POROČILO o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju geografskega blokiranja in drugih oblik diskriminacije na podlagi državljanstva, prebivališča ali sedeža strank na notranjem trgu ter o spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Direktive 2009/22/ES

27.4.2017 - (COM(2016)0289 – C8-0192/2016 – 2016/0152(COD)) - ***I

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov
Poročevalka: Róża Gräfin von Thun und Hohenstein
Pripravljavka mnenja (*):
Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Odbor za pravne zadeve
(*) Pridruženi odbori – člen 54 Poslovnika

Popravki in dodatki

Predlogi sprememb

Postopek : 2016/0152(COD)

Potek postopka na zasedanju

Potek postopka za dokument :

A8-0172/2017

Predložena besedila :

A8-0172/2017

Razprave :

PV 05/02/2018 - 20
CRE 05/02/2018 - 20

Glasovanja :

PV 06/02/2018 - 5.4
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0023

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
OBRAZLOŽITEV
MNENJE ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE(*)
MNENJE ODBORA ZA INDUSTRIJO, RAZISKAVE IN ENERGETIKO
MNENJE ODBORA ZA KULTURO IN IZOBRAŽEVANJE
POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju geografskega blokiranja in drugih oblik diskriminacije na podlagi državljanstva, prebivališča ali sedeža strank na notranjem trgu ter o spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Direktive 2009/22/ES

(COM(2016)0289 – C8-0192/2016 – 2016/0152(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0289),

– ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih mu je Komisija podala predlog (C8-0192/2016),

– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

– ob upoštevanju obrazloženih mnenj avstrijskega zveznega sveta in državnega zbora ter luksemburške poslanske zbornice v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. oktobra 2016,[1]

– ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter mnenj Odbora za pravne zadeve, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in Odbora za kulturo izobraževanje (A8-0172/2017),

1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2. poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti z drugim besedilom, bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Naslov 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Predlog	Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA	UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o preprečevanju geografskega blokiranja in drugih oblik diskriminacije na podlagi državljanstva, prebivališča ali sedeža strank na notranjem trgu ter o spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Direktive 2009/22/ES	o preprečevanju neupravičenega geografskega blokiranja in drugih oblik diskriminacije na podlagi državljanstva, prebivališča ali začasne lokacije potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Direktive 2009/22/ES

Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) Da bi uresničili cilj zagotavljanja dobrega delovanja notranjega trga kot območja brez notranjih meja, na katerem je med drugim zagotovljen prost pretok blaga in storitev, zgolj opustitev državnih ovir, kot so storile države članice, ne zadošča. Tako opustitev lahko ogrozijo zasebne stranke s postavljanjem preprek, ki so neskladne s svoboščinami notranjega trga. Do tega pride, ko trgovci, ki delujejo v določeni državi članici, blokirajo ali omejijo dostop do svojih spletnih vmesnikov, kot so spletne strani in aplikacije, strankam iz drugih držav članic, ki želijo sodelovati v čezmejnih trgovinskih poslih (tako imenovano geografsko blokiranje). Do preprek pride tudi zaradi drugih ukrepov nekaterih trgovcev, ki za stranke iz drugih držav članic uporabljajo drugačne splošne pogoje za dostop do svojega blaga in storitev, tako na spletu kot zunaj njega. Izjemoma morda obstajajo objektivne utemeljitve za takšno različno obravnavo, v drugih primerih pa trgovci strankam, ki želijo sodelovati v čezmejnih trgovinskih poslih, onemogočijo dostop do blaga ali storitev ali glede tega uporabijo drugačne pogoje, iz povsem gospodarskih razlogov.	(1) Da bi uresničili celoten potencial notranjega trga kot območja brez notranjih meja, na katerem je med drugim zagotovljen prost pretok blaga in storitev, zgolj opustitev državnih ovir, kot so storile države članice, ne zadošča. Tako opustitev lahko ogrozijo zasebne stranke s postavljanjem preprek, ki so neskladne s svoboščinami notranjega trga. Do tega pride, ko trgovci, ki delujejo v določeni državi članici, blokirajo ali omejijo dostop do svojih spletnih vmesnikov, kot so spletne strani in aplikacije, potrošnikom iz drugih držav članic, ki želijo sodelovati v čezmejnih trgovinskih poslih (tako imenovano geografsko blokiranje). Do preprek pride tudi zaradi drugih ukrepov nekaterih trgovcev, ki za potrošnike iz drugih držav članic uporabljajo drugačne splošne pogoje za dostop do svojega blaga in storitev, tako na spletu kot zunaj njega. Izjemoma morda obstajajo objektivne utemeljitve za takšno različno obravnavo, v drugih primerih pa nekateri trgovci potrošnikom, ki želijo sodelovati v čezmejnih trgovinskih poslih, s svojimi praksami onemogočijo dostop do blaga ali storitev oziroma ga omejijo ali glede tega uporabijo drugačne pogoje, ki objektivno niso utemeljeni. Raziskave^1a so pokazale, da bi lahko z odpravo neutemeljenega geografskega blokiranja in drugih oblik diskriminacije na podlagi državljanstva, kraja prebivališča ali začasne lokacije potrošnikov spodbudili rast in znižali povprečne cene na notranjem trgu.
	___________________
	^1a Glej oceno učinka Evropske komisije. Glej tudi študije tematskega sektorja Evropskega parlamenta z naslovom (1) Extending the scope of the geoblocking prohibitiion: an economic assessment (Razširitev uporabe prepovedi geografskega blokiranja: gospodarska ocena)http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/IDAN/2017/595364/IPOL_IDA(2017)595364_EN.pdf (2) The Geoblocking proposal: internal market, competition law and other regulatory aspects (Predlog na področju geografskega blokiranja: notranji trg, konkurenčno pravo in drugi regulativni vidiki)http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2017/595362/IPOL_STU(2017)595362_EN.pdf.
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(1a) Ta uredba ni samostojna, temveč jo je treba tolmačiti skupaj s predlogom za direktivo o nekaterih vidikih pogodb o spletni in drugi prodaji blaga na daljavo^1a in predlogom za direktivo o nekaterih vidikih pogodb o dobavi digitalnih vsebin^1b, kar bo prispevalo k oblikovanju enotnega digitalnega trga.
	___________________
	^1a COM(2015)0635
	^1b COM(2015)0634
Obrazložitev
Predlog uredbe se obravnava izrecno v povezavi z drugimi zakonodajnimi predlogi za oblikovanje enotnega digitalnega trga, od katerih je odvisen tudi njegov uspeh. Zato se je treba sklicevati na direktivo o nekaterih vidikih pogodb o prodaji blaga in o razveljavitvi Direktive 1999/44/ES ter na direktivo o nekaterih vidikih pogodb o dobavi digitalnih vsebin in storitev.
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) Na ta način nekaterih trgovci notranji trg umetno delijo po notranjih mejah ter ovirajo prost pretok blaga in storitev, s tem pa omejujejo pravice strank in jim preprečujejo, da bi izkoristile večjo izbiro in najboljše pogoje. Take diskriminatorne prakse pomenijo pomemben dejavnik, ki prispeva k temu, da je število čezmejnih trgovinskih poslov v Uniji dokaj nizko, vključno s sektorjem elektronskega poslovanja, kar preprečuje uresničitev polnega potenciala rasti, ki ga ima notranji trg. S pojasnitvijo okoliščin, v katerih tovrstnega različnega obravnavanja ni mogoče upravičiti, bi se morala povečati tudi jasnost in pravna gotovost za vse udeležence v čezmejnih poslih, zagotovljeno pa bi bilo tudi, da bi bilo mogoče pravila nediskriminacije učinkovito uporabljati in izvajati po vsem notranjem trgu.	(2) Na ta način nekateri trgovci s svojimi praksami notranji trg umetno delijo po notranjih mejah ter ovirajo prost pretok blaga in storitev, s tem pa omejujejo pravice potrošnikov in jim preprečujejo, da bi izkoristili večjo izbiro in najboljše pogoje. Take diskriminatorne prakse pomenijo pomemben dejavnik, ki prispeva k temu, da je število čezmejnih trgovinskih poslov v Uniji dokaj nizko, vključno s sektorjem elektronskega poslovanja, kar preprečuje uresničitev polnega potenciala rasti, ki ga ima notranji trg. Vendar imajo podjetja, zlasti mala, srednja in mikro, različne razloge za izvajanje te prakse. K nepripravljenosti trgovcev za poslovanje s potrošniki iz drugih držav članic velikokrat prispevajo različna pravna okolja, pravna negotovost in z njo povezana tveganja glede veljavne zakonodaje o varstvu potrošnikov, okolju in označevanju, obdavčevanje in fiskalna vprašanja, stroški dostave ali zahteve glede jezika. V drugih primerih nekateri trgovci trg drobijo, da bi povečali maloprodajne cene. S pojasnitvijo okoliščin, v katerih tovrstnega različnega obravnavanja ni mogoče upravičiti, in odgovornosti trgovcev pri prodaji potrošnikom iz različnih držav članic v skladu s to uredbo bi se morala povečati tudi jasnost in pravna gotovost za vse udeležence v čezmejnih poslih, zagotovljeno pa bi bilo tudi, da bi bilo mogoče pravila nediskriminacije učinkovito uporabljati in izvajati po vsem notranjem trgu.
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(2a) Z uredbo se želi odpraviti geografsko blokiranje in ovire za delovanje notranjega trga. Vendar je treba upoštevati dejstvo, da so številne razlike v zakonodaji držav članic, kot so različni nacionalni standardi, ali neobstoj vzajemnega priznavanja ali usklajevanja na ravni Unije, še vedno pomembne ovire za čezmejno trgovino. Te ovire še vedno povzročajo razdrobljenost enotnega trga in trgovce pogosto silijo v geografsko blokiranje. Zato bi morali Evropski parlament, Svet in Komisija še naprej obravnavati te ovire, da bi se zmanjšala razdrobljenost trga in dokončal enotni trg.
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) V skladu s členom 20 Direktive 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta¹⁷ morajo države članice zagotoviti, da ponudniki storitev s sedežem v Uniji prejemnikov storitev ne obravnavajo različno na podlagi njihovega državljanstva ali prebivališča. Ta določba pa v boju proti diskriminaciji ni popolnoma učinkovita in ni dovolj zmanjšala pravne negotovosti, zlasti ker zaradi možnosti utemeljevanja razlik v obravnavanju, ki jih dopušča, in zaradi težav pri njenem izvajanju v praksi, ki so povezane s tem. Poleg tega lahko do geografskega blokiranja in drugih oblik diskriminacije na podlagi državljanstva, kraja prebivališča ali kraja sedeža pride tudi zaradi ukrepov trgovcev s sedežem v tretjih državah, ki ne sodijo na področje uporabe Direktive.	(3) V skladu s členom 20 Direktive 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta¹⁷ morajo države članice zagotoviti, da ponudniki storitev s sedežem v Uniji prejemnikov storitev ne obravnavajo različno na podlagi njihovega državljanstva ali prebivališča. Ta določba pa v boju proti diskriminaciji ni popolnoma učinkovita in ni dovolj zmanjšala pravne negotovosti. Ta uredba naj bi dopolnila člen 20 Direktive 2006/123/ES. Ne sme se razlagati kot nadomestilo za to direktivo. Namenjena je namreč njeni dopolnitvi z opredelitvijo primerov, v katerih ni mogoče upravičiti drugačne obravnave na podlagi državljanstva, kraja prebivališča ali začasne lokacije v skladu s členom 20(2) Direktive 2006/123/ES. Poleg tega lahko do neupravičenega geografskega blokiranja in drugih oblik diskriminacije na podlagi državljanstva, kraja prebivališča ali začasne lokacije pride tudi zaradi ukrepov trgovcev s sedežem v tretjih državah, ki ne sodijo na področje uporabe Direktive.
__________________	__________________
¹⁷ Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L 376, 27.12.2006, str. 36).	¹⁷ Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L 376, 27.12.2006, str. 36).
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(4) Da bi zagotovili dobro delovanje notranjega trga, so torej potrebni ciljno usmerjeni ukrepi, določeni v tej uredbi, ki zagotavljajo jasen, enoten in učinkovit sklop pravil za določeno število izbranih primerov.	(4) Da bi zagotovili dobro delovanje notranjega trga in zajamčili prost pretok oseb, blaga in storitev brez diskriminacije na podlagi države izvora ali prebivališča, so torej potrebni ciljno usmerjeni ukrepi, določeni v tej uredbi, ki zagotavljajo jasen, enoten in učinkovit sklop pravil za določeno število izbranih primerov. Pri teh ukrepih bi bilo treba ohraniti ravnovesje med varstvom potrošnikov ter gospodarsko in pogodbeno svobodo trgovcev.
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(5) Ta uredba je namenjena preprečevanju diskriminacije strank, vključno z geografskim blokiranjem, na podlagi državljanstva, kraja prebivališča ali kraja sedeža pri čezmejnih trgovinskih poslih med trgovci in strankami, povezanimi s prodajo blaga in opravljanjem storitev v Uniji. Njen namen je odpraviti posredno in neposredno diskriminacijo ter s tem zajeti tudi neupravičene razlike pri obravnavanju na podlagi drugih razlikovalnih meril, ki vodijo do enakega rezultata kot uporaba meril, neposredno povezanih z državljanstvom, krajem prebivališča ali krajem sedeža strank. Takšna drugačna merila se lahko uporabljajo zlasti na podlagi informacij, ki razkrivajo fizično lokacijo strank, kot denimo naslov IP, uporabljen pri dostopu do spletnega vmesnika, naslov za dostavo blaga, izbira jezika ali država članica, v kateri je bil izdan strankin plačilni instrument.	(5) Ta uredba je namenjena preprečevanju diskriminacije potrošnikov, vključno z geografskim blokiranjem, na podlagi državljanstva, kraja prebivališča ali začasne lokacije pri čezmejnih trgovinskih poslih med trgovcem in potrošnikom, povezanih s prodajo blaga in opravljanjem storitev v Uniji. Njen namen je odpraviti posredno in neposredno diskriminacijo ter s tem zajeti tudi neupravičene razlike pri obravnavanju na podlagi drugih razlikovalnih meril, ki vodijo do enakega rezultata kot uporaba meril, neposredno povezanih z državljanstvom, krajem prebivališča ali začasno lokacijo potrošnikov. Takšna drugačna merila se lahko uporabljajo zlasti na podlagi informacij, ki razkrivajo fizično lokacijo potrošnikov, kot denimo naslov IP, uporabljen pri dostopu do spletnega vmesnika, naslov za dostavo blaga, izbira jezika ali država članica, v kateri je bil izdan potrošnikov plačilni instrument.
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(5a) Ta uredba se ne bi smela uporabljati za primere, ki so izključno nacionalni in v katerih se domneva, da ni nobenih čezmejnih elementov in da so vse dejavnosti, ki so med drugim povezane z državljanstvom, krajem prebivališča ali začasno lokacijo, dostopom do spletnega vmesnika, dostopom do blaga ali storitev ali plačilnimi transakcijami, opravljene v eni sami državi članici.
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(6) Glede na to, da so bile nekatere regulativne in upravne ovire za trgovce v nekaterih storitvenih sektorjih po vsej Uniji odpravljene zaradi izvajanja Direktive 2006/123/ES, bi bilo treba zagotoviti skladnost te uredbe in Direktive 2006/123/ES, kar zadeva materialno področje uporabe. Zato bi se morale določbe te uredbe uporabljati med drugim za elektronsko opravljene storitve, ki niso avdiovizualne in katerih glavna značilnost je omogočanje dostopa do del, zaščitenih z avtorskimi pravicami, ali drugih zaščitenih vsebin in njihove uporabe, vendar ob upoštevanju posebne izključitve iz člena 4 in ocene te izključitve, ki sledi v skladu s členom 9. Avdiovizualne storitve, vključno s storitvami, katerih glavna značilnost je zagotavljanje dostopa do prenosov športnih dogodkov in ki se opravljajo na podlagi izključnih ozemeljskih licenc, so zato izvzete iz področja uporabe te uredbe. Iz istega razloga bi bilo treba izvzeti tudi dostop do maloprodajnih finančnih storitev, vključno s plačilnimi storitvami, ne glede na določbe te uredbe o nediskriminaciji pri plačilih.	(6) Glede na to, da so bile nekatere regulativne in upravne ovire za trgovce v nekaterih storitvenih sektorjih po vsej Uniji odpravljene zaradi izvajanja Direktive 2006/123/ES, bi bilo treba zagotoviti skladnost te uredbe in Direktive 2006/123/ES, kar zadeva njeno materialno področje uporabe. Zato bi se morale določbe te uredbe uporabljati med drugim za elektronsko opravljene storitve, ki niso avdiovizualne in katerih glavna značilnost je omogočanje dostopa do del, zaščitenih z avtorskimi pravicami, ali drugih zaščitenih vsebin in njihove uporabe, vendar ob upoštevanju posebne izključitve iz člena 4. Kljub temu je treba spomniti, da so bile od sprejetja Direktive 2006/123/ES delno odpravljene regulativne in upravne ovire za trgovce tudi v drugih sektorjih.
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(6a) Glede na posebno naravo kulturnih del in posebne poslovne modele za njihovo distribucijo ta uredba ne bi smela vplivati na načelo teritorialnosti avtorske pravice v kulturnih sektorjih.
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(7) Do diskriminacije lahko pride tudi pri prevoznih storitvah, zlasti pri prodaji vozovnic za prevoz potnikov. Kar zadeva to področje, pa Uredba (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta¹⁸ , Uredba (EU) št. 1177/2010 Evropskega parlamenta in Sveta¹⁹ in Uredba (EU) št. 181/2011 Evropskega parlamenta in Sveta²⁰ že vsebujejo obsežne prepovedi diskriminacije, ki zajemajo vse diskriminatorne prakse, ki jih želi odpraviti ta uredba. Poleg tega naj bi bila s tem ciljem kmalu spremenjena Uredba (ES) št. 1371/2007 Evropskega parlamenta in Sveta²¹ . Iz tega razloga in da bi zagotovili skladnost s področjem uporabe Direktive 2006/123/ES, bi morale prevozne storitve ostati zunaj področja uporabe te uredbe.	(7) Do diskriminacije prihaja tudi pri storitvah zunaj področja uporabe te uredbe, vključno na področju avdiovizualnih, finančnih, elektronsko-komunikacijskih, prevoznih ali zdravstvenih storitev. Avdiovizualne storitve, vključno s storitvami, katerih glavna značilnost je zagotavljanje dostopa do prenosov športnih dogodkov in ki se opravljajo na podlagi izključnih ozemeljskih licenc, bi morale biti zato izvzete iz področja uporabe te uredbe. Iz istega razloga bi bilo treba izvzeti tudi dostop do maloprodajnih finančnih storitev, vključno s plačilnimi storitvami, ne glede na določbe te uredbe o nediskriminaciji pri plačilih. V zvezi z elektronskimi komunikacijami je Komisija predložila predlog za Evropski zakonik o elektronskih komunikacijah, ki upošteva načelo nediskriminacije^17a. Kar zadeva promet, pa Uredba (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta¹⁸, Uredba (EU) št. 1177/2010 Evropskega parlamenta in Sveta¹⁹ in Uredba (EU) št. 181/2011 Evropskega parlamenta in Sveta²⁰ že vsebujejo obsežne prepovedi glede diskriminacije, ki zajemajo vse diskriminatorne prakse, ki jih želi odpraviti ta uredba. Poleg tega naj bi bila s tem ciljem kmalu spremenjena Uredba (ES) št. 1371/2007 Evropskega parlamenta in Sveta²¹. V zvezi z zdravstvenimi storitvami Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta^21a že določa, da pacienti iz drugih držav članic ne smejo biti diskriminirani na podlagi državljanstva. Iz tega razloga in da bi zagotovili skladnost s pravnim redom, bi morale storitve, med drugim avdiovizualne, finančne, elektronsko-komunikacijske, prevozne in zdravstvene, v tej fazi ostati zunaj področja uporabe te uredbe.
__________________	__________________
	^17a Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Evropskega zakonika o elektronskih komunikacijah (prenovitev) (COM(2016)0590).
¹⁸ Uredba (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti (UL L 293, 31.10.2008, str. 3).	¹⁸ Uredba (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti (UL L 293, 31.10.2008, str. 3).
¹⁹ Uredba (EU) št. 1177/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o pravicah potnikov med potovanjem po morju in celinskih plovnih poteh ter spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 (UL L 334, 17.12.2010, str. 1).	¹⁹ Uredba (EU) št. 1177/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o pravicah potnikov med potovanjem po morju in celinskih plovnih poteh ter spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 (UL L 334, 17.12.2010, str. 1).
²⁰ Uredba (EU) št. 181/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o pravicah potnikov v avtobusnem prevozu in spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 (UL L 55, 28.2.2011, str. 1).	²⁰ Uredba (EU) št. 181/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o pravicah potnikov v avtobusnem prevozu in spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 (UL L 55, 28.2.2011, str. 1).
²¹ Uredba (ES) št. 1371/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o pravicah in obveznostih potnikov v železniškem prometu (UL L 315, 3.12.2007, str. 14).	²¹ Uredba (ES) št. 1371/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o pravicah in obveznostih potnikov v železniškem prometu (UL L 315, 3.12.2007, str. 14).
	^21a Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu (UL L 88, 4.4.2011, str. 45).
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Uvodna izjava 8
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(8) Ta uredba ne bi smela posegati v pravila, ki veljajo na področju obdavčitve, saj Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) določa posebno podlago za ukrepe na ravni Unije, kar zadeva vprašanja obdavčitve.	(Ne zadeva slovenske različice.)
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Uvodna izjava 9
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(9) V skladu z Uredbo (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta²² izbira prava, ki se uporablja za pogodbe med potrošnikom in podjetnikom, ki izvaja svoje poslovne ali poklicne dejavnosti v državi, v kateri ima potrošnik običajno prebivališče, ali na kakršen koli način usmerja take dejavnosti v to državo ali več držav, vključno s to državo, potrošnika ne sme prikrajšati za zaščito, ki mu jo zagotavljajo določbe, od katerih ni dovoljeno odstopanje z dogovorom, po pravu države, kjer ima potrošnik običajno prebivališče. V skladu z Uredbo (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta²³ v zadevah v zvezi s pogodbami med potrošnikom in podjetnikom, ki opravlja gospodarsko ali poklicno dejavnost v državi članici, v kateri ima potrošnik stalno prebivališče, ali če na kakršen koli način usmerja to svojo dejavnost v to državo članico ali v več držav, vključno s to državo članico, lahko potrošnik začne postopek zoper drugo pogodbeno stranko pred sodišči države članice, v kateri ima potrošnik stalno prebivališče, in postopek zoper njega se lahko začne samo pred temi sodišči.	črtano
__________________
²² Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) (UL L 177, 4.7.2008, str. 6).
²³ Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 351, 20.12.2012, str. 1).
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Uvodna izjava 10
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10) Ta uredba ne bi smela vplivati na akte prava Unije o pravosodnem sodelovanju v civilnih zadevah, predvsem določbe o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja, in pristojnosti, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta²⁴ ter Uredbi (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta²⁵ , vključno z uporabo teh aktov in določb v posameznih primerih. Zlasti se zgolj dejstvo, da trgovec ravna v skladu z določbami te uredbe, ne bi smelo razlagati tako, kot da svoje dejavnosti usmerja v državo članico potrošnika za namen take uporabe.	(10) Ta uredba ne bi smela posegati v veljavno pravo Unije o pravosodnem sodelovanju v civilnih zadevah, predvsem določbe o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja, in pristojnosti, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta²⁴ ter Uredbi (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta²⁵, vključno z uporabo teh aktov in določb v posameznih primerih. Sama skladnost s to uredbo se ne bi smela razlagati tako, kot da trgovec svoje dejavnosti usmerja v državo članico potrošnika. Zlasti če trgovec v skladu s členi 3, 4 in 5 ne blokira ali omejuje dostopa potrošnikov do svojega spletnega vmesnika, jih ne preusmerja na različico svojega spletnega vmesnika, ki se razlikuje od spletnega vmesnika, do katerega je potrošnik sprva dostopal, ne glede na njegovo državljanstvo ali kraj prebivališča, ne uporablja različnih splošnih pogojev dostopa pri prodaji blaga ali opravljanju storitev v primerih, določenih v tej uredbi, ali ko sprejema plačilne instrumente, izdane v drugi državi članici na nediskriminatorni podlagi, se zgolj na tej podlagi ne šteje, da trgovec svoje dejavnosti usmerja v državo članico, v kateri ima potrošnik običajno ali stalno prebivališče. Poleg tega se tudi ne šteje, da trgovec te dejavnosti usmerja v državo članico, v kateri ima potrošnik običajno ali stalno prebivališče, če trgovec ob upoštevanju te uredbe izvaja ukrepe, ki jih potrošnik razumno pričakuje ali zahteva ali pa jih zahteva zakonodaja, zato da zagotovi potrebne informacije in pomoč potrošniku neposredno ali posredno, tako da ga poveže s tretjo stranjo, ki mu lahko zagotovi zahtevano pomoč.
__________________	__________________
²⁴ Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) (UL L 177, 4.7.2008, str. 6). L 177, 4.7.2008, str. 6).	²⁴ Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) (UL L 177, 4.7.2008, str. 6). L 177, 4.7.2008, str. 6).
²⁵ Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 351, 20.12.2012, str. 1).	²⁵ Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 351, 20.12.2012, str. 1).
Predlog spremembe 16 Predlog uredbe Uvodna izjava 11
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11) Diskriminatorne prakse, ki si jih ta Uredba prizadeva odpraviti, se običajno izvajajo prek splošnih pogojev in drugih informacij, ki jih določi in uporablja trgovec ali se določijo in uporabljajo v njegovem imenu kot predpogoj za dostop do blaga ali storitev, ter so dostopni splošni javnosti. Taki splošni pogoji dostopa med drugim vključujejo cene, plačilne pogoje in pogoje dostave. Trgovec jih lahko za splošno javnost objavi ali se objavijo v njegovem imenu z uporabo različnih sredstev, npr. v obliki informacij, objavljenih v oglasih, na spletiščih ali v predpogodbeni ali pogodbeni dokumentaciji. Taki pogoji veljajo v odsotnosti posamično dogovorjenega sporazuma, ki določa drugače in ga neposredno skleneta trgovec in stranka. Pogoji, o katerih se posebej dogovorijo trgovec in stranke, se za namene te uredbe ne bi smeli šteti za splošne pogoje dostopa.	(11) Diskriminatorne prakse, ki si jih ta Uredba prizadeva odpraviti, se običajno izvajajo prek splošnih pogojev in drugih informacij, ki jih določi in uporablja trgovec ali se določijo in uporabljajo v njegovem imenu kot predpogoj za dostop do blaga ali storitev, ter so dostopni splošni javnosti. Taki splošni pogoji dostopa med drugim vključujejo cene, plačilne pogoje in pogoje dostave. Trgovec jih lahko za splošno javnost objavi ali se objavijo v njegovem imenu z uporabo različnih sredstev, npr. v obliki informacij, objavljenih v oglasih, ali na spletiščih ali kot del predpogodbenih ali pogodbenih informacij. Taki pogoji veljajo v odsotnosti posamično dogovorjenih pogojev med trgovcem in potrošniki. Pogoji, o katerih se posebej dogovorijo trgovec in potrošniki, se za namene te uredbe ne bi smeli šteti za splošne pogoje dostopa. Vendar možnost posamično dogovorjenih pogojev ali posamičnega dogovora o dodatnih pravicah in obveznostih ne bi smela povzročiti geografskega blokiranja ali drugih neupravičenih oblik diskriminacije iz te uredbe.
Predlog spremembe 17 Predlog uredbe Uvodna izjava 12
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(12) Tako potrošnike kot podjetja bi bilo treba varovati pred diskriminacijo iz razlogov, povezanih z njihovim državljanstvom, krajem prebivališča ali krajem sedeža, ko so po tej uredbi v vlogi strank. Takšno varstvo pa ne bi smelo veljati tudi za stranke, ki kupujejo blago ali storitve za nadaljnjo prodajo, saj bi vplivalo na široko uporabljane distribucijske sisteme med podjetji v okviru poslovanja med podjetji, kot sta selektivna in izključna distribucija, ki proizvajalcem običajno omogočajo, da sami izberejo svoje trgovce na drobno ob upoštevanju pravil o konkurenci.	(12) Potrošnike bi bilo treba varovati pred diskriminacijo na podlagi njihovega državljanstva, kraja prebivališča ali začasne lokacije. Pri pogodbah z dvojnim namenom, sklenjenih za namene, ki so deloma znotraj in deloma zunaj okvira dejavnosti neke osebe, in je namen dejavnosti tako omejen, da ne prevladuje v celotnem kontekstu pogodbe, pa bi morala tudi ta oseba veljati za potrošnika.
Predlog spremembe 18 Predlog uredbe Uvodna izjava 14
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(14) Da bi povečali možnost strank za dostop do informacij, povezanih s prodajo blaga in opravljanjem storitev na notranjem trgu, ter povečali preglednost, tudi kar zadeva cene, trgovci ne bi smeli z uporabo tehnoloških sredstev ali na druge načine strankam preprečevati polnega in enakega dostopa do spletnih vmesnikov na podlagi njihovega državljanstva, kraja prebivališča ali kraja sedeža. Taka tehnološka sredstva lahko vključujejo zlasti kakršno koli tehnologijo, ki se uporablja za ugotavljanje fizične lokacije stranke, vključno z njenim sledenjem z uporabo naslova IP, koordinatami, pridobljenimi z globalnim satelitskim navigacijskim sistemom, ali podatki, povezanimi s plačilno transakcijo. Prepovedi diskriminacije v zvezi z dostopom do spletnih vmesnikov pa se ne sme razumeti, kot da trgovce zavezuje k sklepanju trgovinskih poslov s strankami.	(14) Da bi povečali možnost potrošnikov za dostop do informacij, povezanih s prodajo blaga in opravljanjem storitev znotraj notranjega trga, ter povečali preglednost, tudi kar zadeva cene, trgovci in spletni trgi ne bi smeli z uporabo tehnoloških sredstev ali na druge načine potrošnikom preprečevati polnega in enakega dostopa do spletnih vmesnikov na podlagi njihovega državljanstva, kraja prebivališča ali začasne lokacije. Popoln in enak dostop do spletnih vmesnikov v obliki mobilne aplikacije bi moral vključevati možnost, da potrošnik prenese katero koli različico mobilne aplikacije, ki jo trgovec uporablja v eni ali več državah članicah, in dostopa do nje. Tehnološka sredstva, ki preprečujejo tak dostop, lahko vključujejo zlasti tehnologijo, ki se uporablja za ugotavljanje fizične lokacije potrošnika, vključno s sledenjem te lokacije z uporabo naslova IP, koordinatami, pridobljenimi z globalnim satelitskim navigacijskim sistemom, ali podatki, povezanimi s plačilno transakcijo. Prepovedi diskriminacije v zvezi z dostopom do spletnih vmesnikov pa se ne sme razumeti, kot da trgovce zavezuje k sklepanju trgovinskih poslov s potrošnikom.
Predlog spremembe 19 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(14a) Da bi zagotovili enako obravnavo potrošnikov in preprečili diskriminacijo v praksi, bi bilo treba spletne strani, mobilne aplikacije in vse druge vmesnike trgovcev oblikovati tako, da bi omogočili vnos podatkov v obrazce iz držav članic, ki niso države članice trgovca. Predvsem bi morale spletne strani omogočiti vnos naslovov, telefonskih številk, vključno z mednarodnimi klicnimi kodami, številk bančnih računov, vključno s številkami IBAN in BIC, ter drugih podatkov iz države članice, ki ni država članica trgovca, če so potrebni za izvedbo naročila prek spletnega vmesnika tega trgovca. Zahteva, da potrošnik uporabi izključno druga sredstva za naročanje, kot so elektronska pošta ali telefon, ne bi smela biti dovoljena, razen če je to sredstvo glavno sredstvo za naročanje za vse potrošnike, tudi tiste, ki prebivajo v državi članici trgovca.
Predlog spremembe 20 Predlog uredbe Uvodna izjava 15
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(15) Nekateri trgovci uporabljajo več različic svojega spletnega vmesnika, namenjenih strankam iz različnih držav članic. To mora sicer ostati možno, preusmerjanje stranke z ene različice spletnega vmesnika na drugo brez njenega izrecnega soglasja pa bi moralo biti prepovedano. Vse različice spletnega vmesnika bi morale biti stranki vedno enostavno dostopne.	(15) Nekateri trgovci uporabljajo več različic svojega spletnega vmesnika, namenjenih potrošnikom iz različnih držav članic. To mora sicer ostati možno, preusmerjanje potrošnika z ene različice spletnega vmesnika na drugo brez njegovega izrecnega soglasja pa bi moralo biti prepovedano. Trgovci ne bi smeli biti zavezani k temu, da od posameznega potrošnika vsakokrat, ko obišče isti spletni vmesnik, zahtevajo izrecno soglasje. Ko je izrecno soglasje potrošnika dano, bi ga bilo treba šteti za veljavnega za vse poznejše obiske istega potrošnika na istem spletnem vmesniku. Vse različice spletnega vmesnika bi morale biti potrošniku vedno enostavno dostopne.
Predlog spremembe 21 Predlog uredbe Uvodna izjava 16
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(16) V nekaterih primerih je blokiranje, omejevanje dostopa ali preusmeritev brez strankinega soglasja na drugo različico spletnega vmesnika iz razlogov, povezanih s strankinim državljanstvom, krajem prebivališča ali krajem sedeža lahko potrebno zaradi zagotavljanja skladnosti s pravno zahtevo prava Unije ali zakonov držav članic v skladu s pravom Unije. Ti zakoni lahko omejujejo dostop strank do nekaterih izdelkov ali storitev, denimo s prepovedjo prikazovanja določenih vsebin v posameznih državah članicah. Trgovcem se ne sme preprečiti izpolnjevanje takih zahtev, zato morajo imeti možnost blokiranja, omejevanja dostopa ali preusmerjanja posameznih strank ali strank na določenih ozemljih na spletni vmesnik, če je to iz tega razloga potrebno.	(16) V nekaterih primerih je blokiranje ali omejevanje dostopa ali preusmeritev brez potrošnikovega soglasja na drugo različico spletnega vmesnika iz razlogov, povezanih s potrošnikovim državljanstvom, krajem prebivališča ali začasno lokacijo, lahko potrebno zaradi zagotavljanja skladnosti s pravno zahtevo prava Unije ali zakonov države članice v skladu s pravom Unije. Ti zakoni lahko omejujejo dostop potrošnikov do nekaterih izdelkov ali storitev, denimo s prepovedjo prikazovanja določenih vsebin v posameznih državah članicah. Trgovcem se ne sme preprečiti izpolnjevanje takih zahtev, zato bi morali imeti možnost blokiranja, omejevanja dostopa ali preusmerjanja posameznih skupin potrošnikov ali potrošnikov na določenih ozemljih, če je to iz tega razloga mogoče potrebno.
Predlog spremembe 22 Predlog uredbe Uvodna izjava 17
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(17) V številnih določenih okoliščinah ni mogoče objektivno upravičiti nobene razlike pri obravnavanju strank z uporabo splošnih pogojev dostopa, vključno s popolno zavrnitvijo prodaje blaga ali opravljanja storitev, iz razlogov, povezanih s strankinim državljanstvom, krajem prebivališča ali krajem sedeža. V takih okoliščinah bi morala biti vsakršna diskriminacija prepovedana, stranke pa bi morale biti upravičene v skladu s pogoji, določenimi v tej uredbi, sklepati trgovinske posle pod enakimi pogoji kot lokalne stranke ter imeti poln in enak dostop do vseh vrst ponujenega blaga in storitev, ne glede na svoje državljanstvo, kraj prebivališča ali kraj sedeža. Trgovci bi morali torej po potrebi sprejeti ukrepe, da bi zagotovili skladnost z navedeno prepovedjo diskriminacije, če bi bil strankam tak poln in enak dostop sicer preprečen. Prepovedi, ki velja v navedenih okoliščinah, pa se ne sme razumeti, kot da trgovcem preprečuje, da bi svoje dejavnosti osredotočali na različne države članice ali posamezne skupine strank s ciljno prilagojenimi ponudbami in različnimi pogoji, vključno z vzpostavitvijo spletnih vmesnikov za posamezne države.	(17) V številnih določenih okoliščinah ni mogoče objektivno upravičiti nobene razlike pri obravnavanju potrošnikov z uporabo splošnih pogojev dostopa, vključno s popolno zavrnitvijo prodaje blaga ali opravljanja storitev, iz razlogov, povezanih s potrošnikovim državljanstvom, krajem prebivališča ali začasno lokacijo. V takih okoliščinah bi morala biti vsakršna diskriminacija prepovedana, potrošniki pa bi morali biti upravičeni v skladu s pogoji, določenimi v tej uredbi, sklepati trgovinske posle pod enakimi pogoji kot lokalni potrošniki ter imeti poln in enak dostop do vseh vrst ponujenega blaga in storitev, ne glede na svoje državljanstvo, kraj prebivališča ali začasno lokacijo. Trgovec bi moral torej po potrebi sprejeti ukrepe, da bi zagotovil skladnost z navedeno prepovedjo diskriminacije. Prepovedi, ki velja v navedenih okoliščinah, pa se ne sme razumeti, kot da trgovcem preprečuje, da bi svoje dejavnosti osredotočali na različne države članice ali posamezne skupine potrošnikov s ciljno prilagojenimi ponudbami in različnimi splošnimi pogoji dostopa, vključno z vzpostavitvijo spletnih vmesnikov za posamezne države, ki lahko vključujejo različne cene.
Predlog spremembe 23 Predlog uredbe Uvodna izjava 18
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(18) Prva taka okoliščina je, če trgovec sicer prodaja blago, vendar ne zagotavlja sam čezmejne dostave tega blaga v državo članico, kjer stranka prebiva, in tudi ni na voljo v njegovem imenu. V takih okoliščinah mora imeti stranka možnost kupiti blago pod povsem enakimi pogoji, vključno s ceno in pogoji dostave, kot podobne stranke, ki prebivajo v državi članici trgovca. To lahko pomeni, da bo morala tuja stranka blago prevzeti v tej ali drugi državi članici, kamor trgovec dostavlja. V tem primeru se ni treba niti registrirati za davek na dodano vrednost (DDV) v državi članici stranke niti poskrbeti za čezmejno dostavo blaga.	(18) Prva taka okoliščina je, če trgovec sicer prodaja blago, vendar ne zagotavlja sam čezmejne dostave tega blaga v državo članico, kjer potrošnik prebiva, in tudi ni na voljo v njegovem imenu. Namesto tega trgovec nudi dostavo na lokacijo v državi članici, ki ni država članica, v kateri potrošnik prebiva, vključno z možnostjo prevzema blaga na lokaciji, o kateri se dogovorita potrošnik in trgovec. V takih okoliščinah mora imeti potrošnik možnost kupiti blago pod povsem enakimi pogoji, vključno s pogoji glede cene in dostave, kot podobni potrošniki, ki prebivajo v državi članici, v kateri se blago dostavi ali se prevzame. To lahko pomeni, da bo moral tuj potrošnik blago prevzeti v tej ali drugi državi članici, kamor trgovec dostavlja, ali na svoje stroške poskrbeti za čezmejno dostavo blaga. V tem primeru se v skladu z Direktivo 2006/112/ES^1a ni treba niti registrirati za davek na dodano vrednost (DDV) v državi članici potrošnika.
	___________________
	^1a Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, 11.12.2006, str. 1).
Predlog spremembe 24 Predlog uredbe Uvodna izjava 19 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(19a) V tretjem primeru potrošniki želijo prejeti elektronsko opravljene storitve, katerih glavna značilnost je zagotovitev dostopa do avtorsko zaščitenih del ali drugih zaščitenih vsebin in njihove uporabe (kot so e-knjige, glasba, igre in programska oprema), če ima trgovec pravice ali je pridobil licenco za uporabo teh vsebin za določeno ozemlje. Tudi v tem primeru fizična dostava ni potrebna, saj se storitve zagotovijo elektronsko. Trgovec lahko DDV prijavi in plača na poenostavljen način v skladu s pravili o mini sistemu „vse na enem mestu“ v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) št. 282/2011.
Predlog spremembe 25 Predlog uredbe Uvodna izjava 20
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(20) Če trgovec zagotavlja storitve, stranka pa jih prejme v prostorih trgovca ali na kraju, ki ga izbere trgovec, zunaj države članice, katere državljanka je stranka ali v kateri ima svoj kraj prebivališča ali kraj sedeža, uporaba drugačnih splošnih pogojev dostopa, povezana s takimi merili, tudi v teh okoliščinah ne bi smela biti upravičena. Odvisno od primera navedene okoliščine zadevajo zagotavljanje storitev, kot so hotelska nastanitev, športne prireditve, najem avtomobilov in vstopnice za glasbene festivale ali zabavišča. V takih primerih se trgovcu ni treba registrirati za DDV v drugi državi članici ali poskrbeti za čezmejno dostavo blaga.	(20) Če trgovec zagotavlja storitve, potrošnik pa jih prejme v prostorih ali na kraju, ki se ne nahaja v državi članici, v kateri ima potrošnik svoj kraj prebivališča, uporaba drugačnih splošnih pogojev dostopa na podlagi državljanstva, kraja bivališča ali začasne lokacije potrošnika ne bi smela biti upravičena. Odvisno od primera navedene okoliščine zadevajo zagotavljanje storitev, kot so hotelska nastanitev, športne prireditve, najem avtomobilov in vstopnice za glasbene festivale ali zabavišča, ki niso elektronsko zagotovljene. V takih primerih se trgovcu ni treba registrirati za DDV v drugi državi članici.
Predlog spremembe 26 Predlog uredbe Uvodna izjava 21
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(21) V vseh navedenih okoliščinah na podlagi določb o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja, in pristojnosti iz uredb (ES) št. 593/2008 in (EU) št. 1215/2012, v primeru, da trgovec svojih dejavnosti ne opravlja v državi članici potrošnika ali jih ne usmerja tja, ali v primeru, da stranka ni potrošnik, skladnost s to uredbo ne pomeni nobenih dodatnih stroškov za trgovca v zvezi s pristojnostjo ali razlikami v pravu, ki se uporablja. V nasprotju s tem pa v primeru, da trgovec svoje dejavnosti opravlja v državi članici potrošnika ali jih usmerja tja, s tem kaže, da namerava vzpostaviti trgovinske odnose s potrošniki iz te države članice in je zmožen upoštevati morebitne dodatne stroške.	(21) V vseh navedenih okoliščinah na podlagi določb o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja, in pristojnosti iz uredb (ES) št. 593/2008 in (EU) št. 1215/2012, v primeru, da trgovec svojih dejavnosti ne opravlja v državi članici potrošnika ali jih ne usmerja tja, skladnost s to uredbo ne vključuje nobenih dodatnih stroškov za trgovca v zvezi s pristojnostjo ali razlikami v pravu, ki se uporablja.
Predlog spremembe 27 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(21a) V vseh teh primerih morajo biti splošni pogoji dostopa v skladu z zakoni in predpisi države članice, v kateri trgovec opravlja svoje dejavnosti ali v katero jih usmerja. Trgovcu ni treba zagotoviti, da so splošni pogoji dostopa v skladu z zakoni in predpisi ali v jeziku države članice, v kateri prebiva potrošnik, ki mu trgovec ne namerava prodajati svojih proizvodov.
Predlog spremembe 28 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(21b) Zgolj uporaba določenega jezika na spletnem vmesniku trgovca ne more zadostovati za določanje njegove namere prodajati potrošnikom iz druge države članice.
Obrazložitev
Usmerjenost trgovca mora biti sicer pojasnjena v splošnih pogojih, vendar pa se v primeru dvoma ne sme predpostavljati zgolj na podlagi določenega jezika, da je trgovec usmerjen na kupce iz druge države članice, v kateri se ta jezik tudi uporablja.
Predlog spremembe 29 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(21c) V skladu z Direktivo 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta^1a ima potrošnik pravico, da v primeru neskladnosti blaga s pogodbo od prodajalca zahteva popravilo ali zamenjavo blaga, ki je v obeh primerih brezplačno, razen če je to nemogoče ali nesorazmerno. Ta direktiva stroške, ki jih krije prodajalec, omejuje na nujne stroške, ki so potrebni za to, da blago postane skladno s pogodbo. Poleg tega direktiva ne izključuje, da je po potrebi v določenih okoliščinah pravica potrošnika do povračila stroškov popravila ali zamenjave omejena na znesek, ki je sorazmeren z vrednostjo, ki bi jo blago imelo, če bi bilo skladno, in s stopnjo neskladnosti. Kjer je to ustrezno, bi morala Direktiva 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta ^1b urejati pravila o predpogodbenih informacijah, jezikovnih zahtevah, pravici do odstopa od pogodbe, njenem izvajanju in učinkih, dostavi in prenosu tveganja. Ta direktiva med drugim določa, katere stroške pokrivajo potrošniki in trgovci v primeru odstopa od pogodbe, sklenjene na daljavo ali zunaj poslovnih prostorov. Uporaba te uredbe ne bi smela posegati v direktivi 1999/44/ES in 2011/83/EU.
	__________________
	^1a Direktiva 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o nekaterih vidikih prodaje potrošniškega blaga in z njim povezanih garancij (UL L 171, 7.7.1999, str. 12).
	^1b 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 304, 22.11.2011, str. 64).
Predlog spremembe 30 Predlog uredbe Uvodna izjava 22
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(22) Trgovcem, za katere velja posebna ureditev iz poglavja 1 naslova XII Direktive Sveta 2006/112/EC²⁷ , ni treba plačati DDV. Za te trgovce bi pri opravljanju elektronsko opravljenih storitev prepoved uporabe drugačnih splošnih pogojev za dostop iz razlogov, povezanih z državljanstvom, krajem prebivališča ali krajem sedeža, pomenila, da se morajo registrirati za namene obračunavanja DDV drugih držav članic, in bi lahko povzročila dodatne stroške, kar bi glede na velikost in značilnosti zadevnih trgovcev pomenilo nesorazmerno obremenitev. Zato bi bilo treba te trgovce za čas veljavnosti te ureditve izvzeti iz navedene prepovedi.	(22) Trgovcem, za katere velja posebna ureditev iz poglavja 1 naslova XII Direktive 2006/112/ES, ni treba plačati DDV v državi članici, kjer imajo sedež. Za te trgovce bi pri opravljanju elektronsko opravljenih storitev prepoved uporabe drugačnih splošnih pogojev za dostop iz razlogov, povezanih z državljanstvom, krajem prebivališča ali začasno lokacijo potrošnika, vključevala zahtevo, da se morajo registrirati za namene obračunavanja DDV drugih držav članic in bi lahko povzročila dodatne stroške, kar bi glede na velikost in značilnosti zadevnih trgovcev pomenilo nesorazmerno obremenitev. Zato bi bilo treba te trgovce za čas veljavnosti te ureditve izvzeti iz navedene prepovedi.
__________________
²⁷ Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, 11.12.2006, str. 1–118)
Predlog spremembe 31 Predlog uredbe Uvodna izjava 23
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(23) V vseh teh vrstah okoliščin bi bila lahko trgovcem v nekaterih primerih preprečena prodaja storitev določenim strankam ali strankam na določenih ozemljih iz razlogov, povezanih z državljanstvom, krajem prebivališča ali krajem sedeža stranke, in sicer zaradi določene prepovedi ali zahteve, določene v pravu Unije ali v zakonih držav članic v skladu s pravom Unije. Zakoni držav članic lahko od trgovcev v skladu s pravom Unije zahtevajo tudi upoštevanje določenih pravil o določanju cen knjig. Trgovcem ne bi smeli preprečiti, da ravnajo v skladu s takimi zakoni, kolikor je to potrebno.	(23) V vseh teh vrstah okoliščin bi bila lahko trgovcem v nekaterih primerih preprečena prodaja blaga ali storitev določenim skupinam potrošnikov ali potrošnikom na določenih ozemljih iz razlogov, povezanih z državljanstvom, krajem prebivališča ali začasno lokacijo potrošnika, in sicer zaradi določene prepovedi ali zahteve, določene v pravu Unije ali v zakonih države članice v skladu s pravom Unije. Zakoni držav članic lahko od trgovcev v skladu s pravom Unije zahtevajo tudi upoštevanje določenih pravil o določanju cen knjig. Poleg tega lahko zakonodaja držav članic zahteva, da bi moralo biti mogoče za elektronsko objavljene publikacije izkoristiti isto preferencialno obravnavo z vidika stopenj DDV kot za publikacije na kakršnih koli fizičnih nosilcih, kot je v skladu s predlogom direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES glede stopenj davka na dodano vrednost, ki se uporabljajo za knjige, časopise in periodične publikacije^1a. Trgovcem ne bi smeli preprečiti, da ravnajo v skladu s takimi zakoni, kolikor je to potrebno.
	__________________
	^1a COM(2016)0758
Predlog spremembe 32 Predlog uredbe Uvodna izjava 24
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(24) V skladu s pravom Unije lahko trgovci načeloma sami odločajo, katera plačilna sredstva bodo sprejeli, vključno s plačilnimi blagovnimi znamkami. Ko pa odločitev sprejmejo, v skladu z obstoječim pravnim okvirom za plačilne storitve ni nobenega razloga, da bi diskriminirali stranke v Uniji, tako da zavrnejo nekatere trgovinske posle ali zanje kako drugače uporabijo drugačne pogoje plačila iz razlogov, povezanih z državljanstvom, krajem prebivališča ali krajem sedeža stranke. V navedenem primeru bi moralo biti tako neupravičeno neenako obravnavanje iz razlogov, povezanih s krajem plačilnega računa, sedeža ponudnika plačilnih storitev ali izdaje plačilnega instrumenta v Uniji, prav tako izrecno prepovedano. Poleg tega je treba opozoriti, da že Uredba (EU) št. 260/2012 prepoveduje vsem prejemnikom plačil, vključno s trgovci, da bi plačilo v eurih sprejeli le, če je bančni račun v določeni državi članici.	(24) V skladu s pravom Unije lahko trgovci načeloma sami odločajo, katera plačilna sredstva bodo sprejeli. V skladu z Uredbo (EU) 2015/751 Evropskega parlamenta in Sveta^1a in Direktivo (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta^1b trgovci, ki sprejmejo kartični plačilni instrument določene plačilne blagovne znamke in kategorije niso dolžni sprejeti kartičnih plačilnih instrumentov iste kategorije, vendar druge znamke ali iste znamke, vendar druge kategorije. Ko pa odločitev sprejmejo, v skladu z obstoječim pravnim okvirom za plačilne storitve trgovci ne smejo diskriminirati med potrošniki v Uniji, tako da zavrnejo nekatere trgovinske posle ali zanje kako drugače uporabijo drugačne pogoje plačila glede teh plačilnih transakcij iz razlogov, povezanih z državljanstvom, krajem prebivališča ali začasno lokacijo potrošnika. V navedenem primeru bi moralo biti tako neupravičeno neenako obravnavanje iz razlogov, povezanih s krajem plačilnega računa, sedeža ponudnika plačilnih storitev ali izdaje plačilnega instrumenta v Uniji, ravno tako izrecno prepovedano. Poleg tega je treba opozoriti, da že Uredba (EU) št. 260/2012 Evropskega parlamenta in Sveta^1c prepoveduje vsem trgovcem, da bi plačilo v eurih sprejeli le, če je bančni račun v določeni državi članici.
	__________________
	^1a Uredba (EU) 2015/751 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o medbančnih provizijah za kartične plačilne transakcije (UL L 123, 19.5.2015, str. 1).
	^1b Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L 337, 23.12.2015, str. 35).
	^1c Uredba (EU) št. 260/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o uvajanju tehničnih in poslovnih zahtev za kreditne prenose in direktne bremenitve v eurih in o spremembi Uredbe (ES) št. 924/2009 (UL L 94, 30.3.2012, str. 22).
Predlog spremembe 33 Predlog uredbe Uvodna izjava 25
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(25) Direktiva 2015/2366/EU Evropskega parlamenta in Sveta²⁸ je uvedla stroge varnostne zahteve za odreditev in obdelavo elektronskih plačil, ki so zmanjšale tveganje goljufij pri vseh novih in tradicionalnejših plačilnih sredstvih, zlasti spletnih plačilih. Ponudniki plačilnih storitev morajo uporabljati t. i. močno avtentikacijo strank, postopek avtentikacije, ki potrdi istovetnost uporabnika plačilne storitve ali transakcije. Pri transakcijah na daljavo, kot so spletna plačila, so varnostne zahteve še strožje ter zahtevajo dinamično povezavo z zneskom transakcije in računom prejemnika plačila, da bi še bolj zaščitile uporabnika z zmanjšanjem tveganja v primeru napak ali goljufivih napadov. Zaradi teh določb je tveganje plačilnih goljufij pri nacionalnih in čezmejnih nakupih izenačeno ter se ne bi smelo uporabljati kot argument za zavrnitev ali diskriminacijo posameznih trgovinskih poslov v Uniji.	(25) Direktiva 2015/2366/EU je uvedla stroge varnostne zahteve za odreditev in obdelavo elektronskih plačil, ki so zmanjšale tveganje goljufij pri vseh novih in tradicionalnejših plačilnih sredstvih, zlasti spletnih plačilih. Ponudniki plačilnih storitev morajo uporabljati t. i. močno avtentikacijo potrošnikov, postopek avtentikacije, ki potrdi istovetnost uporabnika plačilne storitve ali transakcije. Pri transakcijah na daljavo, kot so spletna plačila, so varnostne zahteve še strožje ter zahtevajo dinamično povezavo z zneskom transakcije in računom prejemnika plačila, da bi še bolj zaščitile uporabnika z zmanjšanjem tveganja v primeru napak ali goljufivih napadov. Zaradi teh določb se je tveganje plačilnih goljufij pri čezmejnih nakupih znatno zmanjšalo. Vendar pa bi bilo treba v primeru direktnih bremenitev, pri kateri trgovec morda ne more ustrezno oceniti kreditne sposobnosti potrošnika ali pa bi bila potrebna sklenitev nove ali spremenjene pogodbe s ponudniki plačilnih storitev, trgovcu dovoliti, da pred odpremo blaga ali zagotovitvijo storitve zahteva predplačilo prek kreditnega plačila SEPA. Različno obravnavanje je torej upravičeno v primerih, kjer trgovec nima na voljo nobenih drugih možnosti za preverjanje kreditne sposobnosti potrošnika.
__________________
²⁸ Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L 337, 23.12.2015, str. 35).
Predlog spremembe 34 Predlog uredbe Uvodna izjava 26
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(26) Ta uredba ne bi smela vplivati na uporabo pravil o konkurenci ter zlasti členov 101 in 102 PDEU. Sporazumi, ki trgovcem prepovedujejo pasivno prodajo v smislu Uredbe Komisije (EU) št. 330/2010²⁹ nekaterim strankam ali strankam na nekaterih ozemljih, na splošno veljajo za omejujoče za konkurenco in jih običajno ni mogoče izvzeti iz prepovedi, določene v členu 101(1) PDEU. Tudi kot jih člen 101 PDEU ne zajema v smislu uporabe te uredbe, motijo pravilno delovanje notranjega trga in jih je mogoče uporabiti za izogibanje določbam te uredbe. Ustrezne določbe takih in drugih sporazumov v zvezi s pasivno prodajo, ki od trgovca zahtevajo, da ravna v nasprotju s to uredbo, bi zato morale biti nične. Ta uredba in zlasti njene določbe o dostopu do blaga in storitev pa ne bi smele vplivati na sporazume, ki omejujejo aktivno prodajo v smislu Uredbe (EU) št. 330/2010.	(26) Ta uredba ne bi smela vplivati na uporabo pravil o konkurenci ter zlasti členov 101 in 102 PDEU. Sporazumi, ki trgovcem prepovedujejo pasivno prodajo v smislu Uredbe Komisije (EU) št. 330/2010²⁹ nekaterim skupinam potrošnikov ali potrošnikom na nekaterih ozemljih, na splošno veljajo za omejujoče za konkurenco in jih običajno ni mogoče izvzeti iz prepovedi, določene v členu 101(1) PDEU. Ustrezne določbe takih sporazumov v zvezi s pasivno prodajo, ki od trgovca zahtevajo, da ravna v nasprotju s to uredbo, bi zato morale biti neveljavne in nične. Ta uredba in zlasti njene določbe o dostopu do blaga in storitev pa ne bi smele vplivati na sporazume, ki omejujejo aktivno prodajo v smislu Uredbe (EU) št. 330/2010.
__________________	__________________
²⁹ Uredba Komisije (EU) št. 330/2010 z dne 20. aprila 2010 o uporabi člena 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije za skupine vertikalnih sporazumov in usklajenih ravnanj (UL L 102, 23.4.2010, str. 1).	²⁹ Uredba Komisije (EU) št. 330/2010 z dne 20. aprila 2010 o uporabi člena 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije za skupine vertikalnih sporazumov in usklajenih ravnanj (UL L 102, 23.4.2010, str. 1).
Predlog spremembe 35 Predlog uredbe Uvodna izjava 27
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(27) Države članice bi morale določiti organ ali organe, odgovorne za učinkovito ukrepanje, namenjeno spremljanju in zagotavljanju skladnosti z določbami te uredbe. Države članice bi morale tudi zagotoviti, da je mogoče trgovcem v primeru kršitev te uredbe naložiti učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni.	(27) Države članice bi morale določiti odgovorni organ ali odgovorne organe z ustreznimi pooblastili za učinkovito ukrepanje, namenjeno spremljanju in zagotavljanju skladnosti z določbami te uredbe. Države članice bi morale tudi zagotoviti, da je mogoče zoper trgovce v primeru kršitev te uredbe sprejeti učinkovite, sorazmerne in odvračilne ukrepe.
Predlog spremembe 36 Predlog uredbe Uvodna izjava 28
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(28) Potrošniki bi morali imeti možnost prejeti pomoč od odgovornih organov za lažje reševanje sporov s trgovci, ki izhajajo iz uporabe te uredbe, tudi prek enotnega obrazca za pritožbe.	(28) Potrošniki bi morali imeti možnost prejeti pomoč od odgovornih organov za lažje reševanje sporov s trgovci, ki izhajajo iz uporabe te uredbe. V ta namen bi morale države članice kot organe, odgovorne za zagotavljanje pomoči, med drugim določiti kontaktne točke za spletno reševanje sporov iz Uredbe (EU) št. 524/2013 Evropskega parlamenta in Sveta^1a.
	________________
	^1a Uredba (EU) št. 524/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o spletnem reševanju potrošniških sporov ter spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Direktive 2009/22/ES (Uredba o spletnem reševanju potrošniških sporov) (UL L 165, 18.6.2013, str. 1).

