Postopek : 2016/2016(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0138/2017

Predložena besedila :

A8-0138/2017

Razprave :

PV 26/04/2017 - 20
CRE 26/04/2017 - 20

Glasovanja :

PV 27/04/2017 - 5.64
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0195

POROČILO     
PDF 695kWORD 74k
31.3.2017
PE 593.957v02-00 A8-0138/2017

o upravljanju ribiških flot v najbolj oddaljenih regijah

(2016/2016(INI))

Odbor za ribištvo

Poročevalka: Ulrike Rodust

PRED. SPREM.
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za proračun
 MNENJE Odbora za regionalni razvoj
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o upravljanju ribiških flot v najbolj oddaljenih regijah

(2016/2016(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki najbolj oddaljenim regijam priznava poseben status ter določa sprejetje „posebnih ukrepov“ za polno izvajanje Pogodb in skupnih politik,

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropskih skupnosti v združenih zadevah C-132/14 do C-136/14 o razlagi člena 349 PDEU, ki poudarja, da člen 349 dopušča izjeme ne le od pogodb, temveč tudi od sekundarne zakonodaje,

–  ob upoštevanju člena 174 in naslednjih členov PDEU, ki določajo cilj ekonomske, socialne in teritorialne kohezije ter opredeljujejo finančne strukturne instrumente za njihovo uresničevanje,

–  ob upoštevanju člena 43 PDEU,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, zlasti njenih členov 8, 11, 13, 41 ter še posebej njenih členov 70 do 73,

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (EU) št. 1388/2014 z dne 16. decembra 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1046/2014 z dne 28. julija 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo v zvezi z merili za izračun dodatnih stroškov, ki jih imajo gospodarski subjekti pri ribolovu, gojenju, predelavi in trženju nekaterih ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture iz najbolj oddaljenih regij,

–  ob upoštevanju delegirane uredbe Komisije (EU) št. 531/2015 z dne 24. novembra 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo stroškov, upravičenih do podpore iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo za izboljšanje higienskih, zdravstvenih, varnostnih in delovnih pogojev za ribiče, varstvo in obnovo morske biotske raznovrstnosti in ekosistemov, ublažitev podnebnih sprememb ter izboljšanje energetske učinkovitosti ribiških plovil,

–  ob upoštevanju vseh sporočil Evropske komisije o najbolj oddaljenih regijah, zlasti sporočila z dne 20. junija 2012 z naslovom „Najbolj oddaljene regije Evropske unije: na poti k partnerstvu za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2012)0287),

–  ob upoštevanju svojih resolucij o najbolj oddaljenih regijah, zlasti resolucije z dne 26. februarja 2014 o čim boljšem izkoriščanju potenciala najbolj oddaljenih regij z ustvarjanjem sinergije med strukturnimi skladi in drugimi programi Evropske unije(1),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 1385/2013 z dne 17. decembra 2013 o spremembi uredb Sveta (ES) št. 850/98 in (ES) št. 1224/2009 ter uredb (ES) št. 1069/2009, (EU) št. 1379/2013 in (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, zaradi spremembe položaja Mayotta v razmerju do Evropske unije,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta (EU) 2015/238 z dne 10. februarja 2015 o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Sejšeli o dostopu za ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo Sejšelov, do voda in morskih bioloških virov Mayotta, ki so v pristojnosti Evropske unije,

–  ob upoštevanju prvega poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 24. septembra 2010 o učinkih prenove programa možnosti za oddaljene in otoške regije (POSEI) z leta 2006 (COM(2010)0501),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne DD/MM/2017 o trajnostnem upravljanju zunanjih ribiških flot in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1006/2008,

–  ob upoštevanju svojih resolucije z dne 12. aprila 2016 o inovacijah in diverzifikaciji malega priobalnega ribolova v regijah, odvisnih od ribolova(2) in o skupnih pravilih za izvajanje zunanje razsežnosti skupne ribiške politike, vključno s sporazumi o ribištvu(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. februarja 2016 o posebnem položaju otokov(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. novembra 2012 o malem priobalnem in obrtnem ribolovu ter reformi skupne ribiške politike(5),

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 21. oktobra 2008 o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 639/2004 o upravljanju ribiških flot, registriranih v najbolj oddaljenih regijah Skupnosti(6), v kateri se predlaga triletno podaljšanje odstopanja za najbolj oddaljene regije do 2011;

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1207/2008 z dne 28. novembra 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 639/2004 o upravljanju ribiških flot, registriranih v najbolj oddaljenih regijah Skupnosti, s katero se je odstopanje za najbolj oddaljene regije podaljšalo za tri leta do 2011,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 791/2007 z dne 21. maja 2007 o uvedbi sistema nadomestil za dodatne stroške pri trženju nekaterih ribiških proizvodov iz najbolj oddaljenih regij Azori, Madeira, Kanarski otoki ter Francoska Gvajana in Reunion, zlasti člena 8, ki določa, da „Komisija (...) predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru poročilo o izvajanju nadomestila, ki mu po potrebi priloži zakonodajne predloge“,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 639/2004 z dne 30. marca 2004 o upravljanju ribiških flot, registriranih v najbolj oddaljenih regijah Skupnosti,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1005/2008 z dne 29. septembra 2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije 49/2016 z dne 10. novembra 2016 z naslovom Mednarodno upravljanje oceanov: agenda za prihodnost naših oceanov,

–  ob upoštevanju posebnega poročila Računskega sodišča št. 11/2015 z dne 20. oktobra 2015 z naslovom „Ali Komisija dobro upravlja sporazume o partnerstvu v ribiškem sektorju?“,

–  ob upoštevanju akcijskih načrtov za najbolj oddaljene regije za programsko obdobje evropskih skladov 2014–2020,

–  ob upoštevanju vseh skupnih prispevkov ter tehničnih in političnih dokumentov konference predsednikov najbolj oddaljenih regij Evropske unije, zlasti ob upoštevanju sklepne izjave 21. konference predsednikov najbolj oddaljenih regij Evropske unije, ki je potekala 22. in 23. septembra 2016,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo ter mnenj Odbora za proračun in Odbora za regionalni razvoj (A6-0138/2017),

A.  ker geografska lega najbolj oddaljenih regij v Karibskem morju, Indijskem oceanu ter Atlantskem oceanu priča o tem, da se ozemlje Evropske unije razteza čez več morskih bazenov in celin in da najbolj oddaljene regije mejijo na več tretjih držav;

B.  ker se je v zadnjih letih ribolovni pritisk v izključnih ekonomskih conah v nekaterih najbolj oddaljenih regijah povečal (v pasu med 100 in 200 milj), zadevni ribolov pa izvajajo predvsem flote, ki ne pripadajo zadevnim najbolj oddaljenim regijam;

C.  ker mora EU za najbolj oddaljene regije prevzeti odgovornost na pomorskem področju in ker njihove izključne ekonomske cone oblikujejo velik delež vseh izključnih ekonomskih con EU;

D.  ker je treba ribiški sektor najbolj oddaljenih regij obravnavati v sklopu posebnih strukturnih, socialnih in gospodarskih razmer (člen 349 PDEU), kar zadeva posebno in prilagojeno upoštevanje skupnih evropskih politik;

E.  ker ima ribiški sektor prednosti in pomemben razvojni potencial;

F.  ker je onesnaževanje morja s klordekonom posebej značilno za Antile in bistveno vpliva na odobrena ribolovna območja ter na prisotnost invazivnih vrst;

G.  ker se odmaknjenost najbolj oddaljenih regij priznava in upošteva kot splošno načelo prava Unije, kar upravičuje in omogoča vzpostavitev odškodninske sheme za dodatne stroške za ribiške proizvode in proizvode iz akvakulture v teh regijah;

H.  ker skupna ribiška politika ter Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo, ki sta bila vzpostavljena za reševanje vprašanj in izzivov v celinski Evropi, omogočata diferenciran pristop za najbolj oddaljene regije, vendar se lahko na posebnosti ribolova v teh regijah odzoveta le v omejeni meri;

I.  ker najbolj oddaljene regije menijo, da jih skupna ribiška politika ne obravnava pravično in „dvojno kaznuje“ (ker niso imele dostopa do prejšnje pomoči za obnovo flote, sedaj pa zanje velja prepoved izplačila pomoči za obnovo);

J.  ker velik delež ribiških flot v najbolj oddaljenih regijah do nedavnega ni bil zakonsko urejen ali ni bil vpisan v register ribolovne flote, zato te flote niso imele dostopa do sredstev iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo za posodobitev;

K.  ker je eden od ciljev skupne ribiške politike spodbujati dejavnosti ribolova, pri tem pa upoštevati socialno-ekonomska vprašanja;

L.  ker bi morala pravila o dostopu do sredstev prednost dajati lokalnim flotam in bolj selektivnim oblikam ribolova, ki manj uničujejo staleže;

M.  ker je cilj skupne ribiške politike zagotoviti skladnost med notranjo in zunanjo razsežnostjo v skladu z načelom dobrega upravljanja;

N.  ker velik del nezakonitega, neprijavljenega in zakonsko neurejenega ribolova poteka v nekaterih izključnih ekonomskih conah nekaterih najbolj oddaljenih regij(7) ter v morskih bazenih okoli drugih regij;

O.  ker v najbolj oddaljenih regijah vlaga ena najvišjih stopenj brezposelnosti v EU (v nekaterih najbolj oddaljenih regijah brezposelnost mladih znaša do 60 %);

P.  ker Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo med drugim zagotavlja podporo organizacijam proizvajalcev, posodobitve motorjev in pod določenimi pogoji lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost;

Q.  ker v Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo naslednje postavke veljajo za neupravičene: posegi, s katerimi se poveča ribolovna zmogljivost plovila, oprema, ki poveča zmogljivost plovila za iskanje rib ter proizvodnja novih ribiških plovil ali uvoz ribiških plovil;

R.  ker pa lahko Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo zagotovi finančno pomoč za ladje, s katero bi izboljšale energetsko učinkovitost, varnost, higienske razmere na krovu ter kakovost ribiških proizvodov, pa tudi delovne razmere;

S.  ker se iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo podpirajo inovacijski projekti, kot so upravljavski ali organizacijski sistemi;

Določbe o posebnostih in geografskih razmerah najbolj oddaljenih regij

1.  meni, da je trajnosten ribolov, pri katerem se uporabljajo tradicionalna orodja, podlaga za uspešne obalne skupnosti, prav tako pa prispeva k prehranski varnosti v najbolj oddaljenih regijah; v zvezi s tem vztraja, da je treba v cilj prehranske varnosti lokalnega prebivalstva vključiti lokalno ribištvo, saj je prehranska varnost v najbolj oddaljenih regijah danes preveč odvisna od uvoza;

2.  opozarja, da sta bila skupna ribiška politika ter Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo vzpostavljena za obravnavanje vprašanj in izzivov v celinski Evropi ter da ne ustrezata v celoti posebnostim ribolova v najbolj oddaljenih regijah, da se ne smeta enotno uporabljati za izzive in posebnosti ribiškega sektorja v najbolj oddaljenih regijah ter da je potrebna določena stopnja prožnosti ter pragmatičnosti pri odstopanjih; zato poziva, naj se oblikuje strategija za vsak regionalni morski bazen, prilagojen posebnim razmeram v posameznih najbolj oddaljenih regijah;

3.  poudarja, da se v najbolj oddaljenih regijah nahajajo raznolike male skupnosti, ki močno slonijo na tradicionalnem, obalnem in malem ribolovu in za katere je ribolov pogosto edini način zaslužka;

4.  želi opomniti, da je treba posebej zaščititi morske biološke vire okrog najbolj oddaljenih regij in da je treba posebno pozornost nameniti ribolovu; zato poudarja, da bi moral biti ribolov v vodah najbolj oddaljenih regij dovoljen le za ribiška plovila, registrirana v pristaniščih teh regij;

5.  morsko dno v najbolj oddaljenih regijah je pravi živi laboratorij biotske raznovrstnosti; poudarja, da so za izboljšanje znanja o morjih in oceanih pomembne raziskave in zbiranje podatkov; poudarja, da lahko najbolj oddaljene regije v njihovem okolju služijo kot pravi znanstveni portali, ter poziva zadevne države članice in Komisijo, naj okrepijo podporo ustreznih znanstvenoraziskovalnih projektov;

6.  poudarja, da je treba ohraniti ravnovesje med ribolovno zmogljivostjo in možnostmi v skladu s previdnostnim načelom ter ob upoštevanju socialno-ekonomskih razmer; vendar meni, da to ne more upravičiti umikanja naložb v zbiranje podatkov in izboljšanje znanstvenega znanja o morskih ekosistemih; poziva k spremembi porazdelitve kvot za nekatere vrste (npr. povišanju kvot za modroplavutega tuna na Azorih) in omogočanju ribolovnih možnosti za druge (denimo za temnega morskega psa) na podlagi znanstvenih študij ter k okrepitvi tehničnih in materialnih zmogljivosti v zvezi ocenjevanjem ekosistemov;

7.  poudarja, da v nekaterih najbolj oddaljenih regijah ribiške flote, predvsem zaradi pomanjkanja dostopa do financiranja, ne dosegajo omejitev glede zmogljivosti, ki jih določa skupna ribiška politika;

8.  opozarja, da se ribiči v najbolj oddaljenih regijah zaradi njihovih specifičnih podnebnih težav soočajo z zgodnjim staranjem plovil, kar povzroča težave z varnostjo in učinkovitostjo, zato je delo na njih manj privlačno kot na sodobnih plovilih;

9.  poudarja, da Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo v svojem poročilu za leto 2016(8) zaradi nezadostnih bioloških podatkov ni mogel oceniti ravnovesja med ribolovno zmogljivostjo in možnostmi za vse flote, ki plujejo v najbolj oddaljenih regijah; poziva, naj se iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo ter drugih skladov znanstvenim inštitutom in univerzam zagotovi več sredstev za nakup tehničnih virov za ocenjevanje ekosistemov; v zvezi s temi meni, da je ključnega pomena, da so na voljo in dostopni zanesljivi podatki o stanju virov in praks v teh čezmorskih izključnih ekonomskih conah;

10.  poudarja, da so plovila za priobalni ribolov v najbolj oddaljenih regijah večinoma stara, zaradi česar prihaja do težav glede varnosti na krovu;

11.  obžaluje, da Komisija do 30. junija 2012 ni objavila poročila o izvajanju Uredbe (ES) št. 639/2004; zahteva, da Komisija nemudoma zagotovi podrobnejše informacije o tem, zakaj se je odločila, da tega poročila ne bo objavila;

12.  obžaluje, da se nekatera podjetja v najbolj oddaljenih regijah zaradi zamud pri sprejetju Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo ter posledično zamud pri odobritvi operativnih programov tega sklada in potemtakem zaradi poznega izvajanja njegovih podpornih določb spopadajo z resnimi finančnimi težavami;

13.  pozdravlja posebne določbe v Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, namenjene najbolj oddaljenim regijam, na primer povračilo dodatnih stroškov (sklad jih 100-odstotno subvencionira), ki je višje kot v prejšnjem programskem obdobju (čeprav to za nekatere najbolj oddaljene regije še vedno ne zadostuje), ter 35-odstotno povečanje intenzivnosti javne pomoči za druge ukrepe na območju najbolj oddaljenih regij;

14.  ugotavlja, da nekateri ribiči v najbolj oddaljenih regijah težko oziroma celo nemogoče pridobijo posojilo in/ali zavarovanje za plovila, zaradi česar prihaja do težav glede varnosti ter ekonomskih omejitev za te ribiče;

15.  poudarja, da v najbolj oddaljenih regijah mala plovila predstavljajo večinski delež registriranih plovil; poudarja tudi, da so v nekaterih oddaljenih regijah mala plovila stara več kot 40 let, zaradi česar prihaja do resničnih težav glede varnosti;

16.  poudarja, da imajo posojila Evropske investicijske banke in skladov EU ekonomski multiplikacijski učinek, zlasti v najbolj oddaljenih regijah;

Boljše izkoriščanje možnosti, ki jih ponujata člen 349 Pogodbe in skupna ribiška politika

17.  meni, da je poseben svetovalni odbor za najbolj oddaljene regije, kakor ga omogoča skupna ribiška politika, primerna platforma za pomembno izmenjavo znanja in izkušenj, zato obžaluje, da ta svetovalni odbor še ni bil ustanovljen;

18.  poziva k doslednemu izvajanju člena 349 PDEU v politikah, uredbah, skladih in programih Evropske unije na področju ribištva, zlasti pri Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, da bi se odzvali na specifične težave, s katerimi se soočajo najbolj oddaljene regije;

19.  meni, da je lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, obetaven pristop, zato bi morale države članice kar najbolje izkoristiti možnosti, ki jih ponuja Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo, ter podpreti to vrsto lokalnega razvoja v najbolj oddaljenih regijah;

20.  poudarja, da je treba ustanoviti lokalne akcijske skupine za ribištvo, ki so priznane kot orodja za podporo in zagotavljanje priložnosti za diverzifikacijo ribiških dejavnosti;

21.  poziva Komisijo, naj pri predlaganju zakonodajnih aktov v zvezi s stroški higiene, zdravja ter naložb, povezanih z varnostjo in delovnimi razmerami, izbere holističen in ustrezno prilagojen pristop;

22.  poziva Komisijo, naj pri predlaganju zakonodajnih aktov v zvezi z merili za izračunavanje dodatnih stroškov zaradi posebnih okoliščin za najbolj oddaljene regije upošteva tudi vpliv podnebnih in geografskih razmer ter opustošenja;

23.  obžaluje, da je raven nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova v izključnih ekonomskih conah najbolj oddaljenih regij visoka, kot tudi v okolici drugih regij, vanj pa so vključena tako domača kot tuja plovila; poudarja, da je pri domačih plovilih ta praksa tudi posledica težav pri lokalni oskrbi s hrano; poziva nacionalne organe, naj okrepijo boj proti nezakonitem, neprijavljenem in zakonsko neurejenem ribolovu;

24.  zato spodbuja k uvedbi aktivnih (npr. nadzor) in pasivnih ukrepov, kot so pogajanja s sosednjimi državami najbolj oddaljenih regij, s katerimi še niso bili podpisani sporazumi o partnerstvu o trajnostnem ribištvu;

25.  poziva vse vključene strani, naj pospešijo izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo ter naj izrabijo možnosti za bistvene naložbe v posodobitev flot, ki jih ponuja (izboljšanje varnosti, higienskih razmer na krovu, energetske učinkovitosti ter kakovosti ribiških proizvodov), kot tudi v ribiških pristaniščih, na mestih iztovarjanja in v akvakulturi, da bi ustvarili nove prodajne možnosti; poziva tudi k izvajanju odškodninske sheme za dodatne stroške, da bi bil sektor bolj vzdržen;

26.  poziva, naj se v ribiških sporazumih, sklenjenih s tretjimi državami, resnično upoštevajo interesi najbolj oddaljenih regij, tudi z določitvijo obveznosti izkrcanja v najbolj oddaljenih regijah ali zaposlovanja ljudi iz najbolj oddaljenih regij na plovilih;

27.  poudarja, da je treba v skladu z določbami člena 349 PDEU vsakič, ko so najbolj oddaljene regije vključene v ribiške sporazume med EU in tretjimi državami, zanje izvesti oceno učinka;

28.  ugotavlja, da je treba mogoče v najbolj oddaljenih regijah prestrukturirati ribiški sektor, da bi zagotovili trajnostno upravljanje staležev rib, in po potrebi razmisliti o zmanjšanju števila plovil;

29.  meni, da se je treba v primerih, ko je v skladu s členom 22 Uredbe 1380/2013 potrebno zmanjšati zmogljivosti, osredotočiti na to, da bodo plovila upoštevala merila iz člena 17 te uredbe;

30.  poziva države članice, naj pri izvajanju določbe skupne ribiške politike o dodeljevanju ribolovnih možnosti upoštevajo predvsem tradicionalni in mali ribolov v najbolj oddaljenih regijah, ki prispevata k lokalnemu gospodarstvu in ne vplivata bistveno na okolje;

31.  poziva države članice z ozemlji v najbolj oddaljenih regijah, naj sprejmejo vse ustrezne ukrepe in še naprej izvajajo posebne programe pomoči, kot so posebni modeli obdavčevanja;

32.  meni, da je treba izboljšati zbiranje podatkov o staležih ter ocenjevanje vpliva majhnih plovil v najbolj oddaljenih regijah, s čimer bi okrepili znanstveno podlago za ribolovne možnosti v teh regijah;

33.  želi opomniti, da so najbolj oddaljene regije odvisne od ribolovnih virov v svojih izključnih ekonomskih conah, ki so z biološkega vidika zelo krhke; pri tem zlasti meni, da bi se morali pri zbiranju podatkov osredotočiti tudi na podatke o ribolovu v najbolj oddaljenih regijah;

34.  poudarja, da bi bilo treba v najbolj oddaljenih regijah bolje izkoristiti potencial akvakulture, saj lahko ta panoga zagotovi nove proizvodne zmogljivosti in visokokakovostne proizvode (zaradi velike regionalne konkurence to zahteva bistveno podporo Evropske unije), ter poziva Komisijo, naj spodbuja in podpira razvojne projekte v akvakulturi;

35.  poziva države članice in najbolj oddaljene regije, naj kar najbolje izkoristijo pravila de minimis in pravila o skupinskih izjemah, navedena v Uredbi Komisije (EU) št. 1388(2014)(9);

36.  poziva države članice, naj spodbujajo uporabo evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter poudarijo sinergije med različnimi skladi v najbolj oddaljenih regijah, da bi ustvarili gospodarske priložnosti za vse subjekte v modrem gospodarstvu; spodbuja zlasti naložbe v projekte za ponovno uveljavitev ribiških poklicev, za privabljanje več mladih ter projekte za uvedbo selektivnih ribolovnih tehnik in razvoj ribištva;

37.  podpira razvoj raziskovalnih in razvojnih programov na področju ribištva v okviru programa Obzorje 2020, ki bi združili različne ekonomske in socialne subjekte ter s tem prispevali k razvoju novih ribolovnih tehnologij in tehnik, s katerimi bi okrepili konkurenčnost ribištva ter njegov potencial za gospodarsko rast in ustvarjanje novih delovnih mest za lokalno prebivalstvo;

38.  priporoča, da se v skupni ribiški politiki dosledno upoštevajo posebnosti najbolj oddaljenih regij ter naj se jim omogoči, da bodo lahko izkoriščale velik ekonomski, socialni in okoljski potencial, ki ga ponuja trajnosten in racionalen razvoj ribiškega sektorja v teh regijah; v zvezi s tem poudarja, da bi bilo treba zaradi objektivne ocenitve ravnovesja ­med ribolovnimi možnostmi in ribolovno zmogljivostjo majhnih plovil, ki uporabljajo izredno selektivno ribolovno orodje, v najbolj oddaljenih regijah ponovno razmisliti o podlagi za segmentacijo flote s spodbujanjem izboljšav na področju tehničnih lastnosti plovil z manjšo pogonsko močjo in/ali stabilnosti, ki bi lahko v neugodnih vremenskih razmerah ogrožale varnost posadke, in sicer v skladu z objektivnimi znanstvenimi merili, ki se uporabljajo v ladjedelništvu, zaradi česar pa se ne bi smele povečati netrajnostne ribiške dejavnosti;

39.  meni, da je v teh regijah ogromno potenciala, zato je treba spodbujati naložbe, diverzifikacijo in inovacije na področju ribištva, s čimer bi okrepili gospodarski razvoj;

40.  predlaga, naj se poveča intenzivnost pomoči za zamenjavo motorjev v najbolj oddaljenih regijah, kadar znanstveni dokazi pokažejo, da podnebne razmere in spremembe odločno negativno vplivajo na flote v teh regijah;

41.  poziva Komisijo, naj po zgledu programa možnosti za oddaljene in otoške regije na področju kmetijstva preuči možnosti, da bi čim prej ustanovili finančni instrument za podporo ribištva v najbolj oddaljenih regijah, ki bi resnično omogočal izkoriščanje njihovega ribiškega potenciala; meni, da bi bilo treba preučiti možnost, da bi v tem instrumentu združili zlasti določbe člena 8 (Državna pomoč), člena 13(5) (Proračunska sredstva v okviru deljenega upravljanja), člena 70 (Ureditev nadomestil), člena 72 (Načrt nadomestil) in člena 73 (Državna pomoč za izvajanje načrtov nadomestil) veljavnega Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo;

42.  predlaga povečanje zmogljivosti nekaterih segmentov flot v najbolj oddaljenih regijah, če je znanstveno ocenjeno, da je mogoče brez ogrožanja ciljev trajnostnega ribolova doseči večjo stopnjo izkoriščanja nekaterih ribolovnih virov;

43.  meni, da bi lahko s prenovo in posodobitvijo majhnih plovil v najbolj oddaljenih regijah, ki uporabljajo izredno selektivno ribolovno orodje, izboljšali varnost posadke v neugodnih vremenskih razmerah, če se upoštevajo objektivna znanstvena merila v ladjedelništvu ter se ne posega v ravnovesje med ribolovnimi možnostmi in ribolovno zmogljivostjo;

44.  priporoča, da se v prihodnjem Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo zagotovijo boljše spodbude za mlade, da bi se zaposlili v pomorskem gospodarstvu, zlasti z zagotovitvijo poklicnega usposabljanja ter s spodbujanjem ukrepov za izboljšanje prihodka, varnosti zaposlitve ter splošne trajnostne ureditve pomorskega gospodarstva v najbolj oddaljenih regijah;

45.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0133.

(2)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0109.

(3)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0110.

(4)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0049.

(5)

Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0460.

(6)

UL C 15E, 21.1.2010, str. 135.

(7)

Raziskava, ki jo je naročil Odbor PECH – Upravljanje ribiške flote v najbolj oddaljenih regijah, Generalni direktorat Evropskega parlamenta za notranjo politiko, tematski sektor B (IP/B/PECH/IC/2016_100); operativni program Francije v sklopu Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo.

(8)

Poročilo Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo ­– Ocena kazalnikov ravnovesja za ključne segmente flote in pregled nacionalnih poročil o prizadevanjih držav članic za doseganje ravnovesja med zmogljivostjo flot in ribolovnimi možnostmi (STECF-16-18).

(9)

Uredba Komisije (EU) št. 1388/2014 z dne 16. decembra 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije.


OBRAZLOŽITEV

Najbolj oddaljene regije zajemajo devet regij EU, ki so del Francije (Guadeloupe, Francoska Gvajana, Reunion, Martinik, Mayotte in Saint-Martin), Portugalske (Madeira in Azori) in Španije (Kanarski otoki).

Z izjemo Francoske Gvajane so vse najbolj oddaljene regije otoki in otočja. Od ostalih regij EU se razlikujejo z več vidikov. V členu 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije so opredeljene posebne značilnosti najbolj oddaljenih regij, med njimi so oddaljenost, otoška lega, majhnost, težavna topografija in podnebje ter ekonomska odvisnost od maloštevilnih proizvodov.

Razmere v ribištvu v celinski Evropi ne odražajo razmer v najbolj oddaljenih regijah.

Najbolj oddaljene regije namreč opozarjajo, da bi bilo treba posodobiti njihove ribiške flote (zaradi po njihovem mnenju „dvojne kazni“) ter uvesti večjo prilagodljivost določb o financiranju za spodbujanje naložb, namenjenih posodobitvi. Kot razlog za specifične težave, s katerimi se soočajo sedanje flote, navajajo zamude pri vključevanju najbolj oddaljenih regij v skupno ribiško politiko. Med težave spadajo majhnost plovil, nizka zmogljivost in manjša avtonomija plovil na morju.

Zaradi škodljivih vremenskih vplivov se flote prav tako starajo hitreje kot v drugih regijah EU. Ribiške flote so najpogosteje v nesprejemljivem stanju propadanja, kar bi utegnilo ogroziti varnost ribičev.

Po mnenju najbolj oddaljenih regij bi sodobnejše flote omogočile diverzifikacijo ribiških dejavnosti in območij, povečale energetsko učinkovitost motorjev, pomagale izpolniti zahteve standardov EU glede varnosti in higiene ter izboljšale kakovost rib.

Poročevalka želi s tem samoiniciativnim poročilom odgovoriti predvsem na naslednja vprašanja:

•  Kako lahko najbolj oddaljene regije bolje izkoristijo svoje ribolovne vire?

•  Ali pravila za upravljanje flot v sklopu skupne ribiške politike ustrezno upoštevajo posebnosti ribiškega sektorja v najbolj oddaljenih regijah?

•  Ali razmere v najbolj oddaljenih regijah upravičujejo drugačen pristop k upravljanju ribiških flot?

•  Ali je sedanji okvir politik nepopoln oziroma bi ga bilo mogoče izboljšati in če je, kako bi bilo mogoče to storiti?

Poročilo na podlagi razmer v najbolj oddaljenih regijah opisuje možnosti in predlaga izvedljive ukrepe, s katerimi bi izboljšali upravljanje ribiških flot.

Poročilo se mora osredotočati na upravljanje ribiških flot v najbolj oddaljenih regijah, zato ne more zajemati vprašanj, ki morda vplivajo na ribištvo v najbolj oddaljenih regijah, niso pa neposredno povezana z vprašanji upravljanja flot.

Prav tako ne obravnava podrobneje vprašanj, ki ne sodijo med pristojnosti Odbora za ribištvo, kot so kohezijska politika EU in uredba o skupnih določbah ter vprašanja, povezana s prometom, trgovino in predelavo.

Poročevalka se zaveda izzivov visoke stopnje brezposelnosti v najbolj oddaljenih regijah, omejenih možnosti usposabljanja v ribiškem sektorju in nizke privlačnosti (tako z vidika vzrokov kot z vidika posledic). Poročilo se lahko tem vprašanjem posveti zgolj posredno.

Rekreacijski ribolov raste vzporedno s turističnimi dejavnostmi v najbolj oddaljenih regijah, zato se njegov sorazmerni vpliv na ribji stalež povečuje (zlasti v omejenih obalnih območjih najbolj oddaljenih regij). Rekreacijski ribolov v najbolj oddaljenih regijah bi utegnil biti tema prihodnjih pobud Odbora za ribištvo.

Pristop, ki ga je pri pripravi osnutka poročila ubrala poročevalka

Tematski sektor B Evropskega parlamenta je najprej naročil pripravo informacijskega povzetka o „upravljanju ribiških flot v najbolj oddaljenih regijah“. Študija je bila objavljena novembra 2016.

V Odboru za ribištvo sta potekali dve splošni izmenjavi mnenj. Poročevalka je prav tako pripravila delovni dokument, ki ga je predstavila odboru, o njem pa je potekala tudi razprava.

Vseskozi je bila v tesnih stikih z različnimi deležniki, pogovorila pa se je tudi s poslanci Evropskega parlamenta, pristojnimi za najbolj oddaljene regije. Poročevalka je v Bruslju prav tako organizirala srečanja z ribiči iz najbolj oddaljenih regij in se jih udeležila.

Področja ukrepanja

Primerjava med najbolj oddaljenimi regijami in celino

Razen nekaj velikih plovil, ki so predvsem na Kanarskih otokih, ribiške flote najbolj oddaljenih regij v veliki večini sestavljajo plovila, ki so manjša od 12 metrov. Pri sprejemanju ukrepov za najbolj oddaljene regije je treba upoštevati to dejstvo. Zaradi nizke ravni naložb v ribiške flote ni mogoče vlagati v povečanje stopnje zaposlenosti, privlačnosti poklica, znanja, spretnosti ter izobraženosti (potencialnih) ribičev.

Majhna plovila v francoskih najbolj oddaljenih regijah in na Azorih so novejša od plovil v Franciji in na Portugalskem, plovila na Kanarskih otokih in Madeiri pa so starejša od plovil na celini. Skupno število ribiških plovil se je v zadnjih desetih letih v vseh najbolj oddaljenih regijah sicer zmanjšalo, vendar se je skupna moč motorjev za Francijo in Portugalsko povečala.

Najbolj oddaljene regije (z izjemo Francoske Gvajane) so obdane z ozkim epikontinentalnim pasom, zaznamuje pa jih velika biološka raznovrstnost. Obenem se različne najbolj oddaljene regije soočajo z različnimi (prvotnimi) razmerami. Ravni razvoja in upravne zmogljivosti se na primer med regijami močno razlikujejo, to pa je treba upoštevati pri izvajanju skupne ribiške politike.

Veljavna skupna ribiška politika razen za Mayotte za najbolj oddaljene regije ne dopušča odstopanj od splošnih pravil upravljanja, vendar pa zanje omogoča diferenciran pristop, tako na primer do 31. decembra 2022 velja možnost omejitve približevanja na manj kot 100 navtičnih milj za plovila, ki niso registrirana v pristaniščih najbolj oddaljenih regij. Omejitev zmogljivosti za najbolj oddaljene regije se določa na podlagi segmenta flot (priloga II skupne ribiške politike).

Z izjemo vseh segmentov flot na Azorih in Madeiri in plovil, krajših od 12 metrov na otokih Guadeloupe in Saint-Martin, omejitev zmogljivosti zaenkrat še ni bila dosežena. V zvezi s tem se poraja vprašanje, ali ima sektorski pristop prednosti za najbolj oddaljene regije ali pa bi bila morda ustrezna večja prilagodljivost.

Ker se staleži v obalnih območjih zmanjšujejo, poteka diverzifikacija v smeri območij in vrst na odprtem morju. Odgovorne dejavnosti na odprtem morju zahtevajo boljšo plovnost in prilagojene motorje.

Stanje staležev in biološki podatki

Države članice pripravljajo letna poročila o ravnovesju med ribolovno zmogljivostjo in ribolovnimi možnostmi, vendar zaradi pomanjkanja bioloških podatkov ter podatkov za majhne flote na podlagi analize ni mogoče sprejeti zaključkov za najbolj oddaljene regije.

Za segmente flot v najbolj oddaljenih regijah je na voljo zgolj majhen delež kazalnikov ravnovesja, med katerimi pa manjkajo predvsem biološki kazalniki.

Zato je po mnenju poročevalke izjemno pomembno še naprej spodbujati programe zbiranja podatkov v najbolj oddaljenih regijah. To je še toliko pomembneje, če upoštevamo prošnjo najbolj oddaljenih regij za obnovitev in posodobitev plovil.

Finančna podpora iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo – možnosti in ovire, ki jih je treba premagati

Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo dopušča odstopanja za najbolj oddaljene regije. Prav tako vsebuje določbe, ki so glede na značilnosti sedanjih flot v najbolj oddaljenih regijah še posebej pomembne. Podpora je bila zaradi pozne odobritve Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo ter njegovih operativnih programov prekinjena, zato je bilo treba poiskati začasne rešitve, kot so vmesna nadomestila.

Programi nadomestil za dodatne stroške, nastale v najbolj oddaljenih regijah, so se glede na prejšnje programsko obdobje v Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvu okrepili. Sredstva so se za vse države članice povečala, skupaj pa so s 15,6 milijona EUR narasla na 27,5 milijona EUR.

Priloga I Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo določa, da lahko za dejavnosti, ki se izvajajo v najbolj oddaljenih regijah, velja povečanje v višini 35 odstotnih točk, tj. dodatnih odstotnih točk intenzivnosti javne pomoči.

Člen 41 navaja določbe v zvezi z energetsko učinkovitostjo in blaženjem podnebnih sprememb. Podpora za zamenjavo ali posodobitev glavnih ali pomožnih motorjev se pogojuje z ravnovesjem ribolovne zmogljivosti in možnosti, pri čemer je treba prednost namenjati sektorju majhnega priobalnega ribolova.

Predlagamo, da se za zamenjavo glavnih ali pomožnih motorjev v najbolj oddaljenih regijah omogoči večja intenzivnost pomoči, da bi se upoštevale posebne podnebne razmere v teh regijah.

Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost (CLLD)

Poročevalka meni, da je CLLD dober instrument za strukturno in finančno podporo. CLLD je nastal iz zamisli, da bi bilo mogoče združiti javne, zasebne in civilne akterje, ki bi spodbujali lokalna ribiška območja, tako pa bi bilo mogoče s profesionalizacijo sektorja (više in niže v dobavni verigi) spodbujati proizvodnjo izjemno kakovostnih proizvodov in oblikovati pristaniško infrastrukturo. Lokalne akcijske skupine za ribištvo se podpirajo s sredstvi iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo in drugih skladov. Pomoč za CLLD lahko k temu prispeva še 50–100 %.

Doslej se je ta pripomoček uporabljal zgolj v omejenem obsegu. Sedanji francoski operativni program ne opredeljuje, ali so v francoskih najbolj oddaljenih območjih predvidene lokalne akcijske skupine za ribištvo. Portugalski operativni program ne opredeljuje, ali so te skupine predvidene za Madeiro. Za Azore so predvidene tri skupine, za Kanarske otoke pa nobena. Akvakultura v najbolj oddaljenih regijah je precej nerazvita, vendar se v njej skriva potencial, npr. kadar se lokalna podjetja specializirajo za izvoz lokalnih vrst.

Sporazum o partnerstvu o trajnostnem ribištvu

Trenutno ni s tretjimi državami v zahodnem srednjem Atlantiku sklenjen noben sporazum o partnerstvu o trajnostnem ribištvu, ki bi vplival na Francosko Gvajano, Guadeloupe, Saint-Martin in Martinik.

Migracijske vrste, razširjen nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov, morebitni pozitivni posredni učinki sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu na lokalne panoge (više in niže v dobavni verigi) in ustrezne ocene obstoječih sporazumov pričajo o tem, da bi sklenitev novega sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu s sosednjimi tretjimi državami prineslo prednosti za ribiške flote najbolj oddaljenih regij.

Zato poročevalka poziva Komisijo, naj natančno spremlja skladnost med notranjo in zunanjo razsežnostjo skupne ribiške politike. Za Mayotte je v veljavi poseben sporazum, in sicer sporazum o dostopu med EU in Sejšeli. Nanaša se na dostop plovil, ki plujejo pod sejšelsko zastavo, v vode otočja Mayotte. Plačila sejšelskih plovil so namenjena razvoju zmogljivosti na Mayottu. Za upravljanje in razdeljevanje plačil je pristojna Francija, ki Komisiji enkrat letno posreduje poročilo. Poročevalka želi poudariti, kako pomembno je, da Francija hitro in učinkovito posreduje plačila Mayottu.

Priporočila in sklepi

Glavni cilj tega poročila in osrednji razlog zanj je prošnja najbolj oddaljenih regij za obnovitev in posodobitev njihovih flot. V njej zatrjujejo, da posebnosti najbolj oddaljenih regij upravičujejo obnovo in posodobitev flot.

Varnost, oziroma bolje rečeno, pomanjkanje varnosti na krovu je v najbolj oddaljenih regijah pereča težava.

Financiranje je na voljo na ravni EU, Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo pa upošteva posebne razmere v najbolj oddaljenih regijah. V primerjavi s celino najbolj oddaljene regije prejmejo dodatnih 35 %, predvsem za zamenjavo motorjev.

Zamude pri odobritvi operativnih načrtov držav članic so na področju projektov v prehodnem obdobju povzročile resne težave. Kljub temu bodo imele najbolj oddaljene regije še naprej možnost izkoristiti prednosti, ki jih ponujajo povečana intenzivnost javne pomoči in programi nadomestil.

Poročevalka v zvezi z zamenjavo oz. posodobitvijo motorjev priporoča, naj se v sklopu morebitne prihodnje skupne ribiške politike podprejo možnosti, ki bi pomagale pri zmanjševanju dokazano negativnih podnebnih učinkov na plovila.

Poročevalka je prepričana tudi, da bi bilo mogoče z okrepitvijo prizadevanj v okviru CLLD poenostaviti prestrukturiranje sektorja ter zagotoviti in pripraviti potrebno pristaniško infrastrukturo. Ugotavlja tudi, da bi utegnila posodobitev povečati obseg in raznolikost ribiških dejavnosti.

Ne glede na to, kakšen način bo predlagan v prihodnje, bi moral zagotoviti trajnostno ribištvo in zdrave staleže rib.

Storiti bi bilo treba vse, kar je v naši moči, da se ribiški sektor v najbolj oddaljenih regijah ne bo počutil zapostavljeno.


MNENJE Odbora za proračun (7.3.2017)

za Odbor za ribištvo

o upravljanju ribiških flot v najbolj oddaljenih regijah

(2016/2016(INI))

Pripravljavec mnenja: Esteban González Pons

POBUDE

Odbor za proračun poziva Odbor za ribištvo kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker člen 349 Pogodbe od delovanju EU (PDEU) upošteva posebnosti najbolj oddaljenih regij, zaradi česar se v teh regijah lahko sprejemajo posebni ukrepi v okviru skupnih politik, kot je ribiška politika;

B.  ker Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki priznava posebnosti najbolj oddaljenih regij in zanje omogoča diferenciran pristop;

C.  ker je ribiška flota iz najbolj oddaljenih regij sestavljena predvsem iz starejših plovil, krajših od 12 metrov, ki v preteklosti niso prejela pomoči za posodobitev ladij, kar ogroža varnost plovil in vpliva na delovne pogoje na njih;

D.  ker so najbolj oddaljene regije v večji meri občutile posledice ekonomske krize, v njihovem ribiškem sektorju pa je treba upoštevati posebne strukturne, socialne in ekonomske razmere;

E.  ker se nekatera podjetja v najbolj oddaljenih regijah zaradi zamud pri sprejetju uredbe o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo (EMFF) ter odobritvi operativnih programov tega sklada in potemtakem zaradi poznega izvajanja njegovih podpornih določb spopadajo z resnimi finančnimi težavami;

1.  je seznanjen s splošnimi določbami Uredbe (EU) št. 508/2014 o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo v zvezi s pomočjo za izboljšanje ladij, vendar obžaluje, da besedilo ne vsebuje posebnih ukrepov, ki bi upoštevali posebnosti in stanje flot na teh območjih;

2.  ugotavlja, da je za nekatere ribiče v najbolj oddaljenih regijah težko oziroma celo nemogoče pridobiti posojilo in/ali zavarovanje za plovila;

3.  poziva Evropsko komisijo, naj za naslednji večletni finančni okvir preuči možnost uvedbe pomoči za postopno obnovo manjših flot v najbolj oddaljenih regijah, da bi izboljšali njihovo varnost in učinkovitost, pod pogojem, da s tem ne bi povečali njihove ribiške zmogljivosti niti ogrozili proračuna in trajnosti staležev;

4.  poziva Komisijo, naj pri predlaganju delegiranih aktov v zvezi z merili za izračunavanje dodatnih stroškov zaradi posebnih okoliščin za najbolj oddaljene regije upošteva tudi vpliv podnebnih in geografskih razmer;

5.  predlaga, naj se poveča intenzivnost pomoči za zamenjavo motorjev v najbolj oddaljenih regijah, kadar znanstveni dokazi pokažejo, da podnebne razmere in spremembe odločno negativno vplivajo na flote v teh regijah;

6.  poziva Komisijo in države članice, naj za razvoj lokalnih ribiških panog v najbolj oddaljenih regijah spodbujajo uporabo evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter sinergij med vsemi skladi, vključenimi v skupni strateški okvir, ter drugimi zadevnimi evropskimi instrumenti in politikami v skladu s strategijo EU za pametno, trajno in vključujočo rast;

7.  poziva k nadaljnjemu poenostavljanju zakonodaje EU, da se flotam v najbolj oddaljenih regijah olajša dostop do sredstev Unije;

8.  priporoča, da skupna ribiška politika dosledno upošteva posebnosti najbolj oddaljenih regij ter naj jim omogoči uresničevanje velikega ekonomskega, socialnega in okoljskega potenciala, ki ga ustvarja racionalen razvoj ribiškega sektorja v teh regijah;

9.  zato predlaga, naj se po letu 2020 ustanovi poseben sklad za ribištvo v najbolj oddaljenih regijah po zgledu programa možnosti za oddaljene in otoške regije (POSEI), ki se je izkazal za učinkovitega pri podpiranju kmetijstva v teh regijah; še zlasti priporoča, naj ta sklad v skladu s cilji trajnostnega ribištva in zdravih staležev rib omogoča pomoč pri obnovitvi flot v teh regijah, vključno s plovili za mali in tradicionalni ribolov, ki ulov iztovarjajo v pristaniščih v teh regijah.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

6.3.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

29

3

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jonathan Arnott, Jean Arthuis, Richard Ashworth, Reimer Böge, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Gérard Deprez, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazabal Rubial, Esteban González Pons, Ingeborg Gräßle, Monika Hohlmeier, Bernd Kölmel, Vladimír Maňka, Siegfried Mureşan, Liadh Ní Riada, Jan Olbrycht, Paul Rübig, Jordi Solé, Patricija Šulin, Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos), Indrek Tarand, Tiemo Wölken, Stanisław Żółtek

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Jean-Paul Denanot, Anneli Jäätteenmäki, Louis Michel, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Tomáš Zdechovský

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Inés Ayala Sender, Olle Ludvigsson, Ulrike Rodust, Birgit Sippel

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

29

+

ALDE

ECR

GUE/NGL

PPE

 

S&D

 

Verts/ALE

Jean Arthuis, Gérard Deprez, Anneli Jäätteenmäki, Louis Michel

Richard Ashworth, Bernd Kölmel

Liadh Ní Riada

Reimer Böge, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), José Manuel Fernandes, Esteban González Pons, Ingeborg Gräßle, Monika Hohlmeier, Siegfried Mureşan, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Jan Olbrycht, Paul Rübig, Tomáš Zdechovský, Patricija Šulin

Inés Ayala Sender, Jean-Paul Denanot, Eider Gardiazabal Rubial, Olle Ludvigsson, Vladimír Maňka, Birgit Sippel, Kathleen Van Brempt, Tiemo Wölken

Jordi Solé, Indrek Tarand

3

-

EFDD

ENL

NI

Jonathan Arnott

Stanisław Żółtek

Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos)

1

0

S&D

Ulrike Rodust

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE Odbora za regionalni razvoj (10.2.2017)

za Odbor za ribištvo

o upravljanju ribiških flot v najbolj oddaljenih regijah

(2016/2016(INI))

Pripravljavec mnenja: Younous Omarjee

POBUDE

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za ribištvo kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  ob upoštevanju členov 3, 38, 43 in 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

2.  ker ima ribiški sektor kljub omejitvam, ki so značilne za najbolj oddaljene regije, kot so določene v členu 349 PDEU, prednosti in pomemben razvojni potencial;

3.  ker so za najbolj oddaljene regije značilne zlasti premajhna izkoriščenost ribolovnih virov in flote, ki so sestavljene predvsem iz starih in majhnih čolnov;

4.  opozarja, da izključne ekonomske cone najbolj oddaljenih regij pokrivajo 2 507 537 km2, toliko kot vse celinske izključne ekonomske cone Unije skupaj;

5.  želi opomniti, da se odmaknjenost najbolj oddaljenih regij priznava in upošteva kot splošno načelo prava Unije, kar upravičuje in omogoča vzpostavitev odškodninske sheme za dodatne stroške za ribiške proizvode in proizvode iz akvakulture v teh regijah;

6.  poudarja, da je podpora trajnostnim ribolovnim dejavnostim v najbolj oddaljenih regijah ključna za gospodarski, družbeni in ekološki razvoj teh regij, ter za optimalen razvoj njihovega potenciala; prav tako poudarja, da ribištvo v najbolj oddaljenih regijah znatno prispeva k ustvarjanju delovnih mest in prispeva k ohranjanju lokalnega prebivalstva in jih naredi uspešnejše in močnejše; poziva, naj se ukrene vse potrebno, da se še dodatno poveča vloga ribiškega sektorja pri lokalnem razvoju teh regij, zlasti s podporo ustanavljanja in krepitve mrež ribičev v teh regijah ter s spodbujanjem lokalnih trgov, tudi v dobavni verigi ribiških proizvodov;

7.  poudarja povezavo med prehransko varnostjo in vzpostavitvijo trajnostnega ribištva v najbolj oddaljenih regijah; v zvezi s tem vztraja, da je treba v izvajanje cilja prehranske varnosti lokalnega prebivalstva vključiti lokalno ribištvo, saj je prehranska varnost v najbolj oddaljenih regijah danes preveč odvisna od uvoza;

8.  priznava, da lahko zapletenost evropske zakonodaje in omejitve, ki so v njej določene predvsem na področju konkurenčnega prava, ovirajo vzpostavljanje in razvoj mrež ribičev; poziva k poenostavitvi ali spremembi pri prihodnjih revizijah uredbe, da bi olajšali povezovanje ribičev v najbolj oddaljenih regijah v mreže za dostop do sredstev, povečali učinkovitost finančnih sredstev Evropske unije, čim bolj izkoristili ribolovne prednosti teh regij ter ustvarili gospodarske dejavnosti, ki bodo dopolnjevale delo v tem sektorju, se še naprej borili proti goljufijam in trajnostno izkoristili ribolovne prednosti v teh regijah;

9.  opozarja, da sta bila skupna ribiška politika ter Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo vzpostavljena za obravnavanje vprašanj in izzivov v celinski Evropi ter da ne ustrezata v celoti posebnostim ribolova v najbolj oddaljenih regijah, da se ne smeta enotno uporabljati za izzive in posebnosti ribiškega sektorja v najbolj oddaljenih regijah ter da je potrebna določena stopnja prožnosti ter pragmatičnosti pri odstopanjih; poziva tudi, naj se oblikuje strategija za vsak regionalni morski bazen, prilagojen posebnim razmeram v posameznih najbolj oddaljenih regijah;

10.  poziva Evropsko unijo, naj se ob uporabi načel trajnosti in trajnostnega razvoja, določenih v okviru skupne ribiške politike, izkoristi izjemne možnosti za ribolov v najbolj oddaljenih regijah;

11.  zahteva popolno, celovito in usklajeno izvajanje člena 349 PDEU v okviru politik, predpisov, skladov in programov Evropske unije, povezanih z ribištvom Unije, zlasti Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo;

12.  meni, da je nujno treba oblikovati posebna pravila za flote v najbolj oddaljenih regijah;

13.  opozarja, da se zaradi posebnosti najbolj oddaljenih regij, zlasti podnebnih težav, ribiči na teh območjih soočajo z zgodnjim staranjem plovil, kar povzroča težave z varnostjo in učinkovitostjo, zato je delo na njih manj privlačno kot na sodobnih plovilih; meni, da bi bilo treba obstoječe ovire odpraviti, da bi se lahko bolje odzvali na posebnosti najbolj oddaljenih regij z obnovo in posodobitvijo tradicionalnih in manjših flot – tudi za ribolov kozic –, ki iztovorijo celoten ulov v pristaniščih najbolj oddaljenih regij in prispevajo k lokalnemu in trajnostnemu razvoju mrež za ribištvo v najbolj oddaljenih regijah s podpiranjem trga dela, ki izhaja iz njega, ob spoštovanju mednarodnih obveznosti Unije, zlasti pa prepovedi dodelitve državne pomoči, ki bi lahko privedla do čezmernega ribolova; poudarja pomen malega ribolova za lokalne trge dela in potencial Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo za pristope od spodaj navzgor zlasti na obalnih območjih;

14.  poziva Komisijo, naj po zgledu programa možnosti za oddaljene in otoške regije na področju kmetijstva v najbolj oddaljenih regijah preuči, ali bi bilo v naslednjem večletnem finančnem okviru mogoče vzpostaviti finančni instrument, ki bi bil namenjen posebej podpori ribištva v najbolj oddaljenih regijah, ki bi resnično omogočal izkoriščanje izjemnega potenciala ribištva v najbolj oddaljenih regijah;

15.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da socialno-ekonomske posledice takšnega stanja močno vplivajo na najbolj oddaljene regije, ki se že tako ali tako soočajo z visoko stopnjo brezposelnosti (ta na Réunionu znaša 24,6 %, stopnja brezposelnih mladih pa je 52,4 %), ter da nizka raven naložb v ribiške flote ovira prizadevanja za dvig stopenj zaposlenosti, privlačnosti, znanja in spretnosti ter izobrazbe (potencialnih) ribičev;

16.  poziva Komisijo, države članice in lokalne organe, naj opredelijo in spodbujajo uporabo evropskih kohezijskih sredstev, zlasti iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo ter Evropskega socialnega sklada, da bi povečale naložbe v infrastrukturo, potrebno za razvoj lokalnih mrež ribičev v najbolj oddaljenih regijah; spodbuja zlasti naložbe v projekte za ponovno uveljavitev ribiških poklicev, v izobraževanje in projekte za privabljanje in zaposlovanje mladih, pa tudi inovativne projekte za sonaravno ribištvo, uvedbo selektivnih ribolovnih tehnik in razvoj soodgovornih mrež z ustvarjanjem sinergij med strukturnimi skladi in drugimi programi Unije;

17.  poziva Komisijo, naj ribiškim akterjem in sektorjem iz najbolj oddaljenih regij omogoči lažji dostop do vseh možnih evropskih finančnih orodij; poziva Komisijo, naj bolj upošteva strateške lege najbolj oddaljenih regij in vlogo, ki jo lahko imajo pri zagotavljanju trajnostnega izkoriščanja morij, oceanov in obalnih območij ter pri globalnem pomorskem upravljanju in razvoju gospodarstva, temelječega na znanju, v morskih vodah;

18.  obžaluje, da najbolj oddaljene regije že od 90. let 20. stoletja ne prejemajo podpore za posodobitev svoje flote in povečanje svojih ribolovnih zmogljivosti ter da pomanjkanje usklajenosti med notranjimi in zunanjimi vidiki evropskih politik na področju ribištva močno zavira razvoj tega sektorja v najbolj oddaljenih regijah, s čimer se zmanjšujejo možnosti za ublažitev načela ne bis in idem; zlasti poudarja, da je treba izvesti ocene učinka za najbolj oddaljene regije, čezmorske države in ozemlja, vsakič, ko se sporazumi o ribolovu in trgovinski sporazumi nanašajo nanje; poziva Komisijo, naj bolje uskladi svojo trgovinsko politiko z drugimi sektorskimi politikami Unije, zlasti s skupno ribiško politiko; poziva, naj se pri sklepanju sporazumov zares upoštevajo interesi najbolj oddaljenih regij upoštevajo v sporazumih, zlasti z obveznostjo izkrcanja v najbolj oddaljenih regijah ali zaposlovanja ljudi iz najbolj oddaljenih regij na plovilih; poziva Komisijo, naj zagotovi, da so lokalni deležniki v osrčju postopka odločanja na področju ribiških flot v najbolj oddaljenih regijah; meni, da je treba ribičem v najbolj oddaljenih regijah zagotoviti dostop do informacij o tem, kako lahko izkoristijo obstoječo podporo EU;

19.  poziva Unijo, naj pri svojem delovanju na mednarodni ravni, tudi v okviru pogajanj o gospodarskih, trgovinskih in ribiških sporazumih, nameni prednost boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu, ki ovira zdrav in trajnosten razvoj ribiškega sektorja, ter oblikuje posebne mehanizme za ta boj v izključnih ekonomskih conah najbolj oddaljenih regij;

20.  priporoča, da se upošteva vpliv finančne krize in njene resne gospodarske posledice, ki ovirajo polno izvajanje posebnih ukrepov za posodobitev flot (Uredba (ES) št. 639/2004);

21.  opozarja, da so najbolj oddaljene regije odvisne od ribolovnih virov v svojih izključnih ekonomskih conah, ki so z biološkega vidika zelo krhke, zato je smiselno, da se njihova občutljiva območja ustrezno in učinkovito zaščitijo, zlasti z zagotovitvijo izključnega dostopa lokalnim flotam, ki uporabljajo okolju prijazna ribolovna orodja, s čimer bi zmanjšali negativen vpliv nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova na tem območju. v zvezi s temi meni, da je ključnega pomena, da so na voljo in dostopni zanesljivi podatki o stanju virov in praks v teh čezmorskih izključnih ekonomskih conah;

22.  obžaluje, da Komisija do 30. junija 2012 ni objavila poročila o izvajanju Uredbe (ES) št. 639/2004; meni, da je to izgubljena priložnost, saj bi bila objava ključni vir spoznanj za morebitna prihodnja odstopanja od sistema skupne ribiške politike za upravljanje vstopa/izstopa, ki bi lahko pripomogel k razvoju ribiških flot v najbolj oddaljenih regijah; zahteva, da Komisija nemudoma zagotovi podrobnejše informacije o tem, zakaj se je odločila, da tega poročila ne bo objavila;

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

6.2.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

26

0

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pascal Arimont, Franc Bogovič, Victor Boştinaru, Rosa D’Amato, Michela Giuffrida, Krzysztof Hetman, Constanze Krehl, Jens Nilsson, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Younous Omarjee, Mirosław Piotrowski, Stanislav Polčák, Terry Reintke, Liliana Rodrigues, Monika Smolková, Ramón Luis Valcárcel Siso, Matthijs van Miltenburg, Lambert van Nistelrooij, Joachim Zeller

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Petras Auštrevičius, Andor Deli, Maurice Ponga, Bronis Ropė, Branislav Škripek, Hannu Takkula, Julie Ward

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Sofia Ribeiro


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

22.3.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

18

2

6

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marco Affronte, Clara Eugenia Aguilera García, Renata Briano, Alain Cadec, David Coburn, Richard Corbett, Diane Dodds, Linnéa Engström, João Ferreira, Mike Hookem, Ian Hudghton, Carlos Iturgaiz, Werner Kuhn, António Marinho e Pinto, Gabriel Mato, Norica Nicolai, Ulrike Rodust, Annie Schreijer-Pierik, Ricardo Serrão Santos, Isabelle Thomas, Ruža Tomašić, Peter van Dalen, Jarosław Wałęsa

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Norbert Erdős, Jens Gieseke, Julie Girling, Cláudia Monteiro de Aguiar

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Josu Juaristi Abaunz, Helmut Scholz


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

18

+

ALDE

GUE/NGL

PPE

S&D

 

Verts/ALE

António Marinho e Pinto, Norica Nicolai

Josu Juaristi Abaunz, Helmut Scholz

Alain Cadec, Carlos Iturgaiz, Werner Kuhn, Gabriel Mato, Cláudia Monteiro de Aguiar, Annie Schreijer-Pierik, Jarosław Wałęsa

 

Clara Eugenia Aguilera García, Renata Briano, Richard Corbett, Ulrike Rodust, Ricardo Serrão Santos, Isabelle Thomas

 

Ian Hudghton

2

-

EFDD

David Coburn, Mike Hookem

6

0

ECR

Verts/ALE

NI

Julie Girling, Ruža Tomašić, Peter van Dalen

Marco Affronte, Linnéa Engström

Diane Dodds

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov