Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6a)  Da bi se upravljanje zunanjih meja še izboljšalo in predvsem da bi se preverilo spoštovanje določb o obdobju dovoljenega bivanja na schengenskem območju, bi bilo treba vzpostaviti sistem za elektronsko evidentiranje časa in kraja vstopa in izstopa državljanov tretjih držav, ki imajo dovoljenje za kratkoročno bivanje na schengenskem območju, in izračun trajanja dovoljenega bivanja.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7)  Opredeliti je treba cilje sistema vstopa/izstopa (SVI) in njegovo tehnično arhitekturo, določiti pravila glede njegovega delovanja in uporabe ter opredeliti pristojnosti za sistem, skupine podatkov, ki jih je treba vnesti v sistem, namene vnosa podatkov, merila za njihov vnos, organe, pooblaščene za dostop do podatkov, ter podrobnejša pravila o obdelavi podatkov in varstvu osebnih podatkov.

(7)  Opredeliti je treba cilje sistema vstopa/izstopa (SVI), skupine podatkov, ki jih je treba vnesti v sistem, merila za njihov vnos, organe, pooblaščene za dostop do podatkov, podrobnejša pravila o obdelavi podatkov in varstvu osebnih podatkov ter tehnično arhitekturo sistema, pravila glede njegovega delovanja in uporabe ter interoperabilnosti z drugimi informacijskimi sistemi. Prav tako je treba opredeliti pristojnosti za sistem.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8a)  Določiti bi bilo treba natančna pravila glede odgovornosti za razvoj in delovanje SVI ter glede odgovornosti držav članic za povezavo do SVI. Državam članicam bi bilo treba omogočiti, da sredstva, ki so jim na voljo prek nacionalnih programov v okviru Sklada za notranjo varnost, uporabijo za razvoj in delovanje SVI na nacionalni ravni. Za razvoj in operativno upravljanje centraliziranega SVI v skladu s to uredbo bi morala biti pristojna Agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice, ustanovljena z Uredbo (EU) št. 1077/2011 Evropskega parlamenta in Sveta, zadevne določbe navedene uredbe pa bi bilo treba ustrezno spremeniti.

__________

1a  Uredba (EU) št. 1077/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (UL L 286, 1.11.2011, str. 1).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9)  Cilji SVI bi morali biti izboljšanje upravljanja zunanjih meja, preprečevanje nezakonitega priseljevanja in lažje upravljanje migracijskih tokov. SVI bi moral zlasti in po potrebi prispevati k ugotavljanju istovetnosti oseb, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev glede trajanja bivanja na ozemlju držav članic.

(9)  Cilji SVI bi morali biti izboljšanje upravljanja zunanjih meja, preprečevanje nezakonitega priseljevanja in lažje upravljanje migracijskih tokov. SVI bi moral zlasti in po potrebi prispevati k ugotavljanju istovetnosti oseb, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev glede trajanja dovoljenega bivanja na ozemlju držav članic. Poleg tega naj bi prispeval k preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju terorističnih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9a)  SVI bi moral biti sestavljen iz centralnega sistema, v katerem deluje računalniško podprta osrednja podatkovna zbirka biometričnih in alfanumeričnih podatkov, nacionalnega enotnega vmesnika v vsaki državi članici, varnega komunikacijskega kanala med centralnim sistemom SVI in centralnim vizumskim informacijskim sistemom (centralni sistem VIS), vzpostavljenim z Odločbo Sveta 2004/512/ES1a, ter varne in šifrirane komunikacijske infrastrukture med centralnim sistemom in nacionalnimi enotnimi vmesniki. Vsaka država članica bi morala svojo nacionalno mejno infrastrukturo varno povezati z nacionalnim enotnim vmesnikom. Da bi lahko državljani tretjih držav in prevozniki v vsakem trenutku preverili preostanek obdobja dovoljenega gibanja, bi bilo treba razviti spletno storitev. V razvojni fazi spletne storitve se bi bilo treba posvetovati z ustreznimi deležniki.

_______________

1a Odločba Sveta 2004/512/ES z dne 8. junija 2004 o vzpostavitvi vizumskega informacijskega sistema (VIS) (UL L 213, 15.6.2004, str. 5).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9b)  SVI in sistem VIS bi bilo treba povezati s kanalom za neposredno komunikacijo med centralnimi sistemi, da se mejnim organom, ki uporabljajo SVI, omogoči vpogled v sistem VIS za pridobivanje podatkov, povezanih z vizumi, za odprtje ali posodobitev individualne dokumentacije, da se mejnim organom omogoči preverjanje veljavnosti vizuma in istovetnosti imetnika vizuma na zunanjih mejah s prstnimi odtisi neposredno v sistemu VIS in da se jim omogoči preverjanje istovetnosti državljanov tretjih držav, ki so izvzeti iz vizumske obveznosti, s prstnimi odtisi v sistemu VIS. Ta interoperabilnost bi morala tudi mejnim organom, ki uporabljajo sistem VIS, omogočiti neposreden vpogled v SVI iz sistema VIS, da bodo lahko obravnavali vloge za izdajo vizumov in odločitve, povezane s temi vlogami, organom, pristojnim za izdajo vizumov pa, da v SVI posodobijo podatke v zvezi z vizumom, če bo ta razveljavljen, preklican ali podaljšan. Uredbo (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta1a bi bilo treba ustrezno spremeniti.

_________

1a  Uredba (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno prebivanje (Uredba VIS) (UL L 218, 13.8.2008, str. 60).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9c)  Za strukturno izboljšanje zasnove upravljanja podatkov Unije s področja mejnega nadzora in varnosti je v sporočilu Komisije z dne 6. aprila 2016 z naslovom Trdnejši in pametnejši informacijskih sistemi za meje in varnost predstavljen postopek za zagotavljanje interoperabilnosti informacijskih sistemov. Strokovna skupina na visoki ravni za informacijske sisteme, ki je bila vzpostavljena, kot je bilo napovedano v tem sporočilu, naj bi svoje rezultate predstavila spomladi 2017. Rezultati utegnejo biti pomembni za nadaljnji razvoj SVI in v tem primeru je Komisija vabljena, da predlaga ustrezne ukrepe v zvezi z SVI.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9d)  V tej uredbi bi bilo treba opredeliti organe držav članic, ki se jim lahko odobri dostop do SVI za vnos, spremembo, izbris ali uporabo podatkov za posebne namene SVI v obsegu, ki je potreben za izpolnjevanje njihovih nalog.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9e)  Vsakršna obdelava podatkov SVI bi morala biti sorazmerna z zastavljenimi cilji ter potrebna za izpolnjevanje nalog pristojnih organov. Pristojni organi bi morali pri uporabi SVI zagotoviti spoštovanje človekovega dostojanstva in integritete oseb, katerih podatki se zahtevajo, ter ne bi smeli diskriminirati oseb na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10)  Za izpolnitev navedenih ciljev bi moral SVI obdelovati alfanumerične in biometrične podatke (prstne odtise in podobo obraza). Uporaba biometričnih podatkov je kljub posegu v zasebnost potnikov upravičena iz dveh razlogov. Prvič, biometrični podatki so zanesljiva metoda za ugotavljanje istovetnosti državljanov tretjih držav, ki so bili odkriti na ozemlju držav članic in pri sebi nimajo potnih listin ali drugih sredstev za identifikacijo, kar je običajno pri migrantih brez urejenega statusa. Drugič, omogočajo zanesljivejše usklajevanje podatkov o vstopu in izstopu zakonitih potnikov. Kadar se skupaj uporabijo podobe obraza in podatki o prstnih odtisih, se lahko zmanjša število evidentiranih prstnih odtisov, rezultat ugotavljanja istovetnosti pa je enako natančen.

(10)  SVI bi moral zbirati in obdelovati alfanumerične in biometrične podatke (prstne odtise in podobo obraza) predvsem za namene izboljšanja upravljanja zunanjih meja, preprečevanje nezakonitega priseljevanja in lažjega upravljanja migracijskih tokov. Osebni podatki, zbrani v SVI, se lahko nadalje obdelajo za prispevanje k preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju terorističnih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj le pod pogoji, določenimi v tej uredbi. Uporaba biometričnih podatkov je kljub posegu v zasebnost potnikov upravičena iz dveh razlogov. Prvič, biometrični podatki so zanesljiva metoda za ugotavljanje istovetnosti državljanov tretjih držav, ki so bili odkriti na ozemlju držav članic in pri sebi nimajo potnih listin ali drugih sredstev za identifikacijo, kar je običajno pri migrantih brez urejenega statusa. Drugič, omogočajo zanesljivejše usklajevanje podatkov o vstopu in izstopu zakonitih potnikov. Kadar se skupaj uporabijo podobe obraza in podatki o prstnih odtisih, se lahko zmanjša število evidentiranih prstnih odtisov, rezultat ugotavljanja istovetnosti pa je enako natančen.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11)  Če je to fizično mogoče, bi morali biti v SVI vpisani štirje prstni odtisi državljanov tretjih držav, izvzetih iz vizumske obveznosti, da se omogočita natančno preverjanje in ugotavljanje istovetnosti (zaradi zagotavljanja, da državljan tretje države še ni vpisan z drugo identiteto ali drugo potno listino) ter zagotovi, da je vsekakor na voljo dovolj podatkov. Preverjanje prstnih odtisov imetnikov vizumov se bo izvedlo v vizumskem informacijskem sistemu (VIS), vzpostavljenim z Odločbo Sveta 2004/512/ES4. Podobo obraza državljanov tretjih držav, ki so izvzeti iz vizumske obveznosti ali pa so imetniki vizuma, bi bilo treba evidentirati v SVI in jo uporabljati kot glavni biometrični identifikator za preverjanje istovetnosti državljanov tretjih držav, ki so bili že evidentirani v SVI in dokler se njihova individualna dokumentacija ne izbriše. Namesto tega bi se lahko navedeno preverjanje izvedlo tudi s prstnimi odtisi.

(11)  Če je to fizično mogoče, bi morali biti v SVI vpisani štirje prstni odtisi državljanov tretjih držav, izvzetih iz vizumske obveznosti, da se omogočita natančno preverjanje in ugotavljanje istovetnosti (zaradi zagotavljanja, da državljan tretje države še ni vpisan z drugo identiteto ali drugo potno listino) ter zagotovi, da je na voljo dovolj podatkov za uresničitev ciljev SVI. Preverjanje prstnih odtisov imetnikov vizumov se bo izvedlo v sistemu VIS. Podobo obraza državljanov tretjih držav, ki so izvzeti iz vizumske obveznosti ali pa so imetniki vizuma, bi bilo treba evidentirati v SVI in jo uporabljati kot glavni biometrični identifikator za preverjanje istovetnosti državljanov tretjih držav, ki so bili že evidentirani v SVI in dokler se njihova individualna dokumentacija ne izbriše. Namesto tega bi se lahko navedeno preverjanje izvedlo tudi s prstnimi odtisi.

__________

__________

4  Odločba Sveta 2004/512/ES z dne 8. junija 2004 o vzpostavitvi vizumskega informacijskega sistema (VIS) (UL L 213, 15.6.2004, str. 5).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12)  SVI bi moral biti sestavljen iz centralnega sistema, v katerem bo delovala računalniško podprta osrednja podatkovna zbirka biometričnih in alfanumeričnih podatkov, nacionalnega enotnega vmesnika v vsaki državi članici, varnega komunikacijskega kanala med centralnim sistemom SVI in centralnim sistemom sistema VIS ter komunikacijske infrastrukture med centralnim sistemom in nacionalnimi enotnimi vmesniki. Vsaka država članica bi morala svojo nacionalno mejno infrastrukturo povezati z nacionalnim enotnim vmesnikom.

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13)  SVI in sistem VIS bi bilo treba povezati s kanalom za neposredno komunikacijo med centralnimi sistemi, da se mejnim organom, ki uporabljajo SVI, omogoči vpogled v sistem VIS za pridobivanje podatkov, povezanih z vizumi, za odprtje ali posodobitev individualne dokumentacije; da se mejnim organom omogoči preverjanje veljavnosti vizuma in istovetnosti imetnika vizuma na zunanjih mejah s prstnimi odtisi neposredno v sistemu VIS in da se jim omogoči preverjanje istovetnosti državljanov tretjih držav, ki so izvzeti iz vizumske obveznosti, s prstnimi odtisi v sistemu VIS. Ta interoperabilnost bi morala tudi mejnim organom, ki uporabljajo sistem VIS, omogočiti neposreden vpogled v SVI iz sistema VIS, da bodo lahko obravnavali vloge za izdajo vizumov in odločitve, povezane s temi vlogami, organom, pristojnim za izdajo vizumov pa, da v SVI posodobijo podatke v zvezi z vizumom, če bo ta razveljavljen, preklican ali podaljšan. Uredbo (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta bi bilo treba ustrezno spremeniti.

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14)  V tej uredbi bi bilo treba opredeliti organe držav članic, ki se jim lahko odobri dostop do SVI za vnos, spremembo, izbris ali uporabo podatkov za posebne namene SVI v obsegu, ki je potreben za izpolnjevanje njihovih nalog.

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15)  Vsaka obdelava podatkov iz SVI bi morala biti sorazmerna z zastavljenimi cilji ter potrebna za izpolnjevanje nalog pristojnih organov. Pristojni organi bi morali pri uporabi SVI zagotoviti spoštovanje človekovega dostojanstva in integritete oseb, katerih podatki se zahtevajo, ter ne bi smeli diskriminirati oseb na podlagi spola, barve kože, narodnosti ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16)  V okviru boja proti terorističnim dejanjem in drugim hudim kaznivim dejanjem je nujno, da imajo organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj za opravljanje svojih nalog najnovejše informacije. Dostop do podatkov v sistemu VIS zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj se je že izkazal za uporabnega pri ugotavljanju istovetnosti ljudi, ki so umrli nasilne smrti, ali pri pomoči preiskovalcem, da so znatno napredovali v primerih, povezanih s trgovino z ljudmi, terorizmom ali nedovoljenim prometom s prepovedanimi drogami. Dostop do informacij, ki jih vsebuje SVI, je nujno potreben zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja terorističnih dejanj, navedenih v Okvirnem sklepu Sveta 2002/475/PNZ6 ali drugih hudih kaznivih dejanj, navedenih v Okvirnem sklepu Sveta 2002/584/PNZ7. Podatki, ustvarjeni s SVI, bi se lahko uporabili kot orodje za preverjanje istovetnosti, kadar je državljan tretje države uničil svoje dokumente in kadar organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj preiskujejo kaznivo dejanje z uporabo prstnih odtisov ali podobe obraza in želijo ugotoviti istovetnost. Uporabili bi se lahko tudi kot orodje obveščevalnih podatkov za zbiranje dokazov s sledenjem potem potovanja osebe, osumljene kaznivega dejanja ali žrtve kaznivega dejanja. Zato bi morali biti podatki iz SVI pod pogoji iz te uredbe na voljo imenovanim organom držav članic in Evropskemu policijskemu uradu (v nadaljnjem besedilu: Europol).

(16)  V okviru boja proti terorističnim dejanjem in drugim hudim kaznivim dejanjem morajo imeti imenovani organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj za opravljanje svojih nalog na voljo najnovejše informacije. Dostop do podatkov v sistemu VIS zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj se je že izkazal za uporabnega pri ugotavljanju istovetnosti ljudi, ki so umrli nasilne smrti, ali pri pomoči preiskovalcem, da so znatno napredovali v primerih, povezanih s trgovino z ljudmi, terorizmom ali nedovoljenim prometom s prepovedanimi drogami. Dostop do informacij, ki jih vsebuje SVI, je nujno potreben zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja terorističnih dejanj, navedenih v Okvirnem sklepu Sveta 2002/475/PNZ6 ali drugih hudih kaznivih dejanj, navedenih v Okvirnem sklepu Sveta 2002/584/PNZ7. Podatki, ustvarjeni s SVI, bi se lahko uporabili kot orodje za preverjanje istovetnosti, kadar je državljan tretje države uničil svoje dokumente in kadar organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj preiskujejo kaznivo dejanje z uporabo prstnih odtisov ali podobe obraza in želijo ugotoviti istovetnost. Uporabili bi se lahko tudi kot orodje za zbiranje dokazov s sledenjem potem potovanja osebe, osumljene kaznivega dejanja, ali žrtve kaznivega dejanja. Zato bi morali biti podatki iz SVI pod pogoji iz te uredbe na voljo imenovanim organom držav članic in Evropskemu policijskemu uradu (v nadaljnjem besedilu: Europol). Za namene kazenskega pregona in preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje terorističnih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj je iskanje v podatkovni zbirki sorazmerno, če obstaja prevladujoča skrb za javno varnost. Vsako iskanje mora biti ustrezno utemeljeno in sorazmerno z navedenim interesom.

___________

___________

6  Okvirni sklep Sveta 2002/475/PNZ z dne 13. junija 2002 o boju proti terorizmu (UL L 164, 22.6.2002, str. 3).

6  Okvirni sklep Sveta 2002/475/PNZ z dne 13. junija 2002 o boju proti terorizmu (UL L 164, 22.6.2002, str. 3).

7  Okvirni sklep Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o Evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (UL L 190, 18.7.2002, str. 1).

7  Okvirni sklep Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o Evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (UL L 190, 18.7.2002, str. 1).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17)  Poleg tega ima Europol ključno vlogo pri sodelovanju med organi držav članic na področju preiskovanja čezmejnega kriminala ter spodbujanju preprečevanja, analiziranja in preiskovanja kriminala v vsej Uniji. Posledično bi moral imeti tudi Europol dostop do podatkov iz SVI v okviru svojih nalog in v skladu s Sklepom Sveta 2009/371/PNZ. 8

(17)  Poleg tega ima Europol ključno vlogo pri sodelovanju med organi držav članic na področju preiskovanja čezmejnega kriminala ter spodbujanju preprečevanja, analiziranja in preiskovanja kriminala v vsej Uniji. Posledično bi moral imeti tudi Europol dostop do podatkov iz SVI v okviru svojih nalog in v skladu z Uredbo (EU) 2016/794Evropskega parlamenta in Sveta8. Evropski nadzornik za varstvo podatkov bi moral spremljati obdelavo osebnih podatkov Europola ter zagotavljati popolno skladnost z veljavnimi pravili o varstvu podatkov.

___________________

___________________

8  Sklep Sveta 2009/371/PNZ z dne 6. aprila 2009 o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Europol) (UL L 121, 15.5.2009. str. 37).

8  Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ (UL L 135, 24.5.2016, str. 53).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(19)  Primerjava podatkov na podlagi sledi prstnih odtisov, tj. daktiloskopskih sledi, ki se lahko najdejo na kraju kaznivega dejanja, je bistvena na področju policijskega sodelovanja. Možnost primerjave sledi prstnih odtisov s podatki o prstnih odtisih, shranjenimi v SVI, kadar obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da je storilec kaznivega dejanja ali žrtev evidentirana v SVI, bi morala biti za organe za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj v državah članicah dragoceno orodje za preprečevanje, odkrivanje ali preiskovanje terorističnih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj, če so na primer sledi prstnih odtisov edini dokazi, ki so na kraju kaznivega dejanja na voljo.

(19)  Primerjava podatkov na podlagi sledi prstnih odtisov, tj. daktiloskopskih sledi, ki se lahko najdejo na kraju kaznivega dejanja, je bistvena na področju policijskega sodelovanja. Možnost primerjave sledi prstnih odtisov s podatki o prstnih odtisih, shranjenimi v SVI, kadar obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da je storilec kaznivega dejanja ali žrtev evidentirana v SVI, organom za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj v državah članicah omogoča preprečevanje, odkrivanje ali preiskovanje terorističnih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj, če so na primer sledi prstnih odtisov edini dokazi, ki so na kraju kaznivega dejanja na voljo.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(24a)  Države članice bi morale zagotoviti, da imajo mejni policisti dostop do Interpolove podatkovne zbirke o ukradenih in izgubljenih potnih listinah ter ustreznih nacionalnih podatkovnih zbirk in podatkovnih zbirk Unije. Zagotoviti bi morale tudi, da mejni policisti pri evidentiranju potnikov iz tretjih držav, ki prihajajo na ozemlje Unije ali ga zapuščajo, v celoti izkoriščajo pravico dostopa do teh podatkovnih zbirk.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(25)  Osebni podatki, ki so shranjeni v SVI, bi morali biti v sistemu le toliko časa, kot je potrebno zaradi SVI. Podatke v zvezi z državljani tretjih držav je zaradi upravljanja meja priporočljivo hraniti pet let, da državljanov tretjih držav pred iztekom navedenega obdobja ne bo treba ponovno vpisati v SVI. Za državljane tretjih držav, ki so družinski člani državljanov Unije, za katere se uporablja Direktiva 2004/38/ES10, ali državljanov tretje države, ki imajo pravico do prostega gibanja po pravu Unije, in nimajo dovoljenja za prebivanje na podlagi navedene direktive, je vsak sklop evidenc o vstopu/izstopu priporočljivo hraniti največ eno leto po zadnjem izstopu.

(25)  Osebni podatki, ki so shranjeni v SVI, bi morali biti v sistemu le toliko časa, kot je nujno potrebno za namene, za katere se podatki obdelujejo. Zadostuje, da se podatki v zvezi z državljani tretjih držav, ki so zakonito uporabili SVI, in državljani tretjih držav, katerim je bil vstop za kratkoročno bivanje {ali na podlagi popotniškega vizuma} zavrnjen, zaradi upravljanja meja hranijo dve leti, da državljanov tretjih držav pred iztekom navedenega obdobja ne bo treba ponovno vpisati v SVI. Z dvoletnim obdobjem hrambe podatkov se bo zmanjšala pogostost ponovnega vpisa, kar bo koristilo tudi vsem potnikom, saj se bo zmanjšal povprečni čas, potreben za prehod meje, pa tudi čakalna doba na mejnih prehodih. Tudi za potnika, ki na schengensko območje vstopi le enkrat, bo to, da drugih potnikov, ki so že evidentirani v SVI, pred iztekom tega dvoletnega obdobja ne bo treba ponovno vpisati, pomenilo krajšo čakalno dobo na meji. Dvoletno obdobje hrambe podatkov je potrebno tudi, da se s pospeševalci postopka in samopostrežnimi sistemi olajša prehod meje. Za državljane tretjih držav, ki so družinski člani državljanov Unije, za katere se uporablja Direktiva 2004/38/ES10, ali državljanov tretje države, ki imajo pravico do prostega gibanja po pravu Unije, in nimajo dovoljenja za prebivanje na podlagi navedene direktive, je vsak sklop evidenc o vstopu/izstopu priporočljivo hraniti največ eno leto po zadnjem izstopu. Po izteku ustreznega obdobja hrambe podatkov bi bilo treba podatke samodejno izbrisati.

___________

___________

10  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja Direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS (UL L 158, 30.4.2004, str. 77).

10  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja Direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS (UL L 158, 30.4.2004, str. 77).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(25a)  Podatke o državljanih tretjih držav, ki v obdobju dovoljenega bivanja ne izstopijo z ozemlja držav članic, je treba hraniti štiri leta, in sicer za podporo pri ugotavljanju istovetnosti in v postopku vračanja. Po štirih letih bi bilo treba te podatke samodejno izbrisati, razen če obstajajo razlogi, da se to stori že prej.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(26)  Petletno obdobje hrambe podatkov je potrebno, da se mejnemu policistu omogoči izvedba potrebne analize tveganja, ki jo zahteva Zakonik o schengenskih mejah, preden potniku dovoli vstop na schengensko območje. V okviru obdelave vloge za izdajo vizuma na konzularnih predstavništvih je treba proučiti potovalno zgodovino prosilca, da se oceni uporaba predhodno izdanih vizumov in spoštovanje pogojev bivanja. Žigosanje potnih listov bo nadomestil vpogled v SVI. Potovalna zgodovina, ki je na voljo v sistemu, bi zato morala zajemati obdobje, ki zadostuje za izdajo vizuma. S petletnim obdobjem hrambe podatkov se bo zmanjšala pogostost ponovnega vpisa, kar bo koristilo vsem potnikom, saj se bosta povprečni čas, potreben za prehod meje, in čakalna doba na mejnih prehodih skrajšala. Tudi za potnika, ki na schengensko območje vstopi le enkrat, bo to, da drugih potnikov, ki so že evidentirani v SVI, ne bo treba ponovno vpisati, pomenilo krajšo čakalno dobo na meji. To obdobje hrambe podatkov bo potrebno tudi, da se omogoči poenostavljen prehod meje s pospeševalci postopka in samopostrežnimi sistemi. Takšna poenostavitev je odvisna od podatkov, evidentiranih v sistemu. Krajše obdobje hrambe podatkov bi negativno vplivalo na trajanje mejnih kontrol. Pomenilo bi, da bo od takšne poenostavitve imela koristi manjša skupina potnikov, to pa bi ogrozilo navedeni cilj SVI, da poenostavi prehajanje meja.

(26)  Osebne podatke o državljanih tretjih držav, ki so zakonito uporabili SVI, in državljanih tretjih držav, katerim je bil vstop za kratkoročno bivanje {ali na podlagi popotniškega vizuma} zavrnjen, je treba hraniti dve leti, osebne podatke o državljanih tretjih držav, ki v obdobju dovoljenega bivanja niso izstopili z ozemlja držav članic, pa štiri leta, da lahko mejni policist izvede potrebno analizo tveganja, ki jo zahteva Zakonik o schengenskih mejah, preden potniku dovoli vstop na schengensko območje. V okviru obdelave vlog za izdajo vizuma na konzularnih predstavništvih je treba tudi proučiti potovalno zgodovino prosilca, da se oceni uporaba predhodno izdanih vizumov in ali so se spoštovali pogoji bivanja. Žigosanje potnih listov bo nadomestil vpogled v SVI. Potovalna zgodovina, ki je na voljo v sistemu, bi zato morala zajemati obdobje, ki zadostuje za izdajo vizuma. Pri izvajanju analize tveganja na meji in pri obdelavi vloge za izdajo vizuma, bi bilo treba preveriti potovalno zgodovino državljanov tretjih držav, da se ugotovi, ali so v preteklosti prekoračili najdaljše dovoljeno trajanje bivanja. Zato je treba osebne podatke državljanov tretjih držav, ki v obdobju dovoljenega bivanja ne izstopijo z ozemlja držav članic, hraniti daljše obdobje, in sicer štiri leta, v primerjavi z državljani tretjih držav, ki zakonito uporabijo sistem, in državljani tretjih držav, katerim je vstop za kratkoročno bivanje {ali na podlagi popotniškega vizuma} zavrnjen.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(28)  Določiti bi bilo treba natančna pravila glede odgovornosti za vzpostavitev in delovanje SVI ter glede odgovornosti držav članic za povezavo do SVI. Za razvoj in operativno upravljanje centraliziranega SVI v skladu s to uredbo bi morala biti pristojna Agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice, ustanovljena z Uredbo (EU) št. 1077/2011 Evropskega parlamenta in Sveta, zadevne določbe navedene uredbe pa bi bilo treba ustrezno spremeniti.

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(30)  Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta12 se uporablja za obdelavo osebnih podatkov, ki jo v skladu s to uredbo izvajajo države članice, razen če tako obdelavo izvajajo imenovani organi držav članic ali organi držav članic, pristojni za preverjanje, zaradi preprečevanja, odkrivanja ali preiskovanja terorističnih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj.

(30)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta12 se uporablja za obdelavo osebnih podatkov, ki jo v skladu s to uredbo izvajajo države članice, razen če tako obdelavo izvajajo imenovani organi držav članic ali organi držav članic, pristojni za preverjanje, zaradi preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona terorističnih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj.

___________________

___________________

12  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

12  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(31)   Za obdelavo osebnih podatkov, ki jo organi držav članic izvajajo zaradi preprečevanja, odkrivanja ali preiskovanja terorističnih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj v skladu s to uredbo, bi moral veljati standard varstva osebnih podatkov v okviru nacionalnega prava, ki je v skladu z Okvirnim sklepom Sveta 2008/977/PNZ13.

(31)  Nacionalni zakoni, predpisi in upravne določbe, sprejeti v skladu z Direktivo (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta12 se uporabljajo za obdelavo osebnih podatkov, ki jih pristojni organi držav članic obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona terorističnih ali drugih hudih kaznivih dejanj v skladu s to uredbo.

___________________

___________________

12a Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (UL L 119, 4.5.2016, str. 89).

13 Okvirni sklep Sveta 2008/977/PNZ z dne 27. novembra 2008 o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah (UL L 350, 30.12.2008, str. 60).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(34)  Neodvisni nadzorni organi, ustanovljeni v skladu s členom 28 Direktive 95/46/ES, bi morali nadzorovati zakonitost obdelave osebnih podatkov v državah članicah, medtem ko bi moral Evropski nadzornik za varstvo podatkov, kot določa Uredba (ES) št. 45/2001, nadzorovati dejavnosti institucij in organov Unije, ki so povezane z obdelavo osebnih podatkov. Evropski nadzornik za varstvo podatkov in nadzorni organi bi morali medsebojno sodelovati pri nadzorovanju SVI.

(34)  Neodvisni nadzorni organi, ustanovljeni v skladu s členom 51 Uredbe (EU) 2016/679, bi morali nadzorovati zakonitost obdelave osebnih podatkov v državah članicah, medtem ko bi moral Evropski nadzornik za varstvo podatkov, kot določa Uredba (ES) št. 45/2001, nadzorovati dejavnosti institucij in organov Unije, ki so povezane z obdelavo osebnih podatkov. Evropski nadzornik za varstvo podatkov in nadzorni organi bi morali medsebojno sodelovati pri nadzorovanju SVI.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(35)  Nacionalni nadzorni organi, ustanovljeni v skladu s členom 25 Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ, bi morali nadzorovati zakonitost obdelave osebnih podatkov zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj v državah članicah, nacionalni nadzorni organi, ustanovljeni v skladu s členom 33 Sklepa Sveta 2009/371/PNZ pa bi morali nadzorovati zakonitost obdelave osebnih podatkov, ki jo izvaja Europol.

(35)  Nacionalni nadzorni organi, ustanovljeni v skladu s členom 41 Direktive (EU) 2016/680, bi morali nadzorovati zakonitost obdelave osebnih podatkov zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj v državah članicah.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(36)  „(...) Opravljeno je bilo posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov v skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001, ki je podal svoje mnenje dne ...

(36)  „(...) Opravljeno je bilo posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov v skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001, ki je podal svoje mnenje 21. septembra 2016.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(37)  V predlogu so opredeljena stroga pravila za dostop do SVI in potrebni zaščitni ukrepi. V njem so določene tudi pravice posameznikov do dostopa, popravkov, izbrisa in pravnega varstva, zlasti pravica do sodnih pravnih sredstev in nadzor obdelave podatkov, ki ga izvajajo neodvisni javni organi. Ta uredba zato spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti pravico do dostojanstva (člen 1 Listine); prepoved suženjstva in prisilnega dela (člen 5 Listine); pravico do svobode in varnosti (člen 6 Listine), spoštovanje zasebnega in družinskega življenja (člen 7 Listine), varstvo osebnih podatkov (člen 8 Listine), pravico do nediskriminacije (člen 21 Listine), pravice otroka (člen 24 Listine), pravice starejših (člen 25 Listine), pravice invalidov (člen 26 Listine) in pravico do učinkovitega pravnega sredstva (člen 47 Listine).

(37)  V predlogu so opredeljena stroga pravila za dostop do SVI in potrebni zaščitni ukrepi. V njem so določene tudi pravice posameznikov do dostopa, popravka, dopolnitve, izbrisa in pravnega varstva, zlasti pravica do sodnih pravnih sredstev in nadzor obdelave podatkov, ki ga izvajajo neodvisni javni organi. Ta uredba zato spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti pravico do dostojanstva (člen 1 Listine); prepoved suženjstva in prisilnega dela (člen 5 Listine); pravico do svobode in varnosti (člen 6 Listine), spoštovanje zasebnega in družinskega življenja (člen 7 Listine), varstvo osebnih podatkov (člen 8 Listine), pravico do nediskriminacije (člen 21 Listine), pravice otroka (člen 24 Listine), pravice starejših (člen 25 Listine), pravice invalidov (člen 26 Listine) in pravico do učinkovitega pravnega sredstva (člen 47 Listine).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(39a)  Ob začetku delovanja bi bilo treba predpostavljati, da so bile odpravljene vse preostale kontrole na notranjih mejah in da vse sedanje države članice schengenskega območja uporabljajo naslov III Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta1a. Zato bi bilo treba razviti SVI kot orodje za upravljanje meja, ki bi z izračunavanjem in spremljanjem trajanja dovoljenega bivanja povečal učinkovitost mejnih kontrol, njegovo vključitev v nacionalno mejno infrastrukturo pa pripraviti na podlagi enega skupnega območja brez kontrol na notranjih mejah, v katerem se lahko osebe v določenem obdobju dovoljenega bivanja prosto gibljejo.

___________________

1a Uredba (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL L 77, 23.3.2016, str. 1).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(43)  Ta uredba o vzpostavitvi SVI nadomešča obveznost žigosanja potnih listov državljanov tretjih držav, ki velja za vse države članice pristopnice. Bivanje v državah članicah, ki schengenskega pravnega reda še ne uporabljajo v celoti v skladu s svojimi zadevnimi akti o pristopu, se ne bi smelo upoštevati pri izračunu trajanja dovoljenega bivanja na schengenskem območju. Takšne države članice bi morale v SVI evidentirati bivanje državljanov tretjih držav, vendar ga avtomatizirani kalkulator v sistemu ne bi smel šteti v okvir dovoljenega trajanja bivanja.

(43)  Ta uredba o vzpostavitvi SVI nadomešča obveznost žigosanja potnih listov državljanov tretjih držav, ki velja za vse države članice pristopnice.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(51)  Ta uredba predstavlja akt, ki nadgrajuje schengenski pravni red ali je z njim kako drugače povezan v smislu člena 3(2) Akta o pristopu iz leta 2003, člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2005 oziroma člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2011 –

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Ta uredba vzpostavlja „sistem vstopa/izstopa“ (SVI), za evidentiranje in shranjevanje informacij o datumu, času in kraju vstopa in izstopa državljanov tretjih držav, ki prehajajo zunanje meje držav članic, za izračun trajanja njihovega bivanja in izdajanje opozoril državam članicam o izteku obdobij dovoljenega bivanja ter evidentiranje datuma, časa in kraja zavrnitve vstopa državljanov tretjih držav, ki jim je bil zavrnjen vstop za kratkoročno bivanje ali bivanje na podlagi popotniškega vizuma, organa države članice, ki je vstop zavrnil, in razlogov za zavrnitev.

1.  Ta uredba vzpostavlja „sistem vstopa/izstopa“ (SVI), za evidentiranje in shranjevanje informacij o datumu, času in kraju vstopa in izstopa državljanov tretjih držav, ki prehajajo zunanje meje držav članic, za izračun trajanja njihovega dovoljenega bivanja in izdajanje opozoril državam članicam o izteku obdobij dovoljenega bivanja ter evidentiranje datuma, časa in kraja zavrnitve vstopa državljanov tretjih držav, ki jim je bil zavrnjen vstop za kratkoročno bivanje ali bivanje na podlagi popotniškega vizuma, organa države članice, ki je vstop zavrnil, in razlogov za zavrnitev.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4a)  „imenovani organi držav članic za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj“ pomeni organe, pristojne za preprečevanje, odkrivanje ali preiskovanje terorističnih ali drugih hudih kaznivih dejanj, ki jih imenujejo države članice v skladu s členom 26;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8)  „vizum za kratkoročno bivanje“ pomeni dovoljenje, ki ga država članica izda za načrtovano bivanje na ozemlju držav članic, ki traja največ 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju;

(8)  „vizum za kratkoročno bivanje“ pomeni vizum, kot je opredeljen v točki (a) člena 2(2) Uredbe (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 1a;

___________________

1a Uredba (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik) (UL L 243, 15.9.2009, str. 1).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9)  „popotniški vizum“ pomeni dovoljenje, ki ga država članica izda za načrtovano bivanje na ozemlju dveh ali več držav članic, ki traja več kot 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju, če prosilec ne namerava ostati na ozemlju iste države članice več kot 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju;

(9)  „popotniški vizum“ pomeni dovoljenje, ki ga država članica izda za načrtovano bivanje na ozemlju dveh ali več držav članic, ki traja 12 mesecev v katerem koli 15-mesečnem obdobju, če prosilec ne namerava ostati na ozemlju iste države članice več kot 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15)  „podatki o prstnih odtisih“ pomenijo podatke, povezane s prstnimi odtisi kazalca, sredinca, prstanca in mezinca na desni roki, kadar ta roka ni na voljo, pa na levi roki, ali sledmi prstnih odtisov;

(15)  „podatki o prstnih odtisih“ pomenijo podatke, povezane s prstnimi odtisi kazalca, sredinca, prstanca in mezinca na desni roki, kadar ta roka ni na voljo, pa na levi roki, ustrezne ločljivosti in kakovosti slike, da se lahko uporabijo pri avtomatiziranem ugotavljanju ujemanja biometričnih podatkov, ali podatke, povezane s sledmi prstnih odtisov;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(20)  „Frontex“ pomeni Evropsko agencijo za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije, ki je bila ustanovljena z Uredbo (ES) št. 2007/2004;

(20)  „Frontex“ pomeni Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo, ustanovljeno z Uredbo (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta1a;;

___________________

1aUredba (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o evropski mejni in obalni straži ter spremembi Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 863/2007 Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2004 in Odločbe Sveta 2005/267/ES (UL L 251, 16.9.2016, str. 1).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21)  „nadzorni organ“ pomeni nadzorne organe, ustanovljene v skladu s členom 28 Direktive 95/46/ES;

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Izrazi, opredeljeni v členu 2 Direktive 95/46/ES, imajo enak pomen v tej uredbi, kolikor organi držav članic osebne podatke obdelajo za namen iz člena 5 te uredbe.

2.  Izrazi, opredeljeni v členu 4 Uredbe (EU) 2016/679, imajo enak pomen v tej uredbi, kolikor osebne podatke obdelajo organi držav članic za namene iz člena 5(1) te uredbe.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Izrazi, opredeljeni v členu 2 Okvirnega sklepa 2008/977/PNZ, imajo enak pomen v tej uredbi, kolikor organi držav članic osebne podatke obdelajo za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj.

3.  Izrazi, opredeljeni v členu 3 Direktive (EU) 2016/680, imajo enak pomen v tej uredbi, kolikor organi držav članic osebne podatke obdelajo za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj iz člena 5(1a) te uredbe.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Vzpostavitev SVI

Razvoj in operativno upravljanje SVI

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Namen SVI

Cilji SVI

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e)  sprosti sredstva za mejni nadzor, ki so se uporabljala za izvajanje kontrol, ki se lahko avtomatizirajo, in omogoča večji poudarek na oceni državljanov tretjih držav;

(e)  omogoči avtomatizacijo mejnih kontrol za državljane tretjih držav;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1a.  SVI z omogočanjem dostopa organom kazenskem pregona v skladu s pogoji iz te uredbe:

(a)  prispeva k preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju terorističnih kaznivih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj;

(b)  omogoča ugotavljanje istovetnosti in prijetje teroristov ter osumljencev kaznivih dejanj in ugotavljanje istovetnosti žrtev, ki prečkajo zunanje meje;

(c)  omogoča pridobivanje informacij o potovalni zgodovini teroristov, osumljencev kaznivih dejanj in žrtev pri preiskavah, povezanih s terorizmom ali hudimi kaznivimi dejanji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  nacionalni enotni vmesnik v vsaki državi članici, ki temelji na skupnih tehničnih specifikacijah in je enak za vse države članice ter omogoča povezavo centralnega sistema in nacionalnih mejnih infrastruktur v državah članicah;

(b)  nacionalni enotni vmesnik v vsaki državi članici, ki temelji na skupnih tehničnih specifikacijah in je enak za vse države članice ter omogoča povezavo centralnega sistema in nacionalnih mejnih infrastruktur v državah članicah na varen način;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  komunikacijska infrastruktura med centralnim sistemom in nacionalnimi enotnimi vmesniki.

(d)  varna in šifrirana komunikacijska infrastruktura med centralnim sistemom in nacionalnimi enotnimi vmesniki.

(Horizontalni predlog spremembe, ki mora veljati za celotno besedilo.)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  pridobivanja in uvoza podatkov v zvezi z vizumi neposredno iz sistema VIS za posodobitev SVI v primeru razveljavitve, preklica ali podaljšanja vizuma v skladu s členom 17 te uredbe ter členi 13, 14 in 18a Uredbe (ES) št. 767/2008;

(b)  pridobivanja in uvoza podatkov v zvezi z vizumi neposredno iz sistema VIS za posodobitev evidence v SVI v primeru razveljavitve, preklica ali podaljšanja vizuma v skladu s členom 17 te uredbe ter členi 13, 14 in 18a Uredbe (ES) št. 767/2008;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  preverjanja verodostojnosti in veljavnosti vizuma ali izpolnjevanja pogojev za vstop na ozemlje držav članic v skladu s členom 6 Uredbe (EU) 2016/399 v skladu s členom 21 te uredbe in členom 18(2) Uredbe (ES) št. 767/2008;

(c)  preverjanja verodostojnosti in veljavnosti vizuma ali izpolnjevanja pogojev za vstop na ozemlje držav članic na zunanjih mejah v skladu s členom 6 Uredbe (EU) 2016/399 v skladu s členom 21 te uredbe in členom 18(2) Uredbe (ES) št. 767/2008;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2a.  Mejni policisti pri zbiranju biometričnih podatkov za SVI dosledno spoštujejo človeško dostojanstvo, zlasti v primeru težav pri pridobivanju podob obraza ali odvzemu prstnih odtisov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  SVI vključuje mehanizem, ki samodejno prepozna, katere evidence o vstopu/izstopu ne vsebujejo datuma izstopa, ki neposredno sledi datumu izteka dovoljenega trajanja bivanja, in prepozna evidence, pri katerih je bilo prekoračeno najdaljše obdobje dovoljenega bivanja.

1.  SVI vključuje mehanizem, ki samodejno prepozna, katere evidence o vstopu/izstopu ne vsebujejo datuma izstopa, ki neposredno sledi datumu izteka dovoljenega trajanja bivanja, in prepozna evidence, pri katerih je bilo prekoračeno najdaljše dovoljeno trajanje bivanja.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Da lahko državljani tretjih držav kadar koli preverijo preostanek dovoljenega trajanja bivanja, jim varen internetni dostop do spletne storitve, ki jo agencija eu-LISA gosti na svojih dveh tehničnih spletnih mestih, omogoča, da vnesejo podatke, ki se zahtevajo v skladu s členom 14(1)(b), ter predvideni datum vstopa in izstopa. Na tej podlagi jim spletna storitev sporoči odgovor OK/NOT OK. Spletna storitev uporablja ločeno podatkovno zbirko, ki je namenjena samo za branje in se dnevno posodablja z enosmernim vpogledom v najmanjšo potrebno podmnožico podatkov v SVI.

1.  Da lahko državljani tretjih držav kadar koli preverijo preostanek dovoljenega trajanja bivanja, jim varen internetni dostop do spletne storitve, ki jo agencija eu-LISA gosti na svojih dveh tehničnih spletnih mestih, omogoča, da vnesejo podatke, ki se zahtevajo v skladu s členom 14(1)(b), ter predvideni datum vstopa in izstopa. Na tej podlagi jim spletna storitev sporoči odgovor OK/NOT OK. Spletna storitev uporablja ločeno podatkovno zbirko, ki je namenjena samo za branje in se dnevno posodablja z enosmernim vpogledom v najmanjšo potrebno podmnožico podatkov v SVI. Agencija eu-LISA je upravljavec, odgovoren za varnost spletne storitve, za varnost osebnih podatkov, ki jih hrani, in za postopek črpanja osebnih podatkov iz centralnega sistema v spletno storitev. Agencija prav tako izvaja oceno tveganja za varnost informacij, da opredeli posebne varnostne potrebe spletne storitve.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Prevozniki lahko uporabijo varni internetni dostop do spletne storitve iz odstavka 1, da preverijo, ali so državljani tretjih držav, ki imajo vizum za enkratni ali dvakratni vstop, tega že izkoristili. Prevozniki predložijo podatke iz člena 14(1)(d). Spletna storitev prevoznikom na tej podlagi sporoči odgovor OK/NOT OK. Prevozniki lahko poslane informacije in prejeti odgovor shranijo.

2.  Prevozniki lahko uporabijo varni internetni dostop do spletne storitve iz odstavka 1, da preverijo, ali so državljani tretjih držav, ki imajo vizum za enkratni ali dvakratni vstop, tega že izkoristili. Prevozniki predložijo podatke iz člena 14(1)(d). Spletna storitev prevoznikom na tej podlagi sporoči odgovor OK/NOT OK. Prevozniki vzpostavijo avtentikacijsko shemo, s katero zagotovijo, da lahko do spletne storitve dostopa samo pooblaščeno osebje. Prevozniki lahko poslane informacije in prejeti odgovor hranijo največ 48 ur zgolj za obveščanje zadevnih državljanov tretjih držav, nato pa se podatki samodejno izbrišejo.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Mejni organi v skladu s členom 21 preverijo, ali je bila v SVI za državljana tretje države že oblikovana individualna dokumentacija, preverijo pa tudi njegovo istovetnost. Kadar državljan tretje države za predhodni vpis podatkov ali izvajanje mejnih kontrol uporabi samopostrežni sistem, [ali ne bi bilo treba tega samopostrežnega sistema opredeliti ali pojasniti?] se lahko takšno preverjanje izvede prek samopostrežnega sistema.

1.  Mejni organi v skladu s členom 21 preverijo, ali je bila v SVI za državljana tretje države že oblikovana individualna dokumentacija, preverijo pa tudi njegovo istovetnost. Kadar državljan tretje države za predhodni vpis podatkov ali izvajanje mejnih kontrol uporabi samopostrežni sistem, se lahko takšno preverjanje izvede prek samopostrežnega sistema.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.   Kadar državljan tretje države za predhodni vpis podatkov uporabi samopostrežni sistem, se uporablja člen 8c Uredbe (EU) 2016/399. V navedenem primeru lahko državljan tretje države predhodno vpiše podatke individualne dokumentacije ali po potrebi podatke, ki jih je treba posodobiti. Podatke po sprejetju odločitve o dovoljenju ali zavrnitvi vstopa v skladu z Uredbo (EU) 2016/399 potrdi mejni policist. Preverjanje iz odstavka 1 tega člena se izvede prek samopostrežnega sistema. Podatki iz člena 14(1)(d), (e) in (g) se lahko pridobijo in uvozijo neposredno iz sistema VIS.

5.   Kadar državljan tretje države za predhodni vpis podatkov uporabi samopostrežni sistem, se uporablja člen 8c Uredbe (EU) 2016/399. V navedenem primeru lahko državljan tretje države predhodno vpiše podatke individualne dokumentacije ali po potrebi podatke, ki jih je treba posodobiti. Podatke po sprejetju odločitve o dovoljenju ali zavrnitvi vstopa v skladu z Uredbo (EU) 2016/399 potrdi mejni policist. Preverjanje iz odstavka 1 tega člena se izvede prek samopostrežnega sistema. Podatki iz člena 14(1)(d) do (g) se lahko pridobijo in uvozijo neposredno iz sistema VIS.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Osebni podatki o imetnikih vizumov

Osebni podatki državljanov tretjih držav, za katere velja vizumska obveznost pri prehodu zunanjih meja

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Mejni organ individualno dokumentacijo državljana tretje države, ki je imetnik vizuma, oblikuje tako, da vnese naslednje podatke:

1.  Mejni organ individualno dokumentacijo državljana tretje države, za katerega velja vizumska obveznost pri prehodu zunanjih meja, oblikuje tako, da vnese naslednje podatke:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  vrsto, številko in tričrkovno oznako države članice izdajateljice potne listine ali potnih listin;

(b)  vrsto in številko potne listine ali potnih listin ter tričrkovno oznako države izdajateljice potne listine ali potnih listin;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f)   podobo obraza, če je mogoče pridobljeno po elektronski poti, ki uporablja strojno berljive potne listine, kadar to ni mogoče, pa podobo obraza, posneto v živo;

(f)  podobo obraza ustrezne ločljivosti in kakovosti, da se lahko uporabi pri avtomatiziranem ugotavljanju ujemanja biometričnih podatkov, če je mogoče pridobljeno elektronsko iz strojno berljive potne listine ali VIS, kadar to ni mogoče, pa podobo obraza, posneto v živo;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Ob vsakem vstopu državljana tretje države, ki je imetnik vizuma, se v evidenco o vstopu/izstopu vnesejo naslednji podatki. Navedena evidenca se poveže z individualno dokumentacijo zadevnega državljana tretje države na podlagi posamezne referenčne številke, ki se v SVI ustvari ob oblikovanju navedene dokumentacije:

2.  Ob vsakem vstopu državljana tretje države, ki za prehod zunanjih meja potrebuje vizum, se v evidenco o vstopu/izstopu vnesejo naslednji podatki, pri čemer se evidenca poveže z individualno dokumentacijo zadevnega državljana tretje države na podlagi posamezne referenčne številke, ki se v SVI ustvari ob oblikovanju navedene dokumentacije:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Če datumu izteka dovoljenega trajanja bivanja ne sledi neposredno datum izstopa, sistem evidenco o vstopu/izstopu označi z oznako, podatki državljana tretje države, ki je imetnik vizuma in za katerega je bilo ugotovljeno, da je prekoračil obdobje dovoljenega bivanja, pa se vnesejo v seznam iz člena 11.

4.  Če datumu izteka trajanja dovoljenega bivanja ne sledi neposredno datum izstopa, sistem evidenco o vstopu/izstopu označi z oznako, podatki državljana tretje države, ki je imetnik vizuma in za katerega je bilo ugotovljeno, da je prekoračil obdobje dovoljenega bivanja, pa se vnesejo v seznam iz člena 11.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Mejni organi lahko za oblikovanje individualne dokumentacije državljana tretje države, ki je imetnik vizuma, podatke iz odstavka 1(d), (e) in (g) pridobijo in uvozijo neposredno iz sistema VIS v skladu s členom 18a Uredbe (ES) št. 767/2008.

5.  Mejni organi lahko za oblikovanje ali posodobitev evidence o vstopu/izstopu v individualni dokumentaciji državljana tretje države, ki za prehod zunanjih meja potrebuje vizum, podatke iz odstavka 1(d) do (g) pridobijo in uvozijo neposredno iz sistema VIS v skladu s členom 18a Uredbe (ES) št. 767/2008.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Mejni organ za državljane tretjih držav, ki so izvzeti iz vizumske obveznosti, v njihovo individualno dokumentacijo vnese podatke iz člena 14(1)(a), (b), (c) in (f). V navedeno individualno dokumentacijo vnese tudi štiri prstne odtise, in sicer kazalca, sredinca, prstanca in mezinca desne roke, če to ni mogoče, pa prstne odtise istih prstov leve roke v skladu z zahtevami za ločljivost in uporabo prstnih odtisov, ki jih Komisija sprejme v skladu s členom 61(2). Za državljane tretjih držav, ki so izvzeti iz vizumske obveznosti, se uporabljajo členi od 14(2) do 14(4).

1.  Mejni organ za državljane tretjih držav, ki so izvzeti iz vizumske obveznosti, v njihovo individualno dokumentacijo vnese podatke iz člena 14(1)(a), (b), (c) in (f). V navedeno individualno dokumentacijo vnese tudi štiri prstne odtise, in sicer kazalca, sredinca, prstanca in mezinca desne roke, če to ni mogoče, pa prstne odtise istih prstov leve roke v skladu z zahtevami za ločljivost in uporabo prstnih odtisov, ki jih Komisija sprejme v skladu s členom 61(2). Za državljane tretjih držav, ki so izvzeti iz vizumske obveznosti, se ustrezno uporabljajo členi od 14(2) do 14(4).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Če je zadevna oseba iz pravnih ali dejanskih razlogov izvzeta iz obveznosti odvzema prstnih odtisov v skladu z odstavkom 2 ali 3, se v posebna podatkovna polja vnese „ni relevantno“. Sistem omogoča razlikovanje med primeri, kadar prstnih odtisov ni treba zagotoviti iz pravnih razlogov, in primeri, kadar teh dejansko ni mogoče zagotoviti.

4.  Če je zadevna oseba iz pravnih ali dejanskih razlogov izvzeta iz obveznosti odvzema prstnih odtisov v skladu z odstavkom 2 ali 3, se v posebna podatkovna polja vnese „ni relevantno“. Sistem omogoča razlikovanje med primeri, kadar prstnih odtisov ni treba zagotoviti iz pravnih razlogov, in primeri, kadar teh dejansko ni mogoče zagotoviti. Če fizični odvzem prstnih odtisov začasno ni mogoč, se to zabeleži.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  vse druge odločitve pristojnih organov države članice v skladu z nacionalno zakonodajo, ki privedejo do odstranitve ali odhoda državljana tretje države, ker ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več pogojev za vstop na ozemlje držav članic ali bivanje na njem.

(b)  vse druge odločitve pristojnih organov države članice v skladu z nacionalno zakonodajo, ki privedejo do odstranitve ali prostovoljnega odhoda državljana tretje države, ker ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več pogojev za vstop na ozemlje držav članic ali bivanje na njem.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

V tem primeru se uporablja člen 12 Uredbe (EU) 2016/399, in če se ta domneva ovrže z dokazom, da je zadevni državljan tretje države spoštoval pogoje v zvezi s trajanjem kratkoročnega bivanja, pristojni organi v sistemu vstopa/izstopa po potrebi oblikujejo individualno dokumentacijo za zadevnega državljana tretje države ali posodobijo zadnjo evidenco o vstopu/izstopu, tako da vnesejo manjkajoče podatke v skladu s členoma 14 in 15 ali izbrišejo obstoječo dokumentacijo, kadar se uporablja člen 32.

V tem primeru se uporablja člen 12 Uredbe (EU) 2016/399, in če se ta domneva ovrže v skladu s členom 12(3) omenjene uredbe, pristojni organi v sistemu vstopa/izstopa po potrebi oblikujejo individualno dokumentacijo za zadevnega državljana tretje države ali posodobijo zadnjo evidenco o vstopu/izstopu, tako da vnesejo manjkajoče podatke v skladu s členoma 14 in 15 ali izbrišejo obstoječo dokumentacijo, kadar se uporablja člen 32.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Če prstnih odtisov zadevnega državljana tretje države ni mogoče uporabiti ali iskanje po prstnih odtisih in podobi obraza ni bilo uspešno, se iskanje izvede na podlagi podatkov iz člena 14(1)(a) ali (b) ali obeh.

Če prstnih odtisov zadevnega državljana tretje države ni mogoče uporabiti ali iskanje po prstnih odtisih in podobi obraza ni bilo uspešno, se iskanje izvede na podlagi podatkov iz člena 14(1)(a) ali (b) ali člena 14(1)(a) in (b).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.   Vpogled v SVI zaradi ugotavljanja istovetnosti je omejen na iskanje po prosilčevi dokumentaciji s katerimi koli od naslednji podatkov v SVI:

4.  Vpogled v SVI zaradi ugotavljanja istovetnosti iz odstavka 2 je omejen na iskanje po prosilčevi dokumentaciji s katerimi koli od naslednji podatkov v SVI:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.   Vpogled v potovalno zgodovino zadevnega državljana tretje države v SVI je omejen na iskanje po katerih koli naslednjih podatkih v SVI v individualni dokumentaciji ali evidencah o vstopu/izstopu:

5.  Vpogled v potovalno zgodovino zadevnega državljana tretje države v SVI iz odstavka 3 je omejen na iskanje po katerih koli naslednjih podatkih v SVI v individualni dokumentaciji ali evidencah o vstopu/izstopu:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Odgovorna država članica ima pravico do spremembe podatkov, ki jih je vnesla v SVI, in jih lahko popravi ali izbriše.

1.  Odgovorna država članica ima pravico do spremembe podatkov, ki jih je vnesla v SVI, in jih lahko popravi, dopolni ali izbriše.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2  Če ima odgovorna država članica razlog za domnevo, da so podatki v SVI dejansko nepravilni ali da so bili podatki v SVI obdelani v nasprotju s to uredbo, preveri zadevne podatke ter jih po potrebi nemudoma spremeni ali izbriše iz SVI in, kjer je primerno, s seznama identificiranih oseb iz člena 11. To se lahko stori tudi na zahtevo zadevne osebe v skladu s členom 46.

2  Če ima odgovorna država članica razlog za domnevo, da so podatki v SVI dejansko nepravilni, nepopolni ali da so bili podatki v SVI obdelani v nasprotju s to uredbo, preveri zadevne podatke ter jih po potrebi nemudoma popravi, dopolni ali izbriše iz SVI in, kjer je primerno, s seznama identificiranih oseb iz člena 11. To se lahko stori tudi na zahtevo zadevne osebe v skladu s členom 46.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2, če ima država članica, ki ni odgovorna država članica, razlog za domnevo, da so podatki v SVI dejansko nepravilni ali da so bili podatki v SVI obdelani v nasprotju s to uredbo, če je mogoče, preveri zadevne podatke brez posvetovanja z odgovorno državo članico ter jih po potrebi nemudoma spremeni ali izbriše iz SVI in, kjer je primerno, s seznama identificiranih oseb iz člena 11. V nasprotnem primeru zadevna država članica v 14 dneh vzpostavi stik z organi odgovorne države članice, ki v enem mesecu preveri točnost podatkov in zakonitost njihove obdelave. To se lahko stori tudi na zahtevo zadevne osebe v skladu s členom 46.

3.  Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2, če ima država članica, ki ni odgovorna država članica, razlog za domnevo, da so podatki v SVI dejansko nepravilni, nepopolni ali da so bili podatki v SVI obdelani v nasprotju s to uredbo, če je mogoče, preveri zadevne podatke brez posvetovanja z odgovorno državo članico ter jih po potrebi nemudoma popravi, dopolni ali izbriše iz SVI in, kjer je primerno, s seznama identificiranih oseb iz člena 11. V nasprotnem primeru zadevna država članica v sedmih dneh vzpostavi stik z organi odgovorne države članice, ki v 14 dneh preveri točnost podatkov in zakonitost njihove obdelave. To se lahko stori tudi na zahtevo zadevne osebe v skladu s členom 46.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Kadar ima odgovorna država članica ali država članica, ki ni odgovorna država članica, razlog za domnevo, da so podatki v zvezi z vizumi v SVI dejansko nepravilni ali da so bili taki podatki v SVI obdelani v nasprotju s to uredbo, najprej preveri točnost teh podatkov v sistemu VIS in jih po potrebi spremeni v SVI. Če so podatki v sistemu VIS enaki kot v SVI, o tem v skladu s členom 24(2) Uredbe (ES) št. 767/2008 prek infrastrukture sistema VIS nemudoma obvesti državo članico, odgovorno za vnos navedenih podatkov v sistem VIS. Država članica, odgovorna za vnos podatkov v sistem VIS, preveri zadevne podatke in jih po potrebi nemudoma popravi ali izbriše iz sistema VIS ter o tem obvesti odgovorno državo članico ali državo članico, pri kateri je bila zahteva vložena, ki po potrebi te podatke nemudoma spremeni ali izbriše iz SVI in, kjer je primerno, s seznama identificiranih oseb, ki so prekoračile obdobje dovoljenega bivanja, iz člena 11.

4.  Kadar ima odgovorna država članica ali država članica, ki ni odgovorna država članica, razlog za domnevo, da so podatki v zvezi z vizumi v SVI dejansko nepravilni, nepopolni ali da so bili taki podatki v SVI obdelani v nasprotju s to uredbo, najprej preveri točnost teh podatkov v sistemu VIS in jih po potrebi popravi, dopolni ali izbriše iz SVI. Če so podatki v sistemu VIS enaki kot v SVI, o tem v skladu s členom 24(2) Uredbe (ES) št. 767/2008 prek infrastrukture sistema VIS nemudoma obvesti državo članico, odgovorno za vnos navedenih podatkov v sistem VIS. Država članica, odgovorna za vnos podatkov v sistem VIS, preveri zadevne podatke in jih po potrebi nemudoma popravi, dopolni ali izbriše iz sistema VIS ter o tem obvesti odgovorno državo članico ali državo članico, pri kateri je bila zahteva vložena, ki po potrebi te podatke nemudoma popravi, dopolni ali izbriše iz SVI in, kjer je primerno, s seznama identificiranih oseb iz člena 11.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5   Podatki o identificiranih osebah iz člena 11 se nemudoma izbrišejo s seznama iz navedenega člena in popravijo v SVI, če državljan tretje države v skladu z nacionalno zakonodajo odgovorne države članice ali države članice, pri kateri je bila zahteva vložena, dokaže, da je bil zaradi nepredvidljivih in resnih dogodkov prisiljen prekoračiti dovoljeno trajanje bivanja, da je pridobil zakonito pravico do bivanja, ali če se odkrijejo napake. Državljan tretje države ima pravico do učinkovitega pravnega sredstva za zagotovitev spremembe podatkov.

5   Podatki o identificiranih osebah iz člena 11 se nemudoma izbrišejo s seznama iz navedenega člena in popravijo ali dopolnijo v SVI, če državljan tretje države v skladu z nacionalno zakonodajo odgovorne države članice ali države članice, pri kateri je bila zahteva vložena, dokaže, da je bil zaradi nepredvidljivih in resnih dogodkov prisiljen prekoračiti dovoljeno trajanje bivanja, da je pridobil zakonito pravico do bivanja, ali če se odkrijejo napake. Državljan tretje države ima pravico do učinkovitega pravnega sredstva za zagotovitev popravka, dopolnitve ali izbrisa podatkov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6.  Če državljan tretje države pred iztekom obdobja iz člena 31 pridobi državljanstvo ene od držav članic ali zanj začne veljati področje uporabe člena 2(3), individualno dokumentacijo in evidence, povezane z njo v skladu s členoma 14 in 15, nemudoma izbriše iz sistema vstopa/izstopa in, kjer je primerno, s seznama identificiranih oseb iz člena 11:

6.  Če državljan tretje države pred iztekom obdobja iz člena 31 pridobi državljanstvo ene od držav članic ali zanj začne veljati področje uporabe člena 2(3), se individualno dokumentacijo in evidence, povezane z njo v skladu s členoma 14 in 15, nemudoma, v vsakem primeru pa najpozneje v 48 urah po tem, ko je država članica obveščena o takem dejstvu, izbriše iz SVI in, kjer je primerno, s seznama identificiranih oseb iz člena 11:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(aa)  standarde kakovosti in zahteve za uporabo posnetka obraza ali podobe obraza, pridobljene elektronsko iz strojno berljive potne listine ali sistema VIS;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(g)   zahteve in pogoje za spletno storitev iz člena 12;

(g)  zahteve in pogoje za spletno storitev iz člena 12, vključno z določbami o varstvu podatkov, ki jih zagotovijo prevozniki ali jih ti pridobijo;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Agencija eu-LISA je pristojna za razvoj centralnega sistema, nacionalnih enotnih vmesnikov, komunikacijske infrastrukture in varnega komunikacijskega kanala med centralnim sistemom SVI in centralnim sistemom sistema VIS. Pristojna je tudi za razvoj spletne storitve iz člena 12 v skladu z zahtevami in pogoji, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 61(2).

Agencija eu-LISA je pristojna za razvoj centralnega sistema, nacionalnih enotnih vmesnikov, varne in šifrirane komunikacijske infrastrukture in varnega komunikacijskega kanala med centralnim sistemom SVI in centralnim sistemom sistema VIS. Pristojna je tudi za razvoj spletne storitve iz člena 12 v skladu z zahtevami in pogoji, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 61(2).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Agencija eu-LISA določi zasnovo fizične arhitekture sistema, vključno z njegovo komunikacijsko infrastrukturo ter tehnične specifikacije in njihov razvoj v zvezi s centralnim sistemom, enotnimi vmesniki, varnim komunikacijskim kanalom med centralnim sistemom SVI in centralnim sistemom sistema VIS ter komunikacijsko infrastrukturo, ki jih na podlagi ugodnega mnenja Komisije sprejme upravni odbor. Izvede tudi morebitne prilagoditve sistema VIS, ki so potrebne zaradi vzpostavitve interoperabilnosti s SVI in izvajanja sprememb Uredbe (ES) št. 767/2008 iz člena 55.

Agencija eu-LISA določi zasnovo fizične arhitekture sistema, vključno z njegovo varno in šifrirano komunikacijsko infrastrukturo ter tehnične specifikacije in njihov razvoj v zvezi s centralnim sistemom, enotnimi vmesniki, varnim komunikacijskim kanalom med centralnim sistemom SVI in centralnim sistemom sistema VIS ter varno in šifrirano komunikacijsko infrastrukturo. Izvede tudi morebitne prilagoditve sistema VIS, ki so potrebne zaradi vzpostavitve interoperabilnosti s SVI in izvajanja sprememb Uredbe (ES) št. 767/2008 iz člena 55.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Agencija eu-LISA razvije in vzpostavi centralni sistem, nacionalne enotne vmesnike, varni komunikacijski kanal med centralnim sistemom SVI in centralnim sistemom sistema VIS ter komunikacijsko infrastrukturo čim prej po začetku veljavnosti te uredbe in sprejetju ukrepov Komisije iz člena 33.

Agencija eu-LISA razvije in vzpostavi centralni sistem, nacionalne enotne vmesnike, varni komunikacijski kanal med centralnim sistemom SVI in centralnim sistemom sistema VIS ter varno in šifrirano komunikacijsko infrastrukturo čim prej po začetku veljavnosti te uredbe in sprejetju ukrepov Komisije iz člena 33.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Agencija eu-LISA razvije in izvaja centralni sistem, nacionalne enotne vmesnike, varni komunikacijski kanal med centralnim sistemom SVI in centralnim sistemom sistema VIS ter varno in šifrirano komunikacijsko infrastrukturo za:

(a)  izvajanje ocene tveganja v okviru razvoja SVI;

(b)  upoštevanje načela vgrajenega in privzetega varstva zasebnosti v celotnem življenjskem ciklu razvoja sistema;

(c)  posodobitev ocene tveganja za VIS, da se upošteva nova povezava z SVI, in nadaljnje ukrepe za izvajanje vseh dodatnih varnostnih ukrepov, poudarjenih v posodobljeni oceni tveganja.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Agencija eu-LISA je pristojna za operativno upravljanje centralnega sistema, varnega komunikacijskega kanala med centralnim sistemom SVI in centralnim sistemom sistema VIS ter nacionalnih enotnih vmesnikov. V sodelovanju z državami članicami zagotovi, da se vedno uporablja najboljša razpoložljiva tehnologija, v skladu z analizo stroškov in koristi. Agencija eu-LISA je odgovorna tudi za operativno upravljanje komunikacijske infrastrukture med centralnim sistemom in nacionalnimi enotnimi vmesniki ter za spletno storitev iz člena 12.

Agencija eu-LISA je pristojna za operativno upravljanje centralnega sistema, varnega komunikacijskega kanala med centralnim sistemom SVI in centralnim sistemom sistema VIS ter nacionalnih enotnih vmesnikov. V sodelovanju z državami članicami zagotovi, da se za centralni sistem, varen komunikacijski kanal med centralnim sistemom SVI in centralnim sistemom sistema VIS ter centralnim sistemom VIS in nacionalnimi enotnimi vmesniki vedno uporablja najboljša razpoložljiva tehnologija, v skladu z analizo stroškov in koristi. Agencija eu-LISA je odgovorna tudi za operativno upravljanje varne in šifrirane komunikacijske infrastrukture med centralnim sistemom in nacionalnimi enotnimi vmesniki ter za spletno storitev iz člena 12.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Odgovornost za uporabo podatkov

Odgovornost za obdelavo podatkov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

V zvezi z obdelavo osebnih podatkov v SVI vsaka država članica imenuje organ, ki ima v skladu s členom 2(d) Direktive 95/46/ES vlogo upravljavca in nosi glavno odgovornost pri obdelavi podatkov, ki jo opravlja ta država članica. Vsaka država članica posreduje naziv tega organa Komisiji.

V zvezi z obdelavo osebnih podatkov v SVI vsaka država članica imenuje organ, ki ima v skladu s členom 4(7) Uredbe (EU) 2016/679 vlogo upravljavca in nosi glavno odgovornost pri obdelavi podatkov, ki jo opravlja ta država članica. Vsaka država članica posreduje naziv tega organa Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  sprejema potrebne ukrepe za zagotovitev varnosti centralnega sistema in komunikacijske infrastrukture med centralnim sistemom in nacionalnim enotnim vmesnikom, ne glede na odgovornosti posamezne države članice;

(a)  sprejema potrebne ukrepe za zagotovitev varnosti centralnega sistema in varne ter šifrirane komunikacijske infrastrukture med centralnim sistemom in nacionalnim enotnim vmesnikom, ne glede na odgovornosti posamezne države članice;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Država članica lahko v svojih nacionalnih dokumentacijah in nacionalnem SVI hrani alfanumerične podatke, ki jih je sama vnesla v SVI, v skladu z nameni SVI in ob popolnem spoštovanju prava Unije.

1.  Podatki, pridobljeni iz SVI, se lahko hranijo v nacionalnih dokumentacijah samo, če je to nujno potrebno v posameznem primeru v skladu z namenom SVI in z relevantnimi predpisi Unije, zlasti s tistimi, ki se nanašajo na varstvo podatkov, in ne dlje, kot je nujno za posamezen primer. Država članica lahko v nacionalnem SVI hrani alfanumerične podatke, ki jih je sama vnesla v SVI, v skladu z nameni SVI in ob popolnem spoštovanju prava Unije.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  Komisija je sprejela sklep o ustrezni ravni varstva osebnih podatkov v zadevni tretji državi v skladu s členom 25(6) Direktive 95/46/ES ali pa obstaja med Skupnostjo in zadevno tretjo državo veljaven sporazum o ponovnem sprejemu ali se uporablja člen 26(1)(d) Direktive 95/46/ES;

(a)  Komisija je sprejela sklep o ustrezni ravni varstva osebnih podatkov v zadevni tretji državi v skladu s členom 45(3) Uredbe (EU) 2016/679 ali pa obstaja med Unijo in zadevno tretjo državo veljaven sporazum o ponovnem sprejemu;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  država članica, ki je vnesla podatke v SVI, je dala soglasje.

(d)  država članica izvora, ki je vnesla podatke v SVI, s tem soglaša in zadevni posameznik je bil obveščen, da se lahko njegovi osebni podatki izmenjajo z organi tretje države; in

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Osebni podatki, ki jih država članica ali Europol pridobi iz centralnega sistema zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, se ne smejo pošiljati ali dajati na voljo kateri koli tretji državi, mednarodni organizaciji ali zasebnemu subjektu s sedežem v Uniji ali zunaj nje. Zadevna prepoved velja tudi, če se navedeni podatki naprej obdelujejo na nacionalni ravni ali če jih države članice skupaj obdelujejo v smislu člena 2(b) Okvirnega sklepa 2008/977/PNZ.

4.  Osebni podatki, ki jih država članica ali Europol pridobi iz centralnega sistema zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, se ne smejo pošiljati ali dajati na voljo kateri koli tretji državi, mednarodni organizaciji ali zasebnemu subjektu s sedežem v Uniji ali zunaj nje. Zadevna prepoved velja tudi, če se navedeni podatki naprej obdelujejo na nacionalni ravni ali če jih države članice skupaj obdelujejo v skladu z Direktivo (EU) 2016/680.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  preprečitev dostopa nepooblaščenim osebam do nacionalnih objektov, v katerih država članica izvaja dejavnosti v skladu z nameni SVI;

(b)  preprečitev dostopa nepooblaščenim osebam do opreme za obdelavo podatkov in nacionalnih objektov, v katerih država članica izvaja dejavnosti v skladu z nameni SVI;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(da)  preprečitev uporabe avtomatiziranih sistemov za obdelavo podatkov s strani nepooblaščenih oseb z uporabo opreme za sporočanje podatkov;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f)  zagotovitev, da imajo osebe, pooblaščene za dostop do SVI, dostop samo do podatkov, ki jih zajema njihovo pooblastilo za dostop, in sicer na podlagi individualne uporabniške identitete ter zaupnega načina dostopa;

(f)  zagotovitev, da imajo osebe, pooblaščene za dostop do SVI, dostop samo do podatkov, ki jih zajema njihovo pooblastilo za dostop, in sicer na podlagi individualne in edinstvene uporabniške identitete ter zaupnega načina dostopa;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ja)  zagotovitev, da je mogoče nameščene sisteme v primeru prekinitve ponovno vzpostaviti za normalno delovanje;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(jb)  zagotovitev zanesljivosti tako, da se o vsaki napaki v delovanju SVI ustrezno poroča in da se vzpostavijo potrebni tehnični ukrepi, s katerimi se zagotovi, da se lahko osebni podatki v primeru okvare zaradi nedelovanja sistema ponovno vzpostavijo;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2a.  Države članice obvestijo agencijo eu-LISA o varnostnih incidentih, ki jih zasledijo v svojih sistemih brez poseganja v obveščanje in sporočanje o kršitvi varstva osebnih podatkov v skladu s členom 33 Uredbe (EU) št. 2016/679. Agencija eu-LISA v primeru varnostnega incidenta v centralnem sistemu SVI o tem obvesti države članice. Če varnostni incident privede do kršitve varstva osebnih podatkov, se obvesti tudi Evropskega nadzornika za varstvo podatkov. V primeru varnostnega incidenta zadevne države članice in agencija eu-LISA medsebojno sodelujejo.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3a.  agencija eu-LISA in države članice sodelujejo, da zagotovijo harmoniziran, na postopku za obvladovanje varnostnega tveganja temelječ pristop do varnosti podatkov, ki zajema celoten SVI iz člena 6.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Katera koli oseba ali država članica, ki je utrpela škodo zaradi nezakonitega postopka obdelave podatkov ali katerega koli dejanja, ki je v neskladju s to uredbo, je upravičena do nadomestila države članice, ki je odgovorna za povzročeno škodo. Država je v celoti ali delno oproščena odgovornosti, če dokaže, da za okoliščine, ki so povzročile škodo, ni odgovorna.

1.  Katera koli oseba ali država članica, ki je utrpela materialno ali nematerialno škodo zaradi nezakonitega postopka obdelave podatkov ali katerega koli dejanja, ki je v neskladju s to uredbo, je upravičena do nadomestila države članice, ki je odgovorna za povzročeno škodo. Država je v celoti ali delno oproščena odgovornosti, če dokaže, da za okoliščine, ki so povzročile škodo, ni v nobenem pogledu odgovorna.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Takšne evidence se lahko uporabljajo zgolj za nadzor varstva podatkov v zvezi z dopustnostjo obdelave podatkov in zagotavljanje varnosti podatkov. Navedene evidence se z ustreznimi ukrepi zaščitijo pred nepooblaščenim dostopom in izbrišejo po enem letu od izteka obdobja hrambe, ki je predpisano s členom 31, razen če niso potrebne za že začete nadzorne postopke.

3.  Takšne evidence se lahko uporabljajo zgolj za nadzor varstva podatkov v zvezi z dopustnostjo obdelave podatkov in zagotavljanje varnosti podatkov v skladu s členom 39. Navedene evidence se z ustreznimi ukrepi zaščitijo pred nepooblaščenim dostopom in izbrišejo po enem letu od izteka obdobja hrambe, ki je predpisano s členom 31, razen če niso potrebne za že začete nadzorne postopke.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 43a

Varstvo podatkov

1.  Na podlagi te uredbe se za obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvaja agencija eu-LISA, uporablja Uredba (ES) št. 45/2001.

2.  Uredba (EU) 2016/679 se uporablja za obdelavo osebnih podatkov, ki jo nacionalni organi izvajajo na podlagi te uredbe, razen obdelave za namene, navedene v točkah od (j) do (l) člena 5.

3.  Direktiva (EU) 2016/680 se uporablja za obdelavo osebnih podatkov, ki jo imenovani organi držav članic izvajajo na podlagi te uredbe za namene, navedene v točkah od (j) do (l) člena 5.

4.  Na podlagi te uredbe se za obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvaja Europol, uporablja Uredba (EU) 2016/794 .

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Odgovorna država članica brez poseganja v pravico do informacij iz člena 10 Direktive 95/46/ES državljane tretjih držav, katerih podatki so evidentirani v SVI, pisno obvesti o:

1.  Odgovorna država članica brez poseganja v pravico do informacij iz člena 13 Uredbe (EU) 2016/679 državljane tretjih držav, katerih podatki so evidentirani v SVI, pisno in v jedrnati, pregledni, razumljivi in lahko dostopni obliki obvesti o:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e)  pravici oseb do dostopa do podatkov, ki se nanašajo nanje, pravici oseb do zahteve, da se popravijo napačni podatki, ki se nanašajo nanje, ali izbrišejo nezakonito obdelani podatki, ki se nanašajo nanje, pravici do obveščanja o postopkih za uveljavljanje teh pravic ter o kontaktnih podatkih nacionalnih nadzornih organov ali po potrebi Evropskega nadzornika za varstvo podatkov, ki obravnavajo zahteve glede varstva osebnih podatkov.

(e)  obstoju pravice oseb, da od upravljavca zahtevajo dostop do podatkov, ki se nanašajo nanje, pravice oseb do zahteve, da se napačni podatki, ki se nanašajo nanje, popravijo in da se nepopolni osebni podatki, ki se nanašajo nanje, dopolnijo ali da se nezakonito obdelani osebni podatki, ki se nanašajo nanje, izbrišejo ali da se omeji dostop do njih, pa tudi pravice do obveščanja o postopkih za uveljavljanje teh pravic, vključno s kontaktnimi podatki upravljavca in nacionalnih nadzornih organov ali po potrebi evropskega nadzornika za varstvo podatkov, ki obravnavajo pritožbe glede varstva osebnih podatkov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ea)  dejstvu, da je do SVI mogoče dostopati za namene upravljanja meja in poenostavitve postopka, pri čemer navede, da se s prekoračitvijo obdobja dovoljenega bivanja podatki državljana tretje države samodejno dodajo na seznam, kot tudi o morebitnih posledicah prekoračitve;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(eb)  obdobju hrambe podatkov, določenem za evidenco o vstopu in izstopu in za individualno dokumentacijo v skladu s členom 31;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ec)  pravici oseb, ki so prekoračile obdobje dovoljenega bivanja, da se njihovi podatki izbrišejo, če predložijo dokaze, da so dovoljeno trajanje bivanja prekoračile zaradi nepredvidljivih in resnih dogodkov; in

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ed)  pravici, da vložijo pritožbo pri nadzornem organu.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2  Informacije iz odstavka 1 tega člena se zagotovijo ob odprtju individualne dokumentacije zadevne osebe v skladu s členom 14, 15 ali 16.

2  Informacije iz odstavka 1 tega člena se zagotovijo v obliki brošure iz odstavka 3 ali na drug ustrezen način, ki zagotavlja, da so državljani tretjih držav obveščeni o svojih pravicah ob odprtju individualne dokumentacije teh oseb v skladu s členom 14, 15 ali 16.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Skupno brošuro in spletno mesto, ki vsebujeta vsaj informacije iz odstavka 1 tega člena, pripravi in vzpostavi Komisija v skladu s postopkom pregleda iz člena 61(2). Brošura in vsebina spletnega mesta sta jasni in enostavni ter na voljo v jezikovni različici, ki jo zadevna oseba razume ali za katerega se smiselno domneva, da jo razume.

Skupno brošuro in spletno mesto, ki vsebujeta vsaj informacije iz odstavka 1 tega člena, pripravi in vzpostavi Komisija v skladu s postopkom pregleda iz člena 61(2). Brošura in vsebina spletnega mesta sta jasni in enostavni, napisani v jedrnati, pregledni, razumljivi in lahko dostopni obliki ter na voljo v jezikovni različici, ki jo zadevna oseba razume ali za katerega se smiselno domneva, da jo razume.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Brošura in spletno mesto sta pripravljena tako, da ju lahko države članice dopolnijo z dodatnimi informacijami, značilnimi za posamezno državo članico. Navedene in za posamezno državo članico značilne informacije vsebujejo vsaj informacije o pravicah posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, in možnostih pridobitve pomoči od nacionalnih nadzornih organov ter kontaktne podatke urada upravljavca in nacionalnih nadzornih organov.

Brošura in spletno mesto sta pripravljena tako, da ju lahko države članice dopolnijo z dodatnimi informacijami, značilnimi za posamezno državo članico. Navedene in za posamezno državo članico značilne informacije vsebujejo vsaj informacije o pravicah posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, in možnostih pridobitve pomoči od nacionalnih nadzornih organov ter kontaktne podatke urada upravljavca, uradne osebe za varstvo podatkov in nadzornih organov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija v sodelovanju z nacionalnimi nadzornimi organi in Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov hkrati z zagonom SVI začne kampanjo obveščanja javnosti, v kateri javnost seznani s cilji, shranjenimi podatki, organi, ki imajo dostop, in pravicami posameznikov.

Komisija v sodelovanju z nacionalnimi nadzornimi organi in Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov hkrati z zagonom SVI začne kampanjo obveščanja javnosti, v kateri javnost, zlasti pa državljane tretjih držav, seznani s cilji, shranjenimi podatki, organi, ki imajo dostop, in pravicami posameznikov. Kampanje obveščanja javnosti se izvajajo redno.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Pravica do dostopa, popravka in izbrisa

Pravica do dostopa, popravka, dopolnitve in izbrisa osebnih podatkov in pravica do omejitve obdelave osebnih podatkov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.   Ne glede na člen 12 Direktive 95/46/ES ima vsak državljan tretje države pravico do pridobitve podatkov v SVI, ki se nanašajo nanj, in podatkov o državi članici, ki jih je vnesla v SVI.

1.  Ne glede na člene 15, 16, 17 in 18 Uredbe (EU) 2016/679 ima vsak državljan tretje države pravico do pridobitve podatkov v SVI, ki se nanašajo nanj, in podatkov o državi članici, ki jih je vnesla v SVI, ter lahko zahteva, da se podatki, ki se nanašajo nanj in so netočni, popravijo ali dopolnijo in da se nezakonito evidentirani podatki izbrišejo. Odgovorna država članica odgovori na tako zahtevo v dveh mesecih od prejema zahteve.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Če je zahteva za popravek ali izbris vložena pri državi članici, ki ni odgovorna država članica, njeni organi, ki so prejeli zahtevo, v enem mesecu preverijo točnost podatkov in zakonitost obdelave podatkov v SVI, če je to preverjanje mogoče brez posvetovanja z odgovorno državo članico. V nasprotnem primeru država članica, ki ni odgovorna država članica, v 14 dneh vzpostavi stik z organi odgovorne države članice, ki v enem mesecu preveri točnost podatkov in zakonitost obdelave podatkov.

2.  Če je zahteva za popravek, dopolnitev ali izbris osebnih podatkov ali omejitev obdelave osebnih podatkov vložena pri državi članici, ki ni odgovorna država članica, njeni organi, ki so prejeli zahtevo, v 14 dneh preverijo točnost podatkov in zakonitost obdelave podatkov v SVI, če je to preverjanje mogoče brez posvetovanja z odgovorno državo članico. V nasprotnem primeru država članica, ki ni odgovorna država članica, v sedmih dneh vzpostavi stik z organi odgovorne države članice, ki v 14 dneh preveri točnost podatkov in zakonitost obdelave podatkov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Če se izkaže, da so podatki, evidentirani v SVI, vsebinsko nepravilni ali da so bili evidentirani nezakonito, odgovorna država članica ali, kjer je primerno, država članica, ki je prejela zahtevo, v skladu s členom 32 popravi ali izbriše podatke. Odgovorna država ali, kjer je primerno, država članica, ki je prejela zahtevo, zadevno osebo nemudoma pisno obvesti o popravku ali izbrisu podatkov, ki se nanašajo nanjo.

Če se izkaže, da so podatki, evidentirani v SVI, vsebinsko nepravilni, nepopolni ali da so bili evidentirani nezakonito, odgovorna država članica ali, kjer je primerno, država članica, ki je prejela zahtevo, v skladu s členom 32 popravi, dopolni ali izbriše osebne podatke ali omeji obdelavo osebnih podatkov. Odgovorna država članica ali, kjer je primerno, država članica, ki je prejela zahtevo, zadevno osebo nemudoma pisno obvesti o popravku, dopolnitvi ali izbrisu osebnih podatkov, ki se nanašajo nanjo, ali o omejitvi obdelave teh osebnih podatkov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Če se izkaže, da so podatki v zvezi z vizumom, evidentirani v SVI, dejansko nepravilni ali da so bili evidentirani nezakonito, odgovorna država članica ali, kjer je primerno, država članica, ki je prejela zahtevo, najprej preveri točnost teh podatkov v sistemu VIS in jih po potrebi popravi v SVI. Če so podatki v sistemu VIS enaki kot v SVI, odgovorna država članica ali država članica, ki je prejela zahtevo, v 14 dneh stopi v stik z organi države članice, odgovorne za vnos teh podatkov v sistem VIS. Država članica, odgovorna za vnos podatkov v sistem VIS, v enem mesecu preveri točnost podatkov v zvezi z vizumom in zakonitost njihove obdelave v SVI ter o tem obvesti odgovorno državo članico ali državo članico, ki je prejela zahtevo, ki po potrebi te podatke nemudoma spremeni ali izbriše iz SVI in, kjer je primerno, s seznama oseb iz člena 11(2).

Če se izkaže, da so podatki v zvezi z vizumom, evidentirani v SVI, dejansko nepravilni, nepopolni ali da so bili evidentirani nezakonito, odgovorna država članica ali, kjer je primerno, država članica, ki je prejela zahtevo, najprej preveri točnost teh podatkov v sistemu VIS in jih po potrebi popravi v SVI. Če so podatki v sistemu VIS enaki kot v SVI, odgovorna država članica ali država članica, ki je prejela zahtevo, v sedmih dneh stopi v stik z organi države članice, odgovorne za vnos teh podatkov v sistem VIS. Država članica, odgovorna za vnos podatkov v sistem VIS, v enem mesecu preveri točnost podatkov v zvezi z vizumom in zakonitost njihove obdelave v SVI ter o tem obvesti odgovorno državo članico ali državo članico, ki je prejela zahtevo, ki po potrebi osebne podatke, ki se nanašajo na zadevno osebo, nemudoma popravi, dopolni ali izbriše ali omeji obdelavo teh podatkov v SVI in, kjer je primerno, na seznamu oseb iz člena 11(2).

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Če se odgovorna država članica ali, kjer je primerno, država članica, ki je prejela zahtevo, ne strinja, da so podatki, evidentirani v SVI, dejansko nepravilni ali da so evidentirani nezakonito, navedena država članica sprejme upravno odločbo, v kateri zadevni osebi nemudoma pisno pojasni razloge za nestrinjanje s popravkom ali izbrisom podatkov, ki se nanašajo na zadevno osebo.

4.  Če se odgovorna država članica ali, kjer je primerno, država članica, ki je prejela zahtevo, ne strinja, da so podatki, evidentirani v SVI, dejansko nepravilni, nepopolni ali da so evidentirani nezakonito, navedena država članica sprejme upravno odločbo, v kateri zadevni osebi nemudoma pisno pojasni razloge za nestrinjanje s popravkom, dopolnitvijo ali izbrisom osebnih podatkov, ki se nanašajo na zadevno osebo, ali z omejitvijo obdelave teh podatkov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Odgovorna država članica ali, kjer je primerno, država članica, ki je prejela zahtevo, zadevni osebi omogoči dostop do informacij, ki ji lahko pomagajo pri sprejemanju nadaljnjih odločitev, če se ne strinja z obrazložitvijo odločbe v skladu z odstavkom 5. To obvestilo vključuje informacije o tem, kako vložiti tožbo ali pritožbo pri pristojnih organih ali sodiščih zadevne države članice, ter o vsakršni pomoči, vključno s pomočjo nadzornih organov, ki je na voljo v skladu z zakoni in drugimi predpisi ter postopki zadevne države članice.

5.  Odgovorna država članica ali, kjer je primerno, država članica, ki je prejela zahtevo, zadevni osebi omogoči dostop do informacij, ki ji lahko pomagajo pri sprejemanju nadaljnjih odločitev, če se ne strinja z obrazložitvijo odločbe v skladu z odstavkom 4. To obvestilo vključuje informacije o tem, kako vložiti tožbo ali pritožbo pri pristojnih organih ali sodiščih zadevne države članice, ter o vsakršni pomoči, vključno s pomočjo nadzornih organov, ki je na voljo v skladu z zakoni in drugimi predpisi ter postopki zadevne države članice.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

6.  Vsaka zahteva, podana v skladu z odstavkoma 1 in 2, vsebuje potrebne informacije za ugotavljanje istovetnosti zadevne osebe, med drugim tudi prstne odtise. Navedene informacije se uporabijo izključno zaradi uresničevanja pravic iz odstavkov 1 in 2 in se takoj po uporabi izbrišejo.

6.  Vsaka zahteva, podana v skladu z odstavkoma 1 in 2, vsebuje minimalne informacije, potrebne za ugotavljanje istovetnosti zadevne osebe. Prstni odtisi se lahko zahtevajo v ta namen samo v utemeljenih primerih, ko obstaja resen dvom o identiteti prosilca. Navedene informacije se uporabijo izključno zaradi uresničevanja pravic iz odstavkov 1 in 2 in se takoj po uporabi izbrišejo.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Pristojni organi držav članic s svojim dejavnim sodelovanjem prispevajo k uveljavitvi pravic iz člena 46(3), (4) in (5).

1.  Pristojni organi držav članic s svojim dejavnim sodelovanjem prispevajo k uveljavitvi pravic iz člena 46.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

V vsaki državi članici nadzorni organ na zahtevo pomaga in svetuje zadevni osebi pri izvajanju njenih pravic do popravka ali izbrisa podatkov, ki se nanašajo nanjo, v skladu s členom 28(4) Direktive 95/46/ES.

V vsaki državi članici nadzorni organ na zahtevo pomaga in svetuje osebi, na katero se nanašajo podatki, pri izvajanju njenih pravic do popravka, dopolnitve ali izbrisa osebnih podatkov, ki se nanašajo nanjo, ali pravice do omejitve teh podatkov v skladu z Uredbo (EU) 2016/679.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  V vsaki državi članici ima vsakdo, ki mu je ta država članica kršila pravico dostopa do podatkov ali pravico do njihovega popravka ali izbrisa iz člena 46, pravico vložiti tožbo ali pritožbo pri pristojnih organih ali sodiščih te države članice.

1.  Ne glede na člene od 77 do 82 Uredbe (EU) 2016/679 ima v vsaki državi članici vsakdo, ki mu je ta država članica kršila pravico dostopa do podatkov ali pravico do njihovega popravka, dopolnitve ali izbrisa iz člena 46, pravico vložiti tožbo ali pritožbo pri pristojnih organih ali sodiščih te države članice. Pravica do vložitve take tožbe ali pritožbe velja tudi v primerih, ko na zahtevo za dostop, popravek ali izbris ni bilo odgovora v rokih iz člena 46 ali ko upravljavec podatkov te zahteve ni obravnaval.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Vsaka država članica zagotovi, da nacionalni nadzorni organ ali organi, imenovani v skladu s členom 28(1) Direktive 95/46/ES, spremljajo zakonitost obdelave osebnih podatkov iz členov od 13 do 19, ki jo opravlja zadevna država članica, vključno s prenosom podatkov v SVI in iz njega.

1.  Vsaka država članica zagotovi, da nacionalni nadzorni organ ali organi, imenovani v skladu s členom 51(1) Uredbe (EU) 2016/679, neodvisno spremljajo zakonitost obdelave osebnih podatkov iz poglavij II, III in V te uredbe, ki jo opravlja zadevna država članica, vključno s prenosom podatkov v SVI in iz njega.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Nadzorni organ zagotovi, da se vsaj vsaka štiri leta izvaja revizija postopkov obdelave podatkov v nacionalnem sistemu v skladu z ustreznimi mednarodnimi revizijskimi standardi.

2.  Nadzorni organ oziroma organi zagotovijo, da se vsaj vsaki dve leti izvaja revizija postopkov obdelave podatkov v nacionalni mejni infrastrukturi v skladu z ustreznimi mednarodnimi revizijskimi standardi.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  V zvezi z obdelavo osebnih podatkov v SVI vsaka država članica imenuje organ, ki ima v skladu s členom 2(d) Direktive 95/46/ES vlogo upravljavca in nosi glavno odgovornost pri obdelavi podatkov, ki jo opravlja ta država članica. Vsaka država članica posreduje naziv tega organa Komisiji.

črtano

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Vsaka država članica nadzornim organom zagotovi vse zahtevane informacije, zlasti informacije o dejavnostih, ki se izvajajo v skladu s členi 35, 36(1) in 39. Omogoči jim tudi dostop do svojih evidenc iz člena 30 in jim kadar koli dovoli vstop v vse svoje prostore, povezane s SVI.

5.  Vsaka država članica nadzornim organom zagotovi vse zahtevane informacije, zlasti informacije o dejavnostih, ki se izvajajo v skladu s členi 35, 36(1) in 39. Omogoči jim tudi dostop do svojih evidenc iz člena 41 in jim kadar koli dovoli vstop v vse svoje prostore, povezane s SVI.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5a.  Vsaka država članica zagotovi, da ima njen nadzorni organ oziroma organi možnost posvetovanja z osebami, ki imajo ustrezno znanje o biometričnih podatkih.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Evropski nadzornik za varstvo podatkov zagotovi, da se dejavnosti agencije eu-LISA v zvezi s SVI, ki se nanašajo na obdelavo osebnih podatkov, izvajajo v skladu s to uredbo.

1.  Evropski nadzornik za varstvo podatkov je odgovoren za spremljanje dejavnosti agencije eu-LISA v zvezi s SVI, ki se nanašajo na obdelavo osebnih podatkov, ter za zagotavljanje, da se te dejavnosti izvajajo v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 in s to uredbo.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Evropski nadzornik za varstvo podatkov zagotovi, da se vsaj vsaka štiri leta izvede revizija dejavnosti Agencije v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v skladu z ustreznimi mednarodnimi revizijskimi standardi. Poročilo o navedeni reviziji se pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, agenciji eu-LISA, Komisiji in nacionalnim nadzornim organom. Agencija eu-LISA ima možnost, da pred sprejetjem poročila poda pripombe.

2.  Evropski nadzornik za varstvo podatkov zagotovi, da se vsaj vsaki dve leti izvede revizija dejavnosti agencije eu-LISA v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v skladu z ustreznimi mednarodnimi revizijskimi standardi. Poročilo o navedeni reviziji se pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, agenciji eu-LISA in nadzornim organom. Agencija eu-LISA ima možnost, da pred sprejetjem poročila poda pripombe.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Nacionalni nadzorni organi in Evropski nadzornik za varstvo podatkov dejavno sodelujejo v okviru svojih nalog in zagotavljajo usklajen nadzor nad SVI in nacionalnimi sistemi.

1.  Nacionalni nadzorni organi in Evropski nadzornik za varstvo podatkov, vsak v okviru svojih pristojnosti, dejavno sodelujejo v okviru svojih nalog in zagotavljajo usklajen nadzor nad SVI in nacionalnimi mejnimi infrastrukturami.

(Horizontalna sprememba „nacionalnih sistemov“ v „nacionalne mejne infrastrukture“ z izjemo člena 58.)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Izmenjujejo si ustrezne informacije, si pomagajo pri izvajanju revizij in pregledov, proučujejo težave pri razlagi ali uporabi te uredbe, ocenjujejo težave, ki nastanejo pri neodvisnem nadzoru ali uveljavljanju pravic oseb, na katere se nanašajo osebni podatki, pripravijo usklajene predloge za skupne rešitve vseh težav in spodbujajo ozaveščenost o pravicah glede varstva podatkov, če je to potrebno.

2.  Izmenjujejo si ustrezne informacije, si pomagajo pri izvajanju revizij in pregledov, proučujejo težave pri razlagi ali uporabi te uredbe, ocenjujejo težave, ki nastanejo pri neodvisnem nadzoru ali pri uveljavljanju pravic oseb, na katere se nanašajo osebni podatki, pripravijo usklajene predloge za skupne rešitve vseh težav in spodbujajo ozaveščenost o pravicah glede varstva podatkov, če je to potrebno.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Vsaka država članica zagotovi, da se določbe, ki so bile sprejete po nacionalnem pravu za izvajanje Okvirnega Sklepa 2008/977/PNZ, uporabljajo tudi za dostop nacionalnih organov do SVI v skladu s členom 1(2) te uredbe.

1.  Vsaka država članica zagotovi, da se določbe, ki so bile sprejete po nacionalnem pravu za izvajanje Direktive (EU) 2016/680, uporabljajo tudi za dostop nacionalnih organov do SVI v skladu s členom 1(2) te uredbe.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Nacionalni nadzorni organi, imenovani v skladu z Okvirnim sklepom 2008/977/PNZ, nadzorujejo zakonitost dostopa držav članic do osebnih podatkov za namene iz člena 1(2) te uredbe, vključno z njihovim prenosom v SVI in iz njega.

2.  Nacionalni nadzorni organi, imenovani v skladu z Direktivo (EU) 2016/680, nadzorujejo zakonitost dostopa držav članic do osebnih podatkov za namene iz člena 5(1a) te uredbe, vključno z njihovim prenosom v SVI in iz njega.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Obdelava osebnih podatkov, ki jo opravlja Europol, poteka v skladu s Sklepom 2009/371/PNZ, nadzoruje pa jo neodvisni zunanji nadzornik za varstvo podatkov. Za obdelavo osebnih podatkov, ki jo opravlja Europol v skladu s to uredbo, veljajo členi 30, 31 in 32 navedenega sklepa. Neodvisni zunanji nadzornik za varstvo podatkov zagotovi, da pravice državljana tretje države niso kršene.

3.  Obdelava osebnih podatkov, ki jo opravlja Europol v skladu s to uredbo, poteka v skladu z Uredbo (EU) 2016/794, nadzoruje pa jo Evropski nadzornik za varstvo podatkov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Osebni podatki, do katerih se je dostopalo v SVI za namene iz člena 1(2), se obdelujejo le zaradi preprečevanja, odkrivanja ali preiskovanja posameznega primera, za katerega sta država članica ali Europol zaprosila za podatke.

4.   Osebni podatki, do katerih se je dostopalo v SVI za namene iz člena 5(1a), se obdelujejo le zaradi preprečevanja, odkrivanja ali preiskovanja posameznega primera, za katerega sta država članica ali Europol zaprosila za podatke.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.   Centralni sistem, imenovani organi, centralne točke dostopa in Europol hranijo evidentirane zapise o iskanju, s čimer nacionalnim organom za varstvo podatkov in Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov omogočijo, da spremljajo skladnost obdelave podatkov z določbami Unije o varstvu podatkov. Razen takega namena se osebni podatki in evidentirani zapisi o iskanju po enem mesecu izbrišejo iz vseh nacionalnih podatkovnih zbirk in podatkovnih zbirk Europola, razen če navedeni podatki in evidence niso potrebni zaradi posebne kazenske preiskave, ki takrat poteka in zaradi katere sta država članica ali Europol zahtevala podatke.

5.  Centralni sistem, imenovani organi, centralne točke dostopa in Europol hranijo evidentirane zapise o iskanju, s čimer nacionalnim organom za varstvo podatkov in Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov omogočijo, da spremljajo skladnost obdelave podatkov z določbami Unije o varstvu podatkov, tudi z namenom vodenja evidence za potrebe priprave letnih poročil iz člena 64(8). Razen takega namena se osebni podatki in evidentirani zapisi o iskanju po enem mesecu izbrišejo iz vseh nacionalnih podatkovnih zbirk in podatkovnih zbirk Europola, razen če navedeni podatki in evidence niso potrebni zaradi posebne kazenske preiskave, ki takrat poteka in zaradi katere sta država članica ali Europol zahtevala podatke.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Posamezna država članica in Europol zagotovita, da so vsi postopki obdelave podatkov, ki izhajajo iz zahtev za dostop do SVI za namene iz člena 1(2), zapisani ali dokumentirani zaradi preverjanja dopustnosti zahteve in nadzora zakonitosti obdelave podatkov ter neoporečnosti in varnosti podatkov, pa tudi zaradi zagotovitve samonadzora.

1.  Posamezna država članica in Europol zagotovita, da so vsi postopki obdelave podatkov, ki izhajajo iz zahtev za dostop do SVI za namene iz člena 5(1a), zapisani ali dokumentirani zaradi preverjanja dopustnosti zahteve in nadzora zakonitosti obdelave podatkov ter neoporečnosti in varnosti podatkov, pa tudi zaradi zagotovitve samonadzora.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Zapisi ali dokumentacija vsebujejo:

2.  Zapisi ali dokumentacija v vseh primerih vsebujejo:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(da)  ime organa, ki je zahteval dostop zaradi primerjave, in odgovorne osebe, ki je vložila zahtevo in obdelala podatke;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(h)  v skladu z nacionalnimi pravili ali Sklepom 2009/371/PNZ identifikacijsko oznako uradnika, ki je opravil iskanje, in uradnika, ki je dal nalog za iskanje ali pošiljanje.

(h)  v skladu z nacionalnimi pravili ali Uredbo (EU) 2016/794 identifikacijsko oznako uradnika, ki je opravil iskanje, in uradnika, ki je dal nalog za iskanje ali pošiljanje.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Zapisi in dokumentacija se lahko uporabljajo zgolj za nadzor nad zakonitostjo obdelave podatkov ter zagotovitev neoporečnosti in varnosti podatkov. Le zapisi, ki vsebujejo neosebne podatke, se lahko uporabljajo za spremljanje in oceno iz člena 64. Zaradi opravljanja svojih dolžnosti imajo na lastno zahtevo do navedenih zapisov dostop pristojni nacionalni nadzorni organi, odgovorni za preverjanje dopustnosti zahteve in nadzor zakonitosti obdelave podatkov ter neoporečnosti in varnosti podatkov.

3.  Zapisi in dokumentacija se lahko uporabljajo zgolj za nadzor nad zakonitostjo obdelave podatkov ter zagotovitev neoporečnosti in varnosti podatkov. Le zapisi, ki ne vsebujejo osebnih podatkov, se lahko uporabljajo za spremljanje in oceno iz člena 64. Zaradi opravljanja svojih dolžnosti imajo na lastno zahtevo do teh zapisov dostop pristojni nacionalni nadzorni organi, odgovorni za preverjanje dopustnosti zahteve in nadzor zakonitosti obdelave podatkov ter neoporečnosti in varnosti podatkov.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Od začetka delovanja SVI iz člena 60(1) [Uredbe o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI)] se zaradi večje učinkovitosti in hitrejših mejnih kontrol vzpostavi interoperabilnost med SVI in sistemom VIS. Agencija eu-LISA v ta namen vzpostavi varen komunikacijski kanal med centralnim sistemom SVI in centralnim sistemom sistema VIS, da se omogoči interoperabilnost med SVI in sistemom VIS. Neposreden vpogled iz enega sistema v drugega je mogoč le, če tako določata ta uredba in Uredba (ES) št. 767/2008.

1.  Od začetka delovanja SVI iz člena 60(1) [Uredbe o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI)] se zaradi večje učinkovitosti in hitrejših mejnih kontrol vzpostavi interoperabilnost med SVI in sistemom VIS ob ustreznem upoštevanju načela omejitve namena. Agencija eu-LISA v ta namen vzpostavi varen komunikacijski kanal med centralnim sistemom SVI in centralnim sistemom sistema VIS, da se omogoči interoperabilnost med SVI in sistemom VIS. Neposreden vpogled iz enega sistema v drugega je mogoč le, če tako določata ta uredba in Uredba (ES) št. 767/2008.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Komisija v skladu s členom 33 [Uredbe o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI)] sprejme ukrepe, potrebne za vzpostavitev in zasnovo interoperabilnosti na visoki ravni v skladu s členom 34 [Uredbe o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI)]. Organ za upravljanje zaradi vzpostavitve interoperabilnosti s SVI zagotovi potreben razvoj in/ali prilagoditve centralnega vizumskega informacijskega sistema, nacionalnega vmesnika v posamezni državi članici ter komunikacijske infrastrukture med centralnim vizumskim informacijskim sistemom in nacionalnimi vmesniki. Nacionalne infrastrukture razvijejo in/ali prilagodijo države članice.“;

4.  Komisija v skladu s členom 33 [Uredbe o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI)] sprejme ukrepe, potrebne za vzpostavitev in zasnovo interoperabilnosti na visoki ravni v skladu s členom 34 [Uredbe o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI)]. Agencija eu-LISA zaradi vzpostavitve interoperabilnosti s SVI zagotovi potreben razvoj in/ali prilagoditve centralnega vizumskega informacijskega sistema, nacionalnega vmesnika v posamezni državi članici ter komunikacijske infrastrukture med centralnim vizumskim informacijskim sistemom in nacionalnimi vmesniki. Nacionalne infrastrukture razvijejo in/ali prilagodijo države članice.“;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Če se pri iskanju po podatkih, ki so navedeni v odstavku 1, izkaže, da so v sistemu VIS shranjeni podatki o enem izdanem ali podaljšanem vizumu ali več takih vizumih, katerih obdobje veljavnosti še ni poteklo in so ozemeljsko veljavni za mejni prehod, ima pristojni organ mejne kontrole izključno za namene iz odstavka 1 pravico do vpogleda v naslednje podatke zadevne prosilčeve dokumentacije in v vse z njo povezane dokumentacije v skladu s členom 8(4):

3.  Če se pri iskanju po podatkih, ki so navedeni v odstavku 1, izkaže, da so podatki o imetniku vizuma že v sistemu VIS, ima pristojni organ mejne kontrole izključno za namene iz odstavka 1 pravico do vpogleda v naslednje podatke zadevne prosilčeve dokumentacije in v vse z njo povezane dokumentacije v skladu s členom 8(4):

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Če se pri iskanju po podatkih, ki so navedeni v odstavku 1, izkaže, da so podatki o osebi že v sistemu VIS, vendar evidentirani vizumi niso veljavni, ima pristojni organ izključno za namene iz odstavka 1 pravico do vpogleda v naslednje podatke prosilčeve dokumentacije in v vse z njo povezane dokumentacije v skladu s členom 8(4):

črtano

(a)  informacije o statusu in podatke, ki so bili vneseni neposredno z vloge, iz člena 9(2) in (4);

(b)  fotografije;

(c)  vnesene podatke, ki kakor koli zadevajo izdane, razveljavljene ali preklicane vizume ali tiste, katerih veljavnost je bila podaljšanja, iz členov 10, 13 in 14.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ii)  tehnologija za uporabo podobe obraza, posnete v živo, na mejnem prehodu ni na voljo, zato istovetnosti imetnika vizuma ni mogoče preveriti v SVI;

(ii)  tehnologija za uporabo podobe obraza, posnete v živo, na mejnem prehodu trenutno ni na voljo, zato istovetnosti imetnika vizuma ni mogoče preveriti v SVI;

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8)  v členu 20 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

(8)  v členu 20 se prvi pododstavek odstavka 1 nadomesti z naslednjim:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3a.  Organ za upravljanje je [šest mesecev po začetku veljavnosti Uredbe o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI)] odgovoren za naloge iz odstavka 3 tega člena.“

3a.   Agencija eu-LISA je [šest mesecev po začetku veljavnosti Uredbe o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI)] odgovorna za naloge iz odstavka 3 tega člena.“

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Vsaka država članica in organ za upravljanje vodita evidence o vseh postopkih obdelave podatkov v okviru sistema VIS. Te evidence kažejo namen dostopa iz člena 6(1) in členov od 15 do 22, datum in uro, vrsto prenesenih podatkov iz členov od 9 do 14, vrsto uporabljenih podatkov pri poizvedovanju iz členov 15(2), 17, 18(1), 18 (5), 19(1), 19a(2), 19a(5), 20(1), 21(1) in 22(1) ter naziv pristojnega organa, ki vnaša ali pridobiva podatke. Hkrati vsaka država članica vodi evidentirane zapise o osebah, ki so pooblaščene za vnos ali pridobivanje podatkov.

1.  Vse države članice in agencija eu-LISA vodijo evidence o vseh postopkih obdelave podatkov v okviru sistema VIS. Te evidence kažejo namen dostopa iz člena 6(1) in členov od 15 do 22, datum in uro, vrsto prenesenih podatkov iz členov od 9 do 14, vrsto uporabljenih podatkov pri poizvedovanju iz členov 15(2), 17, 18(1), 18 (5), 19(1), 19a(2), 19a(5), 20(1), 21(1) in 22(1) ter naziv pristojnega organa, ki vnaša ali pridobiva podatke. Hkrati vsaka država članica vodi evidentirane zapise o osebah, ki so pooblaščene za vnos ali pridobivanje podatkov.