Predlog spremembe

37 Predlog uredbe Uvodna izjava 29
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(29) To uredbo bi bilo treba redno ocenjevati, da bi po potrebi predlagali spremembe. Pri prvem ocenjevanju bi morala biti v ospredju predvsem možnost razširitve prepovedi diskriminacije iz člena 4(1)(b) na elektronsko opravljene storitve, katerih glavna značilnost je omogočanje dostopa do del, zaščitenih z avtorskimi pravicami, ali drugih zaščitenih vsebin, in njihove uporabe, če ima trgovec potrebne pravice za zadevna ozemlja.	(29) To uredbo bi bilo treba redno ocenjevati, da bi po potrebi predlagali spremembe. Pri prvem ocenjevanju bi bilo treba poglobljeno preučiti splošni učinek uredbe na notranji trg in čezmejno e-trgovino. V ospredju bi morala biti predvsem možnost razširitve področja uporabe te uredbe na druge sektorje. Pri tem bi bilo treba upoštevati posebnosti vsakega sektorja. Zlasti ocenjevanje razširitve na avdiovizualne storitve bi moralo temeljiti na podrobnih podatkih o cenah in stroških, s katerimi razpolagajo le ponudniki storitev. Ti ponudniki bi torej morali sodelovati pri ocenjevanju, da bi lažje ovrednotili, ali bi vključitev teh storitev v področje uporabe te uredbe privedla do razvoja poslovnih modelov, ki so učinkovitejši od modelov, ki se trenutno uporabljajo.
Predlog spremembe 38 Predlog uredbe Uvodna izjava 30
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(30) Za olajšanje učinkovitega izvrševanja pravil iz te uredbe bi morali biti v zvezi z njimi na voljo tudi mehanizmi za zagotavljanje čezmejnega sodelovanja med pristojnimi organi, določeni v Uredbi (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta³⁰ . Ker pa Uredba (ES) št. 2006/2004 velja le za zakonodajo o varstvu interesov potrošnikov, bi morali biti navedeni ukrepi na voljo le, če je stranka tudi potrošnik. Uredbo (ES) št. 2006/2004 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.	(30) Za olajšanje učinkovitega izvrševanja pravil iz te uredbe bi morali biti v zvezi z njimi na voljo tudi mehanizmi za zagotavljanje čezmejnega sodelovanja med pristojnimi organi, določeni v Uredbi (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta³⁰ .
__________________	__________________
³⁰ Uredba (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 2004 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov (Uredba o sodelovanju na področju varstva potrošnikov) (UL L 364, 9.12.2004, str. 1).	³⁰ Uredba (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 2004 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov (Uredba o sodelovanju na področju varstva potrošnikov) (UL L 364, 9.12.2004, str. 1).
Predlog spremembe 39 Predlog uredbe Uvodna izjava 31
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(31) Da bi omogočili vlaganje opustitvenih tožb, namenjenih varstvu kolektivnih interesov potrošnikov, kar zadeva akte, ki so v nasprotju s to uredbo v skladu z Direktivo 2009/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta³¹ , bi bilo treba spremeniti tudi navedeno direktivo, da bi vključevala sklic na to uredbo v Prilogi I.	(31) Da bi omogočili vlaganje opustitvenih tožb, namenjenih varstvu kolektivnih interesov potrošnikov, kar zadeva akte, ki so v nasprotju s to uredbo v skladu z Direktivo 2009/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta³¹, bi bilo treba spremeniti tudi navedeno direktivo, da bi vključevala sklic na to uredbo v Prilogi I. Potrošnike bi bilo treba tudi spodbujati, naj dobro izkoristijo mehanizme iz Uredbe (EU) št. 524/2013 za izvensodno reševanje sporov glede pogodbenih obveznosti, ki izhajajo iz pogodb o spletni prodaji ali storitvah.
__________________	__________________
³¹ Direktiva 2009/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o opustitvenih tožbah zaradi varstva interesov potrošnikov (UL L 110, 1.5.2009, str. 30).	³¹ Direktiva 2009/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o opustitvenih tožbah zaradi varstva interesov potrošnikov (UL L 110, 1.5.2009, str. 30).
Obrazložitev
Pojasnitev, da je spletno reševanje sporov (SRS) lahko ustrezen način za reševanje sporov na tem področju.
Predlog spremembe 40 Predlog uredbe Uvodna izjava 32
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(32) Trgovci, javni organi in druge zainteresirane strani bi morali imeti dovolj časa, da se določbam te uredbe prilagodijo in zagotovijo skladnost z njimi. Glede na posebne značilnosti elektronsko opravljenih storitev, ki ne spadajo med storitve, katerih glavna značilnost je zagotavljanje dostopa do del, zaščitenih z avtorskimi pravicami, ali drugih zaščitenih vsebin, in njihove uporabe, je prepovedi iz člena 4(1)(b) primerno uporabljati le od poznejšega datuma, kar zadeva opravljanje teh storitev.	črtano
Predlog spremembe 41 Predlog uredbe Uvodna izjava 33
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(33) Da bi dosegli cilj učinkovitega odpravljanja posredne in neposredne diskriminacije na podlagi državljanstva, kraja prebivališča ali kraja sedeža strank, je primerno sprejeti uredbo, ki neposredno velja v vseh državah članicah. To je potrebno, da bi zagotovili enotno uporabo pravil nediskriminacije po vsej Uniji in istočasen začetek njihove veljavnosti. Le uredba zagotavlja stopnjo jasnosti, enotnosti in pravne gotovosti, ki je potrebna, da lahko stranke v celoti izkoristijo ta pravila.	(33) Da bi dosegli cilj učinkovitega odpravljanja posredne in neposredne diskriminacije na podlagi državljanstva, kraja prebivališča ali začasne lokacije potrošnikov, je primerno sprejeti uredbo, ki neposredno velja v vseh državah članicah. To je potrebno, da bi zagotovili enotno uporabo pravil nediskriminacije po vsej Uniji in istočasen začetek njihove veljavnosti. Le uredba zagotavlja stopnjo jasnosti, enotnosti in pravne gotovosti, ki je potrebna, da lahko potrošniki v celoti izkoristijo ta pravila.
Predlog spremembe 42 Predlog uredbe Uvodna izjava 34
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(34) Ker cilja te uredbe, ki je preprečevanje posredne in neposredne diskriminacije, vključno z geografskim blokiranjem, na podlagi državljanstva, kraja prebivališča ali kraja sedeža strank v trgovinskih poslih s trgovci v Uniji, države članice ne morejo ustrezno izpolniti zaradi čezmejne narave težave in pomanjkljive jasnosti obstoječega pravnega okvira, temveč ga je zaradi njegovega obsega in možnega učinka na trgovanje na notranjem trgu lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.	(34) Ker cilja te uredbe, ki je preprečevanje posredne in neposredne diskriminacije, vključno z geografskim blokiranjem, na podlagi državljanstva, kraja prebivališča ali začasne lokacije potrošnikov v trgovinskih poslih s trgovci v Uniji, države članice ne morejo ustrezno izpolniti zaradi čezmejne narave težave in pomanjkljive jasnosti obstoječega pravnega okvira, temveč ga je zaradi njegovega obsega in možnega učinka na trgovanje na notranjem trgu lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.
Predlog spremembe 43 Predlog uredbe Uvodna izjava 35
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(35) Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva priznano načelo iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Namen te uredbe je zlasti zagotoviti polno spoštovanje členov 16 in 17 Listine –	(35) Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva priznano načelo iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Namen te uredbe je zlasti zagotoviti polno spoštovanje členov 11 (svoboda izražanja in obveščanja), 16 (svoboda gospodarske pobude), 17 (pravica do lastnine) in 38 (varstvo potrošnikov) Listine –
Predlog spremembe 44 Predlog uredbe Člen 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 1	Člen 1
Cilj in področje uporabe	Predmet urejanja
1. Namen te uredbe je prispevati k pravilnemu delovanju notranjega trga s preprečevanjem diskriminacije, ki posredno ali neposredno temelji državljanstvu, kraju prebivališča ali kraju sedeža strank.	Namen te uredbe je prispevati k pravilnemu delovanju notranjega trga s preprečevanjem diskriminacije, ki posredno ali neposredno temelji na državljanstvu, kraju prebivališča ali začasni lokaciji potrošnikov, in dodatno dopolniti člen 20 Direktive 2006/123/ES.
2. Ta uredba se uporablja za naslednje okoliščine:
(a) če trgovec prodaja blago, opravlja storitve ali želi to storiti v državi članici, ki ni tista, v kateri ima stranka kraj prebivališča ali kraj sedeža;
(b) če trgovec prodaja blago, zagotavlja storitve ali želi to storiti v državi članici, v kateri ima stranka kraj prebivališča ali kraj sedeža, vendar je stranka državljanka druge države članice;
(c) če trgovec prodaja blago, zagotavlja storitve ali želi to storiti v državi članici, v kateri je stranka začasno, vendar v njej nima prebivališča ali sedeža.
3. Ta uredba ne velja za dejavnosti iz člena 2(2) Direktive 2006/123/ES.
4. Ta uredba ne posega v pravila, ki se uporabljajo za obdavčitev.
5. Ta uredba ne vpliva na akte prava Unije o pravosodnem sodelovanju v civilnih zadevah. Skladnost s to uredbo se ne razlaga v smislu, da trgovec usmerja svoje dejavnosti v državo članico, kjer ima potrošnik običajno ali stalno prebivališče v smislu točke (b) člena 6(1) Uredbe (ES) št. 593/2008 in točke (c) člena 17(1) Uredbe (EU) št. 1215/2012.
6. Če so določbe te uredbe v navzkrižju z določbami člena 20(2) Direktive 2006/123/ES, prevladajo določbe te uredbe.
Predlog spremembe 45 Predlog uredbe Člen 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 1a
	Področje uporabe
	1. Ta uredba se ne uporablja za izključno nacionalne primere, v katerih so vsi ustrezni elementi transakcije omejeni na eno samo državo članico.
	2. Ta uredba ne velja za dejavnosti iz člena 2(2) Direktive 2006/123/ES.
	3. Ta uredba ne posega v pravila, ki se uporabljajo za obdavčitev.
	4. Če so določbe te uredbe v navzkrižju z določbami člena 20(2) Direktive 2006/123/ES, prevladajo določbe te uredbe.
	5. Ta uredba ne posega v veljavno pravo Unije o pravosodnem sodelovanju v civilnih zadevah. Sama skladnost s to uredbo se ne razlaga v smislu, da trgovec usmerja svoje dejavnosti v državo članico, kjer ima potrošnik običajno ali stalno prebivališče v smislu točke (b) člena 6(1) Uredbe (ES) št. 593/2008 in točke (c) člena 17(1) Uredbe (EU) št. 1215/2012. Zlasti če trgovec v skladu s členi 3, 4 in 5 ne blokira ali omejuje dostopa potrošnikov do svojega spletnega vmesnika, jih ne preusmerja na različico svojega spletnega vmesnika, ki se razlikuje od spletnega vmesnika, do katerega je potrošnik sprva dostopal, ne glede na njegovo državljanstvo ali kraj prebivališča, ne uporablja različnih splošnih pogojev dostopa pri prodaji blaga ali opravljanju storitev v primerih, določenih v tej uredbi, ali ko sprejema plačilne instrumente, izdane v drugi državi članici na nediskriminatorni podlagi, se zgolj na tej podlagi ne šteje, da trgovec svoje dejavnosti usmerja v državo članico, v kateri ima potrošnik običajno ali stalno prebivališče.
	Poleg tega se tudi ne šteje, da trgovec svoje dejavnosti usmerja v državo članico, v kateri ima potrošnik običajno ali stalno prebivališče, če trgovec ob upoštevanju te uredbe izvaja ukrepe, ki jih potrošnik razumno pričakuje ali zahteva ali pa jih zahteva zakonodaja, zato da neposredno ali posredno zagotovi potrebne informacije in pomoč potrošniku, tako da ga poveže s tretjo stranjo, ki mu lahko zagotovi zahtevano pomoč.
Predlog spremembe 46 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Za namene te uredbe se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 7 Izvedbene uredbe (EU) št. 282/2011, člena 2(10), (20) in (30) Uredbe (EU) št. 2015/751 Evropskega parlamenta in Sveta³² ter člena 4(8), (9), (11), (12), (14), (23), (24) in (30) Direktive (EU) 2015/2366.	Za namene te uredbe:
	(a) imajo „elektronsko opravljene storitve“ pomen iz člena 7 Izvedbene uredbe (EU) št. 282/2011;
	(b) ima „medbančna provizija“ pomen iz člena 2(10) Uredbe (EU) št. 2015/751;
	(c) ima „kartični plačilni instrument“ pomen iz člena 2(20) Uredbe (EU) št. 2015/751;
	(d) ima „plačilna blagovna znamka“ pomen iz člena 2(30) Uredbe (EU) št. 2015/751;
	(e) ima „plačilna transakcija“ pomen iz člena 4(5) Direktive (EU) št. 2015/2366;
	(f) ima „plačnik“ pomen iz člena 4(8) Direktive (EU) št. 2015/2366;
	(g) ima „ponudnik plačilnih storitev“ pomen iz člena 4(11) Direktive (EU) št. 2015/2366;
	(h) ima „plačilni račun“ pomen iz člena 4 (12) Direktive (EU) št. 2015/2366;
	(i) ima „plačilni instrument“ pomen iz člena 4(14) Direktive (EU) št. 2015/2366;
	(j) ima „direktna obremenitev“ pomen iz člena 4(23) Direktive (EU) št. 2015/2366;
	(k) ima „kreditno plačilo“ pomen iz člena 4(24) Direktive (EU) št. 2015/2366;
	(i) ima „močna avtentikacija potrošnikov“ pomen iz člena 4(30) Direktive (EU) št. 2015/2366.
__________________
³² Uredba (EU) 2015/751 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o medbančnih provizijah za kartične plačilne transakcije (UL L 123, 19.5.2015, str. 1).
Predlog spremembe 47 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Uporabljajo se tudi naslednje opredelitve:	Za namene te uredbe se uporabljajo tudi naslednje opredelitve pojmov:
Predlog spremembe 48 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) „stranka“ pomeni potrošnika ali podjetje, ki je državljan države članice ali ima v njej prebivališče ali sedež in ki namerava kupiti ali kupi blago ali storitev v Uniji, razen za nadaljnjo prodajo;	črtano
Obrazložitev
Da bi zagotovili pogodbeno svobodo, je treba pogodbe med podjetji izključiti iz te uredbe, ki se mora tako uporabljati le za pogodbe med podjetji in potrošniki.
Predlog spremembe 49 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) „splošni pogoji dostopa“ pomenijo vse pogoje in druge informacije, vključno s prodajnimi cenami, ki urejajo dostop strank do blaga ali storitev, ki jih za prodajo ponuja trgovec, ter jih trgovec uporablja in objavi za splošno javnost ali se uporabljajo in objavijo v njegovem imenu ter veljajo v odsotnosti posamično dogovorjenega sporazuma med trgovcem in stranko;	(d) „splošni pogoji dostopa“ pomenijo vse pogoje in druge informacije, vključno z neto prodajnimi cenami, ki urejajo dostop potrošnikov do blaga ali storitev, ki jih za prodajo ponuja trgovec, ter jih trgovec uporablja in objavi za splošno javnost ali se uporabljajo in objavijo v njegovem imenu ter veljajo v odsotnosti posamično dogovorjenega sporazuma med trgovcem in potrošnikom;
Predlog spremembe 50 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka e
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) „blago“ pomeni vse premične materialne predmete, razen predmetov, prodanih v okviru izvršbe ali drugih sodnih ukrepov; za blago v smislu te uredbe veljajo tudi voda, plin in električna energija, če se prodajajo v omejeni prostornini ali določeni količini;	(e) „blago“ pomeni vse premične materialne predmete, razen (i) predmetov, prodanih v okviru izvršbe ali drugih sodnih ukrepov; in (ii) vode, plina in električne energije, razen če se prodajajo v omejeni prostornini ali določeni količini;
Obrazložitev
Uskladitev s predlogom za spletno prodajo.
Predlog spremembe 51 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka f
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(f) „spletni vmesnik“ pomeni vso programsko opremo, vključno s spletno stranjo in programskimi aplikacijami, ki jo upravlja trgovec ali se upravlja v njegovem imenu in je namenjena temu, da strankam omogoča dostop do trgovčevega blaga ali storitev, da bi sklepale trgovinske posle, povezane s tem blagom ali storitvami;	(f) „spletni vmesnik“ pomeni vso programsko opremo, vključno s spletno stranjo ali njenim delom in mobilnimi aplikacijami, ki jo upravlja trgovec ali se upravlja v njegovem imenu in je namenjena temu, da potrošnikom omogoča dostop do trgovčevega blaga ali storitev, da bi sklepali trgovinske posle, povezane s tem blagom ali storitvami;
Predlog spremembe 52 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka f a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(fa) „spletni trg“ pomeni digitalno storitev, ki potrošnikom omogoča sklepanje spletnih prodajnih ali storitvenih pogodb s trgovci bodisi na spletni strani spletnega trga bodisi na spletni strani trgovca, ki uporablja računalniške storitve na spletnem trgu;
Predlog spremembe 53 Predlog uredbe Člen 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 3	Člen 3
Dostop do spletnih vmesnikov	Dostop do spletnih vmesnikov
1. Trgovci ne smejo s tehnološkimi ukrepi ali drugače blokirati strank ali jim omejevati dostopa do svojega spletnega vmesnika iz razlogov, povezanih z državljanstvom, krajem prebivališča ali krajem sedeža stranke.	1. Trgovec in spletni trg ne smeta s tehnološkimi ukrepi ali drugače blokirati potrošnikov ali jim omejevati dostopa do svojega spletnega vmesnika iz razlogov, povezanih z državljanstvom, krajem prebivališča ali začasno lokacijo potrošnika.
2. Trgovci strank iz razlogov, povezanih z njihovim državljanstvom, krajem prebivališča ali krajem sedeža, ne smejo preusmeriti na različico spletnega vmesnika, ki se od vmesnika, ki ga je stranka prvotno želela obiskati, razlikuje po postavitvi, jeziku ali drugih lastnostih, posebej namenjenih strankam z določenim državljanstvom, krajem prebivališča ali krajem sedeža, razen če stranka pred preusmeritvijo z njo izrecno soglaša.	2. Trgovec potrošnika iz razlogov, povezanih z njegovim državljanstvom, krajem prebivališča ali začasno lokacijo, ne sme preusmeriti na različico spletnega vmesnika, ki se od vmesnika, ki ga je potrošnik prvotno želel obiskati, razlikuje po postavitvi, jeziku ali drugih lastnostih, posebej namenjenih potrošniku z določenim državljanstvom, krajem prebivališča ali začasno lokacijo, razen če potrošnik s preusmeritvijo izrecno soglaša.
	Če trgovec omogoča, da potrošnik na svojem osebnem računu izrazi izrecno preferenco in jo lahko kadarkoli spremeni, lahko tega potrošnika rutinsko preusmeri na določeno ciljno stran, pod pogojem, da ta stran omogoča jasen in enostaven dostop do spletnega vmesnika, do katerega je želel potrošnik prvotno dostopati.
V primeru take preusmeritve z izrecnim soglasjem stranke mora prvotna različica spletnega vmesnika ostati enostavno dostopna.	V primeru take preusmeritve z izrecnim soglasjem potrošnika mora različica spletnega vmesnika, do katerega je želel potrošnik prvotno dostopati, ostati enostavno dostopna.
3. Prepovedi iz odstavkov 1 in 2 ne veljajo v primerih, ko so blokiranje, omejitev dostopa ali preusmeritev nekaterih strank ali strank na nekaterih ozemljih potrebni za zagotavljanje skladnosti s pravno zahtevo prava Unije ali zakonov držav članic v skladu s pravom Unije.	3. Prepovedi iz odstavkov 1 in 2 ne veljajo v primerih, ko je blokiranje, omejitev dostopa ali preusmeritev nekaterih skupin potrošnikov ali potrošnikov na nekaterih ozemljih potrebno za zagotavljanje skladnosti trgovca ali spletnega trga s pravno zahtevo prava Unije ali zakonov države članice v skladu s pravom Unije. Trgovec ali spletni trg mora jasno in izrecno utemeljiti razloge za skladnost v jeziku spletnega vmesnika, do katerega je potrošnik prvotno želel dostopati.
4. Če trgovec blokira ali omejuje dostop strank do spletnega vmesnika ali stranke preusmerja na drugačno različico spletnega vmesnika v skladu z odstavkom 4, mora zagotoviti jasno utemeljitev. Ta mora biti v jeziku spletnega vmesnika, ki ga je stranka sprva želela obiskati.

Predlog spremembe 54 Predlog uredbe Člen 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 4	Člen 4
Dostop do blaga ali storitev	Dostop do blaga ali storitev
1. Trgovci ne smejo uporabljati drugačnih splošnih pogojev dostopa do svojega blaga ali storitev iz razlogov, povezanih z državljanstvom, krajem prebivališča ali krajem sedeža stranke, v naslednjih primerih:	1. Trgovec ne sme uporabljati drugačnih splošnih pogojev dostopa do svojega blaga ali storitev iz razlogov, povezanih z državljanstvom, krajem prebivališča ali začasno lokacijo potrošnika, v primerih, ko želi potrošnik:
(a) če trgovec prodaja blago, ki ga ne dostavlja ali se ne dostavlja v njegovem imenu čez mejo v državo članico stranke;	(a) kupiti blago in trgovec ponuja dostavo tega blaga na lokacijo v državi članici, ki ni država članica, v kateri potrošnik prebiva, vključno z možnostjo prevzema blaga na lokaciji, o kateri se dogovorita potrošnik in trgovec;
(b) če trgovec zagotavlja elektronsko opravljene storitve, razen storitev, katerih glavna značilnost je zagotavljanje dostopa do del, zaščitenih z avtorskimi pravicami, ali drugih zaščitenih vsebin, in njihove uporabe;	(b) prejeti elektronsko opravljene storitve od trgovca, razen storitev, katerih glavna značilnost je zagotavljanje dostopa do del, zaščitenih z avtorskimi pravicami, ali drugih zaščitenih vsebin, in njihove uporabe;
	(ba) če prejme elektronsko opravljene storitve, katerih glavna značilnost je zagotovitev dostopa do avtorsko zaščitenih del ali drugih zaščitenih vsebin in njihove uporabe, pri čemer ima trgovec potrebne pravice ali je pridobil licenco za uporabo teh vsebin za zadevno ozemlje;
(c) če trgovec zagotavlja storitve, razen tistih iz točke (b), ter jih stranka prejme v njegovih prostorih ali na fizični lokaciji, kjer trgovec deluje, v državi članici, v kateri stranka nima državljanstva, prebivališča ali sedeža.	(c) prejeti storitve od trgovca, razen elektronsko opravljenih storitev, in sicer na fizični lokaciji, kjer trgovec deluje, v državi članici, v kateri potrošnik nima prebivališča.
	1a. Prepoved iz odstavka 1 trgovcu ne preprečuje, da uporablja splošne pogoje dostopa, ki se razlikujejo med državami članicami ali znotraj posamezne države članice in se nudijo potrošnikom na posebnem ozemlju ali posebni skupini potrošnikov, če se ti ne uporabljajo iz razlogov, povezanih z državljanstvom, prebivališčem ali začasno lokacijo.
	1b. Prepoved iz odstavka 1 trgovca ne zavezuje k izpolnjevanju nacionalnih zakonskih zahtev in obveščanju strank o teh zahtevah, če trgovec svojih dejavnosti ne opravlja v zadevni državi članici ali jih ne usmerja tja.
2. Prepoved iz točke (b) odstavka 1 se ne uporablja za trgovce, ki so oproščeni DDV na podlagi določb iz poglavja 1 naslova XII Direktive 26/112/ES.	2. Prepoved iz točke (b) odstavka 1 se ne uporablja za trgovce, ki so oproščeni DDV na podlagi določb iz poglavja 1 naslova XII Direktive 26/112/ES.
3. Prepoved iz odstavka 1 ne velja, če posebna določba v pravu Unije ali zakonih držav članic v skladu s pravom Unije trgovcu preprečuje prodajo blaga ali zagotavljanje storitev nekaterim strankam ali strankam na nekaterih ozemljih.	3. Prepoved iz odstavka 1 ne velja, če posebna določba v pravu Unije ali zakonih države članice v skladu s pravom Unije trgovcu preprečuje prodajo blaga ali zagotavljanje zadevnih storitev nekaterim skupinam potrošnikov na nekaterih ozemljih.
Pri prodaji knjig prepoved iz odstavka 1 trgovcem ne preprečuje uporabe drugačnih cen za stranke na določenih ozemljih, če jim to nalagajo zakoni držav članic v skladu s pravom Unije.	Pri prodaji knjig, vključno z njihovo elektronsko različico, prepoved iz odstavka 1 ne posega v posebno zakonodajo o določanju cen v državah članicah v skladu s pravom Unije.
Predlog spremembe 55 Predlog uredbe Člen 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 5	Člen 5
Nediskriminacija iz razlogov, povezanih s plačilom	Nediskriminacija iz razlogov, povezanih s plačilom
1. Trgovci iz razlogov, povezanih z državljanstvom, krajem prebivališča ali krajem sedeža stranke, krajem plačilnega računa, sedeža ponudnika plačilnih storitev ali izdaje plačilnega instrumenta v Uniji, ne smejo uporabljati drugačnih pogojev plačila za prodajo blaga ali opravljanje storitev, če:	1. Trgovec iz razlogov, povezanih z državljanstvom, krajem prebivališča ali začasno lokacijo potrošnika, krajem plačilnega računa, sedeža ponudnika plačilnih storitev ali izdaje plačilnega instrumenta v Uniji, ne sme uporabljati drugačnih pogojev za plačilno transakcijo, če:
(a) so plačila opravljena v obliki elektronske transakcije z bančnim nakazilom, neposredno obremenitvijo ali kartičnim plačilnim instrumentom iste plačilne blagovne znamke;	(a) je plačilna transakcija opravljena v obliki elektronske transakcije z bančnim nakazilom, neposredno obremenitvijo ali kartičnim plačilnim instrumentom iste plačilne blagovne znamke in kategorije;
(b) lahko prejemnik plačila od plačnika zahteva močno avtentikacijo strank v skladu z Direktivo (EU) 2015/2366; ter	(b) so zahteve glede avtentikacije izpolnjene v skladu z Direktivo (EU) 2015/2366; ter
(c) so plačila v valuti, ki jo prejemnik plačila sprejema.	(c) je plačilna transakcija v valuti, ki jo trgovec sprejema.
	1a. Če je to upravičeno iz objektivnih razlogov, prepoved iz odstavka 1 ne posega v pravico trgovca, da zadrži blago ali opravljanje posamezne storitve, dokler ne prejme potrdila, da je bila plačilna transakcija pravilno odrejena.
2. Prepoved iz odstavka 1 ne izključuje možnosti trgovcev, da zahtevajo nadomestilo za uporabo kartičnega plačilnega instrumenta, za katerega medbančne provizije niso urejene v poglavju II Uredbe (EU) št. 2015/751, in za tiste plačilne storitve, za katere ne velja Uredba (EU) št. 260/2012. Ta nadomestila ne smejo preseči stroškov, ki jih ima trgovec zaradi uporabe plačilnega instrumenta.	2. Prepoved iz odstavka 1 trgovcem ne onemogoča, da zaračunajo nadomestilo za uporabo kartičnega plačilnega instrumenta, za katerega medbančne provizije niso urejene v poglavju II Uredbe (EU) št. 2015/751, ali za plačilne storitve, za katere ne velja Uredba (EU) št. 260/2012, razen če država članica, v kateri ima trgovec sedež, prepove ali omeji take dajatve v skladu s členom 62(5) Direktive 2015/2366. Ta nadomestila ne smejo preseči neposrednih stroškov, ki jih ima trgovec zaradi uporabe plačilnega instrumenta.
	2a. Prepoved iz odstavka 1 ne izključuje, da lahko ponudnik v primeru direktnih bremenitev zahteva predplačilo prek kreditnega plačila SEPA, preden pošlje blago ali izvede storitev, če ne more drugače zagotoviti, da bo kupec izpolnil plačilno obveznost.
Predlog spremembe 56 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Sporazumi, ki trgovce v zvezi s pasivno prodajo zavezujejo k ravnanju v nasprotju s to uredbo, so nični.	Določbe sporazumov, ki trgovce v zvezi s pasivno prodajo v smislu Uredbe (EU) 330/2010 zavezujejo k ravnanju v nasprotju s to uredbo, so neveljavne in nične.
Predlog spremembe 57 Predlog uredbe Člen 7 – naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Izvajanje s strani organov držav članic	Izvajanje
Predlog spremembe 58 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Vsaka država članica določi organ ali organe, odgovorne za izvajanje te uredbe. Države članice morajo zagotoviti, da imajo organ ali organi na voljo ustrezna in učinkovita sredstva za uveljavljanje skladnosti s to uredbo.	1. Vsaka država članica določi organ ali organe, odgovorne za ustrezno in učinkovito izvajanje te uredbe. Brez poseganja v druge mehanizme obveščanja in sodelovanja so ti organi odgovorni za zagotavljanje čezmejnega sodelovanja z organi v drugih državah članicah prek ustreznih sredstev.
Predlog spremembe 59 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice določijo pravila za kazni, ki se uporabijo za kršitve določb te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev njihovega izvrševanja. Te kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.	2. Države članice določijo pravila za ukrepe, ki se uporabijo za kršitve določb te uredbe, in zagotovijo njihovo izvrševanje. Ti ukrepi so učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.
Predlog spremembe 60 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Ukrepi, navedeni v odstavku 2, se sporočijo Komisiji in objavijo na spletni strani Komisije.
Predlog spremembe 61 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Vsaka država članica prenese na organ ali organe odgovornost za zagotavljanje praktične pomoči potrošnikom v primeru spora med potrošnikom in trgovcem, ki bi nastal zaradi uporabe te uredbe. Vsaka država članica določi organ ali organe, odgovorne za to nalogo.	Vsaka država članica imenuje organ ali organe, ki so odgovorni za zagotavljanje praktične pomoči potrošnikom v primeru spora med potrošnikom in trgovcem, ki bi nastal zaradi uporabe te uredbe.
Obrazložitev
Uskladitev strukture s členom 7(1).
Predlog spremembe 62 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Organi iz odstavka 1 potrošnikom dajo na razpolago enoten vzorec obrazca za vlaganje pritožb pri organih iz odstavka 1 in člena 7(1). Komisija bo navedenim organom pomagala pri razvoju vzorca obrazca.	črtano
Obrazložitev
Ta ureditev je nepotrebna, saj bi enoten obrazec zajemal kršitve, ki so drugačne od kršitev iz te uredbe, in bi lahko pokrival dva različna organa.
Predlog spremembe 63 Predlog uredbe Člen 9
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 9	Člen 9
Klavzula o pregledu	Klavzula o pregledu
1. Do [datum: dve leti po začetku veljavnosti te uredbe] in vsakih pet let po tem bo Komisija poročala o oceni te uredbe Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru. Poročilo po potrebi spremlja predlog za spremembo te uredbe glede na pravni, tehnični in gospodarski razvoj.	1. Do [datum: tri leta po začetku veljavnosti te uredbe] in vsakih pet let po tem bo Komisija poročala o oceni te uredbe Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru. Poročilo po potrebi spremlja predlog za spremembo te uredbe glede na pravni, tehnični in gospodarski razvoj.
2. Pri prvem ocenjevanju iz odstavka 1 se ocenjuje predvsem, ali bi bilo treba prepoved iz člena 4(1)(b) uporabiti tudi za elektronsko opravljene storitve, katerih glavna značilnost je omogočanje dostopa do del, zaščitenih z avtorskimi pravicami, ali drugih zaščitenih vsebin, in njihove uporabe, če ima trgovec potrebne pravice za zadevna ozemlja.	2. Pri prvem ocenjevanju iz odstavka 1 se ocenjuje predvsem splošni učinek te uredbe na notranji trg in čezmejno e-trgovino. Pri prvem ocenjevanju se ocenjuje predvsem, ali bi bilo treba področje uporabe te uredbe razširiti na dodatne sektorje, kot so avdiovizualne, finančne, prevozne, elektronsko-komunikacijske in zdravstvene storitve, ob tem pa se ustrezno upoštevajo posebnosti vsakega sektorja.
Predlog spremembe 64 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. V Prilogi k Uredbi (ES) št. 2006/2004 se doda naslednja točka [številka]: „[številka] [poln naslov te uredbe] (UL L XX, XX.XX.leto, str. X), le če je stranka potrošnik v smislu člena 2(3) Uredbe št. XXXX/leto.“	1. V Prilogi k Uredbi (ES) št. 2006/2004 se doda naslednja točka [številka]: „[številka] [poln naslov te uredbe] (UL L XX, XX.XX.leto, str. X).“
Predlog spremembe 65 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Točka (b) člena 4(1) pa se uporablja od 1. julija 2018.	črtano

[1] Še ni objavljeno v Uradnem listu.

OBRAZLOŽITEV

I. Uvod

Komisija je v okviru svojega svežnja za e-trgovanje 25. maja 2016 predložila predlog uredbe o preprečevanju geografskega blokiranja in drugih oblik diskriminacije na podlagi državljanstva, prebivališča ali sedeža strank. Namen uredbe je zagotoviti, da imajo vse stranke enak dostop do blaga in storitev kot lokalne stranke. Uredba temelji na določbah direktive o storitvah (člen 20), ki že uveljavlja načelo nediskriminacije, vendar se je izkazalo, da jo je v praksi težko izvrševati zaradi pravne negotovosti glede tega, katere prakse se štejejo za upravičene in katere ne.

Namen uredbe je zagotoviti večjo pravno varnost in izvršljivost z opredelitvijo posebnih primerov, v katerih ni nobenega upravičenega razloga za diskriminacijo na podlagi državljanstva ali kraja prebivališča. Poleg tega predlog uredbe prepoveduje blokiranje dostopa do spletnih strani in uporabo samodejnega preusmerjanja brez predhodnega soglasja stranke. Predlog uredbe vključuje tudi določbe o nediskriminaciji pri sprejetih plačilnih sredstvih.

Uredba je del splošne strategije za spodbujanje čezmejnega e-trgovanja, ki je eden od ključnih dejavnikov rasti, saj zagotavlja boljši dostop do blaga in storitev, gradi zaupanje, omogoča večjo varnost in zmanjšuje upravno breme.

II. Stališče poročevalke

Poročevalka se strinja s splošnim ciljem predloga Komisije, tj. z uresničevanjem celotnega potenciala notranjega trga kot območja brez notranjih meja, v katerem je zagotovljen prost pretok blaga in storitev. Notranji trg še zdaleč ni uresničen. E-trgovanje je eden od ključnih dejavnikov rasti, njegova letna stopnja rasti v EU pa v povprečju znaša več kot 13 %. Kljub temu je le 15 % potrošnikov na spletu kupovalo iz druge države članice EU, le 8 % trgovcev pa je prodajalo čezmejno (v primerjavi s 24 % na domačem trgu). Trgovci in potrošniki se srečujejo s stalnimi ovirami. V spletnem okolju so take ovire takoj opazne. Za potrošnike je na primer nerazumljivo, zakaj imajo prepoved dostopa do nekaterih spletnih strani, zakaj določenega blaga ne morejo kupiti v drugih državah članicah ali zakaj morajo zgolj zaradi svojega državljanstva ali kraja prebivališča plačati drugačno ceno.

Hkrati so razlogi trgovcev za tako različno obravnavo očitno upravičeni. Eden od takih razlogov bi lahko bilo na primer dejstvo, da trgovec na določenem ozemlju nima potrebnih pravic intelektualne lastnine. Poleg tega lahko trgovci uporabljajo različne pogoje dostopa, na primer zaradi dodatnih stroškov, ki nastanejo zaradi razdalje, tehničnih značilnosti zagotavljanja storitve ali različnih tržnih pogojev.

Predlog Komisije je dobrodošel korak v pravo smer. Zagotavlja več jasnosti, saj opredeljuje posebne primere, v katerih diskriminacija na podlagi državljanstva ali kraja prebivališča nikakor ne sme biti upravičena. Poleg tega prinaša ustrezno jasnost glede vrste dejanj, ki naj bi veljala za nesprejemljiva, kot so prepoved blokiranja dostopa ali določbe o nediskriminaciji pri sprejetih plačilnih sredstvih. Predlog Komisije pa vseeno ne obravnava nekaterih pomembnih elementov.

1. Pravna varnost za potrošnike in trgovce

Poročevalka meni, da je eden od razlogov, zakaj trgovci neradi sklepajo trgovinske odnose s potrošniki iz drugih držav članic, pravna negotovost in s tem povezano tveganje glede veljavne zakonodaje o varstvu potrošnikov, okolju in označevanju. To vprašanje v predlogu Komisije ni obravnavano, kar ustvarja veliko negotovost tako za trgovce kot za potrošnike.

Zato poročevalka predlaga novi člen 8a o pravu, ki se uporablja, in pristojnosti. Člen določa, da je treba pojasniti, da v primerih, v katerih trgovec jasno navede svojo namero prodajati potrošnikom iz ene ali več držav članic in potrošnik iz druge države članice želi skleniti pogodbo s tem trgovcem na podlagi pravic iz člena 4 te uredbe, trgovec potrošnika obravnava enako kot lokalne potrošnike. To z drugimi besedami pomeni, da bi trgovec lahko uporabljal zahteve glede varstva potrošnikov, okolja, označevanja in varnosti izdelkov, ki veljajo v njegovi državi članici. Prav tako bi imelo pristojnost sodišče države članice trgovca.

2. Področje uporabe

Poročevalka zaradi sorazmernosti predlaga, da se področje uporabe uredbe omeji le na potrošnike, a z eno pomembno izjemo – v primeru pogodb z dvojnim namenom in omejenim poudarkom na trgovanju bi se morala tudi zadevna oseba šteti za potrošnika.

Poročevalka se strinja s tem, da je v tej fazi področje uporabe uredbe v največji možni meri usklajeno s področjem uporabe direktive o storitvah, da bi zagotovili doslednost. To pomeni, da so negospodarske storitve v splošnem interesu, prevozne storitve, avdiovizualne storitve, igranje iger na srečo, zdravstveno varstvo in nekatere druge storitve izključeni iz področja uporabe uredbe. Poročevalka vseeno meni, da je treba to oceniti v okviru prvega pregleda uredbe.

Poročevalka se kljub temu ne strinja s Komisijo glede vprašanja, kako obravnavati elektronsko opravljene storitve pri zagotavljanju dostopa do avtorsko zaščitenih del in drugih zaščitenih vsebin ter njihove uporabe. Poročevalka meni, da obstajajo številni primeri diskriminacije v zvezi z elektronsko opravljenimi storitvami, kot so e-knjige, e-glasba, igre in programska oprema. Zato predlaga, da se te vključijo v področje uporabe člena 4, če ima trgovec zahtevane pravice za ustrezna ozemlja.

3. Dodatna obrazložitev

Poročevalka predlaga tudi več pojasnil k osnutku besedila Komisije. To vključuje zlasti naslednje:

·pojasnilo, da prepoved z nediskriminacijo ne zajema le državljanstva in kraja prebivališča, ampak tudi začasno lokacijo;

·pojasnitev, da so primeri, ki so izključno nacionalni in brez čezmejne komponente, izključeni (člen 1a);

·poenostavitev v zvezi z dostopom do spletnih vmesnikov iz člena 3: poročevalka meni, da je določba o izrecnem soglasju, ki jo predlaga Komisija, preveč obremenjujoča za podjetja in potrošnike ter da je dovolj, da se naloži obveznost glede obveščanja v zvezi s preusmerjanjem in polnim dostopom do prvotnega vmesnika. Poročevalka pojasnjuje, da morajo biti razlage podane v jeziku spletnega vmesnika. Poleg tega meni, da dostop do spletnih vmesnikov ne bi smel biti omejen le na trgovce, ampak tudi na spletne trge;

·pojasnitev v členu 4, da lahko trgovci še vedno uporabljajo splošne pogoje dostopa, ki se razlikujejo med državami članicami ali znotraj posamezne države članice ter so namenjeni potrošnikom na posebnem ozemlju ali posebni skupini potrošnikov, če ta ni opredeljena na podlagi državljanstva, prebivališča ali začasne lokacije. To pomeni, da bi trgovec še vedno lahko na različnih spletnih portalih ponujal različne cene, če lahko potrošnik, ki dostopa do določene spletne trgovine iz druge države članice, izdelek kupi pod istimi pogoji kot lokalni potrošnik;

·pojasnitev v členu 5 glede plačilnih metod za preprečevanje večjega tveganja za goljufije, povezane z nekaterimi plačilnimi metodami, s tem, da ima trgovec pravico zadržati blago ali storitev, dokler ne prejme potrdila, da je bila plačilna transakcija pravilno odrejena.

MNENJE ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE(*) (4.4.2017)

za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

Pripravljavka mnenja: Lidia Joanna Geringer de Oedenberg

♦

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Pripravljavka mnenja pozdravlja predlog Komisije, vendar meni, da ne zadostuje za odpravo geografskega blokiranja. Elektronsko zagotavljanje del ali storitev, ki niso avdiovizualne in so zaščitene z avtorskimi pravicami, kot so elektronske knjige, programska oprema, računalniške igre in glasba, bi moralo biti vključeno v področje uporabe te uredbe od začetka veljavnosti, pri prvem pregledu po dveh letih izvajanja pa bi bilo treba oceniti, ali bi bilo treba v njeno področje uporabe vključiti tudi avdiovizualna dela. Vendar bi bil pogoj za takšno vključitev, da je trgovec imetnik licence za avtorske pravice za ta dela ali je kako drugače imetnik pravic na vseh ustreznih območjih. Poleg tega je treba zagotoviti pravno jasnost glede pomena „usmerjanja dejavnosti“, zlasti v primerih, ko je trgovec usmerjen v določeno državo članico, veljavna kolizijska pravila pa določajo uporabo prava države članice potrošnika. Ne sme biti nobenega dvoma o tem, katera pravila veljajo v takih primerih. Vendar je prav tako pomembno, da se trgovcem prepreči možnost diskriminacije v drugih primerih in se jih zaveže k prodaji potrošnikom in drugim gospodarskim subjektom, ne glede na državo izvora ali prebivališče stranke. Za tovrstne neusmerjene transakcije bi morala zato veljati zakonodaja države članice prodajalca, med drugim zato, da se olajša poslovanje malih in srednjih podjetij, za katera bi zagotovitev sredstev za učinkovito trgovanje s strankami iz več različnih pravnih ureditev pomenilo nesorazmerno breme. Nazadnje je bistveno, da se bo ta uredba začela uporabljati čim prej.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za pravne zadeve poziva Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe 1

Predlog uredbe

Naslov


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju geografskega blokiranja in drugih oblik diskriminacije na podlagi državljanstva, prebivališča ali sedeža strank na notranjem trgu ter o spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Direktive 2009/22/ES	Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju geografskega blokiranja in drugih oblik diskriminacije na podlagi države izvora, prebivališča ali sedeža potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Direktive 2009/22/ES.

Obrazložitev

Beseda „državljanstvo“ se v celotnem besedilu spremeni v „država izvora ali prebivališča“.

Predlog spremembe 2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) Da bi uresničili cilj zagotavljanja dobrega delovanja notranjega trga kot območja brez notranjih meja, na katerem je med drugim zagotovljen prost pretok blaga in storitev, zgolj opustitev državnih ovir, kot so storile države članice, ne zadošča. Tako opustitev lahko ogrozijo zasebne stranke s postavljanjem preprek, ki so neskladne s svoboščinami notranjega trga. Do tega pride, ko trgovci, ki delujejo v določeni državi članici, blokirajo ali omejijo dostop do svojih spletnih vmesnikov, kot so spletne strani in aplikacije, strankam iz drugih držav članic, ki želijo sodelovati v čezmejnih trgovinskih poslih (tako imenovano geografsko blokiranje). Do preprek pride tudi zaradi drugih ukrepov nekaterih trgovcev, ki za stranke iz drugih držav članic uporabljajo drugačne splošne pogoje za dostop do svojega blaga in storitev, tako na spletu kot zunaj njega. Včasih morda obstajajo objektivne utemeljitve za takšno različno obravnavo, v drugih primerih pa trgovci strankam, ki želijo sodelovati v čezmejnih trgovinskih poslih, onemogočijo dostop do blaga ali storitev ali za glede tega uporabijo drugačne pogoje, in sicer iz povsem gospodarskih razlogov.

(1) Da bi uresničili cilj zagotavljanja dobrega delovanja notranjega trga kot območja, na katerem je bila večina ovir za trgovino odstranjenih in na katerem je med drugim zagotovljen prost pretok oseb, blaga in storitev, in da bi uresničili cilje, določene v strategiji za digitalni trg, zgolj opustitev birokracije, kot so storile države članice, ne zadošča. Takšno opustitev lahko ogrozijo nekatere zasebne stranke s postavljanjem preprek, ki so neskladne z načeli in svoboščinami notranjega trga. Do tega pride, ko trgovci, ki delujejo v eni državi članici, v izrednih razmerah neupravičeno blokirajo ali omejijo dostop do svojih spletnih vmesnikov, kot so spletne strani in aplikacije, potrošnikom iz drugih držav članic, ki želijo sodelovati v čezmejnih trgovinskih poslih (tako imenovano geografsko blokiranje). Do preprek pride tudi zaradi drugih ukrepov nekaterih trgovcev, ki za potrošnike iz drugih držav članic uporabljajo drugačne omejevalne splošne pogoje za dostop do svojega blaga in storitev, tako na spletu kot zunaj njega. Ta praksa spodkopava temeljni namen notranjega trga, omejuje možnosti potrošnikov in znižuje raven konkurence.

Predlog spremembe 3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Na ta način nekaterih trgovci notranji trg umetno delijo po notranjih mejah ter ovirajo prost pretok blaga in storitev, s tem pa omejujejo pravice strank in jim preprečujejo, da bi izkoristile večjo izbiro in najboljše pogoje. Take diskriminatorne prakse pomenijo pomemben dejavnik, ki prispeva k temu, da je število čezmejnih trgovinskih poslov v Uniji dokaj nizko, vključno s sektorjem elektronskega poslovanja, kar preprečuje uresničitev polnega potenciala rasti, ki ga ima notranji trg. S pojasnitvijo okoliščin, v katerih tovrstnega različnega obravnavanja ni mogoče upravičiti, bi se morala povečati tudi jasnost in pravna gotovost za vse udeležence v čezmejnih poslih, zagotovljeno pa bi bilo tudi, da bi bilo mogoče pravila nediskriminacije učinkovito uporabljati in izvajati po vsem notranjem trgu.

(2) Na ta način nekaterih trgovci notranji trg umetno delijo po notranjih mejah ter ovirajo prost pretok blaga in storitev, s tem pa omejujejo pravice potrošnikov in jim preprečujejo, da bi izkoristili večjo izbiro in najboljše pogoje. Take diskriminatorne prakse pomenijo pomemben dejavnik, ki prispeva k temu, da je število čezmejnih trgovinskih poslov v Uniji dokaj nizko, vključno s sektorjem elektronskega poslovanja, kar preprečuje polni potencial rasti, ki ga ima resnično povezan notranji trg, in njegov razvoj. S pojasnitvijo okoliščin, v katerih tovrstnega različnega obravnavanja ni mogoče upravičiti, bi se morala povečati tudi jasnost in pravna gotovost za vse udeležence v čezmejnih poslih, zagotovljeno pa bi bilo tudi, da bi bilo mogoče pravila nediskriminacije učinkovito uporabljati in izvajati po vsem notranjem trgu.

Predlog spremembe 4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) V skladu s členom 20 Direktive 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta¹⁷ morajo države članice zagotoviti, da ponudniki storitev s sedežem v Uniji prejemnikov storitev ne obravnavajo različno na podlagi njihovega državljanstva ali prebivališča. Ta določba pa v boju proti diskriminaciji ni popolnoma učinkovita in ni dovolj zmanjšala pravne negotovosti, zlasti ker zaradi možnosti utemeljevanja razlik v obravnavanju, ki jih dopušča, in zaradi težav pri njenem izvajanju v praksi, ki so povezane s tem. Poleg tega lahko do geografskega blokiranja in drugih oblik diskriminacije na podlagi državljanstva, kraja prebivališča ali kraja sedeža pride tudi zaradi ukrepov trgovcev s sedežem v tretjih državah, ki ne sodijo na področje uporabe Direktive.

(3) V skladu s členom 20 Direktive 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta¹⁷ morajo države članice zagotoviti, da ponudniki storitev s sedežem v Uniji prejemnikov storitev ne obravnavajo različno na podlagi njihovega države izvora ali prebivališča. Ta določba pa v boju proti diskriminaciji ni popolnoma učinkovita in ni dovolj zmanjšala pravne negotovosti, zlasti ker zaradi možnosti utemeljevanja razlik v obravnavanju, ki jih dopušča, in zaradi težav pri njenem izvajanju v praksi, ki so povezane s tem. Poleg tega lahko do geografskega blokiranja in drugih oblik diskriminacije na podlagi države izvora ali prebivališča pride tudi zaradi ukrepov trgovcev s sedežem v tretjih državah, ki ne sodijo na področje uporabe Direktive, vendar jih je treba obravnavati.

_________________

¹⁷ Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L 376, 27.12.2006, str. 36).

Predlog spremembe 5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3a) Čeprav ta uredba specifično obravnava geografsko blokiranje, bi se bilo treba posebej osredotočiti na povečanje zaupanja potrošnikov v e-trgovino, zagotavljanje večje izbire in dostop do blaga in storitev z nižjo ceno.

Predlog spremembe 6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4) Da bi zagotovili dobro delovanje notranjega trga, so torej potrebni ciljno usmerjeni ukrepi, določeni v tej uredbi, ki zagotavljajo jasen, enoten in učinkovit sklop pravil za določeno število izbranih primerov.

(4) Da bi zagotovili dobro delovanje notranjega trga in zajamčili prost pretok oseb, blaga in storitev brez diskriminacije na podlagi države izvora ali prebivališča, so torej potrebni ciljno usmerjeni ukrepi, določeni v tej uredbi, ki zagotavljajo jasen, enoten in učinkovit sklop pravil za določeno število izbranih primerov. Pri teh ukrepih bi bilo treba ohraniti ravnovesje med varstvom potrošnikov in gospodarsko in pogodbeno svobodo za trgovce.

Predlog spremembe 7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5) Ta uredba je namenjena preprečevanju diskriminacije strank, vključno z geografskim blokiranjem, na podlagi državljanstva, kraja prebivališča ali kraja sedeža pri čezmejnih trgovinskih poslih med trgovci in strankami, povezanimi s prodajo blaga in opravljanjem storitev v Uniji. Njen namen je odpraviti posredno in neposredno diskriminacijo ter s tem zajeti tudi neupravičene razlike pri obravnavanju na podlagi drugih razlikovalnih meril, ki vodijo do enakega rezultata kot uporaba meril, neposredno povezanih z državljanstvom, krajem prebivališča ali krajem sedeža strank. Takšna drugačna merila se lahko uporabljajo zlasti na podlagi informacij, ki razkrivajo fizično lokacijo strank, kot denimo naslov IP, uporabljen pri dostopu do spletnega vmesnika, naslov za dostavo blaga, izbira jezika ali država članica, v kateri je bil izdan strankin plačilni instrument.

(5) Ta uredba je namenjena preprečevanju diskriminacije strank na podlagi države izvora ali prebivališča pri čezmejnih trgovinskih poslih med trgovci in potrošniki, povezanih s prodajo blaga in zagotavljanjem nematerialnih dobrin v Uniji. Njen namen je preprečiti neposredno in posredno diskriminacijo. Posredna diskriminacija pomeni uporabo razlikovalnih meril, ki sicer niso država izvora ali prebivališča potrošnika, ki pa deterministično ali statistično privedejo do enakega rezultata kot neposredna uporaba teh meril. Zajela naj bi tudi neupravičene razlike pri obravnavanju na podlagi drugih razlikovalnih meril, ki vodijo do enakega rezultata kot uporaba meril, neposredno povezanih z državo izvora ali prebivališča ali krajem sedeža potrošnika. Takšna drugačna merila se lahko uporabljajo zlasti na podlagi informacij, ki razkrivajo fizično lokacijo potrošnikov, kot denimo naslov IP, uporabljen pri dostopu do spletnega vmesnika, naslov za dostavo blaga, izbira jezika ali država članica, v kateri je bil izdan potrošnikov plačilni instrument. V tej uredbi bi zato morali prepovedovati neupravičeno blokiranje dostopa do spletnih mest in drugih spletnih podjetij ter preusmerjanje potrošnikov z ene državne različice na drugo, diskriminacijo potrošnikov v posebnih primerih prodaje blaga in storitev ter izogibanje tej prepovedi diskriminacije v sporazumih o pasivni prodaji.

Predlog spremembe 8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(6) Glede na to, da so bile nekatere regulativne in upravne ovire za trgovce v nekaterih storitvenih sektorjih po vsej Uniji odpravljene zaradi izvajanja Direktive 2006/123/ES, bi bilo treba zagotoviti skladnost te uredbe in Direktive 2006/123/ES, kar zadeva materialno področje uporabe. Zato bi se morale določbe te uredbe uporabljati med drugim za elektronsko opravljene storitve, ki niso avdiovizualne in katerih glavna značilnost je omogočanje dostopa do del, zaščitenih z avtorskimi pravicami, ali drugih zaščitenih vsebin in njihove uporabe, vendar ob upoštevanju posebne izključitve iz člena 4 in ocene te izključitve, ki sledi v skladu s členom 9. Avdiovizualne storitve, vključno s storitvami, katerih glavna značilnost je zagotavljanje dostopa do prenosov športnih dogodkov in ki se opravljajo na podlagi izključnih ozemeljskih licenc, so zato izvzete iz področja uporabe te uredbe. Iz istega razloga bi bilo treba izvzeti tudi dostop do maloprodajnih finančnih storitev, vključno s plačilnimi storitvami, ne glede na določbe te uredbe o nediskriminaciji pri plačilih.	(6) Glede na to, da so bile nekatere regulativne in upravne ovire za trgovce v nekaterih storitvenih sektorjih po vsej Uniji odpravljene zaradi izvajanja Direktive 2006/123/ES, bi bilo treba zagotoviti skladnost te uredbe in Direktive 2006/123/ES, kar zadeva materialno področje uporabe. Zato bi se morale določbe te uredbe uporabljati med drugim za z avtorskimi pravicami zaščitene in elektronsko opravljene storitve in nematerialne dobrine, ki niso avdiovizualne in katerih glavna značilnost je omogočanje dostopa do in uporaba del, zaščitenih z avtorskimi pravicami, ali drugih zaščitenih vsebin, v zvezi s katerimi ima trgovec pravico do uporabe na vsehustreznih območjih. Avdiovizualna dela, vključno s kinematografskimi deli, in avdiovizualne storitve, vključno s storitvami, katerih glavna značilnost je zagotavljanje dostopa do prenosov športnih dogodkov in ki se opravljajo na podlagi izključnih ozemeljskih licenc, so izvzete iz področja uporabe te uredbe, dokler ne bo opravljen celovit pregled zakonodaje. Iz istega razloga bi bilo treba izvzeti tudi dostop do maloprodajnih finančnih storitev, vključno s plačilnimi storitvami. Vendar pa bi morala Komisija preučiti možnosti za njihovo vključitev v področje uporabe te uredbe, ne glede na določbe te uredbe o nediskriminaciji pri plačilih.

Predlog spremembe 9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7) Do diskriminacije lahko pride tudi pri prevoznih storitvah, zlasti pri prodaji vozovnic za prevoz potnikov. Kar zadeva to področje, pa Uredba (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta¹⁸ , Uredba (EU) št. 1177/2010 Evropskega parlamenta in Sveta¹⁹ in Uredba (EU) št. 181/2011 Evropskega parlamenta in Sveta²⁰ že vsebujejo obsežne prepovedi diskriminacije, ki zajemajo vse diskriminatorne prakse, ki jih želi odpraviti ta uredba. Poleg tega naj bi bila s tem ciljem kmalu spremenjena Uredba (ES) št. 1371/2007 Evropskega parlamenta in Sveta²¹ . Iz tega razloga in da bi zagotovili skladnost s področjem uporabe Direktive 2006/123/ES, bi morale prevozne storitve ostati zunaj področja uporabe te uredbe.

(7) Diskriminacija se pojavlja tudi pri prevoznih storitvah, zlasti pri prodaji vozovnic za prevoz potnikov, čeprav Uredba (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta¹⁸, Uredba (EU) št. 1177/2010 Evropskega parlamenta in Sveta¹⁹ in Uredba (EU) št. 181/2011 Evropskega parlamenta in Sveta²⁰ že vsebujejo obsežne prepovedi diskriminacije. Poleg tega naj bi bila s tem ciljem kmalu spremenjena Uredba (ES) št. 1371/2007 Evropskega parlamenta in Sveta²¹. Zato bi bilo treba storitve na področju prometa po pregledu te uredbe vključiti v področje uporabe te uredbe ali pa prepoved diskriminacije, ki zajema vse diskriminatorne prakse, učinkovito uveljaviti prek posebne zakonodaje Unije na tem področju.

_________________

¹⁸ Uredba (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti (UL L 293, 31.10.2008, str. 3).

¹⁹ Uredba (EU) št. 1177/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o pravicah potnikov med potovanjem po morju in celinskih plovnih poteh ter spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 (UL L 334, 17.12.2010, str. 1).

²⁰ Uredba (EU) št. 181/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o pravicah potnikov v avtobusnem prevozu in spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 (UL L 55, 28.2.2011, str. 1).

²¹ Uredba (ES) št. 1371/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o pravicah in obveznostih potnikov v železniškem prometu (UL L 315, 3.12.2007, str. 14).

Predlog spremembe 10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7a) Ta uredba bi morala zajemati tudi prodajo paketnih storitev. Vendar trgovec ne sme biti zavezan k prodaji paketnih storitev, če nima zakonite pravice za zagotavljanje dela ene ali več storitev, vključenih v ta paket.

Predlog spremembe 11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9) V skladu z Uredbo (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta²² izbira prava, ki se uporablja za pogodbe med potrošnikom in podjetnikom, ki izvaja svoje poslovne ali poklicne dejavnosti v državi, v kateri ima potrošnik običajno prebivališče, ali na kakršen koli način usmerja take dejavnosti v to državo ali več držav, vključno s to državo, potrošnika ne sme prikrajšati za zaščito, ki mu jo zagotavljajo določbe, od katerih ni dovoljeno odstopanje z dogovorom, po pravu države, kjer ima potrošnik običajno prebivališče. V skladu z Uredbo (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta²³ v zadevah v zvezi s pogodbami med potrošnikom in podjetnikom, ki opravlja gospodarsko ali poklicno dejavnost v državi članici, v kateri ima potrošnik stalno prebivališče, ali če na kakršen koli način usmerja to svojo dejavnost v to državo članico ali v več držav, vključno s to državo članico, lahko potrošnik začne postopek zoper drugo pogodbeno stranko pred sodišči države članice, v kateri ima potrošnik stalno prebivališče, in postopek zoper njega se lahko začne samo pred temi sodišči.

(9) Ta uredba ne bi smela posegati v Uredbo (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta²², v skladu s katero se v primerih, ko podjetnik, ki izvaja svoje poslovne ali poklicne dejavnosti v državi, v kateri ima potrošnik običajno prebivališče, ali na kakršen koli način usmerja take dejavnosti v to državo ali več držav, ali jih razglasi, izbira prava, ki se uporablja za pogodbe med potrošnikom in podjetnikom, potrošnika ne sme prikrajšati za zaščito, ki mu jo zagotavljajo določbe, od katerih ni dovoljeno odstopanje z dogovorom, po pravu države, kjer ima potrošnik običajno prebivališče. V skladu z Uredbo (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta²³ v zadevah v zvezi s pogodbami med potrošnikom in podjetnikom, ki opravlja gospodarsko ali poklicno dejavnost v državi članici, v kateri ima potrošnik stalno prebivališče, ali če na kakršen koli način usmerja to svojo dejavnost v to državo članico ali v več držav, vključno s to državo članico, lahko potrošnik začne postopek zoper drugo pogodbeno stranko pred sodišči države članice, v kateri ima potrošnik stalno prebivališče, in postopek zoper njega se lahko začne samo pred temi sodišči.

_________________

²² Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) (UL L 177, 4.7.2008, str. 6).

²³ Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 351, 20.12.2012, str. 1).

Predlog spremembe 12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10) Ta uredba ne bi smela vplivati na akte prava Unije o pravosodnem sodelovanju v civilnih zadevah, predvsem določbe o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja, in pristojnosti sodišča, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta²⁴ ter Uredbi (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta²⁵ , vključno z uporabo teh aktov in določb v posameznih primerih. Zlasti je treba zagotoviti pravno jasnost glede pomena „usmerjanja dejavnosti“ in zgolj dejstvo, da trgovec ravna v skladu z določbami te uredbe, se ne bi smelo razlagati tako, kot da svoje dejavnosti usmerja v državo članico potrošnika v smislu člena 6(1)(b) Uredbe (ES) št. 593/2008 in člena 17(1)(c) Uredbe (EU) 1215/2012 v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije. Zgolj dejstvo, da trgovec ne blokira/omeji dostopa do svojega spletnega vmesnika za potrošnike iz druge države članice ali ne uporablja različnih splošnih pogojev dostopa v primerih, določenih v tej uredbi, ali ne uporablja različnih pogojev za plačilne transakcije v plačilnih rokih, ne bi smelo pomeniti, da ta trgovec usmerja dejavnosti v državo članico potrošnika. Namen usmerjanja dejavnosti v državo članico potrošnika ne more šteti, da je bil izražen samo tam, kjer trgovec spoštuje pravne obveznosti iz te uredbe. Kadar trgovec usmerja svoje dejavnosti v državo članico potrošnika, čeprav ta poslovna usmeritev ni izrecno navedena na spletnem vmesniku trgovca, potrošniki ne bi smeli izgubiti koristi iz Uredbe (ES) št. 593/2008 in Uredbe (EU) št. 1215/2012, ki bi morali ostati v veljavi zaradi pravne varnosti.

_________________

²⁴ Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) (UL L 177, 4.7.2008, str. 6).

²⁵ Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 351, 20.12.2012, str. 1).

Predlog spremembe 13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(10a) V primerih, v katerih trgovec potrošnikom kljub temu zagotavlja dostop do svojega spletnega vmesnika in pri prodaji blaga ali opravljanju storitev ne uporablja različnih splošnih pogojev dostopa, ter v primerih, ko sprejemanje plačilnega instrumenta, izdanega v drugi državi članici, ni usmerjeno v državo članico, kjer ima potrošnik običajno prebivališče, bi bilo treba uporabiti pravo države članice prodajalca.

Predlog spremembe 14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11) Diskriminatorne prakse, ki si jih ta Uredba prizadeva odpraviti, se običajno izvajajo prek splošnih pogojev in drugih informacij, ki jih določi in uporablja trgovec ali se določijo in uporabljajo v njegovem imenu kot predpogoj za dostop do blaga ali storitev, ter so dostopni splošni javnosti. Taki splošni pogoji dostopa med drugim vključujejo cene, plačilne pogoje in pogoje dostave. Trgovec jih lahko za splošno javnost objavi ali se objavijo v njegovem imenu z uporabo različnih sredstev, npr. v obliki informacij, objavljenih v oglasih, na spletiščih ali v predpogodbeni ali pogodbeni dokumentaciji. Taki pogoji veljajo v odsotnosti posamično dogovorjenega sporazuma, ki določa drugače in ga neposredno skleneta trgovec in stranka. Pogoji, o katerih se posebej dogovorijo trgovec in stranke, se za namene te uredbe ne bi smeli šteti za splošne pogoje dostopa.

(11) Diskriminatorne prakse, ki si jih ta Uredba prizadeva odpraviti, se običajno izvajajo prek splošnih pogojev in drugih informacij, ki jih določi in uporablja trgovec ali se določijo in uporabljajo v njegovem imenu kot predpogoj za dostop do blaga ali storitev, ter so dostopni splošni javnosti. Taki splošni pogoji dostopa med drugim vključujejo cene, plačilne pogoje in pogoje dostave. Trgovec jih lahko za splošno javnost objavi ali se objavijo v njegovem imenu z uporabo različnih sredstev, npr. v obliki informacij, objavljenih v oglasih, na spletiščih ali v predpogodbeni ali pogodbeni dokumentaciji. Taki pogoji veljajo v odsotnosti posamično dogovorjenega sporazuma, ki določa drugače in ga neposredno skleneta trgovec in potrošnik. Pogoji, o katerih se posebej dogovorijo trgovec in potrošniki, se za namene te uredbe ne bi smeli šteti za splošne pogoje dostopa.

Predlog spremembe 15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12) Tako potrošnike kot podjetja bi bilo treba varovati pred diskriminacijo iz razlogov, povezanih z njihovim državljanstvom, krajem prebivališča ali krajem sedeža, ko so v vlogi strank za namene te uredbe. Takšno varstvo pa ne bi smelo veljati tudi za stranke, ki kupujejo blago ali storitve za nadaljnjo prodajo, saj bi vplivalo na široko uporabljane distribucijske sisteme med podjetji v okviru poslovanja med podjetji, kot sta selektivna in izključna distribucija, ki proizvajalcem običajno omogočajo, da sami izberejo svoje trgovce na drobno ob upoštevanju pravil o konkurenci.

črtano

Predlog spremembe 16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13) Vplivi diskriminatornega obravnavanja v zvezi s trgovinskimi posli, povezanimi s prodajo blaga ali opravljanjem storitev v Uniji, so za stranke in notranji trg enaki ne glede na to, ali ima trgovec sedež v državi članici ali tretji državi. Iz tega razloga in zato, da bi zagotovili, da za trgovce, ki si konkurirajo, v tem pogledu veljajo enake zahteve, bi se morali ukrepi, določeni v tej uredbi, uporabljati enako za vse trgovce, ki delujejo v Uniji.

(13) Vplivi diskriminatornega obravnavanja v zvezi s trgovinskimi posli, povezanimi s prodajo blaga ali opravljanjem storitev v Uniji, so za potrošnike in notranji trg enaki ne glede na to, ali ima trgovec sedež v državi članici ali tretji državi. Iz tega razloga in zato, da bi zagotovili, da za trgovce, ki si konkurirajo, v tem pogledu veljajo enake zahteve, bi se morali ukrepi, določeni v tej uredbi, uporabljati enako za vse trgovce, ki delujejo v Uniji.

Predlog spremembe 17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14) Da bi povečali možnost strank za dostop do informacij, povezanih s prodajo blaga in opravljanjem storitev na notranjem trgu, ter povečali preglednost, tudi kar zadeva cene, trgovci ne bi smeli z uporabo tehnoloških sredstev ali na druge načine strankam preprečevati polnega in enakega dostopa do spletnih vmesnikov na podlagi njihovega državljanstva, kraja prebivališča ali kraja sedeža. Taka tehnološka sredstva lahko vključujejo zlasti kakršno koli tehnologijo, ki se uporablja za ugotavljanje fizične lokacije stranke, vključno z njenim sledenjem z uporabo naslova IP, koordinatami, pridobljenimi z globalnim satelitskim navigacijskim sistemom, ali podatki, povezanimi s plačilno transakcijo. Prepovedi diskriminacije v zvezi z dostopom do spletnih vmesnikov pa se ne sme razumeti, kot da trgovce zavezuje k sklepanju trgovinskih poslov s strankami.

(14) Da bi povečali možnost potrošnikov za dostop do informacij, povezanih s prodajo blaga in opravljanjem storitev na notranjem trgu, ter povečali preglednost, tudi kar zadeva cene, trgovci ne bi smeli z uporabo tehnoloških sredstev ali na druge načine potrošnikom preprečevati polnega in enakega dostopa do spletnih vmesnikov na podlagi njihove države izvora ali prebivališča. Potrošnikom ne bi smeli na noben način preprečiti dostopa do spletnih vmesnikov v obliki mobilne aplikacije, če do svojega izbranega spletnega vmesnika raje dostopajo prek takšnega sredstva in če trgovec ponuja takšno možnost v državi članici. Tehnološka sredstva, ki preprečujejo tak dostop, lahko vključujejo zlasti kakršno koli tehnologijo, ki se uporablja za ugotavljanje fizične lokacije potrošnika, vključno z naslovom IP, ki se uporablja pri dostopanju do spletnega vmesnika, koordinatami, pridobljenimi z globalnim satelitskim navigacijskim sistemom, ali podatki, povezanimi s plačilno transakcijo. Prepovedi diskriminacije v zvezi z dostopom do spletnih vmesnikov pa se ne sme razumeti, kot da trgovce zavezuje k sklepanju trgovinskih poslov s potrošniki.

Predlog spremembe 18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15) Nekateri trgovci uporabljajo več različic svojega spletnega vmesnika, namenjenih strankam iz različnih držav članic. To mora sicer ostati možno, preusmerjanje stranke z ene različice spletnega vmesnika na drugo brez njenega izrecnega soglasja pa bi moralo biti prepovedano. Vse različice spletnega vmesnika bi morale biti stranki vedno enostavno dostopne.

(15) Nekateri trgovci uporabljajo več različic svojega spletnega vmesnika, namenjenih potrošnikom iz različnih držav članic. To mora sicer ostati možno, preusmerjanje potrošnika z ene različice spletnega vmesnika na drugo brez njegovega izrecnega soglasja pa bi moralo biti prepovedano. Vse različice spletnega vmesnika bi morale biti potrošniku vedno enostavno dostopne.

Predlog spremembe 19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16) V nekaterih primerih je blokiranje, omejevanje dostopa ali preusmeritev brez strankinega soglasja na drugo različico spletnega vmesnika iz razlogov, povezanih s strankinim državljanstvom, krajem prebivališča ali krajem sedeža lahko potrebno zaradi zagotavljanja skladnosti s pravno zahtevo prava Unije ali zakonov držav članic v skladu s pravom Unije. Taki zakoni lahko omejujejo dostop strank do nekaterih izdelkov ali storitev, denimo s prepovedjo prikazovanja določenih vsebin v posameznih državah članicah. Trgovcem se ne sme preprečiti izpolnjevanja takih zahtev, zato morajo imeti možnost blokiranja, omejevanja dostopa ali preusmerjanja posameznih strank ali strank na določenih ozemljih na spletni vmesnik, če je to iz tega razloga potrebno.

(16) V nekaterih primerih je blokiranje, omejevanje dostopa ali preusmeritev brez potrošnikovega soglasja na drugo različico spletnega vmesnika iz razlogov, povezanih s potrošnikovo državo izvora ali prebivališča, lahko upravičeno, vendar le, če je potrebno zaradi zagotavljanja skladnosti s pravno zahtevo prava Unije ali zakonov države članice v skladu s pravom Unije, ki ga mora upoštevati trgovec, ko izvaja komercialne dejavnosti v zadevni državi članici. Takšni zakoni bi lahko omejili dostop potrošnikov do nekaterih izdelkov ali storitev, denimo s prepovedjo prikazovanja določenih vsebin v posamezni državi članici. Trgovcem se ne sme preprečiti izpolnjevanje takih zahtev, zato bi morali imeti možnost blokiranja, omejevanja dostopa ali preusmerjanja posameznih potrošnikov ali potrošnikov na določenih ozemljih na spletni vmesnik, če je to iz tega razloga morda potrebno. Potrošnika je treba v zvezi s tem na spletnem vmesniku obvestiti o razlogu za blokiranje, omejevanje ali preusmeritev na drugo različico spletnega vmesnika.

Predlog spremembe 20

Predlog uredbe

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17) V številnih določenih okoliščinah ni mogoče objektivno upravičiti nobene razlike pri obravnavanju strank z uporabo splošnih pogojev dostopa, vključno s popolno zavrnitvijo prodaje blaga ali opravljanja storitev, iz razlogov, povezanih s strankinim državljanstvom, krajem prebivališča ali krajem sedeža. V takih okoliščinah bi morala biti vsakršna diskriminacija prepovedana, stranke pa bi morale biti upravičene v skladu s pogoji, določenimi v tej uredbi, sklepati trgovinske posle pod enakimi pogoji kot lokalne stranke ter imeti poln in enak dostop do vseh vrst ponujenega blaga in storitev, ne glede na svoje državljanstvo, kraj prebivališča ali kraj sedeža. Trgovci bi morali torej po potrebi sprejeti ukrepe, da bi zagotovili skladnost z navedeno prepovedjo diskriminacije, če bi bil strankam tak poln in enak dostop sicer preprečen. Prepovedi, ki velja v navedenih okoliščinah, pa se ne sme razumeti, kot da trgovcem preprečuje, da bi svoje dejavnosti osredotočali na različne države članice ali posamezne skupine strank s ciljno prilagojenimi ponudbami in različnimi pogoji, vključno z vzpostavitvijo spletnih vmesnikov za posamezne države.

(17) V številnih določenih okoliščinah ni mogoče objektivno upravičiti nobene razlike pri obravnavanju potrošnikov z uporabo splošnih pogojev dostopa, vključno s popolno zavrnitvijo prodaje blaga, sprejetja določenih finančnih transakcij, ki jih trgovec uradno navede, ali opravljanja storitev, iz razlogov, povezanih s potrošnikovo državo izvora ali prebivališča. V takih okoliščinah bi morala biti vsakršna diskriminacija prepovedana, potrošniki pa bi morali biti upravičeni v skladu s pogoji, določenimi v tej uredbi, sklepati trgovinske posle pod enakimi pogoji kot lokalni potrošniki ter imeti poln in enak dostop do vseh vrst ponujenega blaga in storitev, ne glede na svojo državo izvora ali prebivališča. Trgovci bi morali torej po potrebi sprejeti ukrepe, da bi zagotovili skladnost z navedeno prepovedjo diskriminacije, če bi bil potrošnikom tak poln in enak dostop sicer preprečen.

Predlog spremembe 21

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18) Prva taka okoliščina je, če trgovec sicer prodaja blago, vendar ne zagotavlja sam čezmejne dostave tega blaga v državo članico, kjer stranka prebiva, in tudi ni na voljo v njegovem imenu. V takih okoliščinah mora imeti stranka možnost kupiti blago pod povsem enakimi pogoji, vključno s ceno in pogoji dostave, kot podobne stranke, ki prebivajo v državi članici trgovca. To lahko pomeni, da bo morala tuja stranka blago prevzeti v tej ali drugi državi članici, kamor trgovec dostavlja. V tem primeru se ni treba niti registrirati za davek na dodano vrednost (DDV) v državi članici stranke niti poskrbeti za čezmejno dostavo blaga.

(18) Prva taka okoliščina je, če trgovec sicer prodaja blago, vendar ne zagotavlja sam čezmejne dostave tega blaga v državo članico, kjer potrošnik prebiva, in tudi ni na voljo v njegovem imenu. V takih okoliščinah mora imeti potrošnik možnost kupiti blago pod povsem enakimi pogoji, vključno s ceno in pogoji dostave, kot podobni potrošniki, ki prebivajo v državi članici trgovca. To lahko pomeni, da bo moral tuj potrošnik blago prevzeti v tej ali drugi državi članici, kamor trgovec dostavlja. V tem primeru trgovec ni zavezan nobenih dodatnih stroškov čezmejne dostave. Poleg tega se ni treba niti registrirati za davek na dodano vrednost (DDV) v državi članici potrošnika niti poskrbeti za čezmejno dostavo blaga.

Predlog spremembe 22

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(19) Za drugo vrsto okoliščin gre, če trgovec opravlja elektronsko opravljene storitve razen storitev, katerih glavna značilnost je zagotavljanje dostopa do del, zaščitenih z avtorskimi pravicami, ali drugih zaščitenih vsebin, in njihove uporabe, kot so storitve v oblaku, storitve skladiščenja podatkov, spletno gostovanje in zagotavljanje požarnih zidov. V tem primeru fizična dostava ni potrebna, saj se storitve opravijo elektronsko. Trgovec lahko DDV prijavi in plača na poenostavljen način v skladu s pravili o minimalnem sistemu „vse na enem mestu“ (MOSS) za DDV v skladu z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 282/2011.	(19) Za drugo vrsto okoliščin gre, če trgovec opravlja elektronsko opravljene storitve razen avdiovizualnih storitev, katerih glavna značilnost je zagotavljanje dostopa do del, zaščitenih z avtorskimi pravicami, ali drugih zaščitenih vsebin, in njihove uporabe, kot so storitve družabnih omrežij, storitve v oblaku, storitve skladiščenja podatkov, spletno gostovanje in zagotavljanje požarnih zidov. V tem primeru fizična dostava ni potrebna, saj se storitve opravijo elektronsko. Trgovec lahko DDV prijavi in plača na poenostavljen način v skladu s pravili o minimalnem sistemu „vse na enem mestu“ (MOSS) za DDV v skladu z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 282/2011.

Predlog spremembe 23

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(19a) Če trgovec elektronsko zagotavlja opravljena dela ali storitve, ki niso avdiovizualne in so zaščitene z avtorskimi pravicami ter niso zajete v Direktivi 2010/13/EU, kot so elektronske knjige, programska oprema, računalniške igre in glasbena dela, za katera ima trgovec avtorske pravice ali je drugače pridobil licenco do teh vsebin na vseh ustreznih območjih, bi mu bilo prav tako treba preprečiti diskriminacijo potrošnikov na podlagi potrošnikove države izvora ali prebivališča.

Predlog spremembe 24

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(20) Če trgovec zagotavlja storitve, stranka pa jih prejme v prostorih trgovca ali na kraju, ki ga izbere trgovec, zunaj države članice, katere državljanka je stranka ali v kateri ima svoj kraj prebivališča ali kraj sedeža, uporaba drugačnih splošnih pogojev dostopa, povezana s takimi merili, tudi v teh okoliščinah ne bi smela biti upravičena. Odvisno od primera navedene okoliščine zadevajo zagotavljanje storitev, kot so hotelska nastanitev, športne prireditve, najem avtomobilov in vstopnice za glasbene festivale ali zabavišča. V takih primerih se trgovcu ni treba registrirati za DDV v drugi državi članici ali poskrbeti za čezmejno dostavo blaga.

(20) Če trgovec zagotavlja storitve, potrošnik pa jih prejme v prostorih trgovca ali na kraju, ki ga izbere trgovec, zunaj države članice, katere državljan je potrošnik ali v kateri ima svoj kraj prebivališča, uporaba drugačnih splošnih pogojev dostopa, povezana s takimi merili, tudi v teh okoliščinah ne bi smela biti upravičena. Odvisno od primera navedene okoliščine zadevajo zagotavljanje storitev, kot so hotelska nastanitev, športne prireditve, najem avtomobilov in vstopnice za glasbene festivale ali zabavišča. V takih primerih se trgovcu ni treba registrirati za DDV v drugi državi članici ali poskrbeti za čezmejno dostavo blaga.

Predlog spremembe 25

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21) V vseh navedenih okoliščinah na podlagi določb o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja, in pristojnosti iz uredb (ES) št. 593/2008 in (EU) št. 1215/2012, v primeru, da trgovec svojih dejavnosti ne opravlja v državi članici potrošnika ali jih ne usmerja dejavno tja, ali v primeru, da potrošnik ni potrošnik, skladnost s to uredbo ne pomeni nobenih dodatnih stroškov za trgovca v zvezi s pristojnostjo ali razlikami v pravu, ki se uporablja. V nasprotju s tem pa bi moral biti trgovec v primeru, da svoje dejavnosti opravlja v državi članici potrošnika ali jih usmerja tja, med drugim z uporabo jezika – po potrebi, odvisno od jezika, v kombinaciji z dodatnimi merili – ali z navedbo valute ali z izpostavljanjem zadetkov v lokalnih iskalnikih, s čimer izraža namero, da namerava vzpostaviti trgovinske odnose s potrošniki iz te države članice, zmožen upoštevati morebitne dodatne stroške. Prepovedi diskriminacije iz te uredbe zato ne bi smeli razumeti kot obveznost, da se blago dostavlja čezmejno v drugo državo članico, kjer trgovec sicer svojim potrošnikom ne bi ponudil možnosti takšne dostave, oziroma obveznost, da vrnjeno blago prevzame v drugi državi članici ali krije dodatne stroške v zvezi s tem, če za trgovca sicer ne bi veljala takšna obveznost.

Predlog spremembe 26

Predlog uredbe

Uvodna izjava 22

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(22) Trgovcem, za katere velja posebna ureditev iz poglavja 1 naslova XII Direktive Sveta 2006/112/EC²⁷ , ni treba plačati DDV. Za te trgovce bi pri opravljanju elektronsko opravljenih storitev prepoved uporabe drugačnih splošnih pogojev za dostop iz razlogov, povezanih z državljanstvom, krajem prebivališča ali krajem sedeža, pomenila, da se morajo registrirati za namene obračunavanja DDV drugih držav članic, in bi lahko povzročila dodatne stroške, kar bi glede na velikost in značilnosti zadevnih trgovcev pomenilo nesorazmerno obremenitev. Zato bi bilo treba te trgovce za čas veljavnosti te ureditve izvzeti iz navedene prepovedi.

(22) Trgovcem, za katere velja posebna ureditev iz poglavja 1 naslova XII Direktive Sveta 2006/112/EC²⁷ , ni treba plačati DDV. Za te trgovce bi pri opravljanju elektronsko opravljenih storitev prepoved uporabe drugačnih splošnih pogojev za dostop iz razlogov, povezanih z državo prebivališča ali prebivališčem potrošnikov, pomenila, da se morajo registrirati za namene obračunavanja DDV drugih držav članic, in bi lahko povzročila dodatne stroške, kar bi glede na velikost in značilnosti zadevnih trgovcev pomenilo nesorazmerno obremenitev. Zato bi bilo treba te trgovce za čas veljavnosti te ureditve izvzeti iz navedene prepovedi.

_________________

²⁷ Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, 11.12.2006, str. 1–118).

Predlog spremembe 27

Predlog uredbe

Uvodna izjava 23

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(23) V vseh teh vrstah okoliščin bi bila lahko trgovcem v nekaterih primerih preprečena prodaja storitev določenim strankam ali strankam na določenih ozemljih iz razlogov, povezanih z državljanstvom, krajem prebivališča ali krajem sedeža stranke, in sicer zaradi določene prepovedi ali zahteve, določene v pravu Unije ali v zakonih držav članic v skladu s pravom Unije. Zakoni držav članic lahko od trgovcev v skladu s pravom Unije zahtevajo tudi upoštevanje določenih pravil o določanju cen knjig. Trgovcem ne bi smeli preprečiti, da ravnajo v skladu s takimi zakoni, kolikor je to potrebno.

(23) V teh vrstah okoliščin bi bila lahko trgovcem v nekaterih primerih preprečena prodaja storitev določenim potrošnikom ali potrošnikom na določenih ozemljih, in sicer zaradi določene prepovedi ali zahteve, določene v pravu Unije ali v zakonih držav članic v skladu s pravom Unije. Zakoni držav članic lahko od trgovcev v skladu s pravom Unije zahtevajo tudi upoštevanje določenih pravil o določanju cen knjig. Poleg tega lahko zakonodaja držav članic zahteva, da bi moralo biti mogoče za elektronsko opravljene storitve in elektronsko objavljene publikacije izkoristiti isto preferencialno obravnavo z vidika stopenj DDV kot za publikacije na fizičnih nosilcih, in sicer v skladu z direktivo Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES glede stopenj davka na dodano vrednost, ki se uporabljajo za knjige, časopise in periodične publikacije. Trgovcem ne bi smeli preprečiti, da ravnajo v skladu s takimi zakoni, kolikor je to potrebno in kolikor je to skladno z načeli in zakonodajo Unije ter s temeljnimi pravicami iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

Predlog spremembe 28

Predlog uredbe

Uvodna izjava 26

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(26) Ta uredba ne bi smela vplivati na uporabo pravil o konkurenci ter zlasti členov 101 in 102 PDEU. Sporazumi, ki trgovcem prepovedujejo pasivno prodajo v smislu Uredbe Komisije (EU) št. 330/2010²⁹ nekaterim strankam ali strankam na nekaterih ozemljih, na splošno veljajo za omejujoče za konkurenco in jih običajno ni mogoče izvzeti iz prepovedi, določene v členu 101(1) PDEU. Tudi kot jih člen 101 PDEU ne zajema v smislu uporabe te uredbe, motijo pravilno delovanje notranjega trga in jih je mogoče uporabiti za izogibanje določbam te uredbe. Ustrezne določbe takih in drugih sporazumov v zvezi s pasivno prodajo, ki od trgovca zahtevajo, da ravna v nasprotju s to uredbo, bi zato morale biti nične. Ta uredba in zlasti njene določbe o dostopu do blaga in storitev pa ne bi smele vplivati na sporazume, ki omejujejo aktivno prodajo v smislu Uredbe (EU) št. 330/2010.

(26) Ta uredba ne bi smela vplivati na uporabo pravil o konkurenci ter zlasti členov 101 in 102 PDEU. Sporazumi, ki trgovcem prepovedujejo pasivno prodajo v smislu Uredbe Komisije (EU) št. 330/2010²⁹ nekaterim potrošnikom ali potrošnikom na nekaterih ozemljih, na splošno veljajo za omejujoče za konkurenco in jih običajno ni mogoče izvzeti iz prepovedi, določene v členu 101(1) PDEU. Tudi kot jih člen 101 PDEU ne zajema v smislu uporabe te uredbe, motijo pravilno delovanje notranjega trga in jih je mogoče uporabiti za izogibanje določbam te uredbe. Ustrezne določbe takih in drugih sporazumov v zvezi s pasivno prodajo, ki od trgovca zahtevajo, da ravna v nasprotju s to uredbo, bi zato morale biti nične. Ta uredba in zlasti njene določbe o dostopu do blaga in storitev pa ne bi smele vplivati na sporazume, ki omejujejo aktivno prodajo v smislu Uredbe (EU) št. 330/2010.

_________________

²⁹ Uredba Komisije (EU) št. 330/2010 z dne 20. aprila 2010 o uporabi člena 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije za skupine vertikalnih sporazumov in usklajenih ravnanj (UL L 102, 23.4.2010, str. 1).

Predlog spremembe 29

Predlog uredbe

Uvodna izjava 27

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(27) Države članice bi morale določiti organ ali organe, odgovorne za učinkovito ukrepanje, namenjeno spremljanju in zagotavljanju skladnosti z določbami te uredbe. Države članice bi morale tudi zagotoviti, da je mogoče trgovcem v primeru kršitev te uredbe naložiti učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni.

(27) Države članice bi morale določiti odgovorni organ ali odgovorne organe z ustreznimi pooblastili za učinkovito ukrepanje, namenjeno spremljanju in zagotavljanju skladnosti z določbami te uredbe. Države članice bi morale tudi zagotoviti, da je mogoče trgovcem v primeru kršitev te uredbe naložiti učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni.

Predlog spremembe30

Predlog uredbe

Uvodna izjava 28

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(28) Potrošniki bi morali imeti možnost prejeti pomoč od odgovornih organov za lažje reševanje sporov s trgovci, ki izhajajo iz uporabe te uredbe, tudi prek enotnega obrazca za pritožbe.

(Ne zadeva slovenske različice.)

Predlog spremembe 31

Predlog uredbe

Uvodna izjava 29

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(29) To uredbo bi bilo treba redno ocenjevati, da bi po potrebi predlagali spremembe. Pri prvem ocenjevanju bi morala biti v ospredju predvsem možnost razširitve prepovedi diskriminacije iz člena 4(1)(b) na elektronsko opravljene storitve, katerih glavna značilnost je omogočanje dostopa do del, zaščitenih z avtorskimi pravicami, ali drugih zaščitenih vsebin, in njihove uporabe, če ima trgovec potrebne pravice za zadevna ozemlja.

(29) To uredbo bi bilo treba redno ocenjevati, da bi po potrebi predlagali spremembe. Pri prvem ocenjevanju bi morala biti v ospredju analiza situacij, v katerih razlike v obravnavi ne morejo biti upravičene na podlagi Direktive 2006/123/ES, predvsem možnost razširitveuporabe člena 4(1)(b) za elektronsko opravljene storitve in nematerialne dobrine, katerih glavna značilnost je omogočanje dostopa do del in storitev, zaščitenih z avdiovizualnimi avtorskimi pravicami, ali drugih zaščitenih vsebin, in njihove uporabe, v zvezi s katerimi ima trgovec pravice ali je pridobil licence za uporabo teh vsebin za vsa zadevna ozemlja, dokler ne bo opravljen celovit pregled zakonodaje, ki ureja te storitve, ob upoštevanju možnosti razširitve te prepovedi na druge primere, pa tudi razvoja potrošniških cen in kupne moči na enotnem trgu zaradi te uredbe. Poleg tega bi bilo treba upoštevati pravni in tehnološki razvoj v državah članicah glede reforme avtorskih pravic, sektorja avdiovizualnih storitev in zagotavljanja čezmejne prenosljivosti storitev spletnih vsebin za naročnike, ki začasno niso prisotni v državi članici stalnega prebivališča. Pri prvem ocenjevanju bi bilo treba preučiti tudi možnost razširitve področja uporabe te uredbe na finančne, prevozne ali zdravstvene storitve. Ponudniki avdiovizualnih storitev bi morali v prihodnje sodelovati pri ocenjevanju, ali bi vključitev teh storitev v področje uporabe te uredbe privedla do razvoja poslovnih modelov, učinkovitejših od modelov, ki se trenutno uporabljajo.

Predlog spremembe32

Predlog uredbe

Uvodna izjava 30

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(30) Za olajšanje učinkovitega izvrševanja pravil iz te uredbe bi morali biti v zvezi z njimi na voljo tudi mehanizmi za zagotavljanje čezmejnega sodelovanja med pristojnimi organi, določeni v Uredbi (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta³⁰ . Ker pa Uredba (ES) št. 2006/2004 velja le za zakonodajo o varstvu interesov potrošnikov, bi morali biti navedeni ukrepi na voljo le, če je stranka tudi potrošnik. Uredbo (ES) št. 2006/2004 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(30) Za olajšanje učinkovitega izvrševanja pravil iz te uredbe bi morali biti v zvezi z njimi na voljo tudi mehanizmi za zagotavljanje čezmejnega sodelovanja med pristojnimi organi, določeni v Uredbi (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta³⁰ . Ker pa Uredba (ES) št. 2006/2004 velja le za zakonodajo o varstvu interesov potrošnikov, bi bilo treba Uredbo (ES) št. 2006/2004 v skladu s tem ustrezno spremeniti.

_________________

³⁰ Uredba (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 2004 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov (Uredba o sodelovanju na področju varstva potrošnikov) (UL L 364, 9.12.2004, str. 1).

Predlog spremembe33

Predlog uredbe

Uvodna izjava 33

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(33) Da bi dosegli cilj učinkovitega odpravljanja posredne in neposredne diskriminacije na podlagi državljanstva, kraja prebivališča ali kraja sedeža strank, je primerno sprejeti uredbo, ki neposredno velja v vseh državah članicah. To je potrebno, da bi zagotovili enotno uporabo pravil nediskriminacije po vsej Uniji in istočasen začetek njihove veljavnosti. Le uredba zagotavlja stopnjo jasnosti, enotnosti in pravne gotovosti, ki je potrebna, da lahko stranke v celoti izkoristijo ta pravila.

(33) Da bi dosegli cilj učinkovitega odpravljanja posredne in neposredne diskriminacije na podlagi države izvora ali kraja prebivališča potrošnikov, je primerno sprejeti uredbo, ki neposredno velja v vseh državah članicah. To je potrebno, da bi zagotovili enotno uporabo pravil nediskriminacije po vsej Uniji in istočasen začetek njihove veljavnosti. Le uredba zagotavlja stopnjo jasnosti, enotnosti in pravne gotovosti, ki je potrebna, da lahko potrošniki v celoti izkoristijo ta pravila.

Predlog spremembe34

Predlog uredbe

Uvodna izjava 34

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(34) Ker cilja te uredbe, ki je preprečevanje posredne in neposredne diskriminacije, vključno z geografskim blokiranjem, na podlagi državljanstva, kraja prebivališča ali kraja sedeža strank v trgovinskih poslih s trgovci v Uniji, države članice ne morejo ustrezno izpolniti zaradi čezmejne narave težave in pomanjkljive jasnosti obstoječega pravnega okvira, temveč ga je zaradi njegovega obsega in možnega učinka na trgovanje na notranjem trgu lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(34) Ker cilja te uredbe, ki je preprečevanje posredne in neposredne diskriminacije, vključno z geografskim blokiranjem, na podlagi države izvora ali kraja prebivališča potrošnikov v trgovinskih poslih s trgovci v Uniji, države članice ne morejo ustrezno izpolniti zaradi čezmejne narave težave in pomanjkljive jasnosti obstoječega pravnega okvira, temveč ga je zaradi njegovega obsega in možnega učinka na trgovanje na notranjem trgu lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

Predlog spremembe35

Predlog uredbe

Uvodna izjava 35

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(35) Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva priznano načelo iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Namen te uredbe je zlasti zagotoviti polno spoštovanje členov 16 in 17 Listine –

Predlog spremembe36

Predlog uredbe

Člen 1 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Cilj in področje uporabe

Predmet urejanja in področje uporabe

Predlog spremembe37

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Namen te uredbe je prispevati k pravilnemu delovanju notranjega trga s preprečevanjem diskriminacije, ki posredno ali neposredno temelji na državljanstvu, kraju prebivališča ali kraju sedeža strank.

1. Namen te uredbe je prispevati k pravilnemu delovanju notranjega trga in doseči visoko raven varstva potrošnikov s preprečevanjem geografskega blokiranja, ki posredno ali neposredno temelji na državi izvora ali kraju prebivališča potrošnikov. Ta uredba določa primere, v katerih razlike v pogojih za dostop ne morejo biti upravičene z objektivnimi merili, v skladu z določbami člena 20(2) Direktive 2006/123/ES.

Če so določbe te uredbe v navzkrižju z določbami člena 20(2) Direktive 2006/123/ES, prevladajo določbe te uredbe. Člen 20(2) Direktive 2006/123/ES se še naprej v celoti uporablja za situacije, ki jih ta uredba ne zajema in ki spadajo na področje uporabe Direktive 2006/123/ES.

Predlog spremembe38

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 2 – točka a


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) če trgovec prodaja blago, opravlja storitve ali želi to storiti v državi članici, ki ni tista, v kateri ima stranka kraj prebivališča ali kraj sedeža;	(a) če trgovec prodaja blago ali opravlja storitve, vključno z deli ali storitvami, ki niso avdiovizualne in so zaščitene z avtorskimi pravicami, ali želi to storiti v državi članici, ki ni tista, v kateri ima potrošnik kraj prebivališča;

Predlog spremembe39

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 2 – točka b


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) če trgovec prodaja blago, zagotavlja storitve ali želi to storiti v državi članici, v kateri ima stranka kraj prebivališča ali kraj sedeža, vendar je stranka državljanka druge države članice;	(b) če trgovec prodaja blago ali zagotavlja storitve, vključno z deli ali storitvami, ki niso avdiovizualne in so zaščitene z avtorskimi pravicami, ali želi to storiti v državi članici, v kateri ima potrošnik kraj prebivališča, vendar je potrošnik državljan druge države članice;

Predlog spremembe40

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 2 – točka c


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) če trgovec prodaja blago, zagotavlja storitve ali želi to storiti v državi članici, v kateri je stranka začasno, vendar v njej nima prebivališča ali sedeža.	(c) če trgovec prodaja blago ali zagotavlja storitve, vključno z deli ali storitvami, ki niso avdiovizualne in so zaščitene z avtorskimi pravicami, ali želi to storiti v državi članici, v kateri je potrošnik začasno, vendar v njej nima prebivališča ali sedeža.

Predlog spremembe41

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5. Ta uredba ne vpliva na akte prava Unije o pravosodnem sodelovanju v civilnih zadevah. Skladnost s to uredbo se ne razlaga v smislu, da trgovec usmerja svoje dejavnosti v državo članico, kjer ima potrošnik običajno ali stalno prebivališče v smislu točke (b) člena 6(1) Uredbe (ES) št. 593/2008 in točke (c) člena 17(1) Uredbe (EU) št. 1215/2012.

5. Ta uredba ne posega v akte prava Unije o pravosodnem sodelovanju v civilnih zadevah. Preprosto izpolnjevanje te uredbe se ne razlaga v smislu, da trgovec usmerja svoje dejavnosti v državo članico, kjer ima potrošnik običajno ali stalno prebivališče v smislu točke (b) člena 6(1) Uredbe (ES) št. 593/2008 in točke (c) člena 17(1) Uredbe (EU) št. 1215/2012. Zlasti če trgovec v skladu s členi 3, 4 in 5 ne blokira ali omejuje dostopa potrošnikov do svojega spletnega vmesnika, jih ne preusmerja na različico svojega spletnega vmesnika, ki se razlikuje od spletnega vmesnika, do katerega je potrošnik sprva dostopal, ne glede na njegovo izvorno državo ali kraj prebivališča, in ne uporablja različnih splošnih pogojev dostopa v primerih, določenih v tej uredbi, se zgolj iz teh razlogov ne šteje, da trgovec svoje dejavnosti usmerja v državo članico, v kateri ima potrošnik običajno ali stalno prebivališče. Vendar to ne velja, če obstoj drugih dodatnih elementov, ki presegajo preprosto izpolnjevanje obveznih določb, nakazujejo, da trgovec svoje poslovne ali poklicne dejavnosti usmerja v to državo članico.

Predlog spremembe42

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) „stranka“ pomeni potrošnika ali podjetje, ki je državljan države članice ali ima v njej prebivališče ali sedež in ki namerava kupiti ali kupi blago ali storitev v Uniji, razen za nadaljnjo prodajo;

črtano

Predlog spremembe43

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d) „splošni pogoji dostopa“ pomenijo vse pogoje in druge informacije, vključno s prodajnimi cenami, ki urejajo dostop strank do blaga ali storitev, ki jih za prodajo ponuja trgovec, ter jih trgovec uporablja in objavi za splošno javnost ali se uporabljajo in objavijo v njegovem imenu ter veljajo v odsotnosti posamično dogovorjenega sporazuma med trgovcem in stranko;

(d) „splošni pogoji dostopa“ pomenijo vse pogoje in druge informacije, vključno s prodajnimi cenami, ki urejajo dostop potrošnikov do blaga ali storitev, ki jih za prodajo ponuja trgovec, ter jih trgovec uporablja in objavi za splošno javnost ali se uporabljajo in objavijo v njegovem imenu ter veljajo v odsotnosti posamično dogovorjenega sporazuma med trgovcem in potrošnikom;

Predlog spremembe44

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e) „blago“ pomeni vse premične materialne predmete, razen predmetov, prodanih v okviru izvršbe ali drugih sodnih ukrepov; za blago v smislu te uredbe veljajo tudi voda, plin in električna energija, če se prodajajo v omejeni prostornini ali določeni količini;

(e) „blago“ pomeni vse premične materialne predmete, razen predmetov, prodanih v okviru izvršbe ali drugih sodnih ukrepov.

Predlog spremembe45

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f) „spletni vmesnik“ pomeni vso programsko opremo, vključno s spletno stranjo in aplikacijami, ki jo upravlja trgovec ali se upravlja v njegovem imenu in je namenjena temu, da strankam omogoča dostop do trgovčevega blaga ali storitev, da bi sklepale trgovinske posle, povezane s tem blagom ali storitvami;

(f) „spletni vmesnik“ pomeni vso programsko opremo, vključno s spletno stranjo in aplikacijami, ki jo upravlja trgovec ali se upravlja v njegovem imenu in je namenjena temu, da potrošnikom omogoča dostop do trgovčevega blaga ali storitev, da bi sklepale trgovinske posle, povezane s tem blagom ali storitvami;

Predlog spremembe46

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 2 – točka h a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(ha) „geografsko blokiranje“ pomeni neutemeljeno omejitev dostopa do nekaterih spletnih vmesnikov z uporabo tehnoloških ukrepov ali sicer iz geografskih razlogov.

Predlog spremembe47

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Trgovci ne smejo s tehnološkimi ukrepi ali drugače blokirati strank ali jim omejevati dostopa do svojega spletnega vmesnika iz razlogov, povezanih z državljanstvom, krajem prebivališča ali krajem sedeža stranke.

1. Trgovci ne smejo s tehnološkimi ukrepi ali drugače blokirati potrošnikov ali jim omejevati dostopa do svojega spletnega vmesnika iz razlogov, povezanih s krajem izvora ali krajem prebivališča potrošnika.

Predlog spremembe48

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – pododstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Trgovci strank iz razlogov, povezanih z njihovim državljanstvom, krajem prebivališča ali krajem sedeža, ne smejo preusmeriti na različico spletnega vmesnika, ki se od vmesnika, ki ga je stranka prvotno želela obiskati, razlikuje po postavitvi, jeziku ali drugih lastnostih, posebej namenjenih strankam z določenim državljanstvom, krajem prebivališča ali krajem sedeža, razen če stranka pred preusmeritvijo z njo izrecno soglaša.

Trgovci potrošnikov iz razlogov, povezanih z njihovo državo izvora ali krajem prebivališča potrošnika, ne smejo preusmeriti na različico spletnega vmesnika, ki se od vmesnika, ki ga je potrošnik prvotno želel obiskati, razlikuje po postavitvi, jeziku ali drugih lastnostih, posebej namenjenih potrošnikom z določeno državo izvora ali krajem prebivališča, razen če potrošnik pred preusmeritvijo z njo izrecno soglaša.

Predlog spremembe49

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 2 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

V primeru take preusmeritve z izrecnim soglasjem stranke mora prvotna različica spletnega vmesnika ostati enostavno dostopna.

V primeru take preusmeritve z izrecnim soglasjem potrošnika mora različica spletnega vmesnika, ki ga je potrošnik prvotno želel obiskati, ostati enostavno dostopna.

Predlog spremembe50

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3. Prepovedi iz odstavkov 1 in 2 ne veljajo v primerih, ko so blokiranje, omejitev dostopa ali preusmeritev nekaterih strank ali strank na nekaterih ozemljih potrebni za zagotavljanje skladnosti s pravno zahtevo prava Unije ali zakonov držav članic v skladu s pravom Unije.

3. Prepovedi iz odstavkov 1 in 2 ne veljajo v primerih, ko so blokiranje ali omejitev dostopa strank do spletnega vmesnika trgovca ali preusmeritev nekaterih potrošnikov ali potrošnikov na nekaterih ozemljih potrebni za zagotavljanje skladnosti s pravno zahtevo prava Unije ali zakonov držav članic v skladu s pravom Unije, ki velja za dejavnosti trgovca.

Predlog spremembe51

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4. Če trgovec blokira ali omejuje dostop strank do spletnega vmesnika ali stranke preusmerja na drugačno različico spletnega vmesnika v skladu z odstavkom 4, mora zagotoviti jasno utemeljitev. Ta mora biti v jeziku spletnega vmesnika, ki ga je stranka sprva želela obiskati.

4. Če trgovec blokira ali omejuje dostop potrošnikovdo spletnega vmesnika ali potrošnike preusmerja na drugačno različico spletnega vmesnika v skladu z odstavkom 3, mora potrošniku zagotoviti jasno utemeljitev in razlago. Ta mora biti v jeziku spletnega vmesnika, ki ga je potrošnik sprva želel obiskati.

Predlog spremembe52

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Trgovci ne smejo uporabljati drugačnih splošnih pogojev dostopa do svojega blaga ali storitev iz razlogov, povezanih z državljanstvom, krajem prebivališča ali krajem sedeža stranke, v naslednjih primerih:

1. Trgovci ne smejo uporabljati drugačnih splošnih pogojev dostopa do svojega blaga ali storitev iz razlogov, povezanih z državo izvora ali krajem prebivališča potrošnika, če:

Predlog spremembe53

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a) če trgovec prodaja blago, ki ga ne dostavlja ali se ne dostavlja v njegovem imenu čez mejo v državo članico stranke;

(a) če trgovec prodaja blago, ki ga ne dostavlja ali se ne dostavlja v njegovem imenu čez mejo v državo članico potrošnika, ampak je to blago prevzeto na kraju, o katerem sta se dogovorila trgovec in potrošnik in kjer trgovec deluje;

Predlog spremembe54

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b) če trgovec zagotavlja elektronsko opravljene storitve, razen storitev, katerih glavna značilnost je zagotavljanje dostopa do del, zaščitenih z avtorskimi pravicami, ali drugih zaščitenih vsebin, in njihove uporabe;

(b) če trgovec zagotavlja elektronsko opravljene storitve, razen storitev, katerih glavna značilnost je prodaja v nematerialni obliki ali zagotavljanje dostopa do del, zaščitenih z avtorskimi pravicami, ali drugih zaščitenih vsebin, in njihove uporabe;

Predlog spremembe55

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka b a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) če trgovec zagotavlja elektronsko opravljena dela ali storitve, ki niso avdiovizualni in katerih glavna značilnost je zagotavljanje dostopa do del, zaščitenih z avtorskimi pravicami, za katera ima trgovec pravice ali je pridobil licenco za uporabo teh vsebin na vsem zadevnem ozemlju;

Predlog spremembe56

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c) če trgovec zagotavlja storitve, razen tistih iz točke (b), ter jih stranka prejme v njegovih prostorih ali na fizični lokaciji, kjer trgovec deluje, v državi članici, v kateri stranka nima državljanstva, prebivališča ali sedeža.

(c) trgovec zagotavlja storitve, razen tistih iz točke (b), ter jih potrošnik prejme v njegovih prostorih ali na fizični lokaciji, kjer trgovec deluje, v državi članici, v kateri potrošnik nima državljanstva ali prebivališča.

Predlog spremembe57

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1a. Prepoved iz odstavka 1 trgovcem ne preprečuje, da nudijo splošne pogoje dostopa, vključno s prodajnimi cenami, ki se razlikujejo med državami članicami ali se nudijo potrošnikom na določenem ozemlju ali določenim skupinam potrošnikov.

Predlog spremembe58

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2a. Trgovci imajo možnost, da ne dobavijo blaga ali opravljajo storitev čez mejo v primerih, ko dobava ali opravljanje storitev ustvarja dodatne stroške in/ali zahteva dodatne ureditve v imenu trgovca.

Predlog spremembe59

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 3 – pododstavek 1


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Prepoved iz odstavka 1 ne velja, če posebna določba v pravu Unije ali zakonih držav članic v skladu s pravom Unije trgovcu preprečuje prodajo blaga ali zagotavljanje storitev nekaterim strankam ali strankam na nekaterih ozemljih.	Prepoved iz odstavka 1 velja ob upoštevanju posebnih določb v pravu Unije ali zakonih držav članic v skladu s pravom Unije, s tem da se trgovcu prepreči, da prodaja blago ali zagotavlja storitve nekaterim potrošnikom ali potrošnikom na nekaterih ozemljih.

Predlog spremembe60

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 3 – pododstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Pri prodaji knjig prepoved iz odstavka 1 trgovcem ne preprečuje uporabe drugačnih cen za stranke na določenih ozemljih, če jim to nalagajo zakoni držav članic v skladu s pravom Unije.

Pri prodaji knjig prepoved iz odstavka 1 ne posega v posebno zakonodajo o določanju cen v državah članicah v skladu s pravom Unije.

Predlog spremembe61

Predlog uredbe

Člen 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 4 a

Ta uredba ne vpliva na pravila, ki veljajo za avtorske pravice in sorodne pravice.

Obrazložitev

Dostopa do del, zaščitenih z avtorskimi pravicami, ali drugih zaščitenih vsebin in njihove uporabe tudi odslej ne bi smeli vključevati na področje uporabe te uredbe, saj bi prišlo v nasprotnem primeru do prekrivanja z drugo zakonodajo EU.

Predlog spremembe62

Predlog uredbe

Člen 5 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Trgovci iz razlogov, povezanih z državljanstvom, krajem prebivališča ali krajem sedeža stranke, krajem plačilnega računa, sedeža ponudnika plačilnih storitev ali izdaje plačilnega instrumenta v Uniji, ne smejo uporabljati drugačnih pogojev plačila za prodajo blaga ali opravljanje storitev, če:

1. Trgovci iz razlogov, povezanih s krajem izvora ali krajem prebivališča potrošnika, krajem plačilnega računa, sedeža ponudnika plačilnih storitev ali izdaje plačilnega instrumenta v Uniji, ne smejo uporabljati drugačnih pogojev plačila za prodajo blaga ali opravljanje storitev, če:

Predlog spremembe63

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Sporazumi, ki trgovce v zvezi s pasivno prodajo zavezujejo k ravnanju v nasprotju s to uredbo, so nični.

Določbe, ki trgovce v zvezi s pasivno prodajo v smislu Uredbe (EU) 330/2010 zavezujejo k ravnanju v nasprotju s to uredbo, so neveljavne in nične.

Predlog spremembe64

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Države članice določijo pravila za kazni, ki se uporabijo za kršitve določb te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev njihovega izvrševanja. Te kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

2. Države članice določijo pravila o sankcijah, ki se uporabljajo za kršitve določb te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev njihovega izvrševanja. Te sankcije so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Predlog spremembe65

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2a. Sankcije, navedene v odstavku 2, se sporočijo Komisiji in objavijo na spletni strani Komisije.

Predlog spremembe66

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Do [datum: dve leti po začetku veljavnosti te uredbe] in vsakih pet let po tem bo Komisija poročala o oceni te uredbe Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru. Poročilo bo po potrebi spremljal predlog za spremembo te uredbe glede na pravni, tehnični in gospodarski razvoj.

1. Do [datum: dve leti po začetku veljavnosti te uredbe], nato pa po potrebi in najpozneje vsaka štiri leta, bo Komisija ocenila uporabo te uredbe glede na pravni, tehnični in gospodarski razvoj, ter predložila Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru poročilo o njeni uporabi. Poročilu se po potrebi priloži zakonodajni predlog o pregledu sedanje uredbe.

Poročilo iz prvega odstavka vključuje oceno o možnosti razširitve območja uporabe te uredbe, predvsem razširitvi prepovedi diskriminacije iz člena 4(1)(b) na elektronsko opravljene storitve, katerih glavna značilnost je omogočanje dostopa do del, zaščitenih z avtorskimi pravicami, ali drugih zaščitenih vsebin, ter drugih sektorjev, in njihove uporabe, kot so glasba, e-knjige, igre in/ali programska oprema.

Poleg tega poročilo namenja posebno pozornost morebitnim gospodarskim vplivom na mala in srednja podjetja ter zagonska podjetja, učinkovitosti nacionalnih izvršilnih ukrepov iz člena 7 te uredbe ter osredotočenju na uporabo in varstvo osebnih podatkov.

Predlog spremembe67

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2. Pri prvem ocenjevanju iz odstavka 1 se ocenjuje predvsem, ali bi bilo treba prepoved iz člena 4(1)(b)uporabiti tudi za elektronsko opravljene storitve, katerih glavna značilnost je omogočanje dostopa do del, zaščitenih z avtorskimi pravicami, ali drugih zaščitenih vsebin, in njihove uporabe, če ima trgovec potrebne pravice za zadevna ozemlja.

2. Pri prvem ocenjevanju iz odstavka 1 se ocenjuje predvsem, ali bi bilo treba področje uporabe te uredbe razširiti, da pokrije dodatne sektorje, kot so finančne in prevozne storitve, storitve elektronskih komunikacij, zdravstvene oskrbe in avdiovizualne storitve, če ima trgovec pravice ali je pridobil licenco za uporabo elektronsko opravljenih avdiovizualnih del, nematerialnih dobrin ali storitev, katerih glavna značilnost je omogočanje dostopa do del in storitev, zaščitenih z avtorskimi pravicami, ali drugih zaščitenih vsebin, in njihove uporabe za vsa zadevna ozemlja.

Predlog spremembe68

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 3


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Točka (b) člena 4(1) pa se uporablja od 1. julija 2018.	črtano

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov	Obravnavanje geografskega blokiranja in drugih oblik diskriminacije na notranjem trgu na podlagi državljanstva, prebivališča ali sedeža strank
Referenčni dokumenti	COM(2016)0289 – C8-0192/2016 – 2016/0152(COD)
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	IMCO 9.6.2016
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju	JURI 9.6.2016
Pridruženi odbori - datum razglasitve na zasedanju	19.1.2017
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja	Lidia Joanna Geringer de Oedenberg 12.9.2016
Obravnava v odboru	29.11.2016	31.1.2017
Datum sprejetja	23.3.2017
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	14 3 4
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Max Andersson, Joëlle Bergeron, Marie-Christine Boutonnet, Jean-Marie Cavada, Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos), Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Mary Honeyball, Sajjad Karim, Sylvia-Yvonne Kaufmann, António Marinho e Pinto, Jiří Maštálka, Julia Reda, Pavel Svoboda, Tadeusz Zwiefka
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Isabella Adinolfi, Daniel Buda, Jytte Guteland, Angelika Niebler, Virginie Rozière, Rainer Wieland
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Eugen Freund, Maria Noichl

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

ALDE

EFDD

GUE/NGL Group

PPE

S&D

Verts/ALE Group

Jean-Marie Cavada, António Marinho e Pinto

Joëlle Bergeron

Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos), Jiří Maštálka

Pavel Svoboda

Eugen Freund, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Jytte Guteland, Mary Honeyball, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Maria Noichl

Max Andersson, Julia Reda

EFDD

ENL

PPE

Isabella Adinolfi

Marie-Christine Boutonnet

Angelika Niebler

ECR

PPE

Sajjad Karim

Daniel Buda, Rainer Wieland, Tadeusz Zwiefka

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

MNENJE ODBORA ZA INDUSTRIJO, RAZISKAVE IN ENERGETIKO (10.2.2017)

za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

Pripravljavka mnenja: Eva Kaili

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju geografskega blokiranja in drugih oblik diskriminacije na podlagi državljanstva, prebivališča ali sedeža strank na notranjem trgu je bistvena za zagotovitev, da bodo stranke in trgovci lahko izvajali trgovinske posle, ne da bi bili neupravičeno diskriminirani.

Uredba bo od začetka veljave trgovcem nalagala zavezujoče obveznosti, da bi strankam omogočili dostop in nakup proizvodov in preprečili učinke diskriminacije na podlagi državljanstva, kraja prebivališča, kraja sedeža ali kraja plačilnih storitev. Njen cilj je odpraviti vse neupravičene ovire v elektronskem poslovanju in bo odločilno prispevala k dokončanju enotnega digitalnega trga.

Uredba odpravlja ovire, ki vodijo do neupravičene diskriminacije, poleg tega pa je v njej pojasnjeno, da podjetja niso dolžna opravljati svoje dejavnosti po vsej Evropi. V uredbi se upošteva, da je treba pojasniti tudi obveznost podjetij glede dostave strankam zunaj območja, na katerem delujejo. Ključnega pomena je, da preprečimo dodatno breme za trgovce.

Ta uredba tudi upošteva, kako pomembno je vzpostaviti pravi enotni digitalni trg za vse državljane, in kaže, kakšna bi morala biti usmeritev drugih pomembnih zakonodajnih reform, ki bi jih bilo treba izvesti in med katerimi so tudi reforma avtorskih pravic, reforma avdiovizualnega sektorja in reforma obdavčevanja. Tem načelom bi morali slediti tudi pri oblikovanju enotnega digitalnega trga, ki bo prijazen uporabnikom in podjetjem.

V tem mnenju želimo v nadaljevanju predlagati izboljšave in pojasniti več vprašanj.

Vsebina in področje uporabe te uredbe

Področje uporabe te uredbe je usklajeno z Direktivo 2006/123/ES, da bi zagotovili pravno kontinuiteto in gotovost trgovcev in strank. To pomeni, da so med drugim negospodarske storitve splošnega pomena, prevozne storitve, avdiovizualne storitve, storitve iger na srečo, zdravstvene storitve in nekatere socialne storitve izključene iz področja uporabe te uredbe. Kar zadeva avtorsko zaščiteno dela in avdiovizualne vsebine, je pomembno omogočiti uvedbo ustreznih reform pred ocenjevanjem, ali bi njihova vključitev imela pozitivne učinke za stranke in zadevne sektorje.

Dostop do spletnih vmesnikov

Preprečevanje dostopa do spletnih vmesnikov in preusmerjanje štejejo za prakso, zaradi katere so stranke nezadovoljne, ta predlog pa težavo rešuje tako, da bodo stranke lahko dostopale do želenega vmesnika ves čas in ne glede na njihovo geografsko lego.

Diskriminacija strank na podlagi prebivališča

Uporaba različnih splošnih pogojev strankam, ki temelji na diskriminaciji na podlagi stalnega prebivališča, je prepovedana. Vendar spoštovanje določb te uredbe ne bi smelo šteti kot omejitev za trgovce pri tem, da v različnih državah članicah svoje dejavnosti oblikujejo s ciljno usmerjenimi ponudbami in različni pogoji, če tuja stranka lahko do teh proizvodov ali storitev dostopa pod enakimi pogodbenimi pravicami in obveznostmi, kot veljajo za nacionalne posle. Poleg tega spoštovanje te uredbe ne vključuje niti obveznosti čezmejne dostave blaga niti obveznosti prevzema blaga iz države sedeža ali stalnega prebivališča stranke.

Diskriminacija na področju plačil

Določbe te uredbe zagotavljajo, da trgovci ne morejo zavrniti plačilnih instrumentov ali jih različno obravnavati. Natančneje, kar zadeva kartične plačilne instrumente, velja, da ko je določena plačilna blagovna znamka in kategorija sprejeta, je trgovec dolžan to plačilno blagovno znamko in kategorijo sprejeti ne glede na državo izvora tega načina plačila. Ta določba trgovcev ne obvezuje, da sprejmejo vse kartične plačilne instrumente.

Izvrševanje in pomoč strankam

Predlaga se, da bi države članice imenovale organe, ki bi zagotovili učinkovito izvrševanje te uredbe in pomagali tudi strankam, ko bi potrebovale pomoč.

Pregled uredbe

Prva ocena bo zelo pomembna, saj naj bi Evropska komisija ocenila obseg in področje uporabe tega predloga, pri čemer bo morala upoštevati tudi razvoj zakonodaje na področju avtorskih pravic, obdavčitve, avdiovizualnih storitev in prenosljivosti spletnih vsebin.

Datum začetka uporabe

Ta uredba se začne uporabljati 6 mesecev po dnevu njene objave, kar bo strankam omogočilo, da izkoristijo odpravo ovir, ki povzročajo neupravičeno diskriminacijo.

Predlogi sprememb

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Predlog UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o preprečevanju geografskega blokiranja in drugih oblik diskriminacije na podlagi državljanstva, prebivališča ali sedeža strank na notranjem trgu ter o spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Direktive 2009/22/ES	Predlog UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o preprečevanju neupravičenega geografskega blokiranja in drugih oblik diskriminacije na podlagi državljanstva, prebivališča ali sedeža strank na notranjem trgu ter o spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Direktive 2009/22/ES
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Navedba sklicevanja 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	ob upoštevanju Protokola št. 1 k Pogodbi o delovanju Evropske unije o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji,
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Navedba sklicevanja 1 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	ob upoštevanju Protokola št. 2 k Pogodbi o delovanju Evropske unije o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti,
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) Da bi uresničili cilj zagotavljanja dobrega delovanja notranjega trga kot območja brez notranjih meja, na katerem je med drugim zagotovljen prost pretok blaga in storitev, zgolj opustitev državnih ovir, kot so storile države članice, ne zadošča. Tako opustitev lahko ogrozijo zasebne stranke s postavljanjem preprek, ki so neskladne s svoboščinami notranjega trga. Do tega pride, ko trgovci, ki delujejo v določeni državi članici, blokirajo ali omejijo dostop do svojih spletnih vmesnikov, kot so spletne strani in aplikacije, strankam iz drugih držav članic, ki želijo sodelovati v čezmejnih trgovinskih poslih (tako imenovano geografsko blokiranje). Do preprek pride tudi zaradi drugih ukrepov nekaterih trgovcev, ki za stranke iz drugih držav članic uporabljajo drugačne splošne pogoje za dostop do svojega blaga in storitev, tako na spletu kot zunaj njega. Včasih morda obstajajo objektivne utemeljitve za takšno različno obravnavo, v drugih primerih pa trgovci strankam, ki želijo sodelovati v čezmejnih trgovinskih poslih, onemogočijo dostop do blaga ali storitev ali za glede tega uporabijo drugačne pogoje, in sicer iz povsem gospodarskih razlogov.	(1) Da bi uresničili cilj zagotavljanja dobrega delovanja notranjega trga kot območja brez notranjih meja, na katerem je med drugim zagotovljen prost pretok blaga in storitev, zgolj opustitev državnih ovir, kot so storile države članice, ne zadošča. Tako opustitev lahko ogrozijo zasebne stranke s postavljanjem preprek različnih vrst in oblik, ki so neskladne s svoboščinami notranjega trga. Do tega pride, ko trgovci, ki delujejo v določeni državi članici, blokirajo ali omejijo dostop do svojih spletnih vmesnikov, kot so spletne strani in aplikacije, strankam iz drugih držav članic, ki želijo sodelovati v čezmejnih trgovinskih poslih (tako imenovano geografsko blokiranje). Do preprek pride tudi zaradi drugih ukrepov nekaterih trgovcev, ki za stranke iz drugih držav članic uporabljajo drugačne splošne pogoje za dostop do svojega blaga in storitev, tako na spletu kot zunaj njega. V izjemnih primerih morda obstajajo objektivne utemeljitve za takšno različno obravnavo, v drugih primerih pa trgovci strankam, ki želijo sodelovati v čezmejnih trgovinskih poslih, onemogočijo dostop do blaga ali storitev ali pa glede tega uporabijo drugačne pogoje iz neobjektivnih razlogov. Na podlagi analiz, izvedenih za oceno učinka Evropske komisije, bi lahko odprava neupravičenega geografskega blokiranja in drugih oblik diskriminacije na podlagi državljanstva, prebivališča ali sedeža strank znotraj notranjega trga prispevala k 1,1-odstotni širitvi trga in v povprečju k 0,5 do 0,6-odstotnem znižanju cen. Poleg tega, in kot dokazuje izid posvetovanj Komisije z deležniki, bi lahko odprava prispevala k manjšemu nezadovoljstvu strank, saj je geografsko blokiranje eden izmed glavnih razlogov zanj.
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) Na ta način nekaterih trgovci notranji trg umetno delijo po notranjih mejah ter ovirajo prost pretok blaga in storitev, s tem pa omejujejo pravice strank in jim preprečujejo, da bi izkoristile večjo izbiro in najboljše pogoje. Take diskriminatorne prakse pomenijo pomemben dejavnik, ki prispeva k temu, da je število čezmejnih trgovinskih poslov v Uniji dokaj nizko, vključno s sektorjem elektronskega poslovanja, kar preprečuje uresničitev polnega potenciala rasti, ki ga ima notranji trg. S pojasnitvijo okoliščin, v katerih tovrstnega različnega obravnavanja ni mogoče upravičiti, bi se morala povečati tudi jasnost in pravna gotovost za vse udeležence v čezmejnih poslih, zagotovljeno pa bi bilo tudi, da bi bilo mogoče pravila nediskriminacije učinkovito uporabljati in izvajati po vsem notranjem trgu.	(2) Na ta način nekaterih trgovci notranji trg umetno delijo po notranjih mejah ter ovirajo prost pretok blaga in storitev, s tem pa omejujejo pravice strank in jim preprečujejo, da bi izkoristile večjo izbiro blaga in storitev ter najboljše pogoje. Take diskriminatorne prakse pomenijo pomemben dejavnik, ki prispeva k temu, da je število čezmejnih trgovinskih poslov v Uniji dokaj nizko, vključno s sektorjem elektronskega poslovanja, kar preprečuje uresničitev polnega potenciala rasti, ki ga ima notranji trg. S pojasnitvijo okoliščin, v katerih tovrstnega različnega obravnavanja ni mogoče upravičiti, bi se morala povečati tudi jasnost in pravna gotovost za vse udeležence v čezmejnih poslih, zagotovljeno pa bi bilo tudi, da bi bilo mogoče pravila nediskriminacije učinkovito uporabljati in izvajati po vsem notranjem trgu.
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(2a) Čeprav je veljavna uredba namenjena obravnavi geografskega blokiranja in s tem odpravi ovire za delovanje notranjega trga, pa je treba upoštevati, da so številne razlike med zakonodajami držav članic, kot so različni nacionalni standardi, ali pomanjkanje vzajemnega priznavanja ali harmonizacije na ravni Unije še vedno velike ovire, ki še vedno povzročajo razdrobljenost enotnega trga in na ta način trgovce pogosto prisilijo k uporabi geografskega blokiranja. Zato bi morali Evropski parlament, Svet in Komisija še naprej obravnavati te ovire, da se zmanjša razdrobljenost trga in dokonča enotni trg.
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) V skladu s členom 20 Direktive 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta¹⁷ morajo države članice zagotoviti, da ponudniki storitev s sedežem v Uniji prejemnikov storitev ne obravnavajo različno na podlagi njihovega državljanstva ali prebivališča. Ta določba pa v boju proti diskriminaciji ni popolnoma učinkovita in ni dovolj zmanjšala pravne negotovosti, zlasti ker zaradi možnosti utemeljevanja razlik v obravnavanju, ki jih dopušča, in zaradi težav pri njenem izvajanju v praksi, ki so povezane s tem. Poleg tega lahko do geografskega blokiranja in drugih oblik diskriminacije na podlagi državljanstva, kraja prebivališča ali kraja sedeža pride tudi zaradi ukrepov trgovcev s sedežem v tretjih državah, ki ne sodijo na področje uporabe Direktive.	(3) V skladu s členom 20 Direktive 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta¹⁷ morajo države članice zagotoviti, da ponudniki storitev s sedežem v Uniji prejemnikov storitev ne obravnavajo različno na podlagi njihovega državljanstva ali prebivališča. Ta določba pa v boju proti diskriminaciji ni popolnoma učinkovita in ni dovolj zmanjšala pravne negotovosti, zlasti ker zaradi možnosti utemeljevanja razlik v obravnavanju, ki jih dopušča, in zaradi težav pri njenem izvajanju v praksi, ki so povezane s tem. Poleg tega lahko do geografskega blokiranja in drugih oblik diskriminacije na podlagi državljanstva, kraja prebivališča ali kraja sedeža pride tudi zaradi ukrepov trgovcev s sedežem v tretjih državah, ki ne sodijo na področje uporabe Direktive. Zato bi se ta uredba morala uporabljati za trgovce in ponudnike storitev ter za blago in storitve.
__________________	__________________
¹⁷Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L 376, 27.12.2006, str. 36).	¹⁷Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L 376, 27.12.2006, str. 36).
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(3a) Namen te uredbe je pojasniti člen 20 Direktive 2006/123/ES. Ne bi se smelo smatrati, da nadomešča Direktivo 2006/123/ES, kar zadeva področje uporabe te direktive, če s to uredbo veljajo ista načela, pri čemer so izključene dejavnosti iz člena 2(2) Direktive 2006/123/ES iz področja njene uporabe, ali kar zadeva njen učinek, saj je uporaba Direktive 2006/123/ES neodvisna od uporabe te uredbe in jo dopolnjuje. Uredba ne sme omejevati podjetniške svobode in svobode sklepanja pogodb, kot sta zapisani v členu 16 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(4) Da bi zagotovili dobro delovanje notranjega trga, so torej potrebni ciljno usmerjeni ukrepi, določeni v tej uredbi, ki zagotavljajo jasen, enoten in učinkovit sklop pravil za določeno število izbranih primerov.	(4) Da bi zagotovili dobro delovanje notranjega trga, so torej potrebni ciljno usmerjeni ukrepi, določeni v tej uredbi, ki zagotavljajo jasen, enoten in učinkovit sklop pravil za določeno število izbranih primerov. Pri ukrepih bi bilo treba ohraniti ravnovesje med varstvom potrošnikov za stranke in gospodarsko in pogodbeno svobodo za trgovce. Glede tega bi bilo treba trgovcem naložiti vse nesorazmerne stroške ali upravno breme ali obvezno dostavo v vse države članice. Poleg tega morajo nove obveze za države članice obsegati le tisto, kar je nujno za izvajanje novih pravil.
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(5) Ta uredba je namenjena preprečevanju diskriminacije strank, vključno z geografskim blokiranjem, na podlagi državljanstva, kraja prebivališča ali kraja sedeža pri čezmejnih trgovinskih poslih med trgovci in strankami, povezanimi s prodajo blaga in opravljanjem storitev v Uniji. Njen namen je odpraviti posredno in neposredno diskriminacijo ter s tem zajeti tudi neupravičene razlike pri obravnavanju na podlagi drugih razlikovalnih meril, ki vodijo do enakega rezultata kot uporaba meril, neposredno povezanih z državljanstvom, krajem prebivališča ali krajem sedeža strank. Takšna drugačna merila se lahko uporabljajo zlasti na podlagi informacij, ki razkrivajo fizično lokacijo strank, kot denimo naslov IP, uporabljen pri dostopu do spletnega vmesnika, naslov za dostavo blaga, izbira jezika ali država članica, v kateri je bil izdan strankin plačilni instrument.	(5) Ta uredba je namenjena preprečevanju diskriminacije strank, vključno z geografskim blokiranjem, na podlagi državljanstva, kraja prebivališča ali kraja sedeža pri čezmejnih trgovinskih poslih med trgovci in strankami, povezanimi s prodajo blaga in opravljanjem storitev v Uniji. Njen namen je preprečiti neposredno in posredno diskriminacijo. Posredna diskriminacija pomeni uporabo razlikovalnih meril, ki sicer niso državljanstvo, kraj prebivališča ali kraj sedeža stranke, ki pa deterministično ali statistično privedejo do enakega rezultata kot neposredna uporaba teh meril. Zajete so tudi neupravičene razlike pri obravnavanju na podlagi drugih razlikovalnih meril, ki vodijo do enakega rezultata kot uporaba meril, neposredno povezanih z državljanstvom, krajem prebivališča ali krajem sedeža strank. Takšna drugačna merila se lahko uporabljajo zlasti na podlagi informacij, ki razkrivajo fizično lokacijo strank, kot denimo naslov IP, uporabljen pri dostopu do spletnega vmesnika, naslov za dostavo blaga, izbira jezika ali država članica, v kateri je bil izdan strankin plačilni instrument.
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(6a) Uvodna izjava 29 Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta^1a navaja, da se vprašanje izčrpanja ne pojavi v primeru storitev, še posebej spletnih storitev.
	_______________________
	^1aDirektiva 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorskih in sorodnih pravic v informacijski družbi
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 10
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10) Ta uredba ne bi smela vplivati na akte prava Unije o pravosodnem sodelovanju v civilnih zadevah, predvsem določbe o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja, in pristojnosti, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta²⁴ ter Uredbi (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta²⁵, vključno z uporabo teh aktov in določb v posameznih primerih. Zlasti se zgolj dejstvo, da trgovec ravna v skladu z določbami te uredbe, ne bi smelo razlagati tako, kot da svoje dejavnosti usmerja v državo članico potrošnika za namen take uporabe.	(10) Ta uredba ne bi smela posegati v akte prava Unije o pravosodnem sodelovanju v civilnih zadevah, predvsem določbe o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja, in pristojnosti, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta²⁴ ter Uredbi (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta²⁵, vključno z uporabo teh aktov in določb v posameznih primerih. Zlasti se zgolj dejstvo, da trgovec ravna v skladu z določbami te uredbe, ne bi smelo razlagati tako, kot da svoje dejavnosti usmerja v državo članico potrošnika za namen take uporabe. Zaradi tega in za zagotovitev pravne varnosti za trgovce, ki upoštevajo to uredbo, je treba pojasniti, da zgolj dejstvo, da trgovec omogoča dostop do svojega spletnega vmesnika strankam iz druge države članice ali da ne uporablja različnih splošnih pogojev dostopa v primerih, določenih v tej uredbi, če je primerno tudi s sklenitvijo pogodb, ali da sprejema plačilne instrumente iz druge države članice, samo po sebi ne pomeni, da so dejavnosti trgovca usmerjene v državo članico stranke za določitev veljavne zakonodaje in jurisdikcije, razen če so dokazani dodatni elementi, na podlagi katerih je razvidno, da so dejavnosti trgovca namenjene za te države članice v skladu z zakonodajo Unije.
_________________	_________________
²⁴Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) (UL L 177, 4.7.2008, str. 6).	²⁴Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) (UL L 177, 4.7.2008, str. 6).
²⁵Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 351, 20.12.2012, str. 1).	²⁵Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 351, 20.12.2012, str. 1).
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Uvodna izjava 11
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11) Diskriminatorne prakse, ki si jih ta Uredba prizadeva odpraviti, se običajno izvajajo prek splošnih pogojev in drugih informacij, ki jih določi in uporablja trgovec ali se določijo in uporabljajo v njegovem imenu kot predpogoj za dostop do blaga ali storitev, ter so dostopni splošni javnosti. Taki splošni pogoji dostopa med drugim vključujejo cene, plačilne pogoje in pogoje dostave. Trgovec jih lahko za splošno javnost objavi ali se objavijo v njegovem imenu z uporabo različnih sredstev, npr. v obliki informacij, objavljenih v oglasih, na spletiščih ali v predpogodbeni ali pogodbeni dokumentaciji. Taki pogoji veljajo v odsotnosti posamično dogovorjenega sporazuma, ki določa drugače in ga neposredno skleneta trgovec in stranka. Pogoji, o katerih se posebej dogovorijo trgovec in stranke, se za namene te uredbe ne bi smeli šteti za splošne pogoje dostopa.	(11) Diskriminatorne prakse, ki si jih ta Uredba prizadeva odpraviti, se običajno izvajajo prek splošnih pogojev in drugih informacij, ki jih določi in uporablja trgovec ali se določijo in uporabljajo v njegovem imenu kot predpogoj za dostop do blaga ali storitev, ter so dostopni splošni javnosti. Taki splošni pogoji dostopa med drugim vključujejo cene, zahteve glede telefonskih klicnih kod, plačilne pogoje in pogoje dostave. Trgovec jih lahko za splošno javnost objavi ali se objavijo v njegovem imenu z uporabo različnih sredstev, npr. v obliki informacij, objavljenih v oglasih, na spletiščih ali v predpogodbeni ali pogodbeni dokumentaciji. Taki pogoji veljajo v odsotnosti posamično dogovorjenega sporazuma, ki določa drugače in ga neposredno skleneta trgovec in stranka. Pogoji, o katerih se posebej dogovorijo trgovec in stranke, se za namene te uredbe ne bi smeli šteti za splošne pogoje dostopa.
Obrazložitev
Do diskriminacije lahko pride, ko trgovci za dokončanje transakcije od stranke zahtevajo telefonsko številko z določeno kodo države.
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Uvodna izjava 11 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(11a) Različni cenovni sporazumi v posameznih državah članicah se ne smejo šteti za diskriminatorno prakso.
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Uvodna izjava 12
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(12) Tako potrošnike kot podjetja bi bilo treba varovati pred diskriminacijo iz razlogov, povezanih z njihovim državljanstvom, krajem prebivališča ali krajem sedeža, ko so v vlogi strank za namene te uredbe. Takšno varstvo pa ne bi smelo veljati tudi za stranke, ki kupujejo blago ali storitve za nadaljnjo prodajo, saj bi vplivalo na široko uporabljane distribucijske sisteme med podjetji v okviru poslovanja med podjetji, kot sta selektivna in izključna distribucija, ki proizvajalcem običajno omogočajo, da sami izberejo svoje trgovce na drobno ob upoštevanju pravil o konkurenci.	(12) Tako potrošnike kot podjetja bi bilo treba varovati pred diskriminacijo iz razlogov, povezanih z njihovim državljanstvom, krajem prebivališča ali krajem sedeža, ko so v vlogi strank za namene te uredbe. Takšno varstvo pa ne bi smelo veljati tudi za stranke, ki kupujejo blago ali storitve za nadaljnjo prodajo, komercialno dajanje v najem ali preoblikovanje in predelavo kupljenega blaga, saj bi vplivalo na široko uporabljane distribucijske sisteme med podjetji v okviru poslovanja med podjetji, kot sta selektivna in izključna distribucija, ki proizvajalcem običajno omogočajo, da sami izberejo svoje trgovce na drobno ob upoštevanju pravil o konkurenci. Stranke bi bilo treba varovati pred diskriminacijo le iz razlogov, povezanih z njihovim državljanstvom, krajem prebivališča ali krajem sedeža pri nakupu blaga ali storitve za končno uporabo.
Predlog spremembe 16 Predlog uredbe Uvodna izjava 14
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(14) Da bi povečali možnost strank za dostop do informacij, povezanih s prodajo blaga in opravljanjem storitev na notranjem trgu, ter povečali preglednost, tudi kar zadeva cene, trgovci ne bi smeli z uporabo tehnoloških sredstev ali na druge načine strankam preprečevati polnega in enakega dostopa do spletnih vmesnikov na podlagi njihovega državljanstva, kraja prebivališča ali kraja sedeža. Taka tehnološka sredstva lahko vključujejo zlasti kakršno koli tehnologijo, ki se uporablja za ugotavljanje fizične lokacije stranke, vključno z njenim sledenjem z uporabo naslova IP, koordinatami, pridobljenimi z globalnim satelitskim navigacijskim sistemom, ali podatki, povezanimi s plačilno transakcijo. Prepovedi diskriminacije v zvezi z dostopom do spletnih vmesnikov pa se ne sme razumeti, kot da trgovce zavezuje k sklepanju trgovinskih poslov s strankami.	(14) Da bi povečali možnost strank za dostop do informacij, povezanih s prodajo blaga in opravljanjem storitev na notranjem trgu, ter povečali preglednost, med drugim tudi kar zadeva cene, trgovci ali druge stranke, ki delujejo v njihovem imenu, vključno s posredniki in operaterji spletnih vmesnikov, namenjenih za zagotavljanje dostopa, ne bi smeli z uporabo tehnoloških sredstev ali na druge načine strankam preprečevati polnega in enakega dostopa do spletnih vmesnikov na podlagi njihovega državljanstva, kraja prebivališča ali kraja sedeža. Taka tehnološka sredstva lahko med drugim vključujejo zlasti kakršno koli tehnologijo, ki se uporablja za ugotavljanje fizične lokacije stranke, vključno z njenim sledenjem z uporabo naslova IP, zgodovino in/ali vzorci brskanja po spletu, sledenjem GSM ali lokalizacijo, koordinatami, pridobljenimi z globalnim satelitskim navigacijskim sistemom, ali podatki, povezanimi s plačilno transakcijo. Prepovedi diskriminacije v zvezi z dostopom do spletnih vmesnikov pa se ne sme razumeti, kot da trgovce zavezuje k sklepanju trgovinskih poslov s strankami.
Predlog spremembe 17 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(14a) V nekaterih primerih je lahko blokiranje, omejevanje dostopa ali preusmeritev brez strankinega soglasja na drugo različico spletnega vmesnika iz razlogov, povezanih z državljanstvom, krajem prebivališča ali krajem sedeža stranke potrebno zaradi zagotavljanja skladnosti s pravno zahtevo prava Unije ali zakonov držav članic v skladu s pravom Unije. Taki zakoni lahko omejujejo dostop strank do nekaterih izdelkov ali storitev, denimo s prepovedjo prikazovanja določenih vsebin v posameznih državah članicah. Trgovcem se ne sme preprečiti izpolnjevanja takih zahtev, zato morajo imeti možnost blokiranja, omejevanja dostopa ali preusmerjanja posameznih strank ali strank na določenih ozemljih na spletni vmesnik, če je to iz tega razloga potrebno. Trgovec zagotovi jasno razlago, če blokira ali omeji dostop do spletnega vmesnika, da bi zagotovil skladnost s pravno zahtevo iz zakonodaje Unije ali zakonov držav članic v skladu s pravom Unije.
Predlog spremembe 18 Predlog uredbe Uvodna izjava 16
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(16) V nekaterih primerih je blokiranje, omejevanje dostopa ali preusmeritev brez strankinega soglasja na drugo različico spletnega vmesnika iz razlogov, povezanih s strankinim državljanstvom, krajem prebivališča ali krajem sedeža lahko potrebno zaradi zagotavljanja skladnosti s pravno zahtevo prava Unije ali zakonov držav članic v skladu s pravom Unije. Taki zakoni lahko omejujejo dostop strank do nekaterih izdelkov ali storitev, denimo s prepovedjo prikazovanja določenih vsebin v posameznih državah članicah. Trgovcem se ne sme preprečiti izpolnjevanja takih zahtev, zato morajo imeti možnost blokiranja, omejevanja dostopa ali preusmerjanja posameznih strank ali strank na določenih ozemljih na spletni vmesnik, če je to iz tega razloga potrebno.	(16) V nekaterih primerih je lahko blokiranje, omejevanje dostopa ali preusmeritev brez strankinega soglasja na drugo različico spletnega vmesnika iz razlogov, povezanih z državljanstvom, krajem prebivališča ali krajem sedeža stranke potrebno zaradi zagotavljanja skladnosti s pravno zahtevo prava Unije ali zakonov držav članic v skladu s pravom Unije. Taki zakoni lahko omejujejo dostop strank do nekaterih izdelkov ali storitev, denimo s prepovedjo prikazovanja določenih vsebin v posameznih državah članicah. Trgovcem se ne sme preprečiti izpolnjevanja takih zahtev, zato morajo imeti možnost blokiranja, omejevanja dostopa ali preusmerjanja posameznih strank ali strank na določenih ozemljih na spletni vmesnik, če je to iz tega razloga potrebno. Poleg tega uporaba te uredbe državam članicam ne bi smela preprečevati uveljavljanja njihovih temeljnih pravil in načel v zvezi s svobodo tiska in svobodo izražanja.
Predlog spremembe 19 Predlog uredbe Uvodna izjava 17
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(17) V številnih določenih okoliščinah ni mogoče objektivno upravičiti nobene razlike pri obravnavanju strank z uporabo splošnih pogojev dostopa, vključno s popolno zavrnitvijo prodaje blaga ali opravljanja storitev, iz razlogov, povezanih s strankinim državljanstvom, krajem prebivališča ali krajem sedeža. V takih okoliščinah bi morala biti vsakršna diskriminacija prepovedana, stranke pa bi morale biti upravičene v skladu s pogoji, določenimi v tej uredbi, sklepati trgovinske posle pod enakimi pogoji kot lokalne stranke ter imeti poln in enak dostop do vseh vrst ponujenega blaga in storitev, ne glede na svoje državljanstvo, kraj prebivališča ali kraj sedeža. Trgovci bi morali torej po potrebi sprejeti ukrepe, da bi zagotovili skladnost z navedeno prepovedjo diskriminacije, če bi bil strankam tak poln in enak dostop sicer preprečen. Prepovedi, ki velja v navedenih okoliščinah, pa se ne sme razumeti, kot da trgovcem preprečuje, da bi svoje dejavnosti osredotočali na različne države članice ali posamezne skupine strank s ciljno prilagojenimi ponudbami in različnimi pogoji, vključno z vzpostavitvijo spletnih vmesnikov za posamezne države.	(17) V številnih določenih okoliščinah ni mogoče objektivno upravičiti nobene razlike pri obravnavanju strank z uporabo splošnih pogojev dostopa, vključno s popolno zavrnitvijo prodaje blaga ali opravljanja storitev, iz razlogov, povezanih s strankinim državljanstvom, krajem prebivališča ali krajem sedeža. V takih okoliščinah bi morala biti vsakršna diskriminacija prepovedana, stranke pa bi morale biti upravičene v skladu s pogoji, določenimi v tej uredbi, sklepati trgovinske posle pod enakimi pogoji kot lokalne stranke ter imeti poln in enak dostop do vseh vrst ponujenega blaga in storitev, ne glede na svoje državljanstvo, kraj prebivališča ali kraj sedeža, drugi neposredni načini, povezani s temi merili, pa se ne smejo smatrati za objektivno upravičene v smislu člena 20 Direktive 2006/123/ES. Trgovci bi morali torej po potrebi sprejeti ukrepe, da bi zagotovili skladnost z navedeno prepovedjo diskriminacije, če bi bil strankam tak poln in enak dostop sicer preprečen. Prepovedi, ki velja v navedenih okoliščinah, pa se ne sme razumeti, kot da trgovcem preprečuje, da bi svoje dejavnosti osredotočali na različne države članice ali posamezne skupine strank s ciljno prilagojenimi ponudbami in različnimi pogoji, vključno z vzpostavitvijo spletnih vmesnikov za posamezne države. Če pa se za storitve ali blaga iz objektivnih razlogov uporabijo drugačni pogoji, to ni nezakonita diskriminacija, kot jo določata člen 20 in uvodna izjava 95 Direktive 2006/123/ES.
Predlog spremembe 20 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(17a) Člen 6 Uredbe (ES) št. 593/2008 (Rim I) ureja potrošniške pogodbe. V skladu s tem členom za pogodbo med potrošnikom in trgovcem velja zakonodaja države, kjer ima potrošnik običajno prebivališče, če trgovec na kakršen koli način usmerja poklicno ali komercialno dejavnost v to državo. V primerih iz člena 4(1)(a) do (c) ponudnik svoje dejavnosti ne umerja v državo članico potrošnika. V takih primerih uredba Rim I določa, da za pogodbo ne velja pravo države, v kateri ima potrošnik prebivališče. V tem primeru se uporablja načelo svobodne izbire (člen 3 uredbe Rim I). Enako velja za jurisdikcijo, kar določa Uredba (EU) št. 1215/2012.
Predlog spremembe 21 Predlog uredbe Uvodna izjava 18
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(18) Prva taka okoliščina je, če trgovec sicer prodaja blago, vendar ne zagotavlja sam čezmejne dostave tega blaga v državo članico, kjer stranka prebiva, in tudi ni na voljo v njegovem imenu. V takih okoliščinah mora imeti stranka možnost kupiti blago pod povsem enakimi pogoji, vključno s ceno in pogoji dostave, kot podobne stranke, ki prebivajo v državi članici trgovca. To lahko pomeni, da bo morala tuja stranka blago prevzeti v tej ali drugi državi članici, kamor trgovec dostavlja. V tem primeru se ni treba niti registrirati za davek na dodano vrednost (DDV) v državi članici stranke niti poskrbeti za čezmejno dostavo blaga.	(18) Prva taka okoliščina je, če trgovec sicer prodaja blago, vendar ne zagotavlja sam čezmejne dostave tega blaga v državo članico, kjer stranka prebiva, in tudi ni na voljo v njegovem imenu. V takih okoliščinah, in če je pogodba sklenjena med trgovcem in stranko, mora imeti stranka možnost kupiti blago pod povsem enakimi pogoji, vključno s pogoji dostave, kot podobne stranke, ki prebivajo v državi članici trgovca. To lahko pomeni, da bo morala tuja stranka blago prevzeti v tej ali drugi državi članici, kamor trgovec dostavlja. V tem primeru se ni treba niti registrirati za davek na dodano vrednost (DDV) v državi članici stranke niti poskrbeti za čezmejno dostavo blaga. Trgovec ne sme biti prisiljen, da dostavi blago.
Predlog spremembe 22 Predlog uredbe Uvodna izjava 19
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(19) Za drugo vrsto okoliščin gre, če trgovec opravlja elektronsko opravljene storitve razen storitev, katerih glavna značilnost je zagotavljanje dostopa do del, zaščitenih z avtorskimi pravicami, ali drugih zaščitenih vsebin, in njihove uporabe, kot so storitve v oblaku, storitve skladiščenja podatkov, spletno gostovanje in zagotavljanje požarnih zidov. V tem primeru fizična dostava ni potrebna, saj se storitve opravijo elektronsko. The trader can declare and pay VAT in a simplified manner in accordance with the rules on VAT Mini-One-Stop-Shop (MOSS) set out in Council Implementing Regulation (EU) No 282/2011²⁶.	(19) Za drugo vrsto okoliščin gre, če trgovec opravlja elektronsko opravljene storitve razen storitev, katerih glavna značilnost je zagotavljanje dostopa do del, zaščitenih z avtorskimi pravicami, ali drugih zaščitenih vsebin, in njihove uporabe, kot so storitve v oblaku, storitve skladiščenja podatkov, spletno gostovanje in zagotavljanje požarnih zidov. V tem primeru fizična dostava ni potrebna, saj se storitve opravijo elektronsko. Trgovec lahko DDV prijavi in plača na poenostavljen način v skladu s pravili o minimalnem sistemu „vse na enem mestu“ (MOSS) za DDV v skladu z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 282/2011²⁶. Morebitna razlika v končni ceni zaradi uporabe različnih stopenj DDV-ja v skladu z veljavno zakonodajo na kraju potrošnje ne bi smela povzročiti uporabe različnih pogojev za dostop.
__________________	__________________
²⁶Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 282/2011 z dne 15. marca 2011 o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 77, 23.3.2011, str. 1).	²⁶Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 282/2011 z dne 15. marca 2011 o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 77, 23.3.2011, str. 1).
Predlog spremembe 23 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(21a) Prepoved diskriminacije v teh primerih se ne sme šteti za omejevanje pravice trgovcev, da razvijejo svojo poslovno strategijo z usmeritvijo svojih dejavnosti v različne države članice ali na posamezne skupine strank s ciljno prilagojenimi ponudbami in različnimi pogoji, vključno z vzpostavitvijo spletnih vmesnikov za posamezne države ali regije. Vendar bi morala imeti tuja stranka, če prosi za dostop do takih spletnih vmesnikov in posebne ponudbe v skladu z določeno vrsto pogojev, enake pogodbene pravice in obveznosti, kot veljajo za nacionalne transakcije. V skladu s to uredbo bi morale biti pri zagotavljanju poprodajnih storitev dovoljene ozemeljske omejitve, navedene v pogojih, ki jih je stranka sprejela, v skladu s pravom Unije in veljavno nacionalno zakonodajo, sprejeto na njeni podlagi. Spoštovanje te uredbe ne bi smelo povzročiti obveznosti trgovcev, da dostavijo blago prek meja, ali obveznosti, da vzamejo nazaj blago iz države sedeža ali prebivališča stranke.
Predlog spremembe 24 Predlog uredbe Uvodna izjava 22
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(22) Trgovcem, za katere velja posebna ureditev iz poglavja 1 naslova XII Direktive Sveta 2006/112/EC²⁷, ni treba plačati DDV. Za te trgovce bi pri opravljanju elektronsko opravljenih storitev prepoved uporabe drugačnih splošnih pogojev za dostop iz razlogov, povezanih z državljanstvom, krajem prebivališča ali krajem sedeža, pomenila, da se morajo registrirati za namene obračunavanja DDV drugih držav članic, in bi lahko povzročila dodatne stroške, kar bi glede na velikost in značilnosti zadevnih trgovcev pomenilo nesorazmerno obremenitev. Zato bi bilo treba te trgovce za čas veljavnosti te ureditve izvzeti iz navedene prepovedi.	(22) Trgovcem, za katere velja posebna ureditev iz poglavja 1 naslova XII Direktive Sveta 2006/112/ES²⁷, ni treba plačati DDV v državi članici, kjer imajo sedež. Za te trgovce bi pri opravljanju elektronsko opravljenih storitev prepoved uporabe drugačnih splošnih pogojev za dostop iz razlogov, povezanih z državljanstvom, krajem prebivališča ali krajem sedeža, pomenila, da se morajo registrirati za namene obračunavanja DDV drugih držav članic, in bi lahko povzročila dodatne stroške, kar bi glede na velikost in značilnosti zadevnih trgovcev pomenilo nesorazmerno obremenitev. Zato bi bilo treba te trgovce za čas veljavnosti te ureditve izvzeti iz navedene prepovedi.
_________________	_________________
²⁷Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, 11.12.2006, str. 1–118).	²⁷Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, 11.12.2006, str. 1–118).
Predlog spremembe 25 Predlog uredbe Uvodna izjava 24
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(24) V skladu s pravom Unije lahko trgovci načeloma sami odločajo, katera plačilna sredstva bodo sprejeli, vključno s plačilnimi blagovnimi znamkami. Ko pa odločitev sprejmejo, v skladu z obstoječim pravnim okvirom za plačilne storitve ni nobenega razloga, da bi diskriminirali stranke v Uniji, tako da zavrnejo nekatere trgovinske posle ali zanje kako drugače uporabijo drugačne pogoje plačila iz razlogov, povezanih z državljanstvom, krajem prebivališča ali krajem sedeža stranke. V navedenem primeru bi moralo biti tako neupravičeno neenako obravnavanje iz razlogov, povezanih s krajem plačilnega računa, sedeža ponudnika plačilnih storitev ali izdaje plačilnega instrumenta v Uniji, prav tako izrecno prepovedano. Poleg tega je treba opozoriti, da že Uredba (EU) št. 260/2012 prepoveduje vsem prejemnikom plačil, vključno s trgovci, da bi plačilo v eurih sprejeli le, če je bančni račun v določeni državi članici.	(24) V skladu s pravom Unije lahko trgovci načeloma sami odločajo, katera plačilna sredstva bodo sprejeli. V skladu z Uredbo (EU) 2015/751 Evropskega parlamenta in Sveta^1b in Direktivo 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta^1b trgovci, ki sprejmejo kartični plačilni instrument določene plačilne blagovne znamke in kategorije niso dolžni sprejeti kartičnih plačilnih instrumentov iste kategorije, vendar druge znamke ali iste znamke vendar druge kategorije. Ko pa odločitev sprejmejo, v skladu z obstoječim pravnim okvirom za plačilne storitve ni nobenega razloga, da bi diskriminirali stranke v Uniji, tako da zavrnejo nekatere trgovinske posle ali zanje kako drugače uporabijo drugačne pogoje plačila iz razlogov, povezanih z državljanstvom, krajem prebivališča ali krajem sedeža stranke. V navedenem primeru bi moralo biti tako neupravičeno neenako obravnavanje iz razlogov, povezanih s krajem plačilnega računa, sedeža ponudnika plačilnih storitev ali izdaje plačilnega instrumenta v Uniji, prav tako izrecno prepovedano. Evropska komisija bi morala preučiti uporabo spodbud za povečanje rabe evropskih plačilnih storitev. Poleg tega bi morala Komisija preučiti, ali naj vzpostavi zakonodajni okvir, ki bo ob upoštevanju načela svobode sklepanja pogodb omogočal zaščito podjetij in potrošnikov pri izvedi transakcij prek alternativnih načinov plačila, vključno z virtualnimi valutami, drugimi transakcijami blokovnih verig in elektronskimi denarnicami. Osebni podatki, ki se ustvarijo pri transakcijah e-trgovanja, bi se morali hraniti v podatkovnih centrih v Uniji, ne glede na sedež podjetja za plačevanje, razen če se prenos teh podatkov v tretjo državo izvede v skladu z Uredbo (EU) št. 2016/679 in zagotavlja ustrezno raven zaščite za potrošnike in podjetja. Poleg tega je treba opozoriti, da že Uredba (EU) št. 260/2012 prepoveduje vsem prejemnikom plačil, vključno s trgovci, da bi plačilo v eurih sprejeli le, če je bančni račun v določeni državi članici. Trgovci bi morali še naprej imeti proste roke zahtevati nadomestilo za uporabo plačilnega instrumenta. Vendar bi morale za to pravico veljati omejitve v skladu s členom 62 Direktive (EU) 2015/2366^1c, kar med drugim pomeni, da ta dodatna nadomestila ne morejo biti višja od dejanskih stroškov trgovca.
	__________________
	^1a Uredba (EU) 2015/751 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o medbančnih provizijah za kartične plačilne transakcije (UL L 123, 19.5.2015, str. 1).
	^1b Direktiva 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu in o spremembah direktiv 97/7/ES, 2002/65/ES, 2005/60/ES in 2006/48/ES ter o razveljavitvi Direktive 97/5/ES (UL L 319, 5.12.2007, str. 1).
	^1cDirektiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L 337, 23.12.2015, str. 35).
Predlog spremembe 26 Predlog uredbe Uvodna izjava 24 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(24a) Če vlada, centralna banka ali drug regulativni organ sprejme ukrepe za omejitev toka kapitala v gospodarstvo države članice ali iz njega, kot so kapitalske omejitve, bi se morala ta uredba še naprej uporabljati v skladu z zakonodajo Unije in ustrezno nacionalno zakonodajo ter ustreznimi omejitvami v skladu z zakonodajo Unije. Zato bi bilo treba prepovedati vsako neposredno ali posredno diskriminacijo na podlagi državljanstva, prebivališča ali sedeža stranke, kraja plačilnega računa, sedeža ponudnika plačilnih storitev ali izdaje plačilnega instrumenta v Uniji.
Predlog spremembe 27 Predlog uredbe Uvodna izjava 25 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(25a) Podatki, ki se ustvarijo pri e-trgovini in spletnih transakcijah, bi morali biti skladni z zakonodajnim okvirom o prometu in lokaciji podatkov, njihovi hrambi, varstvu in analiziranju, s čimer se zagotovi polna skladnost z zakonodajo Unije. Omrežni in informacijski sistemi bi morali delovati v skladu z ustreznimi določbami Direktive (EU) št. 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta^1a, da bi zagotovili čim večjo varnost omrežij in informacijskih sistemov.
	_____________________
	^1a Direktiva (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji (UL L 194, 19.7.2016, str. 1).
Predlog spremembe 28 Predlog uredbe Uvodna izjava 28
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(28) Potrošniki bi morali imeti možnost prejeti pomoč od odgovornih organov za lažje reševanje sporov s trgovci, ki izhajajo iz uporabe te uredbe, tudi prek enotnega obrazca za pritožbe.	(28) Stranke bi morale imeti možnost prejeti pomoč od odgovornih organov za lažje reševanje sporov s trgovci, ki izhajajo iz uporabe te uredbe, tudi prek enotnega obrazca za pritožbe.
Predlog spremembe 29 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Namen te uredbe je prispevati k pravilnemu delovanju notranjega trga s preprečevanjem diskriminacije, ki posredno ali neposredno temelji državljanstvu, kraju prebivališča ali kraju sedeža strank.	1. Namen te uredbe je prispevati k pravilnemu delovanju notranjega trga s preprečevanjem diskriminacije, ki posredno ali neposredno temelji na državljanstvu, kraju prebivališča ali kraju sedeža strank, in med drugim opredeliti razmere, ko različna obravnava v skladu s členom 20(2) Direktive 2006/123/ES v nobenih okoliščinah ni opravičljiva, z izjemo primerov, ko bi lahko za storitve ali blago iz objektivnih razlogov uporabili različne pogoje v skladu z istim členom Direktive 2006/123/ES.
Predlog spremembe 30 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Uredba ne sme omejevati svobode gospodarske pobude in svobode sklepanja pogodb, ki sta zapisani v členu 16 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.
Predlog spremembe 31 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Ta uredba ne vpliva na akte prava Unije o pravosodnem sodelovanju v civilnih zadevah. Skladnost s to uredbo se ne razlaga v smislu, da trgovec usmerja svoje dejavnosti v državo članico, kjer ima potrošnik običajno ali stalno prebivališče v smislu točke (b) člena 6(1) Uredbe (ES) št. 593/2008 in točke (c) člena 17(1) Uredbe (EU) št. 1215/2012.	5. Ta uredba ne vpliva na akte prava Unije o pravosodnem sodelovanju v civilnih zadevah. Skladnost s to uredbo se ne razlaga v smislu, da trgovec usmerja svoje dejavnosti v državo članico, kjer ima potrošnik običajno ali stalno prebivališče v smislu točke (b) člena 6(1) Uredbe (ES) št. 593/2008 in točke (c) člena 17(1) Uredbe (EU) št. 1215/2012. Zlasti kadar trgovec v skladu s to uredbo zagotavlja dostop strankam do njegovega spletnega vmesnika, ne glede na njihovo državljanstvo ali kraj prebivališča, ne uporablja različnih splošnih pogojev dostopa pri prodaji blaga ali zagotavljanju storitev v primerih iz te uredbe ali ko sprejema plačilne instrumente, izdane v drugi državi članici na nediskriminatorni podlagi, se ne smatra, da trgovec usmerja svoje dejavnosti v državo članico, kjer ima potrošnik običajno ali stalno prebivališče, razen če se ugotovi obstoj drugih dodatnih elementov, ki kažejo na splošno namero trgovca, da svojo dejavnost usmeri v to državo članico.
Predlog spremembe 32 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Za namene te uredbe se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 7 Izvedbene uredbe (EU) št. 282/2011, člena 2(10), (20) in (30) Uredbe (EU) št. 2015/751 Evropskega parlamenta in Sveta³² ter člena 4(8), (9), (11), (12), (14), (23), (24) in (30) Direktive (EU) 2015/2366.	Za namene te uredbe se uporabljajo opredelitev pojma „elektronsko opravljene storitve“ iz člena 7 Izvedbene uredbe (EU) št. 282/2011, opredelitve pojmov „medbančna provizija“, „kartični plačilni instrument“, „plačilna blagovna znamka“, „debetna kartica“, „kreditna kartica“ oziroma „predplačniška kartica“ iz člena 2(10), (20) in (30), (33), (34) in (35) Uredbe (EU) št. 2015/751 ter opredelitve pojmov „plačilna transakcija“, „plačnik“, „ponudnik plačilnih storitev“, „plačilni račun“, „plačilni instrument“, „direktna obremenitev“, „kreditno plačilo“ in „močna avtentikacija strank“ iz člena 4(5), (8), (11), (12), (14), (23), (24) in (30) Direktive (EU) 2015/2366.
__________________
³² Uredba (EU) 2015/751 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o medbančnih provizijah za kartične plačilne transakcije (UL L 123, 19.5.2015, str. 1).
Predlog spremembe 33 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Uporabljajo se tudi naslednje opredelitve:	Za namene te uredbe se uporabljajo tudi naslednje opredelitve pojmov:
Predlog spremembe 34 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) „stranka“ pomeni potrošnika ali podjetje, ki je državljan države članice ali ima v njej prebivališče ali sedež in ki namerava kupiti ali kupi blago ali storitev v Uniji, razen za nadaljnjo prodajo;	(c) „stranka“ pomeni potrošnika ali podjetje, ki je državljan države članice ali ima v njej prebivališče ali sedež in ki namerava kupiti ali kupi blago ali storitev v Uniji, razen za nadaljnjo prodajo, najem, preoblikovanje ali predelavo v komercialne namene. Uredba pokriva samo namen končne uporabe tega potrošnika ali podjetja.
Predlog spremembe 35 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) „splošni pogoji dostopa“ pomenijo vse pogoje in druge informacije, vključno s prodajnimi cenami, ki urejajo dostop strank do blaga ali storitev, ki jih za prodajo ponuja trgovec, ter jih trgovec uporablja in objavi za splošno javnost ali se uporabljajo in objavijo v njegovem imenu ter veljajo v odsotnosti posamično dogovorjenega sporazuma med trgovcem in stranko;	(d) „splošni pogoji dostopa“ pomenijo vse pogoje in druge informacije, vključno s prodajnimi cenami, zahtevami glede telefonskih klicnih kod, ki urejajo dostop strank do blaga ali storitev, ki jih za prodajo ponuja trgovec, ter jih trgovec uporablja in objavi za splošno javnost ali se uporabljajo in objavijo v njegovem imenu ter veljajo v odsotnosti posamično dogovorjenega sporazuma med trgovcem in stranko;
Obrazložitev
Do diskriminacije lahko pride, ko trgovci za dokončanje transakcije od stranke zahtevajo telefonsko številko z določeno kodo države.
Predlog spremembe 36 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka f
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(f) „spletni vmesnik“ pomeni vso programsko opremo, vključno s spletno stranjo in aplikacijami, ki jo upravlja trgovec ali se upravlja v njegovem imenu in je namenjena temu, da strankam omogoča dostop do trgovčevega blaga ali storitev, da bi sklepale trgovinske posle, povezane s tem blagom ali storitvami;	(f) „spletni vmesnik“ pomeni vso programsko opremo, vključno s spletno stranjo ali njenim delom in aplikacijami, ki jo upravlja trgovec ali se upravlja v njegovem imenu in je namenjena temu, da strankam omogoča dostop do trgovčevega blaga ali storitev, da bi sklepale trgovinske posle, povezane s tem blagom ali storitvami;
Predlog spremembe 37 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Trgovci strank iz razlogov, povezanih z njihovim državljanstvom, krajem prebivališča ali krajem sedeža, ne smejo preusmeriti na različico spletnega vmesnika, ki se od vmesnika, ki ga je stranka prvotno želela obiskati, razlikuje po postavitvi, jeziku ali drugih lastnostih, posebej namenjenih strankam z določenim državljanstvom, krajem prebivališča ali krajem sedeža, razen če stranka pred preusmeritvijo z njo izrecno soglaša.	Trgovci strank iz razlogov, povezanih z njihovim državljanstvom, krajem prebivališča ali krajem sedeža, ne smejo preusmeriti na različico spletnega vmesnika, ki se od vmesnika, ki ga je stranka sprva želela obiskati, razlikuje po postavitvi, jeziku ali drugih lastnostih, posebej namenjenih strankam z določenim državljanstvom, krajem prebivališča ali krajem sedeža, razen če stranka pred preusmeritvijo z njo izrecno soglaša.
Predlog spremembe 38 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
V primeru take preusmeritve z izrecnim soglasjem stranke mora prvotna različica spletnega vmesnika ostati enostavno dostopna.	V primeru take preusmeritve z izrecnim soglasjem stranke mora različica spletnega vmesnika, ki ga je stranka sprva želela obiskati, ostati enostavno dostopna.
Predlog spremembe 39 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Prepovedi iz odstavkov 1 in 2 ne veljajo v primerih, ko so blokiranje, omejitev dostopa ali preusmeritev nekaterih strank ali strank na nekaterih ozemljih potrebni za zagotavljanje skladnosti s pravno zahtevo prava Unije ali zakonov držav članic v skladu s pravom Unije.	3. Prepovedi iz odstavkov 1 in 2 ne veljajo v primerih, ko so blokiranje spletnega vmesnika, omejitev dostopa ali preusmeritev nekaterih strank ali strank na nekaterih ozemljih potrebni za zagotavljanje skladnosti s pravno zahtevo prava Unije ali zakonov držav članic v skladu s pravom Unije.
Predlog spremembe 40 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Če trgovec blokira ali omejuje dostop strank do spletnega vmesnika ali stranke preusmerja na drugačno različico spletnega vmesnika v skladu z odstavkom 4, mora zagotoviti jasno utemeljitev. Ta mora biti v jeziku spletnega vmesnika, ki ga je stranka sprva želela obiskati.	4. Če trgovec blokira ali omejuje dostop strank do spletnega vmesnika ali stranke preusmerja na drugačno različico spletnega vmesnika v skladu z odstavkom 3, mora zadevnim strankam zagotoviti jasno pojasnilo. Ta mora biti v jeziku spletnega vmesnika, ki ga je stranka sprva želela obiskati.
Predlog spremembe 41 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Trgovci ne smejo uporabljati drugačnih splošnih pogojev dostopa do svojega blaga ali storitev iz razlogov, povezanih z državljanstvom, krajem prebivališča ali krajem sedeža stranke, v naslednjih primerih:	1. Trgovci ne smejo uporabljati drugačnih splošnih pogojev dostopa do svojega blaga ali storitev iz razlogov, povezanih z državljanstvom, krajem prebivališča ali krajem sedeža stranke, v primerih, ko želi stranka:
Predlog spremembe 42 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) če trgovec prodaja blago, ki ga ne dostavlja ali se ne dostavlja v njegovem imenu čez mejo v državo članico stranke;	(a) če se od trgovca kupi blago, ki ga ne dostavlja ali se ne dostavlja v njegovem imenu čez mejo v državo članico stranke;
Predlog spremembe 43 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) če trgovec zagotavlja elektronsko opravljene storitve, razen storitev, katerih glavna značilnost je zagotavljanje dostopa do del, zaščitenih z avtorskimi pravicami, ali drugih zaščitenih vsebin, in njihove uporabe;	(b) če se od trgovca prejmejo elektronsko opravljene storitve, razen storitev, katerih glavna značilnost je zagotavljanje dostopa do del, zaščitenih z avtorskimi pravicami, ali drugih zaščitenih vsebin, in njihove uporabe;
Predlog spremembe 44 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) če trgovec zagotavlja storitve, razen tistih iz točke (b), ter jih stranka prejme v njegovih prostorih ali na fizični lokaciji, kjer trgovec deluje, v državi članici, v kateri stranka nima državljanstva, prebivališča ali sedeža.	(c) če se prejmejo storitve, razen tistih iz točke (b), od trgovca v državi članici, v kateri ta trgovec deluje, in če je ta stranka državljan druge države članice ali ima prebivališče ali sedež v drugi državi članici.
Predlog spremembe 45 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Trgovci iz razlogov, povezanih z državljanstvom, krajem prebivališča ali krajem sedeža stranke, krajem plačilnega računa, sedeža ponudnika plačilnih storitev ali izdaje plačilnega instrumenta v Uniji, ne smejo uporabljati drugačnih pogojev plačila za prodajo blaga ali opravljanje storitev, če:	1. Trgovci v okviru elektronskih plačilnih sredstev, zlasti kreditnih plačil, direktnih obremenitev ali kartičnih plačilnih instrumentov določene blagovne znamke in kategorije, iz razlogov, povezanih z državljanstvom, krajem prebivališča ali krajem sedeža stranke, krajem plačilnega računa, sedeža ponudnika plačilnih storitev ali izdaje plačilnega instrumenta v Uniji, ne smejo uporabljati drugačnih pogojev plačila za prodajo blaga ali opravljanje storitev, če:
Predlog spremembe 46 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) so plačila opravljena v obliki elektronske transakcije z bančnim nakazilom, neposredno obremenitvijo ali kartičnim plačilnim instrumentom iste plačilne blagovne znamke;	črtano
Predlog spremembe 47 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) lahko prejemnik plačila od plačnika zahteva močno avtentikacijo strank v skladu z Direktivo (EU) 2015/2366; in	(b) je identiteto plačnika ali veljavnost uporabe plačilnih sredstev mogoče preveriti z močno avtentikacijo strank v skladu z Direktivo (EU) 2015/2366; in
Predlog spremembe 48 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) so plačila v valuti, ki jo prejemnik plačila sprejema.	(c) so plačilne transakcije v valuti, ki jo trgovec sprejema.
Predlog spremembe 49 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Prepoved iz odstavka 1 ne posega v pravico trgovca, da iz objektivnih razlogov zadrži blago ali opravljanje storitve, dokler plačilna transakcija ni pravilno odrejena.
Predlog spremembe 50 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Prepoved iz odstavka 1 ne izključuje možnosti trgovcev, da zahtevajo nadomestilo za uporabo kartičnega plačilnega instrumenta, za katerega medbančne provizije niso urejene v poglavju II Uredbe (EU) št. 2015/751, in za tiste plačilne storitve, za katere ne velja Uredba (EU) št. 260/2012. Ta nadomestila ne smejo preseči stroškov, ki jih ima trgovec zaradi uporabe plačilnega instrumenta.	2. Prepoved iz odstavka 1 ne izključuje možnosti trgovcev, da zahtevajo nadomestilo za uporabo kartičnega plačilnega instrumenta, za katerega medbančne provizije niso urejene v poglavju II Uredbe (EU) št. 2015/751, in za tiste plačilne storitve, za katere ne velja Uredba (EU) št. 260/2012, razen če so v zakonodajo države članice uvedene prepovedi ali omejitve pravice zahtevati nadomestilo za uporabo plačilnih instrumentov v skladu s členom 62(5) Direktive (EU) 2015/2366. Ta nadomestila ne smejo preseči stroškov, ki jih ima trgovec zaradi uporabe plačilnega instrumenta.
Predlog spremembe 51 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Sporazumi, ki trgovce v zvezi s pasivno prodajo zavezujejo k ravnanju v nasprotju s to uredbo, so nični.	Pogodbene določbe, ki trgovce v zvezi s pasivno prodajo v smislu Uredbe Komisije (EU) št. 330/2010 zavezujejo k ravnanju v nasprotju s to uredbo, so nične in neveljavne.
Predlog spremembe 52 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Vsaka država članica določi organ ali organe, odgovorne za izvajanje te uredbe. Države članice morajo zagotoviti, da imajo organ ali organi na voljo ustrezna in učinkovita sredstva za uveljavljanje skladnosti s to uredbo.	1. Vsaka država članica določi obstoječi organ ali organe, odgovorne za izvajanje te uredbe v zvezi s trgovci in strankami. Brez poseganja v druge mehanizme obveščanja in sodelovanja so ti organi odgovorni za zagotavljanje čezmejnega sodelovanja z organi v drugih državah članicah prek ustreznih sredstev. Države članice morajo zagotoviti, da imajo organ ali organi na voljo ustrezna in učinkovita sredstva za uveljavljanje skladnosti s to uredbo.
Predlog spremembe 53 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Kadar ni drugih mehanizmov obveščanja in sodelovanja, se uporabljajo obstoječe strukture. Informacijski sistem za notranji trg („IMI“), vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta^1a, se uporablja za namene iz tega člena.
	______________________
	^1a Uredba (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg in razveljavitvi Odločbe Komisije 2008/49/ES (uredba IMI) (UL L 316, 14.11.2012, str. 1).
Predlog spremembe 54 Predlog uredbe Člen 8 – naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Pomoč potrošnikom	Pomoč strankam
Predlog spremembe 55 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek -1 (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	-1. Trgovci navedejo splošne pogoje dostopa in morebitne omejitve v skladu s to uredbo najkasneje na začetku postopka naročanja v skladu s členom 8 Direktive 2011/83/EU.
Predlog spremembe 56 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Vsaka država članica prenese na organ ali organe odgovornost za zagotavljanje praktične pomoči potrošnikom v primeru spora med potrošnikom in trgovcem, ki bi nastal zaradi uporabe te uredbe. Vsaka država članica določi organ ali organe, odgovorne za to nalogo.	1. Vsaka država članica prenese na organ ali organe izvrševanja odgovornost za zagotavljanje praktične pomoči in informacij strankam v primeru spora med potrošnikom in trgovcem, ki bi nastal zaradi uporabe te uredbe.
Predlog spremembe 57 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Organi iz odstavka 1 potrošnikom dajo na razpolago enoten vzorec obrazca za vlaganje pritožb pri organih iz odstavka 1 in člena 7(1). Komisija bo navedenim organom pomagala pri razvoju vzorca obrazca.	2. Organi iz odstavka 1 strankam dajo na razpolago enoten vzorec obrazca za vlaganje pritožb pri organih iz odstavka 1 tega člena in člena 7(1). Komisija bo navedenim organom pomagala pri razvoju vzorca obrazca. Ti so med drugim pristojni za sprejemanje pritožb strank, posredovanje pritožb organom v drugih državah članicah in olajšanje komunikacije med strankami in trgovcem za lažje reševanje spora.
Predlog spremembe 58 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Do [datum: dve leti po začetku veljavnosti te uredbe] in vsakih pet let po tem bo Komisija poročala o oceni te uredbe Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru. Poročilo bo po potrebi spremljal predlog za spremembo te uredbe glede na pravni, tehnični in gospodarski razvoj.	1. Do [datum: dve leti po začetku veljavnosti te uredbe] in vsaka tri leta po tem bo Komisija poročala o oceni te uredbe Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru. Poročilo bo po potrebi spremljal predlog za spremembo te uredbe glede na pravni, tehnični in gospodarski razvoj.
Predlog spremembe 59 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Pri prvem ocenjevanju iz odstavka 1 se ocenjuje predvsem, ali bi bilo treba prepoved iz člena 4(1)(b) uporabiti tudi za elektronsko opravljene storitve, katerih glavna značilnost je omogočanje dostopa do del, zaščitenih z avtorskimi pravicami, ali drugih zaščitenih vsebin, in njihove uporabe, če ima trgovec potrebne pravice za zadevna ozemlja.	črtano
Obrazložitev
Dostop do avtorsko zaščitenih del ali drugih zaščitenih vsebin ter uporaba teh del ali vsebin še naprej ne bi smela spadati v področje uporabe te uredbe. Tako bo izključeno prekrivanje z drugimi zakonodajnimi akti EU.
Predlog spremembe 60 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Uporablja se od [datum: šest mesecev po dnevu objave].	Uporablja se od [datum: dvanajst mesecev po dnevu objave].

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov	Obravnavanje geografskega blokiranja in drugih oblik diskriminacije na notranjem trgu na podlagi državljanstva, prebivališča ali sedeža strank
Referenčni dokumenti	COM(2016)0289 – C8-0192/2016 – 2016/0152(COD)
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	IMCO 9.6.2016
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju	ITRE 9.6.2016
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja	Eva Kaili 6.7.2016
Obravnava v odboru	9.11.2016
Datum sprejetja	26.1.2017
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	44 13 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Bendt Bendtsen, Xabier Benito Ziluaga, José Blanco López, David Borrelli, Jerzy Buzek, Angelo Ciocca, Edward Czesak, Jakop Dalunde, Pilar del Castillo Vera, Christian Ehler, Fredrick Federley, Ashley Fox, Theresa Griffin, András Gyürk, Rebecca Harms, Roger Helmer, Hans-Olaf Henkel, Eva Kaili, Seán Kelly, Jeppe Kofod, Jaromír Kohlíček, Peter Kouroumbashev, Miapetra Kumpula-Natri, Janusz Lewandowski, Paloma López Bermejo, Edouard Martin, Csaba Molnár, Nadine Morano, Dan Nica, Angelika Niebler, Miroslav Poche, Carolina Punset, Michel Reimon, Herbert Reul, Algirdas Saudargas, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Dario Tamburrano, Patrizia Toia, Evžen Tošenovský, Claude Turmes, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Henna Virkkunen, Martina Werner, Lieve Wierinck, Hermann Winkler, Anna Záborská, Flavio Zanonato, Carlos Zorrinho
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Amjad Bashir, Michał Boni, Gunnar Hökmark, Werner Langen, Olle Ludvigsson, Massimiliano Salini, Anne Sander, Davor Škrlec, Pavel Telička

MNENJE ODBORA ZA KULTURO IN IZOBRAŽEVANJE (24.1.2017)

za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

Pripravljavka mnenja: Therese Comodini Cachia

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Namen in področje uporabe

S predlogom Komisije naj bi izboljšali dostop do čezmejnega blaga in storitev, tako da bi trgovcem preprečili neposredno in posredno diskriminacijo na podlagi državljanstva, prebivališča ali sedeža stranke. V predlogu je natančneje določeno do sedaj precej ohlapno načelo nediskriminacije iz člena 20(2) direktive o storitvah (2006/123/ES).

Natančneje je predlog namenjen prepovedi neupravičenih oblik geografskega blokiranja, s katerimi trgovci preprečujejo dostop do določenega spletnega vmesnika ali stranko brez predhodnega soglasja preusmerijo na drug spletni vmesnik (člen 3). V njem je tudi zahteva, da morajo trgovci za stranke uporabljati usklajene splošne pogoje za dostop ne glede na njihovo državljanstvo, prebivališče ali sedež, ob upoštevanju spodaj navedenih omejitev področja uporabe (člen 4). S predlogom se tudi prepoveduje diskriminacija iz razlogov, povezanih s plačilom (člen 5). Pomembno je poudariti, da predlog Komisije ne uvaja obvezne dostave, kar pomeni, da trgovcem, ki ne ciljajo na čezmejne trge, ni treba dostaviti blaga ali storitev, morajo pa strankam omogočiti, da jih kupijo pod enakimi pogoji kot ciljne stranke (na primer tako, da kupec blago prevzame v prostorih trgovca).

Pri področju uporabe je treba poudariti dva pomembna vidika. Prvič, predlagana uredba se nanaša na stranke, ki so lahko tako potrošniki (fizične osebe) kot podjetja, če poslujejo kot končni uporabniki, ne pa z namenom nadaljnje prodaje. Drugič, predlagana uredba ne velja za elektronsko opravljene storitve razen storitev, katerih glavna značilnost je zagotavljanje dostopa do del, zaščitenih z avtorskimi pravicami, ali drugih zaščitenih vsebin, in njihove uporabe (člen 4(1b)), kar pomeni, da v njej niso zajete na primer elektronske knjige ali storitve pretočnega predvajanja glasbe. Vendar je Komisija uvedla klavzulo o pregledu (člen 9), ki določa, da se je treba pri prvem pregledu (dve leti po začetku veljavnosti uredbe) predvsem osredotočiti na vprašanje, ali bi bilo treba to odstopanje odpraviti.

Splošno stališče pripravljavke mnenja

Pripravljavka mnenja podpira splošno usmeritev in uravnoteženost predloga Komisije ter meni, da je pomemben korak za nadaljnji razvoj notranjega trga. V celoti delujoč enotni trg je bistven za kulturni sektor in bi moral dolgoročno spodbujati kulturno raznolikost in skupno kulturno dediščino po vsej Evropski uniji.

Poleg predlogov sprememb, ki so namenjeni razjasnitvi nekaterih določb ali izboljšanju njihove berljivosti, se predlogi sprememb pripravljavke mnenja nanašajo na dva glavna vidika:

Klavzula o pregledu

Pripravljavka mnenja podpira odločitev Komisije, da elektronsko opravljene storitve razen storitev, katerih glavna značilnost je zagotavljanje dostopa do del, zaščitenih z avtorskimi pravicami, ali drugih zaščitenih vsebin, in njihove uporabe, ohrani zunaj področja uporabe sedanje uredbe in da to odstopanje oceni v prvem pregledu po dveh letih. Kulturne dobrine in storitve, kot so elektronske knjige in storitve pretočnega predvajanja glasbe, zahtevajo drugačne poslovne modele in imajo posebne značilnosti, ki jih je treba dodatno in natančno preučiti. Pripravljavka mnenja se strinja, da se po dveh letih ponovno preuči njihova vključitev, a vztraja, da je treba pri postopku preučitve posebej upoštevati posebno naravo kulturnih dobrin in storitev.

Pojem stranke in pomoč v primeru spora

Kot je navedeno zgoraj, naj bi se predlagana uredba uporabljala za potrošnike in podjetja, ki trgovinsko poslujejo kot končni uporabniki, ne pa z namenom nadaljnje prodaje, in so skupaj zajeti z izrazom stranke, kot je določeno v členu 2(c). Pripravljavka mnenja pozdravlja ta pristop, vendar je v predlaganih predpisih o pomoči in reševanju sporov (člen 8) iz predloga Komisije navedeno, da imenovani organi pomoč zagotavljajo samo potrošnikom. Po mnenju pripravljavke mnenja bi bilo treba to podporo zagotoviti vsem strankam v smislu uredbe. To je pomembno za zagotovitev usklajenosti in zato, ker bi bilo veliko mikro in malih podjetij, vključno z združenji, ki so pravne osebe, resno prikrajšanih, saj bi se lahko zanašala le na sodišča za odškodnino. Še posebej pomembno je za številne kulturne izvajalce, ki so pogosto prostovoljna združenja ali zelo majhna podjetja. Poleg tega so spori, pri katerih morajo imenovani organi pomagati strankam, neposredno povezani z izvajanjem te uredbe, ne pa z drugimi zadevami, ki lahko izhajajo iz trgovinskega poslovanja.

V predlogih sprememb pripravljavke mnenja je ohranjen nedoločevalni pristop, ki ga podpira Komisija, kar državam članicam pušča svobodo pri odločanju o tem, kateri organi bodo imenovani in kako bodo nudili pomoč v primeru spora.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za kulturo in izobraževanje poziva Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1) Da bi uresničili cilj zagotavljanja dobrega delovanja notranjega trga kot območja brez notranjih meja, na katerem je med drugim zagotovljen prost pretok blaga in storitev, zgolj opustitev državnih ovir, kot so storile države članice, ne zadošča. Tako opustitev lahko ogrozijo zasebne stranke s postavljanjem preprek, ki so neskladne s svoboščinami notranjega trga. Do tega pride, ko trgovci, ki delujejo v določeni državi članici, blokirajo ali omejijo dostop do svojih spletnih vmesnikov, kot so spletne strani in aplikacije, strankam iz drugih držav članic, ki želijo sodelovati v čezmejnih trgovinskih poslih (tako imenovano geografsko blokiranje). Do preprek pride tudi zaradi drugih ukrepov nekaterih trgovcev, ki za stranke iz drugih držav članic uporabljajo drugačne splošne pogoje za dostop do svojega blaga in storitev, tako na spletu kot zunaj njega. Včasih morda obstajajo objektivne utemeljitve za takšno različno obravnavo, v drugih primerih pa trgovci strankam, ki želijo sodelovati v čezmejnih trgovinskih poslih, onemogočijo dostop do blaga ali storitev ali za glede tega uporabijo drugačne pogoje, in sicer iz povsem gospodarskih razlogov.	(1) Nujno je treba vzpostaviti območje brez notranjih meja, na katerem je med drugim zagotovljen prost pretok blaga in storitev, pa tudi uresničiti cilje iz nove strategije za digitalni trg. Odstraniti je treba preostale neupravičene ovire, da bi zagotovili v celoti delujoč enotni trg za blago in storitve, zlasti v kulturnem sektorju, ki je ključnega pomena za spodbujanje kulturne raznolikosti, razširjanje kulture in ustvarjanje skupne kulturne dediščine po vsej Uniji. Opustitev državnih ovir ne zadostuje, saj jo lahko ogrozijo zasebne stranke s postavljanjem preprek, ki so neskladne s svoboščinami notranjega trga. Do teh pride, ko trgovci, ki delujejo v določeni državi članici, blokirajo ali omejijo dostop do svojih spletnih vmesnikov, kot so spletna mesta in aplikacije, strankam iz drugih držav članic, ki želijo sodelovati v čezmejnih trgovinskih poslih (tako imenovano geografsko blokiranje). Do preprek pride tudi zaradi drugih ukrepov nekaterih trgovcev, ki za stranke iz drugih držav članic uporabljajo drugačne splošne pogoje za dostop do svojega blaga in storitev, tako na spletu kot zunaj njega. Včasih morda obstajajo objektivne utemeljitve za takšno različno obravnavo, kot je določeno v Direktivi 2006/123/EC, v drugih primerih pa trgovci strankam, ki želijo sodelovati v čezmejnih trgovinskih poslih, onemogočijo dostop do blaga ali storitev ali za glede tega uporabijo drugačne pogoje, in sicer iz povsem gospodarskih razlogov.
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) Na ta način nekaterih trgovci notranji trg umetno delijo po notranjih mejah ter ovirajo prost pretok blaga in storitev, s tem pa omejujejo pravice strank in jim preprečujejo, da bi izkoristile večjo izbiro in najboljše pogoje. Take diskriminatorne prakse pomenijo pomemben dejavnik, ki prispeva k temu, da je število čezmejnih trgovinskih poslov v Uniji dokaj nizko, vključno s sektorjem elektronskega poslovanja, kar preprečuje uresničitev polnega potenciala rasti, ki ga ima notranji trg. S pojasnitvijo okoliščin, v katerih tovrstnega različnega obravnavanja ni mogoče upravičiti, bi se morala povečati tudi jasnost in pravna gotovost za vse udeležence v čezmejnih poslih, zagotovljeno pa bi bilo tudi, da bi bilo mogoče pravila nediskriminacije učinkovito uporabljati in izvajati po vsem notranjem trgu.	(2) Na ta način nekaterih trgovci notranji trg umetno delijo po notranjih mejah ter ovirajo prost pretok blaga in storitev, s tem pa omejujejo pravice strank in jim preprečujejo, da bi izkoristile večjo izbiro in najboljše pogoje. Take diskriminatorne prakse pomenijo pomemben dejavnik, ki prispeva k temu, da je število čezmejnih trgovinskih poslov v Uniji dokaj nizko, vključno s sektorjem elektronskega poslovanja, kar preprečuje uresničitev polnega potenciala rasti, ki ga ima notranji trg. Uredba določa okoliščine, v katerih tovrstnega različnega obravnavanja ni mogoče upravičiti, kar bi moralo povečati jasnost in pravno gotovost za vse udeležence v čezmejnih poslih, zagotovljeno pa bi bilo tudi, da bi bilo mogoče pravila nediskriminacije učinkovito uporabljati in izvajati po vsem notranjem trgu.
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) V skladu s členom 20 Direktive 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta¹⁷ morajo države članice zagotoviti, da ponudniki storitev s sedežem v Uniji prejemnikov storitev ne obravnavajo različno na podlagi njihovega državljanstva ali prebivališča. Ta določba pa v boju proti diskriminaciji ni popolnoma učinkovita in ni dovolj zmanjšala pravne negotovosti, zlasti ker zaradi možnosti utemeljevanja razlik v obravnavanju, ki jih dopušča, in zaradi težav pri njenem izvajanju v praksi, ki so povezane s tem. Poleg tega lahko do geografskega blokiranja in drugih oblik diskriminacije na podlagi državljanstva, kraja prebivališča ali kraja sedeža pride tudi zaradi ukrepov trgovcev s sedežem v tretjih državah, ki ne sodijo na področje uporabe Direktive.	(3) V skladu s členom 20 Direktive 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta¹⁷ morajo države članice zagotoviti, da ponudniki storitev s sedežem v Uniji prejemnikov storitev ne obravnavajo različno na podlagi njihovega državljanstva ali prebivališča. Ta določba pa v boju proti diskriminaciji ni popolnoma učinkovita in ni dovolj zmanjšala pravne negotovosti, zlasti ker zaradi možnosti utemeljevanja razlik v obravnavanju, ki jih dopušča, in zaradi težav pri njenem izvajanju v praksi, ki so povezane s tem. Poleg tega lahko do neupravičenega geografskega blokiranja in drugih oblik diskriminacije na podlagi državljanstva, kraja prebivališča ali kraja sedeža pride tudi zaradi ukrepov trgovcev s sedežem v tretjih državah, ki ne sodijo na področje uporabe Direktive.
_________________	_________________
¹⁷ Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L 376, 27.12.2006, str. 36).	¹⁷ Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L 376, 27.12.2006, str. 36).
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(5) Ta uredba je namenjena preprečevanju diskriminacije strank, vključno z geografskim blokiranjem, na podlagi državljanstva, kraja prebivališča ali kraja sedeža pri čezmejnih trgovinskih poslih med trgovci in strankami, povezanimi s prodajo blaga in opravljanjem storitev v Uniji. Njen namen je odpraviti posredno in neposredno diskriminacijo ter s tem zajeti tudi neupravičene razlike pri obravnavanju na podlagi drugih razlikovalnih meril, ki vodijo do enakega rezultata kot uporaba meril, neposredno povezanih z državljanstvom, krajem prebivališča ali krajem sedeža strank. Takšna drugačna merila se lahko uporabljajo zlasti na podlagi informacij, ki razkrivajo fizično lokacijo strank, kot denimo naslov IP, uporabljen pri dostopu do spletnega vmesnika, naslov za dostavo blaga, izbira jezika ali država članica, v kateri je bil izdan strankin plačilni instrument.	(Ne zadeva slovenske različice.)
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(6) Glede na to, da so bile nekatere regulativne in upravne ovire za trgovce v nekaterih storitvenih sektorjih po vsej Uniji odpravljene zaradi izvajanja Direktive 2006/123/ES, bi bilo treba zagotoviti skladnost te uredbe in Direktive 2006/123/ES, kar zadeva materialno področje uporabe. Zato bi se morale določbe te uredbe uporabljati med drugim za elektronsko opravljene storitve, ki niso avdiovizualne in katerih glavna značilnost je omogočanje dostopa do del, zaščitenih z avtorskimi pravicami, ali drugih zaščitenih vsebin in njihove uporabe, vendar ob upoštevanju posebne izključitve iz člena 4 in ocene te izključitve, ki sledi v skladu s členom 9. Avdiovizualne storitve, vključno s storitvami, katerih glavna značilnost je zagotavljanje dostopa do prenosov športnih dogodkov in ki se opravljajo na podlagi izključnih ozemeljskih licenc, so zato izvzete iz področja uporabe te uredbe. Iz istega razloga bi bilo treba izvzeti tudi dostop do maloprodajnih finančnih storitev, vključno s plačilnimi storitvami, ne glede na določbe te uredbe o nediskriminaciji pri plačilih.	(6) Glede na to, da so bile nekatere regulativne in upravne ovire za trgovce v nekaterih storitvenih sektorjih po vsej Uniji odpravljene zaradi izvajanja Direktive 2006/123/ES, bi bilo treba zagotoviti skladnost te uredbe in Direktive 2006/123/ES, kar zadeva materialno področje uporabe. Zato bi se morale določbe te uredbe uporabljati med drugim za elektronsko opravljene storitve, ki niso avdiovizualne in katerih glavna značilnost je omogočanje dostopa do del, zaščitenih z avtorskimi pravicami, ali drugih zaščitenih vsebin in njihove uporabe. Te storitve so zaradi posebne narave sedaj vključene v posebno izključitev iz člena 4, ki bo naknadno ocenjena v skladu s členom 9 glede posebne narave kulturnih dobrin in storitev. Avdiovizualne storitve, vključno s storitvami, katerih glavna značilnost je zagotavljanje dostopa do prenosov športnih dogodkov in ki se opravljajo na podlagi izključnih ozemeljskih licenc, so zato izvzete iz področja uporabe te uredbe. Iz istega razloga bi bilo treba izvzeti tudi dostop do maloprodajnih finančnih storitev, vključno s plačilnimi storitvami, ne glede na določbe te uredbe o nediskriminaciji pri plačilih.
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(6a) Evropska komisija bi morala v poročilu o oceni te uredbe upoštevati, da načelo teritorialnosti ostaja bistven element sistema avtorskih pravic v EU, zato bi bilo treba pristop k obravnavanju geografskega blokiranja in spodbujanju čezmejnih spletnih storitev uravnovesiti glede na nujno potrebo po varstvu kulturne raznolikosti in gospodarskega modela kulturnih sektorjev.
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(7) Do diskriminacije lahko pride tudi pri prevoznih storitvah, zlasti pri prodaji vozovnic za prevoz potnikov. Kar zadeva to področje, pa Uredba (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta18, Uredba (EU) št. 1177/2010 Evropskega parlamenta in Sveta19 in Uredba (EU) št. 181/2011 Evropskega parlamenta in Sveta20 že vsebujejo obsežne prepovedi diskriminacije, ki zajemajo vse diskriminatorne prakse, ki jih želi odpraviti ta uredba. Poleg tega naj bi bila s tem ciljem kmalu spremenjena Uredba (ES) št. 1371/2007 Evropskega parlamenta in Sveta21. Iz tega razloga in da bi zagotovili skladnost s področjem uporabe Direktive 2006/123/ES, bi morale prevozne storitve ostati zunaj področja uporabe te uredbe.	(7) Do diskriminacije lahko pride tudi pri prevoznih storitvah, zlasti pri prodaji vozovnic za prevoz potnikov. Zato bi se morale določbe te uredbe uporabljati tudi za te storitve.
_________________
18 Uredba (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti (UL L 293, 31.10.2008, str. 3).
19 Uredba (EU) št. 1177/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o pravicah potnikov med potovanjem po morju in celinskih plovnih poteh ter spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 (UL L 334, 17.12.2010, str. 1).
20 Uredba (EU) št. 181/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o pravicah potnikov v avtobusnem prevozu in spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 (UL L 55, 28.2.2011, str. 1).
21 Uredba (ES) št. 1371/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o pravicah in obveznostih potnikov v železniškem prometu (UL L 315, 3.12.2007, str. 14).
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 8
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(8) Ta uredba ne bi smela posegati v pravila, ki veljajo na področju obdavčitve, saj Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) določa posebno podlago za ukrepe na ravni Unije, kar zadeva vprašanja obdavčitve.	(Ne zadeva slovenske različice.)
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 11
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11) Diskriminatorne prakse, ki si jih ta Uredba prizadeva odpraviti, se običajno izvajajo prek splošnih pogojev in drugih informacij, ki jih določi in uporablja trgovec ali se določijo in uporabljajo v njegovem imenu kot predpogoj za dostop do blaga ali storitev, ter so dostopni splošni javnosti. Taki splošni pogoji dostopa med drugim vključujejo cene, plačilne pogoje in pogoje dostave. Trgovec jih lahko za splošno javnost objavi ali se objavijo v njegovem imenu z uporabo različnih sredstev, npr. v obliki informacij, objavljenih v oglasih, na spletiščih ali v predpogodbeni ali pogodbeni dokumentaciji. Taki pogoji veljajo v odsotnosti posamično dogovorjenega sporazuma, ki določa drugače in ga neposredno skleneta trgovec in stranka. Pogoji, o katerih se posebej dogovorijo trgovec in stranke, se za namene te uredbe ne bi smeli šteti za splošne pogoje dostopa.	(11) Diskriminatorne prakse, ki si jih ta Uredba prizadeva odpraviti, se običajno izvajajo prek splošnih pogojev in drugih informacij, ki jih določi in uporablja trgovec ali se določijo in uporabljajo v njegovem imenu kot predpogoj za dostop do blaga ali storitev, ter so dostopni splošni javnosti. Taki splošni pogoji dostopa med drugim vključujejo cene, plačilne pogoje in pogoje dostave. Trgovec jih lahko za splošno javnost objavi ali se objavijo v njegovem imenu z uporabo različnih sredstev, npr. v obliki informacij, objavljenih v oglasih, na spletiščih ali v predpogodbeni ali pogodbeni dokumentaciji. Taki pogoji veljajo v odsotnosti posamično dogovorjenega sporazuma, ki določa drugače in ga neposredno skleneta trgovec in stranka. Pogoji, o katerih se posebej dogovorijo trgovec in stranke, se za namene te uredbe ne bi smeli šteti za splošne pogoje dostopa. Če pogoje predpiše ena stran, druga pa ne more vplivati na njihovo vsebino, pomeni, da se stranki o pogojih nista dogovorili posamično. V primeru sporazuma med trgovcem in stranko, je trgovec tisti, ki mora dokazati, da je bil sporazum sprejet posamično.
Obrazložitev
Za pojasnitev pomena izraza posamično sprejet sporazum. S tem se zagotovi, da ta sporazum za uporabo spletišča ne more vključevati pogojev „vzemi ali pusti“, kar bi lahko omogočilo neopazno geografsko blokiranje. Prav tako je treba razjasniti, da mora trgovec dokazati, da je sporazum sprejet posamično.
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 12
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(12) Tako potrošnike kot podjetja bi bilo treba varovati pred diskriminacijo iz razlogov, povezanih z njihovim državljanstvom, krajem prebivališča ali krajem sedeža, ko so v vlogi strank za namene te uredbe. Takšno varstvo pa ne bi smelo veljati tudi za stranke, ki kupujejo blago ali storitve za nadaljnjo prodajo, saj bi vplivalo na široko uporabljane distribucijske sisteme med podjetji v okviru poslovanja med podjetji, kot sta selektivna in izključna distribucija, ki proizvajalcem običajno omogočajo, da sami izberejo svoje trgovce na drobno ob upoštevanju pravil o konkurenci.	(12) Tako potrošnike kot podjetja bi bilo treba varovati pred neposredno ali posredno diskriminacijo iz razlogov, povezanih z njihovim državljanstvom, krajem prebivališča ali krajem sedeža, ko so v vlogi strank za namene te uredbe. Takšno varstvo pa ne bi smelo veljati tudi za stranke, ki kupujejo blago ali storitve za nadaljnjo prodajo, saj bi vplivalo na široko uporabljane distribucijske sisteme med podjetji v okviru poslovanja med podjetji, kot sta selektivna in izključna distribucija, ki proizvajalcem običajno omogočajo, da sami izberejo svoje trgovce na drobno ob upoštevanju pravil o konkurenci.
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 14
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(14) Da bi povečali možnost strank za dostop do informacij, povezanih s prodajo blaga in opravljanjem storitev na notranjem trgu, ter povečali preglednost, tudi kar zadeva cene, trgovci ne bi smeli z uporabo tehnoloških sredstev ali na druge načine strankam preprečevati polnega in enakega dostopa do spletnih vmesnikov na podlagi njihovega državljanstva, kraja prebivališča ali kraja sedeža. Taka tehnološka sredstva lahko vključujejo zlasti kakršno koli tehnologijo, ki se uporablja za ugotavljanje fizične lokacije stranke, vključno z njenim sledenjem z uporabo naslova IP, koordinatami, pridobljenimi z globalnim satelitskim navigacijskim sistemom, ali podatki, povezanimi s plačilno transakcijo. Prepovedi diskriminacije v zvezi z dostopom do spletnih vmesnikov pa se ne sme razumeti, kot da trgovce zavezuje k sklepanju trgovinskih poslov s strankami.	(Ne zadeva slovenske različice.)
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Uvodna izjava 15
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(15) Nekateri trgovci uporabljajo več različic svojega spletnega vmesnika, namenjenih strankam iz različnih držav članic. To mora sicer ostati možno, preusmerjanje stranke z ene različice spletnega vmesnika na drugo brez njenega izrecnega soglasja pa bi moralo biti prepovedano. Vse različice spletnega vmesnika bi morale biti stranki vedno enostavno dostopne.	(15) Nekateri trgovci uporabljajo več različic svojega spletnega vmesnika, namenjenih strankam iz različnih držav članic. To mora sicer ostati možno, preusmerjanje stranke z ene različice spletnega vmesnika na drugo brez njenega izrecnega soglasja pa bi moralo biti prepovedano. Vse različice spletnega vmesnika bi morale biti stranki vedno enostavno dostopne za uporabo.
Obrazložitev
Določiti je treba, da vmesnik stranki ni le dostopen, temveč ga lahko tudi uporablja za izvajanje transakcij.
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Uvodna izjava 18
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(18) Prva taka okoliščina je, če trgovec sicer prodaja blago, vendar ne zagotavlja sam čezmejne dostave tega blaga v državo članico, kjer stranka prebiva, in tudi ni na voljo v njegovem imenu. V takih okoliščinah mora imeti stranka možnost kupiti blago pod povsem enakimi pogoji, vključno s ceno in pogoji dostave, kot podobne stranke, ki prebivajo v državi članici trgovca. To lahko pomeni, da bo morala tuja stranka blago prevzeti v tej ali drugi državi članici, kamor trgovec dostavlja. V tem primeru se ni treba niti registrirati za davek na dodano vrednost (DDV) v državi članici stranke niti poskrbeti za čezmejno dostavo blaga.	(18) Prva taka okoliščina je, če trgovec sicer prodaja blago, vendar ne zagotavlja sam čezmejne dostave tega blaga v državo članico, kjer stranka prebiva, in tudi ni na voljo v njegovem imenu. V takih okoliščinah mora imeti stranka možnost kupiti blago pod povsem enakimi pogoji, vključno s ceno in pogoji dostave, kot stranke, ki prebivajo v državi članici trgovca. To lahko pomeni, da bo morala tuja stranka blago prevzeti v tej ali drugi državi članici, kamor trgovec dostavlja. V tem primeru se ni treba niti registrirati za davek na dodano vrednost (DDV) v državi članici stranke niti poskrbeti za čezmejno dostavo blaga.
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Uvodna izjava 19
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(19) Za drugo vrsto okoliščin gre, če trgovec opravlja elektronsko opravljene storitve razen storitev, katerih glavna značilnost je zagotavljanje dostopa do del, zaščitenih z avtorskimi pravicami, ali drugih zaščitenih vsebin, in njihove uporabe, kot so storitve v oblaku, storitve skladiščenja podatkov, spletno gostovanje in zagotavljanje požarnih zidov. V tem primeru fizična dostava ni potrebna, saj se storitve opravijo elektronsko. Trgovec lahko DDV prijavi in plača na poenostavljen način v skladu s pravili o minimalnem sistemu „vse na enem mestu“ (MOSS) za DDV v skladu z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 282/2011²⁶.	(Ne zadeva slovenske različice.)
__________________
²⁶ Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 282/2011 z dne 15. marca 2011 o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 77, 23.3.2011, str. 1).
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Uvodna izjava 20
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(20) Če trgovec zagotavlja storitve, stranka pa jih prejme v prostorih trgovca ali na kraju, ki ga izbere trgovec, zunaj države članice, katere državljanka je stranka ali v kateri ima svoj kraj prebivališča ali kraj sedeža, uporaba drugačnih splošnih pogojev dostopa, povezana s takimi merili, tudi v teh okoliščinah ne bi smela biti upravičena. Odvisno od primera navedene okoliščine zadevajo zagotavljanje storitev, kot so hotelska nastanitev, športne prireditve, najem avtomobilov in vstopnice za glasbene festivale ali zabavišča. V takih primerih se trgovcu ni treba registrirati za DDV v drugi državi članici ali poskrbeti za čezmejno dostavo blaga.	(20) Če trgovec zagotavlja storitve, stranka pa jih prejme v prostorih trgovca ali na kraju, ki ga izbere trgovec, zunaj države članice, katere državljanka je stranka ali v kateri ima svoj kraj prebivališča ali kraj sedeža, uporaba drugačnih splošnih pogojev dostopa, povezana s takimi merili, tudi v teh okoliščinah ne bi smela biti upravičena. Navedene okoliščine lahko zadevajo zagotavljanje storitev, kot so hotelska nastanitev, športne prireditve, najem avtomobilov in vstopnice za glasbene festivale ali zabavišča. V takih primerih se trgovcu ni treba registrirati za DDV v drugi državi članici ali poskrbeti za čezmejno dostavo blaga.
Predlog spremembe 16 Predlog uredbe Uvodna izjava 21
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(21) V vseh navedenih okoliščinah na podlagi določb o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja, in pristojnosti iz uredb (ES) št. 593/2008 in (EU) št. 1215/2012, v primeru, da trgovec svojih dejavnosti ne opravlja v državi članici potrošnika ali jih ne usmerja tja, ali v primeru, da stranka ni potrošnik, skladnost s to uredbo ne pomeni nobenih dodatnih stroškov za trgovca v zvezi s pristojnostjo ali razlikami v pravu, ki se uporablja. V nasprotju s tem pa v primeru, da trgovec svoje dejavnosti opravlja v državi članici potrošnika ali jih usmerja tja, s tem kaže, da namerava vzpostaviti trgovinske odnose s potrošniki iz te države članice in je zmožen upoštevati morebitne dodatne stroške.	(21) V vseh navedenih okoliščinah na podlagi določb o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja, in pristojnosti iz uredb (ES) št. 593/2008 in (EU) št. 1215/2012, v primeru, da trgovec svojih dejavnosti ne opravlja v državi članici potrošnika ali jih ne usmerja tja, skladnost s to uredbo ne pomeni nobenih dodatnih stroškov za trgovca v zvezi s pristojnostjo ali razlikami v pravu, ki se uporablja. To velja tudi, če stranka ni potrošnik, ampak podjetje, ki posluje kot končni uporabnik, saj to pomeni, da posluje enako kot potrošnik. V nasprotju s tem pa v primeru, da trgovec svoje dejavnosti opravlja v državi članici stranke ali jih usmerja tja, s tem kaže, da namerava vzpostaviti trgovinske odnose s strankami iz te države članice in je zmožen upoštevati morebitne dodatne stroške.
Obrazložitev
Pojasniti je treba, da podjetja, ki nakupujejo kot končni uporabniki, ravnajo kot potrošniki in spadajo pod pojem stranke iz uredbe, ter da ne glede na to, ali je stranka potrošnik ali podjetje, ne nastanejo dodatni stroški.
Predlog spremembe 17 Predlog uredbe Uvodna izjava 21 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(21a) Uredba bi morala upoštevati načelo sorazmernosti, zlasti za mikro, mala in srednja podjetja, in pravico upravljavcev trga do izbire trga, in sicer tako, da svoje dejavnosti usmerjajo v različne države članice ali določene skupine strank. Zato bi morala uredba zagotoviti ravnovesje med načelom svobode trgovine in svobodno izbiro specifične poslovne strategije ter potrebo po odpravi neupravičene prakse geografskega blokiranja strank in podjetij v različnih državah članicah.
Predlog spremembe 18 Predlog uredbe Uvodna izjava 24
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(24) V skladu s pravom Unije lahko trgovci načeloma sami odločajo, katera plačilna sredstva bodo sprejeli, vključno s plačilnimi blagovnimi znamkami. Ko pa odločitev sprejmejo, v skladu z obstoječim pravnim okvirom za plačilne storitve ni nobenega razloga, da bi diskriminirali stranke v Uniji, tako da zavrnejo nekatere trgovinske posle ali zanje kako drugače uporabijo drugačne pogoje plačila iz razlogov, povezanih z državljanstvom, krajem prebivališča ali krajem sedeža stranke. V navedenem primeru bi moralo biti tako neupravičeno neenako obravnavanje iz razlogov, povezanih s krajem plačilnega računa, sedeža ponudnika plačilnih storitev ali izdaje plačilnega instrumenta v Uniji, prav tako izrecno prepovedano. Poleg tega je treba opozoriti, da že Uredba (EU) št. 260/2012 prepoveduje vsem prejemnikom plačil, vključno s trgovci, da bi plačilo v eurih sprejeli le, če je bančni račun v določeni državi članici.	(24) V skladu s pravom Unije lahko trgovci načeloma sami odločajo, katera plačilna sredstva bodo sprejeli, vključno s plačilnimi blagovnimi znamkami. Ko pa odločitev sprejmejo, v skladu z obstoječim pravnim okvirom za plačilne storitve ni nobenega razloga, da bi diskriminirali med strankami v Uniji, tako da zavrnejo nekatere trgovinske posle ali zanje kako drugače uporabijo drugačne pogoje plačila iz razlogov, povezanih z državljanstvom, krajem prebivališča ali krajem sedeža stranke. V navedenem primeru bi moralo biti tako neupravičeno neenako obravnavanje iz razlogov, povezanih s krajem plačilnega računa, sedeža ponudnika plačilnih storitev ali izdaje plačilnega instrumenta v Uniji, ravno tako izrecno prepovedano. Poleg tega je treba opozoriti, da že Uredba (EU) št. 260/2012 prepoveduje vsem prejemnikom plačil, vključno s trgovci, da bi plačilo v eurih sprejeli le, če je bančni račun v določeni državi članici.
Predlog spremembe 19 Predlog uredbe Uvodna izjava 25
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(25) Direktiva 2015/2366/EU Evropskega parlamenta in Sveta²⁸ je uvedla stroge varnostne zahteve za odreditev in obdelavo elektronskih plačil, ki so zmanjšale tveganje goljufij pri vseh novih in tradicionalnejših plačilnih sredstvih, zlasti spletnih plačilih. Ponudniki plačilnih storitev morajo uporabljati t. i. močno avtentikacijo strank, postopek avtentikacije, ki potrdi istovetnost uporabnika plačilne storitve ali transakcije. Pri transakcijah na daljavo, kot so spletna plačila, so varnostne zahteve še strožje ter zahtevajo dinamično povezavo z zneskom transakcije in računom prejemnika plačila, da bi še bolj zaščitile uporabnika z zmanjšanjem tveganja v primeru napak ali goljufivih napadov. Zaradi teh določb je tveganje plačilnih goljufij pri nacionalnih in čezmejnih nakupih izenačeno ter se ne bi smelo uporabljati kot argument za zavrnitev ali diskriminacijo posameznih trgovinskih poslov v Uniji.	(25) Direktiva 2015/2366/EU Evropskega parlamenta in Sveta²⁸ je uvedla stroge varnostne zahteve za odreditev in obdelavo elektronskih plačil, ki so zmanjšale tveganje goljufij pri vseh novih in tradicionalnejših plačilnih sredstvih, zlasti spletnih plačilih. Ponudniki plačilnih storitev morajo uporabljati t. i. močno avtentikacijo strank, postopek avtentikacije, ki potrdi istovetnost uporabnika plačilne storitve ali transakcije. Pri transakcijah na daljavo, kot so spletna plačila, so varnostne zahteve še strožje ter zahtevajo dinamično povezavo z zneskom transakcije in računom prejemnika plačila, da bi še bolj zaščitile uporabnika z zmanjšanjem tveganja v primeru napak ali goljufivih napadov. Zaradi teh določb čezmejni nakupi ne predstavljajo večjega tveganja plačilnih goljufij kot nacionalni nakupi, kar pomeni da se to tveganje ne bi smelo uporabljati kot argument za zavrnitev ali diskriminacijo posameznih trgovinskih poslov v Uniji.
__________________	__________________
²⁸ Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L 337, 23.12.2015, str. 35–127).	²⁸ Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L 337, 23.12.2015, str. 35–127).
Predlog spremembe 20 Predlog uredbe Uvodna izjava 25 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(25a) Podatki in metapodatki, ki se ustvarijo pri e-trgovini in spletnih transakcijah, bi morali biti skladni z zakonodajnim okvirom o prometu in lokaciji podatkov, njihovi hrambi, varstvu in analiziranju, s čimer se zagotovi polna skladnost z zakonodajo Unije. Poleg izpolnjevanja te minimalne zahteve bi bilo treba podjetja, ki se ukvarjajo z e-trgovino, spodbujati k razvijanju inovativnih poslovnih modelov, ki uporabljajo čim manj podatkov, zbirajo samo podatke, potrebne za njihovo legitimno področje uporabe, in jih shranjujejo čim manj časa.
Predlog spremembe 21 Predlog uredbe Uvodna izjava 26
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(26) Ta uredba ne bi smela vplivati na uporabo pravil o konkurenci ter zlasti členov 101 in 102 PDEU. Sporazumi, ki trgovcem prepovedujejo pasivno prodajo v smislu Uredbe Komisije (EU) št. 330/2010²⁹ nekaterim strankam ali strankam na nekaterih ozemljih, na splošno veljajo za omejujoče za konkurenco in jih običajno ni mogoče izvzeti iz prepovedi, določene v členu 101(1) PDEU. Tudi kot jih člen 101 PDEU ne zajema v smislu uporabe te uredbe, motijo pravilno delovanje notranjega trga in jih je mogoče uporabiti za izogibanje določbam te uredbe. Ustrezne določbe takih in drugih sporazumov v zvezi s pasivno prodajo, ki od trgovca zahtevajo, da ravna v nasprotju s to uredbo, bi zato morale biti nične. Ta uredba in zlasti njene določbe o dostopu do blaga in storitev pa ne bi smele vplivati na sporazume, ki omejujejo aktivno prodajo v smislu Uredbe (EU) št. 330/2010.	(26) Ta uredba ne bi smela vplivati na uporabo pravil o konkurenci ter zlasti členov 101 in 102 PDEU. Sporazumi, ki trgovcem prepovedujejo pasivno prodajo v smislu Uredbe Komisije (EU) št. 330/2010²⁹ nekaterim strankam ali strankam na nekaterih ozemljih, na splošno veljajo za omejujoče za konkurenco in jih običajno ni mogoče izvzeti iz prepovedi, določene v členu 101(1) PDEU. Tudi ko ti sporazumi niso zajeti v členu 101 PDEU v smislu uporabe te uredbe, motijo pravilno delovanje notranjega trga in jih je mogoče uporabiti za izogibanje določbam te uredbe. Ustrezne določbe takih in drugih sporazumov v zvezi s pasivno prodajo, ki od trgovca zahtevajo, da ravna v nasprotju s to uredbo, bi zato morale biti nične. Ta uredba in zlasti njene določbe o dostopu do blaga in storitev pa ne bi smele vplivati na sporazume, ki omejujejo aktivno prodajo v smislu Uredbe (EU) št. 330/2010.
__________________	__________________
²⁹ Uredba Komisije (EU) št. 330/2010 z dne 20. aprila 2010 o uporabi člena 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije za skupine vertikalnih sporazumov in usklajenih ravnanj (UL L 102, 23.4.2010, str. 1).	²⁹ Uredba Komisije (EU) št. 330/2010 z dne 20. aprila 2010 o uporabi člena 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije za skupine vertikalnih sporazumov in usklajenih ravnanj (UL L 102, 23.4.2010, str. 1).
Predlog spremembe 22 Predlog uredbe Uvodna izjava 29
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(29) To uredbo bi bilo treba redno ocenjevati, da bi po potrebi predlagali spremembe. Pri prvem ocenjevanju bi morala biti v ospredju predvsem možnost razširitve prepovedi diskriminacije iz člena 4(1)(b) na elektronsko opravljene storitve, katerih glavna značilnost je omogočanje dostopa do del, zaščitenih z avtorskimi pravicami, ali drugih zaščitenih vsebin, in njihove uporabe, če ima trgovec potrebne pravice za zadevna ozemlja.	(29) To uredbo bi bilo treba redno ocenjevati, da bi po potrebi predlagali spremembe. Pri prvem ocenjevanju bi morala biti v ospredju predvsem možnost razširitve prepovedi diskriminacije iz člena 4(1)(b) na elektronsko opravljene storitve, katerih glavna značilnost je omogočanje dostopa do del, zaščitenih z avtorskimi pravicami, ali drugih zaščitenih vsebin, in njihove uporabe ali prodaje, če ima trgovec potrebne pravice za zadevna ozemlja. Pri prvi oceni bi bilo treba upoštevati razvoj dogodkov na pravnem področju v državah članicah v zvezi z reformo avtorskih pravic, avdiovizualnimi storitvami in čezmejno prenosljivostjo storitev spletnih vsebin.
Predlog spremembe 23 Predlog uredbe Uvodna izjava 33
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(33) Da bi dosegli cilj učinkovitega odpravljanja posredne in neposredne diskriminacije na podlagi državljanstva, kraja prebivališča ali kraja sedeža strank, je primerno sprejeti uredbo, ki neposredno velja v vseh državah članicah. To je potrebno, da bi zagotovili enotno uporabo pravil nediskriminacije po vsej Uniji in istočasen začetek njihove veljavnosti. Le uredba zagotavlja stopnjo jasnosti, enotnosti in pravne gotovosti, ki je potrebna, da lahko stranke v celoti izkoristijo ta pravila.	(33) Da bi dosegli cilj učinkovitega preprečevanja posredne in neposredne diskriminacije na podlagi državljanstva, kraja prebivališča ali kraja sedeža strank ter zagotavljanja učinkovitih pravnih sredstev strankam, ki menijo, da so žrtve diskriminacije, je primerno sprejeti uredbo, ki velja neposredno v vseh državah članicah. To je potrebno, da bi zagotovili enotno uporabo pravil nediskriminacije po vsej Uniji in istočasen začetek njihove veljavnosti. Le uredba zagotavlja stopnjo jasnosti, enotnosti in pravne gotovosti, ki je potrebna, da lahko stranke v celoti izkoristijo ta pravila.
Predlog spremembe 24 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 2 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) če trgovec prodaja blago, opravlja storitve ali želi to storiti v državi članici, ki ni tista, v kateri ima stranka kraj prebivališča ali kraj sedeža;	(a) če trgovec prodaja blago, opravlja storitve ali želi to storiti v državi članici, ki ni tista, v kateri ima stranka kraj svojega prebivališča ali kraj sedeža;
Predlog spremembe 25 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 2 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) če trgovec prodaja blago, zagotavlja storitve ali želi to storiti v državi članici, v kateri ima stranka kraj prebivališča ali kraj sedeža, vendar je stranka državljanka druge države članice;	(b) če trgovec prodaja blago, zagotavlja storitve ali želi to storiti v državi članici, v kateri ima stranka svoj kraj prebivališča ali kraj sedeža, vendar je stranka državljanka druge države članice;
Predlog spremembe 26 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 2 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) če trgovec prodaja blago, zagotavlja storitve ali želi to storiti v državi članici, v kateri je stranka začasno, vendar v njej nima prebivališča ali sedeža.	(c) če trgovec prodaja blago, zagotavlja storitve ali želi to storiti v državi članici, v kateri je stranka začasno, vendar v njej nima svojega prebivališča ali sedeža.
Predlog spremembe 27 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 4 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. Ta uredba ne posega v pravila, ki veljajo za avtorske pravice in sorodne pravice.
Predlog spremembe 28 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5. Ta uredba ne vpliva na akte prava Unije o pravosodnem sodelovanju v civilnih zadevah. Skladnost s to uredbo se ne razlaga v smislu, da trgovec usmerja svoje dejavnosti v državo članico, kjer ima potrošnik običajno ali stalno prebivališče v smislu točke (b) člena 6(1) Uredbe (ES) št. 593/2008 in točke (c) člena 17(1) Uredbe (EU) št. 1215/2012.	5. Ta uredba ne vpliva na akte prava Unije o pravosodnem sodelovanju v civilnih zadevah. Skladnost s to uredbo se ne razlaga v smislu, da trgovec usmerja svoje dejavnosti v državo članico, kjer ima potrošnik svoje običajno ali stalno prebivališče v smislu točke (b) člena 6(1) Uredbe (ES) št. 593/2008 in točke (c) člena 17(1) Uredbe (EU) št. 1215/2012.
Predlog spremembe 29 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 2 – točka e
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) „blago“ pomeni vse premične materialne predmete, razen predmetov, prodanih v okviru izvršbe ali drugih sodnih ukrepov; za blago v smislu te uredbe veljajo tudi voda, plin in električna energija, če se prodajajo v omejeni prostornini ali določeni količini;	(e) „blago“ pomeni vse premične materialne predmete, razen predmetov, prodanih v okviru izvršbe ali drugih sodnih ukrepov;
Obrazložitev
Ta poseben primer je vzet iz opredelitve pojma „blago“ iz direktive o pravicah potrošnikov (2011/83/ES), a ni primeren za uredbo o neupravičenem geografskem blokiranju.
Predlog spremembe 30 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
V primeru take preusmeritve z izrecnim soglasjem stranke mora prvotna različica spletnega vmesnika ostati enostavno dostopna.	V primeru take preusmeritve z izrecnim soglasjem stranke mora prvotna različica spletnega vmesnika ostati enostavno dostopna stranki za uporabo.
Obrazložitev
Določiti je treba, da vmesnik stranki ni le dostopen, temveč ga lahko tudi uporablja za izvajanje transakcij.
Predlog spremembe 31 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Če trgovec blokira ali omejuje dostop strank do spletnega vmesnika ali stranke preusmerja na drugačno različico spletnega vmesnika v skladu z odstavkom 4, mora zagotoviti jasno utemeljitev. Ta mora biti v jeziku spletnega vmesnika, ki ga je stranka sprva želela obiskati.	4. Če trgovec blokira ali omejuje dostop strank do spletnega vmesnika ali stranke preusmerja na drugačno različico spletnega vmesnika v skladu z odstavkom 3, mora zagotoviti jasno utemeljitev. Ta mora biti v jeziku spletnega vmesnika, ki ga je stranka sprva želela obiskati.
Predlog spremembe 32 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) če trgovec zagotavlja elektronsko opravljene storitve, razen storitev, katerih glavna značilnost je zagotavljanje dostopa do del, zaščitenih z avtorskimi pravicami, ali drugih zaščitenih vsebin, in njihove uporabe;	(b) če trgovec zagotavlja elektronsko opravljene storitve, razen storitev, katerih glavna značilnost je zagotavljanje dostopa do del, zaščitenih z avtorskimi pravicami, ali drugih zaščitenih vsebin, in njihove uporabe ali prodaje;
Predlog spremembe 33 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 1 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) če trgovec zagotavlja storitve, razen tistih iz točke (b), ter jih stranka prejme v njegovih prostorih ali na fizični lokaciji, kjer trgovec deluje, v državi članici, v kateri stranka nima državljanstva, prebivališča ali sedeža.	(c) če trgovec zagotavlja storitve, razen tistih iz točke (b), ter jih stranka prejme v njegovih prostorih ali na fizični lokaciji, kjer trgovec deluje, v državi članici, v kateri stranka nima državljanstva, svojega prebivališča ali sedeža.
Predlog spremembe 34 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Prepoved iz odstavka 1 ne izključuje možnosti trgovcev, da zahtevajo nadomestilo za uporabo kartičnega plačilnega instrumenta, za katerega medbančne provizije niso urejene v poglavju II Uredbe (EU) št. 2015/751, in za tiste plačilne storitve, za katere ne velja Uredba (EU) št. 260/2012. Ta nadomestila ne smejo preseči stroškov, ki jih ima trgovec zaradi uporabe plačilnega instrumenta.	2. Prepoved iz odstavka 1 ne izključuje možnosti trgovcev, da zaračunajo uporabo kartičnega plačilnega instrumenta, za katerega medbančne provizije niso urejene v poglavju II Uredbe (EU) št. 2015/751, in za tiste plačilne storitve, za katere ne velja Uredba (EU) št. 260/2012. Ta nadomestila ne smejo preseči stroškov, ki jih ima trgovec zaradi uporabe plačilnega instrumenta.
Predlog spremembe 35 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Vsaka država članica določi organ ali organe, odgovorne za izvajanje te uredbe. Države članice morajo zagotoviti, da imajo organ ali organi na voljo ustrezna in učinkovita sredstva za uveljavljanje skladnosti s to uredbo.	1. Vsaka država članica določi organ ali organe, odgovorne za izvajanje te uredbe. Države članice morajo zagotoviti, da imajo organ ali organi na voljo ustrezna in učinkovita sredstva za uveljavljanje skladnosti s to uredbo, tudi z mehanizmi čezmejnega sodelovanja.
Obrazložitev
Ob ohranitvi bistva predloga Komisije in omogočanju državam članicam, da same imenujejo organ/organe in način, kako zagotoviti skladnost, je v tem predlogu spremembe poudarjeno, da mora vsaka ureditev vključevati mehanizme za čezmejno sodelovanje, s katerimi bi zagotovili učinkovitost.
Predlog spremembe 36 Predlog uredbe Člen 8 – naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Pomoč potrošnikom	Pomoč strankam
Obrazložitev
Ker uredba ne velja le za potrošnike, temveč tudi za podjetja, ki poslujejo kot končni uporabniki (stranke), bi morali mehanizmi za podporo in reševanje sporov vključevati vse stranke v smislu te uredbe.
Predlog spremembe 37 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Organi iz odstavka 1 potrošnikom dajo na razpolago enoten vzorec obrazca za vlaganje pritožb pri organih iz odstavka 1 in člena 7(1). Komisija bo navedenim organom pomagala pri razvoju vzorca obrazca.	2. Organi iz odstavka 1 strankam dajo na razpolago enoten vzorec obrazca za vlaganje pritožb pri organih iz odstavka 1 in člena 7(1). Komisija bo navedenim organom pomagala pri razvoju vzorca obrazca.
Obrazložitev
Ker uredba ne velja le za potrošnike, temveč tudi za podjetja, ki poslujejo kot končni uporabniki (stranke), bi morali mehanizmi za podporo in reševanje sporov vključevati vse stranke v smislu te uredbe.
Predlog spremembe 38 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Pri prvem ocenjevanju iz odstavka 1 se ocenjuje predvsem, ali bi bilo treba prepoved iz člena 4(1)(b) uporabiti tudi za elektronsko opravljene storitve, katerih glavna značilnost je omogočanje dostopa do del, zaščitenih z avtorskimi pravicami, ali drugih zaščitenih vsebin, in njihove uporabe, če ima trgovec potrebne pravice za zadevna ozemlja.	2. Pri prvem ocenjevanju iz odstavka 1 se ocenjuje predvsem, ali bi bilo treba prepoved iz člena 4(1)(b) uporabiti tudi za elektronsko opravljene storitve, katerih glavna značilnost je omogočanje dostopa do del, zaščitenih z avtorskimi pravicami, ali drugih zaščitenih vsebin, in njihove uporabe, če ima trgovec potrebne pravice za zadevna ozemlja. Pri oceni se ustrezno upoštevajo posebnosti avtorsko zaščitenih kulturnih dobrin in storitev.
Obrazložitev
Klavzula o pregledu je posebej zasnovana tako, da se obravnava možnost razširitve področja uporabe uredbe, da bi vključevala elektronsko opravljene storitve, katerih glavna značilnost je omogočanje dostopa do del, zaščitenih z avtorskimi pravicami, ali drugih zaščitenih vsebin in njihove uporabe. V predlogu spremembe je poudarjeno, da je treba pri oceni v celoti upoštevati posebno naravo kulturnih dobrin in storitev.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov	Obravnavanje geografskega blokiranja in drugih oblik diskriminacije na notranjem trgu na podlagi državljanstva, prebivališča ali sedeža strank
Referenčni dokumenti	COM(2016)0289 – C8-0192/2016 – 2016/0152(COD)
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	IMCO 9.6.2016
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju	CULT 9.6.2016
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja	Therese Comodini Cachia 7.7.2016
Datum sprejetja	24.1.2017
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	21 1 5
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Dominique Bilde, Andrea Bocskor, Silvia Costa, Mircea Diaconu, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Jill Evans, María Teresa Giménez Barbat, Jorgos Gramatikakis (Giorgos Grammatikakis), Petra Kammerevert, Andrew Lewer, Svetoslav Hristov Malinov, Curzio Maltese, Luigi Morgano, Momčil Nekov (Momchil Nekov), John Procter, Michaela Šojdrová, Yana Toom, Helga Trüpel, Sabine Verheyen, Julie Ward, Bogdan Brunon Wenta, Teodoros Zagorakis (Theodoros Zagorakis), Bogdan Andrzej Zdrojewski, Milan Zver, Krystyna Łybacka
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Therese Comodini Cachia, Sylvie Guillaume

POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov	Obravnavanje geografskega blokiranja in drugih oblik diskriminacije na notranjem trgu na podlagi državljanstva, prebivališča ali sedeža strank
Referenčni dokumenti	COM(2016)0289 – C8-0192/2016 – 2016/0152(COD)
Datum predložitve EP	25.5.2016
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	IMCO 9.6.2016
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju	ITRE 9.6.2016	CULT 9.6.2016	JURI 9.6.2016
Pridruženi odbori Datum razglasitve na zasedanju	JURI 19.1.2017
Poročevalec/-ka Datum imenovanja	Róża Gräfin von Thun und Hohenstein 17.6.2016
Obravnava v odboru	29.9.2016	6.3.2017	21.3.2017
Datum sprejetja	25.4.2017
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	30 3 4
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Dita Charanzová, Carlos Coelho, Sergio Gaetano Cofferati, Anna Maria Corazza Bildt, Daniel Dalton, Nicola Danti, Dennis de Jong, Pascal Durand, Evelyne Gebhardt, Maria Grapini, Robert Jarosław Iwaszkiewicz, Liisa Jaakonsaari, Morten Løkkegaard, Eva Maydell, Marlene Mizzi, Marcus Pretzell, Virginie Rozière, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Olga Sehnalová, Jasenko Selimovic, Ivan Štefanec, Catherine Stihler, Róża Gräfin von Thun und Hohenstein, Anneleen Van Bossuyt, Marco Zullo
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Pascal Arimont, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Roberta Metsola, Franz Obermayr, Julia Reda, Ulrike Trebesius, Sabine Verheyen
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	David Coburn, Pál Csáky, Andor Deli, Dieter-Lebrecht Koch
Datum predložitve	27.4.2017

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU

V PRISTOJNEM ODBORU

ALDE

EFDD

PPE

S&D

Verts/ALE

Dita Charanzová, Morten Løkkegaard, Jasenko Selimovic

Robert Jarosław Iwaszkiewicz, Marco Zullo

Pascal Arimont, Carlos Coelho, Anna Maria Corazza Bildt, Pál Csáky, Andor Deli, Dieter-Lebrecht Koch, Eva Maydell, Roberta Metsola, Andreas Schwab, Ivan Štefanec, Róża Gräfin von Thun und Hohenstein, Sabine Verheyen

Sergio Gaetano Cofferati, Nicola Danti, Evelyne Gebhardt, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Maria Grapini, Liisa Jaakonsaari, Marlene Mizzi, Virginie Rozière, Christel Schaldemose, Olga Sehnalová, Catherine Stihler

Pascal Durand, Julia Reda

EFDD

ENL

David Coburn

Franz Obermayr, Marcus Pretzell

ECR

GUE/NGL

Daniel Dalton, Ulrike Trebesius, Anneleen Van Bossuyt

Dennis de Jong

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov