POROČILO o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev)

10.5.2017 - (COM(2016)0465 – C8-0323/2016 – 2016/0222(COD)) - ***I

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalka: Sophia in 't Veld
(Prenovitev – člen 104 Poslovnika)

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev)

(COM(2016)0465 – C8-0323/2016 – 2016/0222(COD))

(Redni zakonodajni postopek – prenovitev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0465),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 78(2)(f) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0323/2016),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženega mnenja italijanskega senata v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavlja, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. decembra 2016[1],

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 8. februarja 2017[2],

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov[3],

–  ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve z dne 12. januarja 2017, naslovljenega na Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve v skladu s členom 104(3) Poslovnika,

–  ob upoštevanju členov 104 in 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0186/2017),

A.  ker po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog ne predvideva bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je ta predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih obstoječih besedil skupaj z njihovimi spremembami, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju in kakor je bilo prilagojeno v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti z drugim besedilom, bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.   naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe  1 Predlog direktive Uvodna izjava 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija
(5)  Pogoji za sprejem se med državami članicami še naprej močno razlikujejo tako v smislu organizacije sprejemnega sistema kot v smislu standardov, ki se zagotavljajo prosilcem. Vztrajne težave v nekaterih državah članicah z izpolnjevanjem sprejemnih standardov, ki so potrebni za dostojno obravnavo prosilcev, so povzročile, da je na peščico držav članic s splošno visokimi standardi sprejema padlo nesorazmerno breme, ki jih sili k nižanju svojih standardov. Bolj izenačeni sprejemni standardi, določeni na ustrezni ravni v vseh državah članicah, bodo prispevali k dostojnejši obravnavi prosilcev in njihovi pravičnejši razdelitvi med države EU.	(5)  Pogoji za sprejem se med državami članicami še naprej močno razlikujejo tako v smislu organizacije sprejemnega sistema kot v smislu standardov, ki se zagotavljajo prosilcem. Vztrajne težave v nekaterih državah članicah z izpolnjevanjem sprejemnih standardov, ki so potrebni za primeren življenjski standard prosilcev, so povzročile, da je na peščico držav članic s splošno visokimi standardi sprejema padlo nesorazmerno breme, ki jih sili, da še naprej zagotavljajo svoje visoke sprejemne standarde. Hkrati imajo države članice na prvi črti nesorazmerno velik pritok migrantov in prosilcev za azil, zaradi česar so njihove zmogljivosti za sprejem pod močnim pritiskom in se lahko kakovost njihovih standardov dodatno poslabša. Enaki in visoki sprejemni standardi v vseh državah članicah bodo prispevali k dostojnejši obravnavi prosilcev in njihovi pravičnejši razdelitvi med države EU.
Predlog spremembe  2 Predlog direktive Uvodna izjava 8
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(8)  Če se prosilec nahaja v drugi državi članici, kot je tista, v kateri bi se moral nahajati v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba], prosilec ne bi smel biti upravičen do pogojev za sprejem iz členov 14 do 17.	črtano
Predlog spremembe  3 Predlog direktive Uvodna izjava 10
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10)  Treba bi bilo določiti standardne pogoje za sprejem prosilcev, ki bi zadoščali, da se jim zagotovijo dostojen življenjski standard in primerljivi življenjski pogoji v vseh državah članicah. Harmonizacija pogojev za sprejem prosilcev bi morala pomagati omejiti sekundarno gibanje prosilcev, na katero vplivajo različni pogoji za njihov sprejem.	(10)  Treba bi bilo določiti standardne pogoje za sprejem prosilcev, ki bi zadoščali, da se jim zagotovijo primeren življenjski standard in primerljivi življenjski pogoji v vseh državah članicah. Harmonizacija pogojev za sprejem prosilcev bi morala pomagati omejiti sekundarno gibanje prosilcev, na katero vplivajo različni pogoji za njihov sprejem.
Predlog spremembe  4 Predlog direktive Uvodna izjava 11
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11)  Zato da bi se prosilci zavedali posledic pobega, bi jih morale države članice enotno kar najhitreje in najpozneje ob vložiti prošnje obvestiti o vseh obveznostih, ki jih morajo prosilci izpolnjevati v zvezi s pogoji za sprejem, vključno z okoliščinami, v katerih se lahko materialni pogoji za sprejem omejijo, ter o vseh koristih.	(11)  Zato da bi se prosilci zavedali posledic pobega, bi jih morale države članice enotno ob vložiti prošnje ali pa najkasneje ob registraciji obvestiti o vseh pravicah in obveznostih v zvezi s pogoji za sprejem. To obveščanje bi moralo vključevati informacije o okoliščinah, v katerih se lahko materialni pogoji za sprejem omejijo, o vseh koristih, brezplačni pravni pomoči in zastopanju, zagotovilih v primeru specifičnih potreb, pravici do pregleda ali pritožbe zoper pridržanje ali odločitve v zvezi z nadomestitvijo, omejitvijo ali ukinitvijo materialnih pogojev za sprejem in o ustreznih azilnih postopkih.
Predlog spremembe  5 Predlog direktive Uvodna izjava 12
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(12)  Zaradi harmonizacije pravil EU o dokumentih, ki se izdajo prosilcem, se prosilci težje nedovoljeno gibajo znotraj Unije. Pojasniti je treba, da naj bi države članice prosilcem izdale potno listino le, kadar obstajajo resni humanitarni ali drugi nujni razlogi za to. Veljavnost potnih listin bi morala biti poleg tega omejena na namen in trajanje, ki sta skladna z razlogom za njihovo izdajo. Izdajo potne listine bi bilo na primer mogoče utemeljiti z resnimi humanitarnimi razlogi, če bi moral prosilec odpotovati v drugo državo članico na zdravljenje ali na obisk k sorodnikom v posebnih primerih, kot so obiski bližnjega sorodnika, ki je hudo bolan, ali obiski zaradi poroke ali pogreba bližnjega sorodnika. Drugi nujni razlogi bi lahko vključevali situacije, ko se od prosilcev, ki jim je bil odobren dostop do trga dela, zahteva, da potujejo zaradi dela, ko morajo prosilci potovati v okviru učnih načrtov ali ko mladoletniki potujejo z rejniškimi družinami.	(12)  Zaradi harmonizacije pravil EU o dokumentih, ki se izdajo prosilcem, se prosilci težje nedovoljeno gibajo znotraj Unije. Veljavnost potnih listin bi morala biti omejena na namen ali trajanje, ki sta skladna z razlogom za njihovo izdajo. Razlog bi na primer lahko bil, da mora prosilec odpotovati v drugo državo članico na zdravljenje ali na obisk k sorodnikom v posebnih primerih, kot so obiski družinskega člana ali drugega bližnjega sorodnika, ki je hudo bolan, ali obiski zaradi poroke ali pogreba družinskega člana ali drugega bližnjega sorodnika. Drugi razlogi bi lahko vključevali situacije, ko se od prosilcev, ki jim je bil odobren dostop do trga dela, zahteva, da potujejo zaradi dela, ko morajo prosilci potovati v okviru učnih načrtov ali ko mladoletniki potujejo z rejniškimi družinami.
Predlog spremembe  6 Predlog direktive Uvodna izjava 13
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(13)  Prosilci nimajo pravice do izbire države članice, v kateri bodo vložili prošnjo. Prosilec mora vložiti prošnjo za mednarodno zaščito bodisi v državi članici prvega vstopa bodisi, v primeru zakonite prisotnosti, v državi članici zakonitega bivanja ali prebivanja. Za prosilca, ki ni izpolnil svojih obveznosti, velja za manj verjetno, da bi se mu po določitvi odgovorne države članice v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba] dovolilo bivanje v državi članici, v kateri je bil izražen namen za vložitev prošnje, in posledično za bolj verjetno, da bo pobegnil. Zato bi bilo treba pozorno spremljati, kje se prosilec nahaja.	(13)  Prosilci nimajo pravice do izbire države članice, v kateri bodo vložili prošnjo. Prosilec mora vložiti prošnjo za mednarodno zaščito v skladu z merili iz Uredbe (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba].
Predlog spremembe  7 Predlog direktive Uvodna izjava 14
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(14)  Prosilci morajo biti prisotni v državi članici, v kateri so podali prošnjo, ali v državi članici, kateri so bili predani v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba]. Če prosilec pobegne iz te države članice in brez dovoljenja odpotuje v drugo državo članico, je nujno za namen dobrega delovanja skupnega evropskega azilnega sistema, da se prosilec hitro vrne v državo članico, v kateri bi moral biti prisoten. Do takšne predaje obstaja nevarnost pobega, zato bi bilo treba pozorno spremljati, kje se prosilec nahaja.	(14)  Prosilci morajo ostati na voljo ustreznim organom v državi članici, v kateri so podali prošnjo, ali v državi članici, kateri so bili predani v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba]. Če prosilec pobegne in brez dovoljenja odpotuje v drugo državo članico, je nujno za namen dobrega delovanja skupnega evropskega azilnega sistema, da se prosilec hitro vrne v državo članico, v kateri bi moral biti prisoten. Do takšne predaje obstaja nevarnost pobega, zato bi bilo treba pozorno spremljati, kje se prosilec nahaja.
Predlog spremembe  8 Predlog direktive Uvodna izjava 15
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(15)  Dejstvo, da je prosilec v preteklosti pobegnil v drugo državo članico, je pomemben dejavnik pri presoji nevarnosti pobega prosilca. Za zagotovitev, da prosilec ne bi znova pobegnil in bo ostal na razpolago pristojnim organom, bi bilo treba po vrnitvi prosilca v državo članico, v kateri bi moral biti prisoten, pozorno spremljati, kje se prosilec nahaja.	črtano
Predlog spremembe  9 Predlog direktive Uvodna izjava 16
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(16)  Iz razlogov v javnem interesu ali zaradi javnega reda, za hitro obdelavo in učinkovito spremljanje prosilčeve vloge za mednarodno zaščito, za hitro obdelavo in učinkovito spremljanje prosilčevega postopka določitve odgovorne države v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba] ali za učinkovito preprečitev pobega prosilca, bi morale države članice po potrebi prosilcu določiti prebivališče na točno določenem mestu, kot so nastanitveni center, zasebna hiša, stanovanje, hotel ali drugi prostori, prilagojeni za nastanitev prosilcev. Takšna odločitev je lahko potrebna, da se učinkovito prepreči pobeg prosilca, zlasti v primerih, ko prosilec ni izpolnil naslednjih obveznosti: ni podal prošnje v državi članici prvega neregularnega ali zakonitega vstopa; ni ostal v državi članici, v kateri bi moral biti prisoten; ali v primerih, ko je bil po pobegu v drugo državo članico vrnjen v državo članico, v kateri bi moral biti prisoten. Če je prosilec upravičen do materialnih pogojev za sprejem, bi bilo treba tudi takšne materialne pogoje za sprejem zagotoviti pod pogojem, da prosilec prebiva na tem točno določenem mestu.	(16)  Iz razlogov v javnem interesu ali zaradi javnega reda, za hitro obdelavo in učinkovito spremljanje prosilčeve vloge za mednarodno zaščito ali za učinkovito preprečitev pobega prosilca, če so ustrezni organi ugotovili, da obstaja resno in neposredno tveganje za pobeg prosilca, bi morale imeti države članice možnost, da po potrebi prosilcu določijo prebivališče na točno določenem mestu, kot so nastanitveni center, zasebna hiša, stanovanje, hotel ali drugi prostori, prilagojeni za nastanitev prosilcev. Takšna odločitev je lahko potrebna, da se učinkovito prepreči pobeg prosilca, zlasti v primerih, ko prosilec ni izpolnil obveznosti, da ostane v državi članici, v kateri bi moral biti prisoten, ali v primerih, ko je bil prosilec po pobegu v drugo državo članico vrnjen v državo članico, v kateri bi moral biti prisoten. Če je prosilec upravičen do materialnih pogojev za sprejem, bi bilo treba tudi takšne materialne pogoje za sprejem zagotoviti pod pogojem, da prosilec prebiva na tem točno določenem mestu.
Predlog spremembe  10 Predlog direktive Uvodna izjava 17
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(17)  Če obstajajo upravičeni razlogi za sum pobega prosilca, bi morale države članice od prosilcev zahtevati, da se javljajo pristojnim organom tako pogosto, kot je potrebno za zagotovitev, da prosilec ne bo pobegnil. Da se prosilci odvrnejo od nadaljnjega pobega, bi morale imeti države članice v primeru, ko je prosilec upravičen do materialnih pogojev za sprejem, možnost takšne materialne pogoje za sprejem zagotoviti zgolj v naravi.	(17)  Če obstajajo specifični in objektivni razlogi za resen in neposreden sum pobega prosilca, je treba državam članicam omogočiti, da po potrebi ter sorazmerno in ustrezno utemeljeno na podlagi posamezniku prilagojene ocene, ki jo izvede sodni organ, od prosilca zahtevajo, da se javlja pristojnim organom tako pogosto, kot je potrebno za zagotovitev, da prosilec ne bo pobegnil. Da se prosilci odvrnejo od nadaljnjega pobega, bi morale imeti države članice v primeru, ko je prosilec upravičen do materialnih pogojev za sprejem, možnost takšne materialne pogoje za sprejem zagotoviti zgolj v naravi. Prosilcem bi bilo treba omogočiti pritožbo na odločitev o obveznem javljanju pristojnim organom.
Predlog spremembe  11 Predlog direktive Uvodna izjava 18
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(18)  Vse odločitve, ki omejujejo prosilčevo svobodo gibanja, morajo temeljiti na ravnanju posameznika in posameznih okoliščinah zadevne osebe, pri čemer je treba upoštevati vse posebne potrebe prosilcev glede sprejema ter načelo sorazmernosti. Prosilce je treba ustrezno obvestiti o takšnih odločitvah in posledicah nespoštovanja teh odločitev.	(18)  Vse omejitve prosilčeve svobode gibanja bi morali sprejeti le v skrajnem primeru in bi morale temeljiti na odločitvi sodnega organa, ki bi upoštevala ravnanje posameznika in posamezne okoliščine zadevne osebe, vključno z vsemi specifičnimi potrebami prosilcev glede sprejema ter načeloma nujnosti in sorazmernosti. Prosilce bi bilo treba ustrezno obvestiti o takšnih odločitvah in posledicah nespoštovanja teh odločitev. Zagotoviti bi jim bilo treba tudi možnost pritožbe na takšno odločitev ali pregleda.
Predlog spremembe  12 Predlog direktive Uvodna izjava 19
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(19)  Glede na hude posledice za prosilce, ki so pobegnili ali za katere velja nevarnost pobega, bi bilo treba opredeliti pomen pobega, da se zajameta tako namerno dejanje v izogib veljavnim azilnim postopkom kot dejanska okoliščina, ko prosilec ne ostane na razpolago ustreznim organom, vključno z zapustitvijo ozemlja, na katerem bi moral biti prosilec prisoten.	(19)  Glede na hude posledice za prosilce, ki so pobegnili ali za katere velja nevarnost pobega, bi bilo treba strogo opredeliti pomen pobega, da se v skladu s standardi, ki jih je oblikovala Agencija Evropske unije za azil, zajameta tako namerno dejanje v izogib veljavnim azilnim postopkom kot dejanska okoliščina, ko prosilec ne ostane na razpolago ustreznim organom. Nezakoniti vstop, neobstoj naslova ali neposedovanje dokumentov za identifikacijo prosilca ne bi smeli predstavljati tehtnega merila za ugotavljanje nevarnosti pobega.
Predlog spremembe  13 Predlog direktive Uvodna izjava 20
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(20)  Pridržanje prosilcev bi bilo treba uporabljati v skladu z osnovnim načelom, da se osebe ne bi smelo pridržati zgolj zato, ker prosi za mednarodno zaščito, zlasti v skladu z mednarodnimi pravnimi obveznostmi držav članic ter členom 31 Ženevske konvencije. Prosilce se sme pridržati le v zelo jasno opredeljenih izjemnih okoliščinah, ki jih določa ta direktiva, ter ob upoštevanju načela nujnosti in sorazmernosti tako glede načina kot tudi namena takega pridržanja. Pridržanje prosilcev na podlagi te direktive bi lahko odredili le sodni ali upravni organi v pisni obliki, pri čemer bi bilo treba navesti utemeljitev pridržanja, tudi v primerih, ko je oseba že pridržana v trenutku, ko poda prošnjo za mednarodno zaščito. Kadar je prosilec pridržan, bi moral imeti dejanski dostop do potrebnih procesnih jamstev, kot je pravno sredstvo pred nacionalnim sodnim organom.	(20)  Pridržanje prosilcev bi bilo treba uporabljati v skladu z osnovnim načelom, da se osebe ne bi smelo pridržati zgolj zato, ker prosi za mednarodno zaščito, zlasti v skladu z mednarodnimi pravnimi obveznostmi držav članic ter členom 31 Ženevske konvencije. Prosilce se sme pridržati le v zelo jasno opredeljenih izjemnih okoliščinah, ki jih določa ta direktiva, ter ob upoštevanju načela nujnosti in sorazmernosti tako glede načina kot tudi namena takega pridržanja. Pridržanje prosilcev na podlagi te direktive bi lahko odredili le sodni organi v pisni obliki, pri čemer bi bilo treba navesti utemeljitev pridržanja, tudi v primerih, ko je oseba že pridržana v trenutku, ko poda prošnjo za mednarodno zaščito. Vsaka odločitev o pridržanju bi morala vsebovati navedbo razmisleka o drugih možnostih, ki so na voljo, in razlogih, zakaj jih ni mogoče učinkovito uporabiti. Kadar je prosilec pridržan, bi moral imeti dejanski dostop do potrebnih procesnih jamstev, kot sta pravno sredstvo in pravica do brezplačne pravne pomoči in zastopanja.
Predlog spremembe  14 Predlog direktive Uvodna izjava 21
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(21)  Kadar se prosilcu določi prebivališče na točno določenem mestu, vendar te obveznosti ne spoštuje, je za pridržanje prosilca treba dokazati nevarnost pobega. V vseh okoliščinah je treba posebej paziti, da se zagotovi sorazmernost trajanja pridržanja in da se pridržanje konča, takoj ko prosilec izpolnjuje naloženo obveznost ali ko ni več razlogov za domnevo, da prosilec te obveznosti ne bo izpolnil. Prosilec mora biti poleg tega obveščen o zadevni obveznosti in o posledicah nespoštovanja te obveznosti.	(21)  Kadar se prosilcu določi prebivališče na točno določenem mestu, vendar te obveznosti ne spoštuje, je za pridržanje prosilca treba dokazati individualno utemeljeno, neposredno in resno nevarnost pobega. V vseh okoliščinah je treba posebej paziti, da se zagotovi sorazmernost trajanja pridržanja in da se pridržanje konča, takoj ko prosilec izpolnjuje naloženo obveznost ali ko ni več razlogov za domnevo, da prosilec te obveznosti ne bo izpolnil. Prosilec mora biti poleg tega obveščen o zadevni obveznosti in o posledicah nespoštovanja te obveznosti.
Predlog spremembe  15 Predlog direktive Uvodna izjava 30
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(30)  Pri uporabi te direktive bi si morale države članice prizadevati za zagotovitev celovitega upoštevanja načel največje koristi otroka in enotnosti družine v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989 in Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pogoji za sprejem morajo biti prilagojeni posebnim okoliščinam mladoletnikov, bodisi brez spremstva bodisi v okviru družin, pri čemer je treba ustrezno upoštevati njihovo varnost ter fizično in čustveno oskrbo ter pogoje zagotoviti na način, ki spodbuja njihov splošni razvoj.	(30)  Pri uporabi te direktive bi si morale države članice prizadevati za zagotovitev celovitega upoštevanja načel največje koristi otroka in enotnosti družine v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989 in Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Države članice bi morale zagotoviti tudi polno spoštovanje Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter boju proti njima in Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk. Pogoji za sprejem morajo biti prilagojeni posebnim potrebam mladoletnikov, bodisi brez spremstva bodisi v okviru družin, pri čemer je treba ustrezno upoštevati njihovo varnost ter preprečevanje spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola, zlasti z zagotavljanjem otrokom prijazne nastanitve ter s fizično in čustveno oskrbo in izobraževanjem, obenem pa vse to zagotoviti na način, ki spodbuja njihov splošni razvoj. Pridržanje ali vsakršno zapiranje otrok brez spremstva ali v družinah ni nikoli v največjo korist otroka, temveč vedno pomeni kršitev otrokovih pravic in je torej prepovedano.
Predlog spremembe  16 Predlog direktive Uvodna izjava 31
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(31)  Države članice bi morale zagotoviti, da imajo prosilci potrebno zdravstveno varstvo, ki vključuje vsaj nujno zdravstveno oskrbo in osnovno zdravljenje bolezni in resnih duševnih motenj. V odziv na pomisleke glede javnega zdravja v zvezi s preprečevanjem bolezni in da se zavaruje zdravje posameznih prosilcev, bi moral dostop prosilcev do zdravstvenega varstva vključevati tudi preventivno zdravljenje, kot je cepljenje. Države članice lahko iz razlogov javnega zdravja zahtevajo zdravniške preglede prosilcev. Rezultati zdravniških pregledov ne bi smeli vplivati na presojo prošenj za mednarodno zaščito, ki bi se morala vedno izvajati objektivno, nepristransko in po posameznem primeru v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [uredba o postopkih].	(31)  Države članice bi morale zagotoviti, da imajo prosilci poln in prost dostop do potrebnih zdravstvenih storitev, ki vključuje vsaj nujno in primarno zdravstveno oskrbo, obporodno oskrbo in osnovno zdravljenje bolezni, tudi resnih duševnih motenj, kot so posttravmatske stresne motnje, ter dostop do storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja. V odziv na pomisleke glede javnega zdravja v zvezi s preprečevanjem bolezni in pravic, da se zavaruje zdravje posameznih prosilcev, bi moral dostop prosilcev do zdravstvenih storitev vključevati tudi preventivne storitve spolnega in reproduktivnega zdravja, preventivno zdravljenje, kot je cepljenje, in sekundarno oskrbo. Države članice lahko iz razlogov javnega zdravja zahtevajo zdravniške preglede prosilcev v skladu s smernicami, ki jih bosta skupaj določila Agencija Evropske unije za azil in Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni. Rezultati zdravniških pregledov ne bi smeli vplivati na presojo prošenj za mednarodno zaščito, ki bi se morala vedno izvajati objektivno, nepristransko in po posameznem primeru v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [uredba o postopkih].
Predlog spremembe  17 Predlog direktive Uvodna izjava 32
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(32)  Upravičenost prosilca do materialnih pogojev za sprejem na podlagi te direktive se lahko omeji v nekaterih okoliščinah, kot na primer, če je prosilec iz države članice, v kateri bi moral biti prisoten, pobegnil v drugo državo članico. Vendar bi morala država članica v vseh okoliščinah zagotoviti dostop do zdravstvenega varstva in dostojen življenjski standard v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah, zlasti s kritjem stroškov preživetja prosilcev in njihovih osnovnih potreb tako v smislu fizične varnosti in dostojanstva kot v smislu medosebnih odnosov, pri čemer je treba ustrezno upoštevati ranljivost osebe kot prosilca za mednarodno zaščito ter njegovih družinskih članov ali skrbnikov. Prav tako je treba ustrezno obravnavati tudi prosilce s posebnimi potrebami glede sprejema. Upoštevati je treba tudi posebne potrebe otrok, zlasti kar zadeva spoštovanje otrokove pravice do izobrazbe in dostopa do zdravstvenega varstva. Če se mladoletnik nahaja v drugi državi članici, kot je država članica, v kateri bi moral biti prisoten, bi morala država članica mladoletniku do predaje v odgovorno državo članico zagotoviti dostop do ustreznih izobraževalnih dejavnosti. Upoštevati bi bilo treba posebne potrebe prosilk, ki so utrpele poškodbe zaradi spola, vključno z zagotovitvijo dostopa do zdravstvene oskrbe, pravne pomoči in ustreznega svetovanja v primeru travmatičnih izkušenj ter psihosocialne oskrbe na različnih stopnjah azilnega postopka.	(32)  Država članica bi morala prosilcem v vseh okoliščinah zagotoviti dostop do zdravstvenega varstva in primeren življenjski standard. Prav tako je treba ustrezno obravnavati tudi prosilce s specifičnimi potrebami glede sprejema. Upoštevati je treba tudi posebne potrebe otrok, zlasti kar zadeva spoštovanje otrokove pravice do izobrazbe in dostopa do zdravstvenega varstva. Upoštevati bi bilo treba posebne potrebe prosilcev, ki so utrpeli spolno nasilje ali nasilje na podlagi spola, zlasti žensk, vključno z zagotovitvijo dostopa do zdravstvene oskrbe, pravne pomoči in ustreznega svetovanja v primeru travmatičnih izkušenj ter psihosocialne oskrbe na različnih stopnjah azilnega postopka. Takšne prosilce bi bilo treba obravnavati kot osebe s specifičnimi potrebami glede sprejema.
Predlog spremembe  18 Predlog direktive Uvodna izjava 33
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(33)  Obseg opredelitve družinskega člana bi moral odražati realnost trenutnih migracijskih trendov, in sicer da prosilci pogosto prispejo na ozemlje držav članic po dolgotrajnem obdobju v tranzitu. Opredelitev bi zato morala vključevati družine, oblikovane zunaj izvorne države, toda pred prihodom na ozemlje držav članic.	(33)  Obseg opredelitve družinskega člana ne bi smel biti diskriminatoren in bi moral odražati realnost trenutnih migracijskih trendov, in sicer da prosilci pogosto prispejo na ozemlje držav članic po dolgotrajnem obdobju v tranzitu. Države članice bi morale opredelitev družinskega člana uporabljati v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, Konvencijo Sveta Evrope o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice o obsegu opredelitve družine. Zato bi morale upoštevati različne okoliščine odvisnosti in posebno pozornost, ki jo je treba posvečati koristi otrok, s poudarkom na zaščiti prosilk, ki so žrtve otroških, zgodnjih ali prisilnih porok. Neporočeni pari ne bi smeli biti diskriminirani na podlagi spolne usmerjenosti ali spolne identitete.
Predlog spremembe  19 Predlog direktive Uvodna izjava 34
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(34)  Za spodbujanje samozadostnosti prosilcev ter zmanjšanje velikih neskladnosti med državami članicami je bistveno zagotoviti jasna pravila glede dostopa prosilcev do trga dela in poskrbeti, da takšen dostop tudi dejansko obstaja, in sicer brez nalaganja pogojev, ki prosilcu dejansko preprečujejo iskanje zaposlitve. Preskusi trga dela, ki se uporabljajo za dajanje prednosti lastnim državljanom ali drugim državljanom Unije ali državljanom tretjih držav, ki zakonito prebivajo v zadevni državi članici, ne bi smeli ovirati dejanskega dostopa prosilcev do trga dela in bi jih bilo treba izvajati brez poseganja v načelo, da imajo prednost državljani Unije, kot je določeno v ustreznih določbah veljavnih aktov o pristopu .	(34)  Za spodbujanje samozadostnosti prosilcev ter zmanjšanje velikih neskladnosti med državami članicami je bistveno zagotoviti jasna pravila glede dostopa prosilcev do trga dela in poskrbeti, da takšen dostop tudi dejansko obstaja, in sicer brez nalaganja pogojev, kot so sektorske omejitve, omejitve delovnega časa ali neutemeljene upravne formalnosti, ki prosilcu dejansko preprečujejo iskanje zaposlitve. Države članice bi morale tudi sprejeti učinkovite ukrepe za zagotovitev, da prosilci za mednarodno zaščito ob vstopu na trg dela ne bi prejemali nižjih plač, kar bi lahko privedlo do plačnega dampinga. Preskusi trga dela, ki se uporabljajo za dajanje prednosti lastnim državljanom ali drugim državljanom Unije ali državljanom tretjih držav, ki zakonito prebivajo v zadevni državi članici, ne bi smeli ovirati dejanskega dostopa prosilcev do trga dela in bi jih bilo treba izvajati brez poseganja v načelo, da imajo prednost državljani Unije, kot je določeno v ustreznih določbah veljavnih aktov o pristopu .
Predlog spremembe  20 Predlog direktive Uvodna izjava 35
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(35)  Najdaljši dovoljeni časovni okvir za dostop do trga dela bi bilo treba uskladiti s trajanjem postopka vsebinske obravnave. Da se povečajo možnosti vključevanja in samozadostnosti prosilcev, se spodbuja zgodnejši dostop do trga dela, če je verjetno, da bo prošnja dobro utemeljena, tudi ko se prošnja obravnava prednostno v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [uredba o postopkih]. Države članice bi morale zato razmisliti o skrajšanju navedenega obdobja, kolikor je mogoče, da se prosilcem zagotovi dostop do trga dela najpozneje v treh mesecih od datuma vložitve prošnje v primerih, ko je verjetno, da bo prošnja dobro utemeljena. Države članice pa ne bi smele odobriti dostopa do trga dela prosilcem, katerih prošnja za mednarodno zaščito bo verjetno neutemeljena in za katero se uporabi postopek pospešene obravnave.	(35)  Da bi povečali možnosti vključevanja in samozadostnost prosilcev, bi bilo treba prosilcem čim prej omogočiti dostop do trga dela, vsekakor pa najkasneje dva meseca od datuma vložitve prošnje za mednarodno zaščito.
Predlog spremembe  21 Predlog direktive Uvodna izjava 39
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(39)  Zaradi morebitno začasne narave bivanja prosilcev in brez poseganja v Uredbo (EU) št. 1231/2010 Evropskega parlamenta in Sveta bi morale imeti države članice možnost izključitve družinskih dajatev in dajatev za brezposelnost iz enake obravnave prosilcev in lastnih državljanov, prav tako pa bi morale imeti možnost omejitve prošnje za enako obravnavo v zvezi z izobraževanjem in poklicnim usposabljanjem. Tudi pravica do svobode združevanja in pripadnosti se lahko omeji, in sicer se lahko prosilci izključijo iz udeležbe v upravljanju nekaterih organov in zasedanja javne funkcije.	(39)  Pravica do svobode združevanja in pripadnosti se lahko omeji, in sicer se lahko prosilci izključijo iz udeležbe v upravljanju nekaterih organov in zasedanja javne funkcije.
Predlog spremembe  22 Predlog direktive Uvodna izjava 40 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(40a)  Prosilcem, ki jim je bil odobren dostop do trga dela, bi morali omogočiti, da zaprosijo za modro karto EU v skladu z ustrezno zakonodajo Unije. Prav tako bi jim morali omogočiti, da zaprosijo za dovoljenje za prebivanje za namene raziskovanja, študija, opravljanja pripravništva, prostovoljskega dela, programov izmenjave učencev ali izobraževalnih projektov in dela varušk au pair, v skladu z ustrezno zakonodajo Unije.
Predlog spremembe  23 Predlog direktive Uvodna izjava 40 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(40b)  Jezikovno znanje je nepogrešljivo, da bi upravičencem zagotovili primeren življenjski standard. Učenje uradnega jezika ali enega od uradnih jezikov zadevne države članice bi povečalo samozadostnost prosilcev in možnost njihove vključitve v družbo gostiteljico, obenem pa odvrača od sekundarnih gibanj. Zato bi bilo treba vsem prosilcem omogočiti dejanski dostop do jezikovnih tečajev od datuma vložitve prošnje za mednarodno zaščito.
Predlog spremembe  24 Predlog direktive Uvodna izjava 41
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(41)  Za zagotovitev skladnosti materialnih pogojev za sprejem , ki jih prejmejo prosilci, z načeli iz te direktive je nujno, da se nadalje pojasni narava teh pogojev, ki vključujejo med drugim nastanitev, hrano in obleko, poleg tega pa tudi bistvene neprehrambene izdelke, kot so higienski izdelki. Prav tako je pomembno, da države članice določijo raven materialnih pogojev za sprejem, ki se zagotovijo v obliki finančne pomoči ali kuponov, na podlagi ustreznih referenčnih vrednosti, da se državljanom zagotovi ustrezen življenjski standard, kot so podpora ob minimalnem dohodku, minimalna plača, minimalna pokojnina, dajatve za brezposelnost in dajatve socialne pomoči. To ne pomeni, da bi morali dobiti enak znesek kot državljani. Države članice smejo prosilcem zagotoviti manj ugodno obravnavo kot državljanom, kot je določeno v tej direktivi.	(41)  Za zagotovitev skladnosti materialnih pogojev za sprejem, ki jih prejmejo prosilci, z načeli iz te direktive je nujno, da se nadalje pojasni narava teh pogojev, ki vključujejo med drugim nastanitev, hrano in obleko, poleg tega pa tudi bistvene neprehrambene izdelke, kot so higienski izdelki, medicinski pripomočki ali izobraževalni material. Prav tako je pomembno, da države članice določijo raven materialnih pogojev za sprejem, ki se zagotovijo v obliki finančne pomoči ali kuponov, na podlagi ustreznih referenčnih vrednosti, da se državljanom zagotovi ustrezen življenjski standard, kot so podpora ob minimalnem dohodku, minimalna plača, minimalna pokojnina, dajatve za brezposelnost in dajatve socialne pomoči. To ne pomeni, da bi morali dobiti enak znesek kot državljani.
Predlog spremembe  25 Predlog direktive Uvodna izjava 42
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(42)  Da se omeji možnost zlorabe sistema za sprejem, bi morale imeti države članice možnost zagotovitve materialnih pogojev za sprejem, le kolikor prosilci nimajo zadostnih sredstev, da preživijo. Ko države članice presojajo sredstva prosilca in zahtevajo, da pokrije materialne pogoje za sprejem ali prispeva k njim, bi morale spoštovati načelo sorazmernosti in upoštevati posamezne okoliščine prosilca ter potrebo po spoštovanju prosilčevega dostojanstva ali osebne integritete, vključno s posebnimi potrebami prosilca glede sprejema. Od prosilcev se ne bi smelo zahtevati, da krijejo stroške potrebnega zdravstvenega varstva ali prispevajo k njemu. Možnost zlorabe sistema za sprejem bi bilo prav tako treba omejiti, tako da se navedejo okoliščine, v katerih se lahko nastanitev, hrana, obleka in drugi bistveni neprehrambeni izdelki, ki se zagotovijo v obliki finančne pomoči ali kuponov, nadomestijo s pogoji za sprejem, ki se zagotovijo v naravi, ter okoliščine, v katerih se lahko dodatek za dnevne izdatke omeji ali ukine, hkrati pa se vsem prosilcem zagotovi dostojen življenjski standard.	(42)  Države članice bi morale imeti možnost zagotovitve materialnih pogojev za sprejem, le kolikor prosilci nimajo zadostnih sredstev, da preživijo. Ko države članice presojajo sredstva prosilca in zahtevajo, da pokrije materialne pogoje za sprejem ali prispeva k njim, bi morale spoštovati načelo sorazmernosti in upoštevati posamezne okoliščine prosilca ter potrebo po spoštovanju prosilčevega dostojanstva ali osebne integritete, vključno s specifičnimi potrebami prosilca glede sprejema. Od prosilcev se ne bi smelo zahtevati, da krijejo stroške potrebnega zdravstvenega varstva ali prispevajo k njemu. Možnost zlorabe sistema za sprejem bi bilo prav tako treba omejiti, tako da se navedejo okoliščine, v katerih se lahko nastanitev, hrana, obleka in drugi bistveni neprehrambeni izdelki, ki se zagotovijo v obliki finančne pomoči ali kuponov, nadomestijo s pogoji za sprejem, ki se zagotovijo v naravi, ter okoliščine, v katerih se lahko dodatek za dnevne izdatke omeji ali ukine, hkrati pa se vsem prosilcem zagotovi primeren življenjski standard.
Predlog spremembe  26 Predlog direktive Uvodna izjava 49
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(49)  Ker cilja te direktive, in sicer zagotoviti standarde glede pogojev za sprejem prosilcev v državah članicah, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in se ta cilj zaradi obsega in vplivov te direktive lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.	(49)  Ker cilja te direktive, in sicer zagotoviti skupne standarde glede pogojev za sprejem prosilcev v državah članicah, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in se ta cilj zaradi obsega in vplivov te direktive lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.
Obrazložitev
Skupni minimalni standardi pri pogojih za sprejem so ključni za preprečevanje sekundarnega gibanja nezakonitih migrantov.
Predlog spremembe  27 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(1)  „prošnja za mednarodno zaščito“: pomeni prošnjo za mednarodno zaščito, kot je opredeljena v členu [4(2)(a)] Uredbe (EU) št. XXX/XXX [uredba o postopkih];	(1)  „prošnja za mednarodno zaščito“: pomeni prošnjo za mednarodno zaščito, kot je opredeljena v členu [(2)(7)] Uredbe (EU) št. XXX/XXX [uredba o pogojih za azil];
Predlog spremembe  28 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2)  „prosilec“: pomeni prosilca, kot je opredeljen v členu [4(2)(b)] Uredbe (EU) št. XXX/XXX [uredba o postopkih];	(2)  „prosilec“: pomeni prosilca, kot je opredeljen v členu [(2)(8)] Uredbe (EU) št. XXX/XXX [uredba o pogojih za azil] ;
Predlog spremembe  29 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3)  „družinski člani“: pomenijo družinske člane, kot so opredeljeni v členu [2(9)] Uredbe (EU) št. XXX/XXX [uredba o pogojih za azil];	(3)  „družinski člani“: pomenijo družinske člane, kot so opredeljeni v členu 2(g) Uredbe (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba];
Predlog spremembe  30 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(7)  „materialni pogoji za sprejem“: pomenijo pogoje za sprejem, ki vključujejo nastanitev, hrano, obleko in druge bistvene neprehrambene izdelke, skladno s potrebami prosilcev v okviru njihovih posebnih pogojev za sprejem, kot so higienski izdelki, ki se zagotovijo v naravi ali kot finančna pomoč ali kot kuponi ali kombinacija vseh treh, ter dodatek za dnevne izdatke;	(7)  „materialni pogoji za sprejem“: pomenijo pogoje za sprejem, ki vključujejo nastanitev, hrano, obleko in druge bistvene neprehrambene izdelke, skladno s potrebami prosilcev v okviru njihovih posebnih pogojev za sprejem, kot so higienski izdelki, medicinski pripomočki ali izobraževalni material, ki se zagotovijo v naravi ali kot finančna pomoč ali kot kuponi ali kombinacija vseh treh, ter dodatek za dnevne izdatke;
Predlog spremembe  31 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka 7 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(7a)  „primeren življenjski standard“: pomeni življenjski standard, ki zagotavlja zdravje in dobro počutje prosilca in njegove družine, zlasti kar zadeva dostop do potrebne hrane, obleke, nastanitve, izobraževanja, zdravstvene oskrbe in socialnih storitev;
Predlog spremembe  32 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka 10
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10)  „pobeg“: pomeni dejanje, s katerim prosilec, da bi se izognil azilnim postopkom, bodisi zapusti ozemlje, na katerem bi moral biti prisoten v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba], ali ne ostane na razpolago pristojnim organom oziroma sodišču ali razsodišču;	(10)  „pobeg“: pomeni namerno dejanje izogibanja veljavnim azilnim postopkom, s tem da oseba ne ostane na razpolago ustreznim organom;
Predlog spremembe  33 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka 11
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11)  „nevarnost pobega“: pomeni obstoj razlogov, ki temeljijo na objektivnih merilih, opredeljenih v nacionalnem pravu, za domnevo v posameznem primeru, da bi prosilec lahko pobegnil;	(11)  „nevarnost pobega“: pomeni dokazan obstoj specifičnih razlogov, ki temeljijo na objektivnih in specifičnih merilih v skladu s smernicami Agencije Evropske unije za azil in nacionalnim pravom, za domnevo v posameznem primeru, da bi prosilec lahko pobegnil, in ne vključujejo splošnih meril, kot sta zgolj to, da je oseba prosilec v smislu Uredbe (EU) .../... [uredba o postopkih], ali prosilčeva nacionalnost;
Predlog spremembe  34 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka 13
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(13)  „prosilec s posebnimi potrebami glede sprejema“: pomeni prosilca, ki potrebuje posebna jamstva, da bi lahko uveljavljal pravice in izpolnjeval obveznosti, določene v tej direktivi, kot so prosilci, ki so mladoletniki, mladoletniki brez spremstva, invalidi, starejši ljudje, nosečnice, starši samohranilci z mladoletnimi otroki, žrtve trgovine z ljudmi, osebe s hudimi boleznimi, osebe z motnjami v duševnem zdravju in osebe, ki so bile mučene, posiljene ali so bile podvržene drugim hudim oblikam psihološkega, fizičnega ali spolnega nasilja, kot so žrtve pohabljanja ženskih spolnih organov.	(13)  „prosilec s specifičnimi potrebami glede sprejema“: pomeni prosilca, za katerega velja, da potrebuje specifične pogoje ali jamstva, da bi lahko uveljavljal pravice in izpolnjeval obveznosti, določene v tej direktivi, in ki lahko spada v katero od naslednjih kategorij: prosilci, ki so mladoletniki, mladoletniki brez spremstva, invalidi, starejši ljudje, nosečnice, samske ženske, mladostnice, gospodinjstva, v katerih imajo glavno vlogo ženske, lezbijke, geji, biseksualci, transseksualci in interseksualci, starši samohranilci z mladoletnimi otroki, žrtve trgovine z ljudmi, žrtve otroških, zgodnjih ali prisilnih porok, neverne osebe, verski odpadniki in pripadniki verskih manjšin, osebe s hudimi boleznimi, osebe z motnjami v duševnem zdravju, tudi s posttravmatsko stresno motnjo, in osebe, ki so bile mučene, posiljene ali so bile podvržene drugim hudim oblikam psihološkega, fizičnega ali spolnega nasilja, nasilja zaradi predsodkov ali nasilja zaradi spola, kot so žrtve pohabljanja ženskih spolnih organov.
Predlog spremembe  35 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3.  Ta direktiva se ne uporablja, kadar se uporablja Direktiva Sveta 2001/55/ES31.	črtano
__________________
31Direktiva Sveta 2001/55/ES z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb (UL L 212, 7.8.2001, str. 1).
Predlog spremembe  36 Predlog direktive Člen 3 – odstavek 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a.  Države članice uporabljajo to direktivo za vse mladoletnike brez spremstva od trenutka njihovega prihoda na ozemlje države članice pa do trenutka pridobitve statusa begunca ali dodelitve subsidiarne zaščite v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [uredba o pogojih za azil] ali dodelitve kakšne druge oblike humanitarne zaščite ali njihove predaje v tretjo državo, v skladu z njihovo največjo koristjo na podlagi nacionalne zakonodaje.
Predlog spremembe  37 Predlog direktive Člen 4 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice lahko uvedejo ali obdržijo ugodnejše določbe glede pogojev za sprejem prosilcev in njihovih vzdrževanih bližnjih sorodnikov, ki so prisotni v isti državi članici, ali iz humanitarnih razlogov, kolikor so te določbe skladne s to direktivo.	Države članice lahko uvedejo ali obdržijo ugodnejše določbe glede pogojev za sprejem prosilcev in njihovih družinskih članov ali drugih bližnjih sorodnikov, ki so prisotni v isti državi članici, ali iz humanitarnih razlogov, kolikor so te določbe skladne s to direktivo.
Predlog spremembe  38 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice prosilce čim prej ali vsaj ob vložitvi njihove prošnje za mednarodno zaščito, obvestijo o vseh uveljavljenih pravicah in o obveznostih, ki jih morajo izpolnjevati v zvezi s pogoji za sprejem. V predloženih informacijah poudarijo, da prosilec ni upravičen do pogojev za sprejem iz členov 14 do 17 te direktive, kot je navedeno v členu 17a iste direktive, v nobeni drugi državi članici kot v državi članici, v kateri mora biti prisoten v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba].	Države članice prosilce v trenutku, ko vložijo prošnjo za mednarodno zaščito ali najkasneje pred samo registracijo, obvestijo o vseh uveljavljenih pravicah in o obveznostih, ki jih morajo izpolnjevati v zvezi s pogoji za sprejem. V predloženih informacijah poudarijo vsaj, do katerih pogojev za sprejem so prosilci upravičeni, kakšne so posledice pobega, razlogi za pridržanje, razlogi za nadomestitev, omejitev ali ukinitev katerega koli materialnega pogoja za sprejem, o pravici do pritožbe na pridržanje ali odločitev v zvezi z nadomestitvijo, omejitvijo ali ukinitvijo materialnih pogojev za sprejem. Minimalne informacije vključujejo tudi vse ustrezne informacije v zvezi z osebnimi okoliščinami prosilca, iz katerih lahko izvirajo specifične potrebe glede sprejema ali posebna procesna jamstva, kot je določeno v tej direktivi oziroma [uredbi o postopkih].
Predlog spremembe  39 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice zagotovijo, da prosilci dobijo informacije o organizacijah ali skupinah oseb, ki zagotavljajo posebno pravno pomoč, in organizacijah, ki bi jim lahko pomagale ali jih obvestile o razpoložljivih pogojih za sprejem, vključno z zdravstvenim varstvom.	Države članice zagotovijo, da prosilci dobijo informacije o organizacijah ali skupinah oseb, ki zagotavljajo posebno pravno pomoč ter brezplačno pravno pomoč in zastopanje, in organizacijah, ki bi jim lahko pomagale ali jih obvestile o razpoložljivih pogojih za sprejem, vključno z zdravstvenim varstvom.
Predlog spremembe  40 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2.  Države članice zagotovijo, da so informacije iz odstavka 1 v pisni obliki na podlagi standardne predloge, ki jo razvije Agencija Evropske unije za azil, in v jeziku, ki ga prosilec razume ali za katerega se razumno domneva, da ga razume. Kadar je potrebno, se te informacije zagotovijo tudi ustno in prilagojeno potrebam mladoletnikov.	2.  Države članice zagotovijo, da so informacije iz odstavka 1 v pisni, jedrnati, pregledni, razumljivi in zlahka dostopni obliki, v jasnem in preprostem jeziku ter na podlagi standardne predloge, ki jo razvije Agencija Evropske unije za azil, in v jeziku, ki ga prosilec razume ali za katerega se razumno domneva, da ga razume. Kadar je potrebno, se te informacije zagotovijo tudi ustno in v vizualni obliki z videi ali piktogrami, so prilagojene potrebam mladoletnikov ali oseb s specifičnimi potrebami glede sprejema ter upoštevajo posamezne okoliščine prosilca.
Predlog spremembe  41 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1.  Države članice prosilcem izdajo potno listino, le kadar nastopijo resni humanitarni ali drugi nujni razlogi, ki zahtevajo njihovo prisotnost v drugi državi. Veljavnost potne listine je poleg tega omejena na namen in trajanje, ki sta skladna z razlogom za njeno izdajo.	1.  Države članice prosilcem izdajo potno listino brez odlašanja, kadar se zahteva njihova prisotnost v drugi državi. To vključuje okoliščine, ko mora prosilec v drugo državo potovati iz enega ali več naslednjih razlogov:
	(a)   zaradi zdravljenja;
	(b)   zaradi obiska sorodnikov v posebnih primerih, kot je obisk družinskega člana ali drugega bližnjega sorodnika, ki je hudo bolan, ali obisk zaradi poroke ali pogreba družinskega člana ali drugega bližnjega sorodnika;
	(c)  zaradi potovanj za službene potrebe, če je bil prosilcu dovoljen dostop do trga dela;
	(d)   zaradi potovanj, predvidenih v okviru učnih načrtov;
	(e)   zaradi potovanja mladoletnikov z rejniškimi družinami.
	Veljavnost potne listine je poleg tega omejena na namen ali trajanje, ki sta skladna z razlogom za njeno izdajo. Potna listina v obdobju veljavnosti omogoča neomejen ponovni vstop na ozemlje države članice, ki jo je izdala.
Predlog spremembe  42 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a.  Preden države članice prosilcem zagotovijo pravice, do katerih so upravičeni na podlagi te direktive, jim zgolj zaradi njihovega statusa prosilcev za mednarodno zaščito ali samo na podlagi njihovega državljanstva ne naložijo nepotrebnih ali nesorazmernih obveznosti glede dokumentacije ali drugih upravnih obveznosti.
Predlog spremembe  43 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 2 – pododstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2.  Države članice po potrebi določijo prebivališče prosilca na točno določenem mestu iz katerega koli od naslednjih razlogov:	2.  Države članice lahko po potrebi določijo prebivališče prosilca na točno določenem mestu, kot je nastanitveni center, zasebna hiša, stanovanje, hotel ali drug prostor, prilagojen za nastanitev prosilcev, na podlagi objektivnih razlogov, opredeljenih v nacionalnem pravu, in odločitve sodnih organov, iz katerega koli od naslednjih utemeljenih razlogov:
Predlog spremembe  44 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c)  za hitro obdelavo in učinkovito spremljanje njegovega postopka določitve odgovorne države v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba];	črtano
Predlog spremembe  45 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d)  za učinkovito preprečitev pobega prosilca, zlasti:	(d)  za učinkovito preprečitev pobega prosilca, če so ustrezni organi ugotovili, da obstaja nevarnost pobega, zlasti:
Predlog spremembe  46 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka d – alinea 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
–  za prosilce, ki niso izpolnili obveznosti, da podajo prošnjo v državi članici prvega vstopa, kot je določeno v členu [4(1)] Uredbe (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba], ter so odpotovali v drugo državo članico brez ustrezne utemeljitve in prošnjo podali tam; ali	–  za prosilce, ki namerno niso izpolnili obveznosti, da podajo prošnjo v državi članici prvega vstopa, kot je določeno v členu [4(1)] Uredbe (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba], da bi se izognili veljavnim azilnim postopkom, ter so odpotovali v drugo državo članico brez ustrezne utemeljitve in prošnjo podali tam; or
Predlog spremembe  47 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3.  Če obstajajo upravičeni razlogi za sum, da bo prosilec pobegnil, države članice po potrebi od prosilca zahtevajo, da se javlja pristojnim organom ali da se pri njih osebno zglasi, bodisi nemudoma bodisi ob točno določenem času, tako pogosto, kot je potrebno za učinkovito preprečitev pobega prosilca.	3.  Če obstajajo upravičeni razlogi za sum, da bo prosilec pobegnil, lahko države članice po potrebi, sorazmerno in na podlagi odločitve sodnih organov od prosilca zahtevajo, da se javlja pristojnim organom ali da se pri njih osebno zglasi, bodisi nemudoma bodisi ob točno določenem času, tako pogosto, kot je potrebno za učinkovito preprečitev pobega prosilca, vendar ne več kot enkrat na delovni dan. Proti tej odločitvi se lahko pred sodnim organom v skladu s členom 25 poda pritožba ali se zahteva njen pregled.
Predlog spremembe  48 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4.  Države članice predvidijo možnost, da prosilcem izdajo začasno dovoljenje za zapustitev njihovega prebivališča ali določenega območja. Odločitve o vsebini posamezne zadeve se sprejmejo objektivno in nepristransko, če pa so zavrnilne, se navedejo razlogi za to.	4.  Države članice predvidijo možnost, da prosilcem izdajo začasno dovoljenje za zapustitev njihovega prebivališča ali določenega območja in za prebivanje drugje. Odločitve o vsebini posamezne zadeve se sprejmejo objektivno in nepristransko, če pa so zavrnilne, se navedejo razlogi za to.
Predlog spremembe  49 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5.  Države članice od prosilcev zahtevajo, da pristojne organe čimprej obvestijo o svojem trenutnem prebivališču ali naslovu ali telefonski številki, na kateri so dosegljivi, in jim sporočijo kakršno koli spremembo telefonske številke ali naslova.	5.  Države članice od prosilcev zahtevajo, da pristojne organe čimprej obvestijo o svojem trenutnem prebivališču ali naslovu, telefonski številki ali po potrebi elektronskem poštnem naslovu, na katerem so dosegljivi, in jim sporočijo kakršno koli spremembo telefonske številke, elektronske pošte ali naslova.
Predlog spremembe  50 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 8
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
8.  Države članice v vsaki odločitvi, sprejeti v skladu s tem členom, navedejo dejanske razloge, po potrebi pa tudi pravne razloge. Prosilci se nemudoma pisno in v jeziku, ki ga razumejo ali za katerega se razumno domneva, da ga razumejo, obvestijo o sprejetju takšne odločitve, postopkih za izpodbijanje odločitve v skladu s členom 25 ter posledicah neizpolnjevanja obveznosti iz odločitve.	8.  Države članice v vsaki odločitvi, sprejeti v skladu s tem členom, navedejo dejanske razloge, po potrebi pa tudi pravne razloge. Prosilci se nemudoma pisno in v jeziku, ki ga razumejo ali za katerega se razumno domneva, da ga razumejo, v jedrnati, pregledni, razumljivi in zlahka dostopni obliki ter jasnem in preprostem jeziku obvestijo o sprejetju takšne odločitve, postopkih za izpodbijanje odločitve v skladu s členom 25 ter posledicah neizpolnjevanja obveznosti iz odločitve.
Predlog spremembe  51 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1.  Države članice osebe ne pridržijo zgolj zaradi tega, ker je prosilec.	1.  Države članice osebe ne pridržijo zgolj zaradi tega, ker je prosilec, ali na podlagi prosilčevega državljanstva. Pridržanje temelji na odločitvi sodnih organov, je nujno potrebno, da se zagotovi izpolnitev specifične in konkretne obveznosti, ki jo ima prosilec, in se konča takoj, ko je specifična in konkretna obveznost izpolnjena, ter ni kaznovalne narave.
Predlog spremembe  52 Predlog direktive Člen 8 – odstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a.  Prosilci se ne pridržijo, dokler se ne ocenijo njihove specifične potrebe glede sprejema v skladu s členom 21.
Predlog spremembe  53 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2.  Pridržanje prosilcev pisno odredijo sodni ali upravni organi. V ukrepu za pridržanje se navedejo dejanski in pravni razlogi, ki so podlaga za pridržanje.	2.  Pridržanje prosilcev pisno odredijo sodni organi. V ukrepu za pridržanje se navedejo dejanski in pravni razlogi, ki so podlaga za pridržanje. Prav tako vsebuje navedbo razmisleka o drugih možnostih, ki so na voljo, in razlogih, zakaj jih ni mogoče učinkovito uporabiti.
Predlog spremembe  54 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3.  Kadar pridržanje odredijo upravni organi, države članice zagotovijo hitro sodno preučitev zakonitosti pridržanja, ki se opravi po uradni dolžnosti in/ali na zahtevo prosilca. Pri preučitvi po uradni dolžnosti se o taki preučitvi odloči čim hitreje po začetku pridržanja. Pri preučitvi na zahtevo prosilca se odloči čim hitreje po začetku ustreznih postopkov. V ta namen države članice v nacionalnem pravu določijo obdobje, v katerem se opravi sodna preučitev po uradni dolžnosti in/ali sodna preučitev na zahtevo prosilca.	črtano
Predlog spremembe  55 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5.  Pridržanje v razumnih časovnih presledkih preuči sodni organ po uradni dolžnosti in/ali na zahtevo zadevnega prosilca, zlasti kadar traja pridržanje dalj časa, se pojavijo relevantne okoliščine ali so dostopne nove informacije, ki lahko vplivajo na zakonitost pridržanja.	5.  Pridržanje v razumnih časovnih presledkih preuči sodni organ po uradni dolžnosti in/ali na zahtevo zadevnega prosilca, zlasti kadar traja pridržanje dalj časa, se pojavijo relevantne okoliščine ali so dostopne nove informacije, ki lahko vplivajo na zakonitost pridržanja. Kadar se v okviru sodne preučitve izkaže, da je pridržanje nezakonito, se zadevnega prosilca nemudoma izpusti.
Predlog spremembe  56 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 6 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice v primeru sodne preučitve ukrepa za pridržanje iz odstavka 3 zagotovijo, da imajo prosilci dostop do brezplačne pravne pomoči in zastopanja. To vključuje vsaj pripravo zahtevanih procesnih dokumentov in sodelovanje na obravnavi pred sodnimi organi v imenu prosilca.	Države članice v primeru sodne preučitve ukrepa za pridržanje iz odstavka 5 tega člena zagotovijo, da imajo prosilci dostop do brezplačne pravne pomoči in zastopanja v skladu s pogoji iz člena od 25(2) do (6).
Predlog spremembe  57 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 6 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Brezplačno pravno pomoč in zastopanje zagotavljajo ustrezno usposobljene osebe, ki to lahko opravljajo ali jim je to dopuščeno v skladu z nacionalnim pravom in katerih interesi niso ali ne bi mogli biti v nasprotju z interesi prosilcev.	črtano
Predlog spremembe  58 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
7.  Države članice lahko določijo tudi, da se brezplačna pravna pomoč in zastopanje dodelita:	črtano
(a)  samo tistim, ki nimajo zadosti sredstev; in/ali
(b)  samo prek storitev, ki jih zagotavljajo pravni ali drugi svetovalci , ki so v nacionalnem pravu posebej določeni za pomoč prosilcem in njihovo zastopanje.
Predlog spremembe  59 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 8
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
8.  Države članice lahko tudi:	črtano
(a)  določijo denarne in/ali časovne omejitve za zagotavljanje brezplačne pravne pomoči in zastopanja pod pogojem, da z njimi ne omejujejo arbitrarno dostopa do pravne pomoči in zastopanja;
(b)  določijo, da obravnava prosilcev, kar zadeva honorarje in druge stroške, ni ugodnejša od obravnave, ki je na splošno namenjena njihovim državljanom v zadevah, ki se nanašajo na pravno pomoč.
Predlog spremembe  60 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 9
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
9.  Države članice lahko zahtevajo, da se jim v celoti ali delno povrnejo vsi odobreni stroški, če in kadar se finančni položaj prosilca znatno izboljša ali če je bila odločitev o odobritvi takšnih stroškov sprejeta na podlagi neresničnih informacij, ki jih je predložil prosilec.	črtano
Predlog spremembe  61 Predlog direktive Člen 9 – odstavek 10
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
10.  Postopki za dostop do pravne pomoči in zastopanja so določeni v nacionalnem pravu.	črtano
Predlog spremembe  62 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 1 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1.  Nacionalni organi prednostno poskrbijo za zdravje, vključno z duševnim zdravjem, pridržanih prosilcev, ki imajo posebne potrebe glede sprejema.	1.  Nacionalni organi prednostno poskrbijo za zdravje, vključno z duševnim zdravjem, pridržanih prosilcev, ki imajo specifične potrebe glede sprejema.
Predlog spremembe  63 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 1 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Kadar so pridržani prosilci s posebnimi potrebami glede sprejema, države članice zagotovijo redno spremljanje in ustrezno pomoč, pri čemer se upošteva njihov poseben položaj, vključno z njihovim zdravjem.	Kadar so pridržani prosilci s specifičnimi potrebami glede sprejema, države članice zagotovijo redno spremljanje in ustrezno pomoč, pri čemer se upošteva njihov poseben položaj, vključno z njihovim telesnim in duševnim zdravjem.
Predlog spremembe  64 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 2 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Mladoletniki se pridržijo le kot zadnja možnost in potem ko se ugotovi, da ni mogoče učinkovito uporabiti drugih, manj prisilnih ukrepov. Tako pridržanje traja čim krajše obdobje in stori se vse, kar je mogoče, da se pridržani mladoletniki izpustijo in nastanijo v primernih prostorih za mladoletnike.	Mladoletnikov se ne pridrži. V času obravnave prošnje za mednarodno zaščito države članice namesto pridržanja zagotovijo ustrezno oskrbo in nastanitev mladoletnikov in družin z mladoletnimi otroki v skladu s členom 22(5).
Predlog spremembe  65 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 2 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Prednostna skrb za države članice je največja korist otroka, kot je navedeno v členu 22(2).	Prednostna skrb za države članice je največja korist otroka, kot je navedeno v členu 22(2). Ukrepi za ustrezno oskrbo in sprejem mladoletnih otrok in njihovih družin morajo temeljiti na pravici do združitve družine, biti morajo čim manj invazivni ter spoštovati pravico do zasebnosti in družinskega življenja.
Predlog spremembe  66 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 2 – pododstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Kadar se pridržijo mladoletniki, je treba zagotoviti njihovo pravico do izobraževanja in jim dati možnost sodelovanja v prostočasnih dejavnostih, vključno z igro in rekreativnimi dejavnostmi, ki so primerne njihovi starosti.	črtano
Predlog spremembe  67 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3.  Mladoletniki brez spremstva se pridržijo le v izjemnih okoliščinah. Stori se vse, kar je mogoče, da se pridržanega mladoletnika brez spremstva čimprej izpusti.	črtano
Mladoletnikov brez spremstva se nikoli ne pridrži v zaporu.
Kolikor je mogoče, se mladoletnikom brez spremstva zagotovi namestitev v ustanovah, ki imajo osebje , ki upošteva pravice in potrebe oseb njihove starosti , in zmogljivosti , prilagojene mladoletnikom brez spremstva .
Kadar se pridržijo mladoletniki brez spremstva, države članice zagotovijo, da so nameščeni ločeno od odraslih oseb.
Predlog spremembe  68 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4.  Pridržanim družinam se zagotovi ločena nastanitev, ki zagotavlja ustrezno zasebnost.	črtano
Predlog spremembe  69 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 5 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5.  Kadar se pridrži prosilke, države članice zagotovijo, da so nastanjene ločeno od prosilcev, razen če so to družinski člani in se s tem strinjajo vsi zadevni posamezniki.	5.  Države članice zagotovijo, da so pridržani prosilci in prosilke nastanjeni ločeno, razen če so to družinski člani in se s tem strinjajo vsi, ki jih to zadeva.
Predlog spremembe  70 Predlog direktive Člen 11 – odstavek 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6.  Države članice lahko v ustrezno utemeljenih primerih in za razumno obdobje, ki je čim krajše, določijo odstopanje od tretjega pododstavka odstavka 2, od odstavka 4 in od prvega pododstavka odstavka 5, kadar je prosilec pridržan na mejni kontrolni točki ali v tranzitnem območju, razen v primerih iz člena 41 Uredbe (EU) št. XXX/XXX [uredba o postopkih].	6.  Države članice lahko v ustrezno utemeljenih primerih in za razumno obdobje, ki je čim krajše, določijo odstopanje od prvega pododstavka odstavka 5, kadar je prosilec pridržan na mejni kontrolni točki ali v tranzitnem območju.
Obrazložitev
Spremembe, katerih cilj je prepovedati pridržanje mladoletnikov, so neločljivo povezane z dopustnimi spremembami iz osnutka poročila, katerih cilj je okrepiti pogoje v zvezi z odvzemom osebne svobode in razširiti določbe v zvezi z obravnavo ranljivih oseb, vključno z mladoletniki. Ta sprememba je prav tako neločljivo povezana z dopustno poročevalkino spremembo člena 8 odstavka 3(d) (sprememba 31 osnutka poročila).
Predlog spremembe  71 Predlog direktive Člen 14 – odstavek 1 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice mladoletnim otrokom prosilcev in mladoletnim prosilcem zagotovijo dostop do izobraževalnega sistema pod podobnimi pogoji, kot svojim državljanom, dokler se dejansko ne izvede ukrep izgona zoper njih ali njihove starše. Tako izobraževanje se lahko zagotovi v nastanitvenih centrih.	Države članice mladoletnim otrokom prosilcev in mladoletnim prosilcem zagotovijo dostop do izobraževalnega sistema pod enakimi pogoji kot svojim državljanom. Izobraževanje se zagotovi za ves čas prisotnosti mladoletnika na ozemlju držav članic. Kot začasen ukrep se lahko zagotovi v nastanitvenih centrih, dokler ni zagotovljen dostop do nacionalnih izobraževalnih sistemov.
Predlog spremembe  72 Predlog direktive Člen 14 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2.  Dostop do izobraževalnega sistema se ne odloži za več kot tri mesece od datuma, ko je mladoletnik vložil prošnjo za mednarodno zaščito ali je bila vložena v njegovem imenu.	2.  Dostop do izobraževalnega sistema se ne odloži za več kot mesec dni od trenutka, ko je vložena prošnja za mednarodno zaščito.
Predlog spremembe  73 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 1 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice zagotovijo, da imajo prosilci dostop do trga dela najpozneje šest mesecev od datuma vložitve prošnje za mednarodno zaščito, če pristojni organ še ni sprejel upravne odločbe in za zamudo ni kriv prosilec.	Države članice zagotovijo, da imajo prosilci dostop do trga dela najpozneje dva meseca od datuma vložitve prošnje za mednarodno zaščito.
Predlog spremembe  74 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 1 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Če je država članica pospešila vsebinsko obravnavo prošnje za mednarodno zaščito v skladu s točkami [(a) do (f)] člena [40(1)] Uredbe (EU) št. XXX/XXX [uredba o postopkih], se dostop do trga dela ne odobri.	Če je država članica ugotovila, da prosilec ni upravičen do mednarodne zaščite v skladu s točkami [(a) do (f)] člena [40(1)] Uredbe (EU) št. XXX/XXX [uredba o postopkih], se dostop do trga dela ne odobri.
Predlog spremembe  75 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a.  Države članice si po najboljših močeh prizadevajo, da prosilcem in pristojnim organom zagotovijo ustrezno usposabljanje v zvezi z delovnopravno zakonodajo in nediskriminacijo, da bi na ta način preprečili izkoriščanje na delovnem mestu v obliki neprijavljenega dela in drugih vrst hudega izkoriščanja delovne sile ter da bi vse od datuma vložitve prošnje za mednarodno zaščito onemogočili diskriminacijo.
Predlog spremembe  76 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 2 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Zaradi politik v zvezi s trgom dela lahko države članice preverijo, ali bi lahko prosto delovno mesto zapolnili državljani zadevne države članice ali drugi državljani Unije ali državljani tretjih držav, ki zakonito prebivajo v tej državi članici .	Zaradi politik v zvezi s trgom dela, zlasti glede na stopnjo brezposelnosti mladih, lahko države članice preverijo, ali bi lahko prosto delovno mesto po prednostnem dostopu zapolnili njihovi državljani ali drugi državljani Unije ali državljani tretjih držav, ki zakonito prebivajo v tej državi članici.
Obrazložitev
S predlogom spremembe želimo poudariti, da države članice lahko sprejemajo ukrepe za prednostno obravnavo svojih državljanov in državljanov EU pri dostopu do trga dela. Poudarek je tudi na želji po ustreznem upoštevanju težav, povezanih z brezposelnostjo mladih. Ker je to za državljane EU še posebej občutljiva tematika, želijo podpisniki jasno izraziti, da pri dostopu do trga dela ne bo specifičnih ukrepov ali kvot, ki bi dajali prednost vključevanju prosilcev za mednarodno zaščito pred državljani posamezne države članice.
Predlog spremembe  77 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a)  delovne pogoje, vključno s plačo in odpustitvijo, letnim dopustom in dela prostimi dnevi, kot tudi zahtevami glede zdravja in varstva pri delu;	(a)  delovne pogoje, vključno s plačo in odpustitvijo, delovnim časom, letnim dopustom in dela prostimi dnevi, kot tudi zahtevami glede zdravja in varstva pri delu;
Predlog spremembe  78 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c)  izobraževanje in poklicno usposabljanje, razen štipendij in posojil za študij in preživljanje ali drugih štipendij in posojil, povezanih z izobraževanjem in poklicnim usposabljanjem;	(c)  izobraževanje in poklicno usposabljanje;
Predlog spremembe  79 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka c a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca)  priložnosti za splošno in strokovno izobraževanje za odrasle, vključno s tečaji usposabljanja za nadgrajevanje znanj in spretnosti ter pridobivanjem praktičnih izkušenj na delovnem mestu;
Predlog spremembe  80 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka d a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   (da)  dostop do storitev izobraževalnega in poklicnega svetovanja, ki jih ponujajo zavodi za zaposlovanje;
Predlog spremembe  81 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka e a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ea)  dostop do prostovoljskega dela;
Predlog spremembe  82 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 3 – pododstavek 2 – točka ii
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(ii)  na podlagi točke (c) tega odstavka, in sicer na izobraževanje in poklicno usposabljanje, ki je neposredno povezano s posamezno dejavnostjo v okviru zaposlitve;	črtano
Predlog spremembe  83 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 3 – pododstavek 2 – točka iii
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iii)  na podlagi točke (e) tega odstavka, in sicer z izključitvijo družinskih dajatev in dajatev za brezposelnost brez poseganja v Uredbo (EU) št. 1231/2010.	črtano
Predlog spremembe  84 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 5 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	5a.  Države članice lahko prosilcem, ki jim je bil dostop do trga dela odobren v skladu z odstavkom 1, njihova prošnja za mednarodno zaščito pa je bila zavrnjena, omogočijo, da v državi v skladu z nacionalnim pravom, ki ureja dostop državljanov tretjih držav do trga dela, zaprosijo za dovoljenje za prebivanje, ki se izda v obliki, kot je določena v Uredbi (ES) št. 1030/20021a.
	_____________
	1a Uredba Sveta (ES) št. 1030/2002 z dne 13. junija 2002 o enotni obliki dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav (UL L 157, 15.6.2002, str. 1).
Predlog spremembe  85 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 5 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	5b.  Kadar je dostop do trga dela odobren v skladu z odstavkom 1 , države članice zagotovijo tudi, da je prosilec pisno in v njem razumljivem jeziku obveščen o svojih pravicah iz zaposlitve v skladu z nacionalno zakonodajo.
Predlog spremembe  86 Predlog direktive Člen 15 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 15a
	Jezikovni tečaji
	Države članice zagotovijo, da imajo prosilci od datuma vložitve prošnje za mednarodno zaščito dejanski dostop do brezplačnih jezikovnih tečajev in tečajev državljanske vzgoje.
	Države članice vseeno lahko zahtevajo, da prosilci v celoti ali delno krijejo stroške takšnih tečajev v skladu s pogoji iz člena 16(4) in (5).
Predlog spremembe  87 Predlog direktive Člen 15 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 15b
	Poklicno usposabljanje
	Države članice prosilcem omogočijo dostop do poklicnega usposabljanja ne glede na to, ali imajo dostop do trga dela. Dostop do poklicnega usposabljanja, povezanega s pogodbo o zaposlitvi, je lahko odvisen od tega, v kolikšni meri ima prosilec dostop do trga dela v skladu s členom 15.
Predlog spremembe  88 Predlog direktive Člen 16 – odstavek 2 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice zagotovijo, da materialni pogoji za sprejem omogočajo ustrezen življenjski standard prosilcev, ki zagotavlja njihovo preživetje ter varuje njihovo fizično in duševno zdravje.	Države članice zagotovijo, da materialni pogoji za sprejem omogočajo ustrezen življenjski standard prosilcevin njihovih družin, ki zagotavlja njihovo preživetje ter varuje njihovo fizično in duševno zdravje.
Predlog spremembe  89 Predlog direktive Člen 16 – odstavek 2 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice zagotovijo, da se ta življenjski standard doseže v posebnem položaju prosilcev s posebnimi potrebami glede sprejema in v zvezi s položajem pridržanih oseb.	Države članice zagotovijo, da se ta življenjski standard doseže v posebnem položaju prosilcev s specifičnimi potrebami glede sprejema in v zvezi s položajem pridržanih oseb.
Predlog spremembe  90 Predlog direktive Člen 16 – odstavek 4 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice lahko od prosilcev zahtevajo, da krijejo stroške materialnih pogojev za sprejem, določenih v odstavku 3, ali k njim prispevajo, če imajo prosilci dovolj sredstev, na primer če že razumno obdobje delajo.	Države članice lahko od prosilcev zahtevajo, da krijejo stroške materialnih pogojev za sprejem, določenih v odstavku 3, ali k njim prispevajo, samo kadar imajo prosilci dovolj sredstev, na primer če že razumno obdobje delajo.
Predlog spremembe  91 Predlog direktive Člen 16 – odstavek 4 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Če se izve, da je imel prosilec dovolj sredstev za kritje materialnih pogojev za sprejem, ko so bile te temeljne potrebe pokrite, lahko države članice od prosilca zahtevajo povračilo.	Če država članica ugotovi, da je imel prosilec dovolj sredstev za kritje materialnih pogojev za sprejem, ko so bile te temeljne potrebe pokrite, lahko od prosilca zahtevapovračilo.
Predlog spremembe  92 Predlog direktive Člen 16 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5.  Kadar države članice presojajo sredstva prosilca, kadar zahtevajo, da pokrije materialne pogoje za sprejem ali prispeva k njim, ali kadar od prosilca zahtevajo povračilo v skladu z odstavkom 4, spoštujejo načelo sorazmernosti. Države članice poleg tega upoštevajo posamezne okoliščine prosilca ter potrebo po spoštovanju prosilčevega dostojanstva ali osebne integritete, vključno s posebnimi potrebami prosilca glede sprejema. Države članice v vseh okoliščinah zagotovijo, da ima prosilec življenjski standard, ki zagotavlja prosilčevo preživetje in varuje prosilčevo fizično in duševno zdravje.	5.  Kadar države članice presojajo sredstva prosilca, kadar zahtevajo, da pokrije materialne pogoje za sprejem ali prispeva k njim, ali kadar od prosilca zahtevajo povračilo v skladu z odstavkom 4, popolnoma spoštujejo načelo sorazmernosti. Države članice poleg tega upoštevajo posamezne okoliščine prosilca ter potrebo po spoštovanju prosilčevega dostojanstva ali osebne integritete, vključno s specifičnimi potrebami prosilca glede sprejema. Države članice v vseh okoliščinah zagotovijo, da ima prosilec življenjski standard, ki zagotavlja prosilčevo preživetje in varuje prosilčevo fizično in duševno zdravje.
Predlog spremembe  93 Predlog direktive Člen 17 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1.  Kadar se nastanitev zagotovi v naravi, se zagotovi primeren življenjski standard in je v eni od naslednjih oblik ali kot njihova kombinacija:	1.  Kadar se nastanitev zagotovi v naravi, se zagotovi primeren življenjski standard, ki ustreza specifičnemu položaju in potrebam prosilcav času postopka obravnave prošnje in ki od njega ne zahteva nepotrebnega preseljevanja iz ene nastanitve v drugo. Je v eni od naslednjih oblik ali kot njihova kombinacija:
Predlog spremembe  94 Predlog direktive Člen 17 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3.  Države članice pri zagotavljanju materialnih pogojev za sprejem upoštevajo posebna vprašanja, povezana s spolom in starostjo, ter položaj prosilcev s posebnimi potrebami glede sprejema .	3.  Države članice pri zagotavljanju materialnih pogojev za sprejem upoštevajo posebna vprašanja, povezana s spolom in starostjo, ter položaj prosilcev s specifičnimi potrebami glede sprejema.
Predlog spremembe  95 Predlog direktive Člen 17 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4.  Države članice pri zagotavljanju nastanitve sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečevanje napadov in nasilja na podlagi spola, vključno s spolnimi napadi in nadlegovanjem .	4.  Države članice pri zagotavljanju nastanitve sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečevanje napadov in nasilja na podlagi spola, vključno s spolnimi napadi in nadlegovanjem, ter vseh oblik nasilja zaradi predsodkov in diskriminacije, ki se lahko nanaša na osebne značilnosti žrtve, kot to navaja člen 22(3) Direktive 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta1a.
	__________________
	1aDirektiva 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ (UL L 315, 14.11.2012, str. 57).
Predlog spremembe  96 Predlog direktive Člen 17 – odstavek 4 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a.  Države članice za prosilke zagotovijo ločene sanitarije in varen prostor v nastanitvenih centrih zanje in za njihove mladoletne otroke.
Predlog spremembe  97 Predlog direktive Člen 17 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5.  Države članice, kolikor je mogoče, zagotovijo, da so vzdrževani odrasli prosilci s posebnimi potrebami glede sprejema nastanjeni skupaj z bližnjimi odraslimi sorodniki, ki so že prisotni v isti državi članici in so zanje odgovorni bodisi po zakonu bodisi s prakso zadevne države članice.	5.  Države članice, kolikor je mogoče, zagotovijo, da so vzdrževani odrasli prosilci s specifičnimi potrebami glede sprejema nastanjeni skupaj z bližnjimi odraslimi sorodniki, ki so že prisotni v isti državi članici in so zanje odgovorni bodisi po zakonu bodisi s prakso zadevne države članice.
Predlog spremembe  98 Predlog direktive Člen 17 – odstavek 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
7.  Osebe, ki zagotavljajo materialne pogoje za sprejem, vključno z osebami, ki delajo v nastanitvenih centrih, morajo biti ustrezno usposobljene in jih zavezujejo pravila o tajnosti, kot so določena v nacionalnem pravu, glede vseh informacij, ki jih pridobijo pri svojem delu.	7.  Osebe, ki zagotavljajo materialne pogoje za sprejem, vključno z zdravstvenim varstvom in izobraževanjem, in osebe, ki delajo v nastanitvenih centrih, so ustrezno usposobljene in jih zavezujejo pravila o tajnosti, kot so določena v nacionalnem pravu, glede vseh informacij, ki jih pridobijo pri svojem delu.
Predlog spremembe  99 Predlog direktive Člen 17 – odstavek 9 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Taki drugačni pogoji v vsakih okoliščinah zagotavljajo dostop do zdravstvenega varstva v skladu s členom 18 in dostojen življenjski standard za vse prosilce .	Taki drugačni pogoji v vsakih okoliščinah zagotavljajo polni dostop do zdravstvenega varstva v skladu s členom 18 in primeren življenjski standard za vse prosilce.
Predlog spremembe  100 Predlog direktive Člen 17 – odstavek 9 – pododstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Zadevna država članica v primeru uporabe navedenih izrednih ukrepov obvesti Komisijo in Agencijo Evropske unije za azil. Komisijo in Agencijo Evropske unije za azil prav tako obvesti, takoj ko razlogi za uporabo navedenih izrednih ukrepov prenehajo.	Zadevna država članica v primeru uporabe navedenih izrednih ukrepov nemudoma obvesti Komisijo in Agencijo Evropske unije za azil in navede razloge za te ukrepe. Komisijo in Agencijo Evropske unije za azil prav tako obvesti, takoj ko razlogi za uporabo navedenih izrednih ukrepov prenehajo.
Predlog spremembe  101 Predlog direktive Člen 17a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 17a	črtano
Pogoji za sprejem v državi članici, ki ni država članica, v kateri mora biti prosilec prisoten
1.  Prosilec ni upravičen do pogojev za sprejem iz členov 14 do 17 v nobeni drugi državi članici kot v državi članici, v kateri mora biti prisoten v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba].
2.  Države članice zagotovijo dostojen življenjski standard za vse prosilce.
3.  Do predaje mladoletnika odgovorni državi članici v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba], države članice mladoletniku zagotovijo dostop do ustreznih izobraževalnih dejavnosti.
Predlog spremembe  102 Predlog direktive Člen 18 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1.  Države članice zagotovijo, da imajo prosilci , ne glede na to, kje morajo biti prisotni v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba], potrebno zdravstveno varstvo, ki vključuje vsaj nujno zdravstveno oskrbo in osnovno zdravljenje bolezni , vključno z resnimi duševnimi motnjami.	1.  Države članice zagotovijo, da imajo prosilci, ne glede na to, kje morajo biti prisotni v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba], od trenutka vložitve prošnje za mednarodno zaščito potrebno primarno in sekundarno zdravstveno varstvo pod enakimi pogoji kot njihovi državljani. Zdravstveno varstvo vključuje najmanj nujno zdravstveno oskrbo in osnovno zdravljenje bolezni, vključno z resnimi duševnimi motnjami, ter oskrbo na področju spolnega in reproduktivnega zdravja.
Predlog spremembe  103 Predlog direktive Člen 18 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a.  Države članice zagotovijo, da imajo mladoletni otroci prosilcev in mladoletni prosilci enak dostop do zdravstvenega varstva kot mladoletniki, ki so njihovi državljani. Oskrba, zagotovljena v skladu s tem odstavkom, se ne prekine samo zato, ker je mladoletnik postal polnoleten.
Predlog spremembe  104 Predlog direktive Člen 18 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2.  Države članice zagotovijo potrebno zdravniško ali drugo pomoč prosilcem s posebnimi potrebami glede sprejema, vključno z ustreznim duševnim zdravljenjem, kadar je potrebno.	2.  Države članice zagotovijo potrebno zdravniško ali drugo pomoč prosilcem s specifičnimi potrebami glede sprejema, vključno z ustreznim duševnim zdravljenjem, kadar je potrebno, in storitvami rehabilitacije.
Predlog spremembe  105 Predlog direktive Člen 19 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1.  V zvezi s prosilci, ki morajo biti prisotni na njihovem ozemlju v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba], lahko države članice v situacijah iz odstavka 2 :	1.  V zvezi s prosilci lahko države članice v situacijah iz odstavka 2 in na podlagi odločitve sodnih organov:
Predlog spremembe  106 Predlog direktive Člen 19 – odstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b)  omejijo ali v izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih ukinejo dodatke za dnevne izdatke.	(b)  omejijo ali v izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih ukinejo dodatke za dnevne izdatke, pri čemer še vedno zagotavljajo primeren življenjski standard.
Predlog spremembe  107 Predlog direktive Člen 19 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c)  prosilec vloži naknadno prošnjo, kot je opredeljena v členu [4(2)(i)] Uredbe (EU) št. XXX/XXX [uredba o postopkih]; ali	(c)  prosilec je vložil naknadno prošnjo, kot je opredeljena v členu [4(2)(i)] Uredbe (EU) št. XXX/XXX [uredba o postopkih]; ali
Predlog spremembe  108 Predlog direktive Člen 19 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka f
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(f)  se prosilec ne udeležuje obveznih dejavnosti vključevanja; ali	(f)  se prosilec namenoma ne udeležuje obveznih dejavnosti vključevanja; ali
Predlog spremembe  109 Predlog direktive Člen 19 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3.  Odločitve o nadomestitvi, omejitvi ali ukinitvi materialnih pogojev za sprejem glede vsebine posamezne zadeve se sprejmejo objektivno in nepristransko ter se navedejo razlogi. Odločitve temeljijo na posebnem položaju zadevne osebe, zlasti v zvezi s prosilci s posebnimi potrebami glede sprejema, ob upoštevanju načela sorazmernosti. V vseh okoliščinah države članice zagotovijo dostop do zdravstvenega varstva v skladu s členom 18 ter vsem prosilcem zagotovijo tudi dostojen življenjski standard.	3.  Odločitve o nadomestitvi, omejitvi ali ukinitvi materialnih pogojev za sprejem glede vsebine posamezne zadeve se sprejmejo objektivno in nepristransko ter se navedejo razlogi. Odločitve temeljijo na posebnem položaju zadevne osebe, zlasti v zvezi s prosilci s specifičnimi potrebami glede sprejema, ob upoštevanju načela sorazmernosti. V vseh okoliščinah države članice zagotovijo dostop do zdravstvenega varstva v skladu s členom 18 ter vsem prosilcem zagotovijo tudi primeren življenjski standard.
Predlog spremembe  110 Predlog direktive Člen 20 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice pri prenosu te direktive v nacionalno pravo upoštevajo poseben položaj prosilcev s posebnimi potrebami glede sprejema .	Države članice pri prenosu te direktive v nacionalno pravo upoštevajo poseben položaj prosilcev s specifičnimi potrebami glede sprejema iz člena 2(13).
Predlog spremembe  111 Predlog direktive Člen 21 – odstavek 1 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Da bi učinkovito izvajale člen 20, države članice sistematično presojajo, ali ima prosilec posebne potrebe glede sprejema. Države članice tudi navedejo naravo takih potreb.	Da bi učinkovito izvajale člen 20, države članice sistematično presojajo, ali ima prosilec specifične potrebe glede sprejema, po potrebi s pomočjo usposobljenega tolmača. Države članice tudi navedejo naravo takih potreb, potrebne ukrepe za zadovoljevanje teh potreb in pristojne organe za sprejetje omenjenih ukrepov. Države članice tudi zagotovijo, da lahko prosilci sami navedejo, da imajo specifične potrebe, in da se te navedbe ocenijo.
Predlog spremembe  112 Predlog direktive Člen 21 – odstavek 1 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ta presoja se začne pripravljati, čim je mogoče potem, ko je bil izražen namen za vložitev prošnje za mednarodno zaščito, ter jo je mogoče vključiti v obstoječe nacionalne postopke ali v presojo iz člena [19] Uredbe (EU) št. XXX/XXX [uredba o postopkih] . Države članice zagotovijo, da se te posebne potrebe glede sprejema v skladu s to direktivo obravnavajo tudi, če se pokažejo v poznejši fazi azilnega postopka.	Pristojni organ začne takšno presojo takoj, ko je mogoče in najpozneje 15 dni potem, ko je vložena prošnja za mednarodno zaščito, in jo zaključi v 30 dneh, nakar se jo vključi v obstoječe nacionalne postopke ali v presojo iz člena [19] Uredbe (EU) št. XXX/XXX [uredba o postopkih] . Države članice zagotovijo, da se te specifične potrebe glede sprejema v skladu s to direktivo obravnavajo tudi, če se pokažejo v poznejši fazi azilnega postopka ali če prosilec izrazi utemeljeno zahtevo za ponovno oceno njegovih specifičnih potreb glede sprejema.
Predlog spremembe  113 Predlog direktive Člen 21 – odstavek 1 – pododstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice zagotovijo, da se pri podpori, ki se nudi prosilcem s posebnimi potrebami glede sprejema v skladu s to direktivo, ves čas azilnega postopka upoštevajo njihove posebne potrebe glede sprejema, in zagotovijo ustrezno spremljanje njihovega položaja.	Države članice zagotovijo, da se pri podpori, ki se nudi prosilcem s specifičnimi potrebami glede sprejema v skladu s to direktivo, ves čas azilnega postopka upoštevajo njihove specifične potrebe glede sprejema, in zagotovijo ustrezno spremljanje njihovega položaja.
Predlog spremembe  114 Predlog direktive Člen 21 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a.  Prosilcev s specifičnimi potrebami glede sprejema se ne pridržuje, če bi pridržanje ogrozilo njihovo telesno in psihološko integriteto.
Predlog spremembe  115 Predlog direktive Člen 21 – odstavek 2 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a)  je usposobljeno in se stalno usposablja za odkrivanje prvih znakov, da prosilec potrebuje posebne pogoje glede sprejema, in za izpolnjevanje navedenih potreb, kadar so ugotovljene;	(a)  je usposobljeno in se stalno usposablja za odkrivanje prvih znakov, da prosilec potrebuje specifične pogoje glede sprejema, in za izpolnjevanje navedenih potreb, kadar so ugotovljene;
Predlog spremembe  116 Predlog direktive Člen 21 – odstavek 2 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b)  vključi informacije o prosilčevih posebnih potrebah glede sprejema v prosilčev spis skupaj z navedbo znakov iz točke (a) ter priporočili v zvezi z vrsto podpore, ki bi jo lahko prosilec potreboval;	(b)  vključi informacije o prosilčevih specifičnih potrebah glede sprejema v prosilčev spis skupaj z navedbo znakov iz točke (a) in opombami prosilca glede potrebe po specifični podpori ob sprejemu ter priporočili v zvezi z vrsto podpore, ki bi jo lahko prosilec potreboval;
Predlog spremembe  117 Predlog direktive Člen 21 – odstavek 2 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c)  napoti prosilce k zdravniku ali psihologu za nadaljnji pregled njihovega psihološkega in fizičnega stanja, če obstajajo znaki, da so bili prosilci lahko žrtve mučenja, posilstva ali drugih hujših oblik psihološkega, fizičnega ali spolnega nasilja, in da bi lahko to vplivalo na potrebe glede sprejema prosilca; and;	(c)  napoti prosilce k zdravniku ali psihologu za nadaljnji pregled njihovega psihološkega in fizičnega stanja, če obstajajo znaki, da so bili prosilci lahko žrtve mučenja, posilstva ali drugih hujših oblik psihološkega, fizičnega ali spolnega nasilja, nasilja zaradi predsodkov ali zaradi spola, in da bi lahko to vplivalo na potrebe glede sprejema prosilca; v teh primerih je zdravnik ali psiholog usposobljen za opravljanje takšne presoje, pomaga pa mu usposobljen tolmač; and;
Predlog spremembe  118 Predlog direktive Člen 21 – odstavek 2 – točka d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d)  upošteva rezultate navedenega pregleda pri odločanju o vrsti posebne podpore glede sprejema, ki se lahko prosilcu zagotovi.	(d)  upošteva rezultate navedenega pregleda, vključno s pripombami prosilca o tem, ali potrebuje specifično podporo glede sprejema, pri odločanju o vrsti specifične podpore glede sprejema, ki se lahko prosilcu zagotovi.
Predlog spremembe  119 Predlog direktive Člen 21 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4.  Samo prosilci s posebnimi potrebami glede sprejema so lahko upravičeni do posebne podpore, ki se nudi v skladu s to direktivo.	4.  Samo prosilci s specifičnimi potrebami glede sprejema so lahko upravičeni do posebne podpore, ki se nudi v skladu s to direktivo.
Predlog spremembe  120 Predlog direktive Člen 22 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1.  Največja korist otroka je primarna skrb držav članic pri izvajanju določb te direktive, ki se nanašajo na mladoletnike. Države članice zagotovijo življenjski standard, ki je primeren za psihični, duševni, duhovni, moralni in družbeni razvoj mladoletnika.	1.  Največja korist otroka je primarna skrb držav članic pri izvajanju določb te direktive, ki lahko vplivajo na mladoletnike. Države članice zagotovijo življenjski standard, ki je primeren za psihični, duševni, duhovni, moralni in družbeni razvoj mladoletnika.
Predlog spremembe  121 Predlog direktive Člen 22 – odstavek 2 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b)  dobro počutje in družbeni razvoj mladoletnika, zlasti ob upoštevanju okolja, iz katerega mladoletnik izhaja;	(b)  dobro počutje in družbeni razvoj mladoletnika, zlasti ob upoštevanju ozadja mladoletnika, zlasti etničnega, verskega, kulturnega in jezikovnega ozadja, ter dodatnem upoštevanju potrebe po stabilnosti in neprekinjenosti varstva ter dostopu do zdravstvenih in izobraževalnih storitev;
Predlog spremembe  122 Predlog direktive Člen 22 – odstavek 2 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c)  vprašanja glede varnosti in zaščite, zlasti kadar obstaja tveganje, da je mladoletnik žrtev trgovine z ljudmi;	(c)  varnostne vidike, zlasti če obstaja tveganje, da mladoletnik postane žrtev kakršne koli oblike nasilja in izkoriščanja, vključno s trgovino z ljudmi;
Predlog spremembe  123 Predlog direktive Člen 22 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5.  Države članice zagotovijo, da so mladoletni otroci prosilcev ali mladoletni prosilci nastanjeni s svojimi starši ali z odraslo osebo, ki je zanje in za njihove neporočene mladoletne brate ali sestre odgovorna po zakonu ali praksi zadevne države članice, pod pogojem, da je to v največjo korist zadevnih mladoletnikov.	5.  Države članice zagotovijo, da so mladoletni otroci prosilcev ali mladoletni prosilci nastanjeni s svojimi starši ali z odraslo osebo, ki je zanje in za njihove neporočene mladoletne brate ali sestre odgovorna po zakonu ali praksi zadevne države članice, pod pogojem, da je to v največjo korist zadevnih mladoletnikov. Zato in skladno z načelom enotnosti družine se ne sme pridržati staršev ali zakonitih ali dejanskih glavnih skrbnikov. Mladoletniki in družine z mladoletnimi otroki se nastanijo skupaj v nastanitvenih zmogljivostih, ki so del skupnosti in so brez nadzora, medtem ko se obravnava njihova prošnja za mednarodno zaščito.
Predlog spremembe  124 Predlog direktive Člen 22 – odstavek 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6.  Osebe, ki delajo z mladoletniki, vključno z mladoletniki brez spremstva, ne smejo biti zavedene v nobeni uradni evidenci v zvezi s kaznivimi dejanji ali prekrški nad otroki in so deležne stalnega in ustreznega usposabljanja v zvezi s pravicami in potrebami mladoletnikov brez spremstva, tudi v zvezi z vsemi veljavnimi standardi za zaščito otrok, zavezujejo pa jih pravila o tajnosti, kot so določena v nacionalnem pravu, glede vseh informacij, ki jih pridobijo pri svojem delu.	6.  Osebe, ki delajo z mladoletniki, vključno z mladoletniki brez spremstva, ne smejo biti zavedene v kazenski evidenci, zlasti v zvezi s kaznivimi dejanji ali prekrški nad otroki, in so deležne stalnega in ustreznega usposabljanja v zvezi s pravicami in potrebami mladoletnikov brez spremstva, tudi v zvezi z vsemi veljavnimi standardi za zaščito otrok, zavezujejo pa jih pravila o tajnosti, kot so določena v nacionalnem pravu, glede vseh informacij, ki jih pridobijo pri svojem delu.
Predlog spremembe  125 Predlog direktive Člen 23 – odstavek 1 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice čim prej in najpozneje pet delovnih dni potem, ko je mladoletnik brez spremstva podal prošnjo za mednarodno zaščito, sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da skrbnik zastopa mladoletnika brez spremstva in mu pomaga s tem, da mu omogoči uveljavljanje pravic in izpolnjevanje obveznosti iz te direktive. Te naloge lahko opravlja skrbnik, ki je imenovan v skladu s členom [22] Uredbe (EU) št. XXX/XXX [uredba o postopkih]. Mladoletnik brez spremstva se takoj obvesti o imenovanju skrbnika. Kadar je za skrbnika imenovana organizacija, ta določi osebo, odgovorno za izvajanje nalog skrbnika za mladoletnika brez spremstva v skladu s to direktivo. Skrbnik svoje dolžnosti opravlja po načelu največje koristi otroka, kot je določeno v členu 22(2), in ima za to potrebno strokovno znanje ter ni zaveden v nobeni uradni evidenci v zvezi s kaznivimi dejanji ali prekrški nad otroki. Da se zagotovi dobro počutje in družbeni razvoj mladoletnika iz člena 22(2)(b), se oseba, ki deluje kot skrbnik, zamenja le, kadar je nujno. Organizacije ali posamezniki, katerih interesi so ali bi morda lahko bili v nasprotju s koristmi mladoletnika brez spremstva, se ne imenujejo za skrbnika.	Države članice od trenutka, ko mladoletnik brez spremstva prispe v državo članico, sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da skrbnik zastopa mladoletnika brez spremstva in mu pomaga s tem, da mu omogoči uveljavljanje pravic in izpolnjevanje obveznosti iz te direktive. Te naloge lahko opravlja skrbnik, ki je imenovan v skladu s členom [22] Uredbe (EU) št. XXX/XXX [uredba o postopkih]. Mladoletnik brez spremstva se takoj obvesti o imenovanju skrbnika. Kadar je za skrbnika imenovana organizacija, ta določi osebo, odgovorno za izvajanje nalog skrbnika za mladoletnika brez spremstva v skladu s to direktivo.  Skrbnik svoje dolžnosti opravlja po načelu največje koristi otroka, kot je določeno v členu 22(2), ima za to potrebne kvalifikacije in strokovno znanje in se udeležuje stalnega in primernega usposabljanja ter ni zaveden v kazenski evidenci, zlasti ne v zvezi s kaznivimi dejanji ali prekrški nad otroki. Pristojni organi redno preverjajo, ali so imenovani skrbniki zavedeni v kazenski evidenci, da bi ugotovili morebitna neskladja z njihovo vlogo. Da se zagotovi dobro počutje in družbeni razvoj mladoletnika iz člena 22(2)(b), se oseba, ki deluje kot skrbnik, zamenja le, kadar je nujno. Organizacije ali posamezniki, katerih interesi so ali bi morda lahko bili v nasprotju s koristmi mladoletnika brez spremstva, se ne imenujejo za skrbnika.
Predlog spremembe  126 Predlog direktive Člen 23 – odstavek 1 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice zagotovijo, da skrbnik v istem obdobju ne odgovarja za nesorazmerno število mladoletnikov brez spremstva, da ne bi bil zaradi tega nesposoben učinkovito izvajati svoje naloge. Države članice imenujejo subjekte ali osebe, odgovorne za redno spremljanje, da skrbniki zadovoljivo izvajajo svoje naloge. Ti subjekti ali osebe so pristojni tudi za pregled pritožb, ki jih zoper svojega skrbnika vložijo mladoletniki brez spremstva.	Države članice zagotovijo, da skrbnik v istem obdobju ne odgovarja za nesorazmerno število mladoletnikov brez spremstva, in v vsakem primeru ne za več kot 20, da ne bi bil zaradi tega nesposoben učinkovito izvajati svoje naloge. Države članice imenujejo subjekte ali osebe, odgovorne za redno spremljanje, da skrbniki zadovoljivo izvajajo svoje naloge. Ti subjekti ali osebe so pristojni tudi za pregled pritožb, ki jih zoper svojega skrbnika vložijo mladoletniki brez spremstva. V ta namen se mladoletnike brez spremstva na jedrnat, pregleden, razumljiv ter lahko dostopen in otroku prijazen način ustno in vizualno ter v jeziku, ki ga razumejo, pouči o tem, kdo so ti subjekti ali osebe in kako vložijo pritožbo zoper svoje skrbnike v zaupnem in varnem okolju.
Predlog spremembe  127 Predlog direktive Člen 23 – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Države članice mladoletnikom brez spremstva ob prihodu zagotovijo:
	(a)  takojšnji dostop do zdravstvenega varstva in izobraževanja pod enakimi pogoji kot svojim državljanom, ki so mladoletni, ter
	(b)  vse potrebne informacije o njihovih pravicah, ustreznih postopkih in ukrepih zaščite na otroku prijazen način in v jeziku, ki ga razumejo. Evropski azilni podporni urad v ta namen pomaga državam članicam pri pripravi informativnega gradiva za otroke o pogojih sprejema.
Predlog spremembe  128 Predlog direktive Člen 24 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1.  Države članice zagotovijo, da osebe, ki so utrpele poškodbe zaradi spola, bile mučene, posiljene ali so bile podvržene drugim hudim nasilnim dejanjem, prejmejo potrebno zdravljenje poškodb, povzročenih s takimi dejanji, zlasti da imajo dostop do ustreznega zdravniškega in psihološkega zdravljenja ali nege.	1.  Države članice zagotovijo, da osebe, ki so utrpele spolno nasilje in nasilje zaradi spola ali druge oblike nasilja zaradi predsodkov, bile mučene, posiljene ali so bile podvržene drugim hudim dejanjem psihološkega, fizičnega ali spolnega nasilja, prejmejo celovite rehabilitacijske storitve za poškodbe, povzročene s takimi dejanji, Takšne storitve vključujejo dostop do ustreznega zdravniškega in psihološkega zdravljenja ali nege ter do strokovnega svetovanja, ob podpori usposobljenega tolmača, kjer je to potrebno. Dostop do teh storitev se omogoči čim hitreje po tem, ko je žrtev identificirana.
Predlog spremembe  129 Predlog direktive Člen 24 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2.  Tisti, ki delajo z žrtvami mučenja, posilstva ali drugih hudih nasilnih dejanj, so morali v preteklosti in morajo še naprej biti deležni ustreznega usposabljanja v zvezi z njihovimi potrebami, zavezujejo pa jih pravila tajnosti, kot so določena v nacionalnem pravu, glede vseh informacij, ki jih pridobijo pri svojem delu.	2.  Tisti, ki delajo z osebami iz odstavka 1, vključno z zdravstvenimi delavci, pristojnimi za izvajanje odstavka 1, so morali v preteklosti in morajo še naprej biti deležni ustreznega usposabljanja v zvezi z njihovimi potrebami in ustreznimi metodami rehabilitacije. Zavezujejo jih tudi pravila tajnosti, kot so določena v nacionalnem pravu in v kodeksu strokovne etike, ki se uporablja, glede vseh informacij, ki jih pridobijo pri svojem delu.
Predlog spremembe  130 Predlog direktive Člen 25 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1.  Države članice zagotovijo, da je proti odločitvam v zvezi z zagotovitvijo, nadomestitvijo, odvzemom ali omejitvijo pravic po tej direktivi ali odločitvam, sprejetim po členu 7, ki vplivajo na prosilce posamično, možna pritožba po postopkih, določenih v nacionalnem pravu. Vsaj na zadnji stopnji se zagotovi možnost pritožbe ali revizije dejanskih in pravnih vprašanj pred sodnim organom.	1.  Države članice zagotovijo, da je proti odločitvam v zvezi z zagotovitvijo, nadomestitvijo, odvzemom ali omejitvijo pravic po tej direktivi ali odločitvam, sprejetim po členu 7 ali členu 9, ki vplivajo na prosilce posamično, možna pritožba po postopkih, določenih v nacionalnem pravu. Zagotovi se možnost pritožbe ali revizije dejanskih in pravnih vprašanj pred sodnim organom. Če se odločitev, sprejeta v skladu s členom 7 ali 9, uporablja za obdobje več kot dveh mesecev, sodni organ v razumnih presledkih opravi revizijo po uradni dolžnosti.
Predlog spremembe  131 Predlog direktive Člen 25 – odstavek 2 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
V primeru pritožbe ali revizije pred sodnim organom iz odstavka 1 države članice zagotovijo, da sta na zahtevo na voljo brezplačna pravna pomoč in zastopanje, kolikor je takšna pomoč potrebna za zagotovitev učinkovitega dostopa do sodnega varstva. To vključuje vsaj pripravo zahtevanih procesnih dokumentov in sodelovanje na obravnavi pred sodnimi organi v imenu prosilca.	V primeru pritožbe ali revizije pred sodnim organom iz odstavka 1 države članice zagotovijo, da sta na zahtevo na voljo brezplačna pravna pomoč in zastopanje, da bi zagotovile učinkovit dostop do sodnega varstva. Takšna pravna pomoč in zastopanje vključujeta vsaj pripravo zahtevanih postopkovnih dokumentov, pripravo pritožbe in sodelovanje na obravnavi pred sodnimi organi v imenu prosilca.
Predlog spremembe  132 Predlog direktive Člen 25 – odstavek 2 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Brezplačno pravno pomoč in zastopanje zagotavljajo ustrezno usposobljene osebe, ki to lahko opravljajo ali jim je to dopuščeno v skladu z nacionalnim pravom in katerih interesi niso ali ne bi mogli biti v nasprotju z interesi prosilca.	Brezplačno pravno pomoč in zastopanje zagotavljajo pravni svetovalci ali druge ustrezno usposobljene osebe, ki to lahko opravljajo ali jim je to dopuščeno v skladu z nacionalnim pravom, da pomagajo prosilcem ali jih zastopajo, in katerih interesi niso ali ne bi mogli biti v nasprotju z interesi prosilca. Takšne osebe so lahko nevladne organizacije, ki so z nacionalno zakonodajo pooblaščene za zagotavljanje svetovalnih storitev in zastopanje.
Predlog spremembe  133 Predlog direktive Člen 25 – odstavek 3 – pododstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3.  Države članice lahko določijo tudi, da se brezplačna pravna pomoč in zastopanje dodelita:	3.  Zagotovitev brezplačne pravne pomoči in zastopanja v pritožbenem postopku se lahko zavrne, kadar:
Predlog spremembe  134 Predlog direktive Člen 25 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a)  samo tistim, ki nimajo zadosti sredstev in/ali	(a)  ima prosilec dovolj sredstev ali
Predlog spremembe  135 Predlog direktive Člen 25 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b)  samo prek storitev, ki jih zagotavljajo pravni ali drugi svetovalci , ki so v nacionalnem pravu posebej določeni za pomoč prosilcem in njihovo zastopanje.	(b)  je pritožba ali preizkus na drugi ali višji stopnji, kot je določeno v nacionalnem pravu, vključno s ponovnimi zaslišanji ali preizkusi pritožbe, in da se za to drugo stopnjo pritožbe šteje, da nima dejanskih možnosti za uspeh.
Predlog spremembe  136 Predlog direktive Člen 25 – odstavek 3 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice lahko določijo, da brezplačna pravna pomoč in zastopanje nista dana na voljo, če pristojni organ meni, da ni dejanskih možnosti za ugoditev pritožbi ali reviziji . V takem primeru države članice zagotovijo, da pravna pomoč in zastopanje nista samovoljno omejena ter da prosilcu ni oviran dejanski dostop do sodnega varstva.	Kadar odločitev, da se brezplačna pravna pomoč in zastopanje ne dodelita, sprejme organ, ki ni sodišče, in ta odločitev temelji na tem, da se za pritožbo šteje, da nima dejanskih možnosti za uspeh, ima prosilec pravico do učinkovitega pravnega sredstva zoper navedeno odločitev pred sodiščem, za navedeni namen pa je upravičen zaprositi za brezplačno pravno pomoč in zastopanje.
Predlog spremembe  137 Predlog direktive Člen 25 – odstavek 4 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4.  Države članice lahko tudi:	4.  Države članice tudi:
Predlog spremembe  138 Predlog direktive Člen 25 – odstavek 4 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a)  določijo denarne in/ali časovne omejitve za zagotavljanje brezplačne pravne pomoči in zastopanja pod pogojem, da z njimi ne omejujejo arbitrarno dostopa do pravne pomoči in zastopanja;	(a)  določijo denarne ali časovne omejitve za zagotavljanje brezplačne pravne pomoči in zastopanja pod pogojem, da z njimi ne arbitrarno omejujejo dostopa do brezplačne pravne pomoči in zastopanja ali ovirajo dejanskega dostopa prosilca do sodnega varstva;
Predlog spremembe  139 Predlog direktive Člen 25 – odstavek 4 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b)  določijo, da obravnava prosilcev v zvezi s honorarji in drugimi stroški ni ugodnejša od obravnave, ki je na splošno namenjena njihovim državljanom v zadevah, ki se nanašajo na pravno pomoč.	(b)  določijo, da obravnava prosilcev v zvezi s honorarji in drugimi stroški ni manj ugodna od obravnave, ki jo na splošno imajo njihovi državljani v zadevah, ki se nanašajo na pravno pomoč.
Predlog spremembe  140 Predlog direktive Člen 25 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5.  Države članice lahko zahtevajo, da se jim v celoti ali delno povrnejo vsi odobreni stroški, če in kadar se finančni položaj prosilca znatno izboljša ali če je bila odločitev o odobritvi takšnih stroškov sprejeta na podlagi neresničnih informacij, ki jih je predložil prosilec.	5.  Države članice lahko zahtevajo, da se jim v celoti ali delno povrnejo vsi stroški, če je bila odločitev o zagotavljanju brezplačne pravne pomoči in zastopanja sprejeta na podlagi neresničnih informacij, ki jih je predložil prosilec.
Predlog spremembe  141 Predlog direktive Člen 25 – odstavek 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6.  Postopki za dostop do pravne pomoči in zastopanja so določeni v nacionalnem pravu.	6.  Države članice določijo posebna postopkovna pravila v zvezi z načinom podajanja in obdelave prošenj za brezplačno pravno pomoč in zastopanje v zvezi s prošnjami za mednarodno zaščito ali uporabijo obstoječa pravila za podobne domače prošnje pod pogojem, da navedena pravila ne onemogočajo ali čezmerno otežujejo dostopa do brezplačne pravne pomoči in zastopanja.
Predlog spremembe  142 Predlog direktive Člen 28 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1.  Vsaka država članica uradno obvesti Komisijo o organih, ki so pristojni za izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz te direktive. Države članice obvestijo Komisijo o kakršnih koli spremembah v zvezi s takimi organi.	1.  Vsaka država članica v sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi organi, civilno družbo in mednarodnimi organizacijami pripravi kontingentni načrt za primer nesorazmernega pritiska, v katerem opredeli načrtovane ukrepe za zagotovitev ustreznega sprejema prosilcev za mednarodno zaščito.
Predlog spremembe  143 Predlog direktive Člen 29 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1.  Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da zagotovijo, da so organi in druge organizacije, ki izvajajo to direktivo, deležni potrebnega usposabljanja v zvezi s potrebami prosilcev in prosilk. Države članice v ta namen vključijo evropski azilni učni načrt, ki ga je razvila Agencija Evropske unije za azil, v usposabljanje svojega osebja v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [uredba o Agenciji Evropske unije za azil].	1.  Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da zagotovijo, da so organi in druge organizacije, ki izvajajo to direktivo, deležni potrebnega usposabljanja v zvezi s potrebami prosilcev in prosilk, vključno mladoletnikov. Zato države članice namenijo ustrezna sredstva lokalnim in regionalnim organom, mednarodnim organizacijam in organizacijam civilne družbe, vključno z možnostjo, da lokalnim in regionalnim organom prek nacionalnih programov omogočijo neposredni dostop do Sklada za azil, migracije in vključevanje. Države članice v ta namen vključijo evropski azilni učni načrt, ki ga je razvila Agencija Evropske unije za azil, v usposabljanje svojega osebja v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [uredba o Agenciji Evropske unije za azil]. Zagotovijo, da je poudarek takšnega usposabljanja na pomembnosti dejavnega ugotavljanja specifičnih potreb glede sprejema (pristop upoštevanja starosti, spola in raznolikosti) ter na ustreznih dejavnostih preprečevanja in odzivanja na spolno nasilje ter nasilje zaradi spola in predsodkov, vse od datuma vložitve prošnje za mednarodno zaščito. Države članice zagotovijo, da osebje pri razvoju takšnega usposabljanja upošteva informativni material, ki ga je objavil Evropski azilni podporni urad (EASO), kot je orodje EASO za identifikacijo oseb s specifičnimi potrebami.
Predlog spremembe  144 Predlog direktive Člen 30 – odstavek 1 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Komisija najkasneje [tri leta po začetku veljavnosti te direktive] in nato najmanj vsakih pet let predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi te direktive in predlaga potrebne spremembe.	Komisija najkasneje [eno leto po začetku veljavnosti te direktive] in nato najmanj vsaka tri leta predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi te direktive in predlaga potrebne spremembe.
Predlog spremembe  145 Predlog direktive Člen 30 – odstavek 1 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice [dve leti po začetku veljavnosti te direktive] in nato vsakih pet let na zahtevo Komisije pošljejo potrebne informacije za pripravo poročila.	Države članice [šest mesecev po začetku veljavnosti te direktive] in nato vsaki dve leti na zahtevo Komisije pošljejo potrebne informacije za pripravo poročila.

• [1]  UL C 75, 10.3.2017, str. 97.
• [2]  Še ni objavljeno v Uradnem listu.
• [3]  UL C 77, 28.3.2002, str. 1.

OBRAZLOŽITEV

Evropska komisija je leta 2016 predlagala reformo skupnega evropskega azilnega sistema, ki je vključevala spremembe nekaterih direktiv v popolnoma usklajene uredbe, glede pogojev za sprejem pa je Komisija predlagala prenovitev obstoječe direktive z dodatno uskladitvijo. Poročevalka sprejema pravni instrument, ki ga je izbrala Komisija, vendar meni, da je znotraj direktive potrebno nadaljnje usklajevanje.

Namen glavnih elementov predloga za prenovitev, ki ga je pripravila Komisija, je zmanjšanje števila prosilcev za azil, ki zapustijo državo članico, odgovorno za njihovo prošnjo, (sekundarnih gibanj) s predlaganimi kazenskimi ukrepi ter izboljšanje vključevanja prosilcev za azil. Poročevalka se v osnutku poročila osredotoča tudi na zmanjšanje sekundarnega gibanja, vendar to temelji na spodbudah in ne na kazenskih ukrepih. V zvezi z vključevanjem predlaga dostop do jezikovnih tečajev in trga dela od dne vložitve prošnje, da bi povečali samozadostnost prosilcev in njihove možnosti za vključitev v družbo gostiteljico. Namen naslednjega ključnega elementa v osnutku poročila je, da se zagotovi zaščita temeljnih pravic vseh prosilcev za azil, zato poročevalka pojasni določbe o prosilcih s specifičnimi potrebami.

Zmanjšanje sekundarnih gibanj

Poročevalka se ne strinja s kaznovalnim pristopom, ki ga je v svojem predlogu uporabila Komisija, sprejema pa ukrepe, ki so potrebni za odvračanje prosilcev za azil od zapuščanja države članice, odgovorne za njihovo vlogo. Poročevalka meni, da bo zagotavljanje kakovostnih pogojev za sprejem na enaki ravni v celotni EU najpomembnejši dejavnik pri preprečevanju sekundarnih gibanj.

V osnutku poročila je ohranjena možnost, da se svoboda gibanja v nekaterih posebnih primerih omeji z namenom preprečitve sekundarnega gibanja, vendar so ti primeri omejeni, dodani pa so številni zaščitni ukrepi, kot je sodni nadzor. Poročevalka pojasni opredelitev pobega in črta možnost zagotavljanja nižjega standarda pogojev za sprejem (dostojen življenjski standard). Uporaba pridržanja je v osnutku poročila močno omejena in bo mogoča samo ob največji zaščiti in pod najstrožjimi pogoji.

Vključevanje

Poročevalka meni, da se bodo samozadostnost prosilcev in njihove možnosti za vključitev v družbo gostiteljico resnično povečale, če bodo imeli od prvega dne postopka dostop do trga dela in jezikovnih tečajev.

Komisija predlaga, da bi najdaljše obdobje devetih mesecev za dostop prosilcev do trga dela skrajšali na šest mesecev. Poročevalka predlaga, da se jim zagotovi takojšen dostop do trga dela, in črta možnost uporabe preskusa trga dela. Predlog poročevalke pomeni, da bodo prosilci, katerih vloge bodo verjetno uspešne, že na začetku bolj samozadostni in se bodo lahko učinkovito vključili, naučili lokalnega jezika in prispevali k družbi gostiteljici.

Poročevalka podpira predlog Komisije o enaki obravnavi prosilcev za azil, kot so je deležni državljani EU, v zvezi s pogoji dela, izobraževanjem, poklicnim usposabljanjem in priznavanjem diplom. Poleg tega poročevalka predlaga, naj države članice zagotovijo jezikovne tečaje že na začetku postopka obravnavanja prošnje, da bi se povečale možnosti za vključitev prosilca v državi članici, v kateri prebiva.

Da bi povečali vključevanje prosilcev in stabilnost, poročevalka uvaja obveznost držav članic, da zanje že na začetku poiščejo ustrezno namestitev in se tako izognejo preseljevanju prosilcev iz enega sprejemnega centra ali začasne namestitve v drugega.

Zaščita temeljnih pravic

Poročevalka meni, da bi morali biti vsi prosilci za azil v postopku obravnave prošenj varni, zato je bistveno, da se v okviru sprejemnega postopka zaščitijo temeljne pravice vseh prosilcev. Potrebni so dodatni ukrepi za zaščito temeljnih pravic prosilcev s posebnimi potrebami in poročevalka pozdravlja predloge Komisije o posebnih pravilih za prosilce s posebnimi potrebami, ki so natančneje pojasnjena v osnutku poročila.

Poročevalka poudarja, da je treba osebe s posebnimi potrebami glede sprejema hitro prepoznati in jih spremljati skozi celoten postopek obravnavanja prošnje, usposobiti osebje za prepoznavanje oseb s posebnimi potrebami glede sprejema, zagotoviti otrokom prijazne pogoje za sprejem in poln dostop do potrebnega zdravstvenega varstva, tudi do storitev spolnega in reproduktivnega zdravja ter varstva duševnega zdravja.

Poleg tega so v predlogu poročevalke poudarjene obveznosti držav članic na podlagi mednarodnega prava in skupne vrednote EU, kot so določene v členu 2 PEU in Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, Konvenciji Organizacije združenih narodov o otrokovih pravicah ter Konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter boju proti njima (Istanbulski konvenciji), da se morajo pri zagotavljanju nastanitve boriti proti spolnemu nasilju, nasilju zaradi spola in drugim oblikam kaznivih dejanj iz sovraštva ter jih preprečevati.

PRILOGA: PISMO ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE

Sklic: D(2017)9399

Claude Moraes

predsednik Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

ASP 13G205

Bruselj

Zadeva:   Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev) (COM(2016)0465 – C8-0323/2016 – 2016/0222(COD))

Spoštovani gospod predsednik,

Odbor za pravne zadeve je omenjeni predlog preučil v skladu s členom 104 o prenovitvi pravnih aktov, kot je bil vključen v poslovnik Parlamenta.

Odstavek 3 tega člena se glasi:

„Če odbor, pristojen za pravne zadeve, meni, da predlog ne vsebuje vsebinskih sprememb, razen tistih, ki so bile opredeljene kot take, o tem obvesti pristojni odbor.

V tem primeru so, poleg pogojev iz členov 169 in 170, v pristojnem odboru dopustni predlogi sprememb le, če zadevajo tiste dele predloga, ki vsebujejo spremembe.

Vendar lahko spremembe delov predloga, ki ostajajo nespremenjeni, izjemoma in posamično sprejme predsednik pristojnega odbora, če meni, da to zahtevata nujna skladnost besedila ali povezanost z drugimi dopustnimi predlogi sprememb. Razlogi morajo biti navedeni v pisni obrazložitvi predlogov sprememb.“

Odbor za pravne zadeve na podlagi mnenja pravne službe, katere predstavniki so sodelovali na srečanjih posvetovalne skupine, ki je preučevala predlog prenovitve, in v skladu s priporočili poročevalke meni, da zadevni predlog ne vključuje vsebinskih sprememb, razen tistih, ki so v predlogu opredeljene kot take, in da predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb predhodnih aktov s temi spremembami, preprosto kodificira obstoječa besedila in ne spreminja njihove vsebine.

Odbor za pravne zadeve je tako na seji 28. februarja 2017 z 21 glasovi za, nobenim proti in dvema vzdržanima glasovoma[1] sklenil, da Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojnemu odboru priporoči, naj nadaljuje preučevanje omenjenega predloga v skladu s členom 104.

S spoštovanjem,

Pavel Svoboda

Priloga: Mnenje posvetovalne delovne skupine

• [1]  Max Andersson, Joëlle Bergeron, Marie-Christine Boutonnet, Daniel Buda, Jean-Marie Cavada, Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos), Therese Comodini Cachia, Pál Csáky, Mady Delvaux, Laura Ferrara, Evelyne Gebhardt, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Gilles Lebreton, António Marinho e Pinto, Jiří Maštálka, Emil Radev, Julia Reda, Evelyn Regner, Virginie Rozière, Pavel Svoboda, Axel Voss, Tiemo Wölken, Tadeusz Zwiefka.

PRILOGA: MNENJE POSVETOVALNE SKUPINE PRAVNIH SLUŽB EVROPSKEGA PARLAMENTA, SVETA IN KOMISIJE

	POSVETOVALNA SKUPINA PRAVNIH SLUŽB

V Bruslju, 12. januarja 2017

MNENJE

  ZA   EVROPSKI PARLAMENT

    SVET

    KOMISIJO

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev)

COM(2016)0465 z dne 13.7.2016 – 2016/0222(COD)

V skladu z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov, zlasti njegovo točko 9, se je posvetovalna delovna skupina, ki jo sestavljajo pravne službe Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, sestala 22. in 29. septembra 2016, da bi med drugim proučila omenjeni predlog, ki ga je predložila Komisija.

Na teh sejah[1] je po preučitvi predloga direktive Evropskega parlamenta in sveta za prenovitev Direktive 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito soglasno ugotovila, da predlog ne vsebuje vsebinskih sprememb, razen tistih, ki so opredeljene kot takšne. V zvezi s kodifikacijo nespremenjenih določb iz predhodnega akta z vsebinskimi spremembami je posvetovalna delovna skupina sklenila tudi, da predlog vsebuje zgolj kodifikacijo obstoječega pravnega besedila brez vsebinskih sprememb.

F. DREXLER      H. LEGAL      L. ROMERO REQUENA

Pravni svetovalec    Pravni svetovalec    Generalni direktor

• [1]  Posvetovalna delovna skupina je svoje delo opravila na podlagi angleške različice predloga, ki je izvirna različica obravnavanega besedila.

MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (12.4.2017)

za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev)
(COM(2016)0465 – C8-0323/2016 – 2016/0222(COD))

Poročevalec: Brando Benifei

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Namen predlagane reforme skupnega evropskega azilnega sistema je oblikovati bolj trajnostno, pravičnejšo in celovitejšo migracijsko politiko EU, osnovano na načelih poštene delitve odgovornosti in solidarnosti med državami članicami.

Kakovost standardov za sprejem je bistvena za zagotovitev, da bodo imeli prosilci za azil in begunci, ki prihajajo v takšnem številu kot še nikoli doslej, več možnosti za učinkovito vključevanje v družbo ter da bodo tako manj odvisni od države gostiteljice. Trajnost celotnega procesa pa pogojujejo številni bistveni elementi, denimo dobro delujoč zakonodajni okvir in učinkovitost upravnih organov, odločna politična zavezanost nacionalnih in evropskih političnih in institucionalnih akterjev, socialna kohezija, vključenost ter družbeno-gospodarska blaginja naših držav.

Zato je treba vsa nova pravila o sprejemu zastaviti glede na prihodnost, tj. oblikovati jih je treba tako, da bodo učinkovita tudi ob prenehanju kriznih razmer, ki so do sedaj narekovale odziv na begunsko krizo. To je pomembno zato, da bi lahko izziv vključevanja spremenili v priložnost in dolgoročno v družbeni vir. Obenem morajo biti reforme realistične in ustrezajoče sedanjosti, tj. ustrezno morajo upoštevati makroekonomske razmere na naši celini po letih trdovratne krize.

Menimo, da bi bilo treba v tem mnenju Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve celovito oceniti, ali so navedeni pogoji v obravnavanem zakonodajnem predlogu ustrezno uravnoteženi, ter predlagati ustrezne prilagoditve. Ta ocena je samo delno pozitivna.

Poročevalec pozdravlja ambiciozno zastavljen sklop predlogov v zvezi z dostopom do zaposlitve, ki ga je predstavila Komisija. Z znižanjem praga za dostop prosilcev za mednarodno zaščito do trga dela na šest mesecev bi veljavna pravila bistveno izboljšali, kar je tudi skladno s stališčem Evropskega parlamenta iz resolucije o vključevanju beguncev v družbo in na trg dela. Prav tako podpira spodbujanje držav članic, da bi se še bolj zavzele za takšen dostop, če imajo prosilci dobre možnosti za vključevanje, ne pa tudi možnosti, da bi dostop onemogočili, če se za prosilce izvaja pospešeni postopek in se posledično predpostavlja, da je njihova prošnja neutemeljena. Menimo, da bi takšna določba v nasprotju s členom 3 Ženevske konvencije in njegovim duhom. Poročevalec pozdravlja tudi pojasnila glede potrebe po zagotavljanju učinkovitosti tega dostopa ter predlaga dopolnitve besedila z omembo nekaj glavnih primerov omejitev, opaženih v državah članicah, kot so sektorske omejitve in omejitve delovnega časa ter pretirane upravne formalnosti.

Z novimi pravili za prosilce s posebnimi potrebami glede sprejema bi bistveno izboljšali sedanje razmere, zato v celoti podpiramo vse predloge za zagotovitev, da bodo države članice sistematično ocenjevale, ali imajo prosilci posebne potrebe glede sprejema.

Odločno pa nasprotujemo ukrepom za zmanjšanje sekundarnih gibanj, in sicer z odrekanjem materialnih pogojev za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito, če niso v državi, ki je odgovorna za obravnavanje njihove prošnje v skladu s pravili o azilu, ki so sedaj predmet pregleda. Menimo, da gre pri tem za nesprejemljivo omejevanje uveljavljenih pravic beguncev, ki je nedvoumno v nasprotju s sodno prakso Sodišča Evropske unije. Obenem bi to pomenilo, da so sekundarna gibanja večinoma odvisna od različne kakovosti standardov za sprejem v državah članicah. Standarde za sprejem je dejansko treba izboljšati v celotni EU. Vendar pa se zdi, da je močna soodvisnost med družbeno-gospodarskimi razmerami v državah članicah, možnostmi za zaposlitev, ki jih ponujajo, in splošno kakovostjo njihovih storitev na eni strani ter individualnimi željami beguncev glede azila na drugi prevladujoči dejavnik, ki narekuje ta sekundarna gibanja. Nekatere države so zaradi geografskih razlogov nesorazmerno močno izpostavljene prihodom in se tudi soočajo z enako nesorazmernimi posledicami gospodarske krize, ki je oklestila javna sredstva, razpoložljiva za sprejemne ukrepe. Visoka stopnja brezposelnosti in družbeno-gospodarske razmere v posameznih državah članicah ovirajo doseganje zastavljenega cilja reforme, saj zmanjšujejo možnosti za vključevanje prosilcev v družbo. Prav tako obstaja nevarnost za povečanje konkurence na trgu dela v odnosu do lastnih državljanov in državljanov EU, kar lahko dodatno okrepi protipriseljensko nastrojenost. Z onemogočanjem sekundarnih gibanj na podlagi kaznovalnega pristopa do prosilcev za azil bi zgolj zaostrili že tako težke razmere, namesto da bi zagotovili učinkovito upravljanje migracijskih tokov. Takšen pristop ni razumen in funkcionalen odgovor na zelo kompleksno vprašanje, temveč še vedno kaže na pomanjkanje vzajemnega zaupanja in želje, da bi vzpostavili resnično pošten, zares evropski azilni sistem.

Čeprav pravila o pridržanju niso vključena v prenovitev, poročevalec predlaga njihovo spremembo: mladoletnikov in mladoletnikov brez spremstva se ne sme v nobenem primeru pridržati.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, naj upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1 Predlog direktive Uvodna izjava 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (3)  Skupni evropski azilni sistem temelji na sistemu določanja države članice, odgovorne za prosilce za mednarodno zaščito, in skupnih standardih za azilne postopke, pogojih in postopkih za sprejem ter pravicah upravičencev do mednarodne zaščite. Ne glede na znatni napredek pri razvoju skupnega evropskega azilnega sistema pa med državami članicami ostajajo precejšnje razlike glede vrste uporabljenih postopkov, pogojev za sprejem prosilcev, stopnje podeljevanja azila in vrste zaščite, ki se prizna upravičencem do mednarodne zaščite. Ta odstopanja so pomembno gonilo za sekundarno gibanje in spodkopavajo cilj zagotovitve, da se vsi prosilci obravnavajo enako, ne glede na to, kje v Uniji vložijo prošnjo. (3)  Skupni evropski azilni sistem temelji na sistemu določanja države članice, odgovorne za prosilce za mednarodno zaščito, in skupnih standardih za azilne postopke, pogojih in postopkih za sprejem ter pravicah upravičencev do mednarodne zaščite. Ne glede na znatni napredek pri razvoju skupnega evropskega azilnega sistema pa med državami članicami ostajajo precejšnje razlike glede vrste uporabljenih postopkov, pogojev za sprejem prosilcev, stopnje podeljevanja azila in vrste zaščite, ki se prizna upravičencem do mednarodne zaščite. Ta odstopanja ter dejstvo, da se makroekonomske razmere in razmere na trgu dela v državah članicah bistveno razlikujejo, spodkopavajo cilj zagotovitve standardiziranih pogojev za sprejem vseh prosilcev ne glede na to, kje v Uniji vložijo prošnjo.
Predlog spremembe    2 Predlog direktive Uvodna izjava 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (5)  Pogoji za sprejem se med državami članicami še naprej močno razlikujejo tako v smislu organizacije sprejemnega sistema kot v smislu standardov, ki se zagotavljajo prosilcem. Vztrajne težave v nekaterih državah članicah z izpolnjevanjem sprejemnih standardov, ki so potrebni za dostojno obravnavo prosilcev, so povzročile, da je na peščico držav članic s splošno visokimi standardi sprejema padlo nesorazmerno breme, ki jih sili k nižanju svojih standardov. Bolj izenačeni sprejemni standardi, določeni na ustrezni ravni v vseh državah članicah, bodo prispevali k dostojnejši obravnavi prosilcev in njihovi pravičnejši razdelitvi med države EU. (5)  Pogoji za sprejem se med državami članicami še naprej močno razlikujejo tako v smislu organizacije sprejemnega sistema kot v smislu standardov, ki se zagotavljajo prosilcem. Vztrajne težave v nekaterih državah članicah z izpolnjevanjem sprejemnih standardov, ki so potrebni za dostojno obravnavo prosilcev, so povzročile, da je na peščico držav članic s splošno visokimi standardi sprejema padlo nesorazmerno breme, ki jih sili k nižanju svojih standardov. Hkrati se najbolj izpostavljene države članice soočajo z nesorazmerno velikim pritokom migrantov in prosilcev za azil, zaradi česar so njihove zmogljivosti za sprejem pod močnim pritiskom in se lahko dodatno poslabša kakovost njihovih standardov. Bolj usklajeni sprejemni standardi, določeni na ustrezni ravni v vseh državah članicah, bodo prispevali k dostojnejši obravnavi prosilcev in njihovi pravičnejši razdelitvi med države EU.
Predlog spremembe    3 Predlog direktive Uvodna izjava 8
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(8)  Če se prosilec nahaja v drugi državi članici, kot je tista, v kateri bi se moral nahajati v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba], prosilec ne bi smel biti upravičen do pogojev za sprejem iz členov 14 do 17.	črtano
Predlog spremembe    4 Predlog direktive Uvodna izjava 11
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11)  Zato da bi se prosilci zavedali posledic pobega, bi jih morale države članice enotno kar najhitreje in najpozneje ob vložiti prošnje obvestiti o vseh obveznostih, ki jih morajo prosilci izpolnjevati v zvezi s pogoji za sprejem, vključno z okoliščinami, v katerih se lahko materialni pogoji za sprejem omejijo, ter o vseh koristih.	(11)  Zato da bi se prosilci zavedali posledic pobega, bi jih morale države članice enotno kar najhitreje in najpozneje ob vložiti prošnje obvestiti o vseh obveznostih, ki jih morajo prosilci izpolnjevati v zvezi s pogoji za sprejem, vključno z okoliščinami, v katerih se lahko materialni pogoji za sprejem omejijo, ter o vseh koristih. Države članice bi morale pri tem obveščanju po potrebi zagotavljati ustrezne storitve tolmačenja in prevajanja, da bi prosilci v celoti razumeli in poznali svoje pravice in zakonske zahteve, ki jih morajo izpolnjevati.
Predlog spremembe    5 Predlog direktive Uvodna izjava 12
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(12)  Zaradi harmonizacije pravil EU o dokumentih, ki se izdajo prosilcem, se prosilci težje nedovoljeno gibajo znotraj Unije. Pojasniti je treba, da naj bi države članice prosilcem izdale potno listino le, kadar obstajajo resni humanitarni ali drugi nujni razlogi za to. Veljavnost potnih listin bi morala biti poleg tega omejena na namen in trajanje, ki sta skladna z razlogom za njihovo izdajo. Izdajo potne listine bi bilo na primer mogoče utemeljiti z resnimi humanitarnimi razlogi, če bi moral prosilec odpotovati v drugo državo članico na zdravljenje ali na obisk k sorodnikom v posebnih primerih, kot so obiski bližnjega sorodnika, ki je hudo bolan, ali obiski zaradi poroke ali pogreba bližnjega sorodnika. Drugi nujni razlogi bi lahko vključevali situacije, ko se od prosilcev, ki jim je bil odobren dostop do trga dela, zahteva, da potujejo zaradi dela, ko morajo prosilci potovati v okviru učnih načrtov ali ko mladoletniki potujejo z rejniškimi družinami.	(12)  Zaradi harmonizacije pravil EU o dokumentih, ki se izdajo prosilcem, se prosilci težje nedovoljeno gibajo znotraj Unije. Veljavnost potnih listin bi morala biti omejena na namen in trajanje, ki sta skladna z razlogom za njihovo izdajo. Izdajo potne listine bi bilo na primer mogoče utemeljiti z razlogom, da mora prosilec odpotovati v drugo državo članico na zdravljenje ali na obisk k sorodnikom v posebnih primerih, kot so obiski bližnjega sorodnika, ki je hudo bolan, ali obiski zaradi poroke ali pogreba bližnjega sorodnika. Drugi nujni razlogi bi lahko vključevali situacije, ko se od prosilcev, ki jim je bil odobren dostop do trga dela, zahteva, da potujejo zaradi dela, ko morajo prosilci potovati v okviru učnih načrtov ali ko mladoletniki potujejo z rejniškimi družinami.
Predlog spremembe    6 Predlog direktive Uvodna izjava 13
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(13)  Prosilci nimajo pravice do izbire države članice, v kateri bodo vložili prošnjo. Prosilec mora vložiti prošnjo za mednarodno zaščito bodisi v državi članici prvega vstopa bodisi, v primeru zakonite prisotnosti, v državi članici zakonitega bivanja ali prebivanja. Za prosilca, ki ni izpolnil svojih obveznosti, velja za manj verjetno, da bi se mu po določitvi odgovorne države članice v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba] dovolilo bivanje v državi članici, v kateri je bil izražen namen za vložitev prošnje, in posledično za bolj verjetno, da bo pobegnil. Zato bi bilo treba pozorno spremljati, kje se prosilec nahaja.	(13)  Prosilec, ki namerno ni vložil prošnje za mednarodno zaščito bodisi v državi članici prvega vstopa bodisi, v primeru zakonite prisotnosti, v državi članici zakonitega bivanja ali prebivanja, ima manj možnosti za omogočanje bivanja v državi članici, v kateri je bil izražen namen za vložitev prošnje.
Predlog spremembe    7 Predlog direktive Uvodna izjava 15
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(15)  Dejstvo, da je prosilec v preteklosti pobegnil v drugo državo članico, je pomemben dejavnik pri presoji nevarnosti pobega prosilca. Za zagotovitev, da prosilec ne bi znova pobegnil in bo ostal na razpolago pristojnim organom, bi bilo treba po vrnitvi prosilca v državo članico, v kateri bi moral biti prisoten, pozorno spremljati, kje se prosilec nahaja.	črtano
Predlog spremembe    8 Predlog direktive Uvodna izjava 16
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(16)  Iz razlogov v javnem interesu ali zaradi javnega reda, za hitro obdelavo in učinkovito spremljanje prosilčeve vloge za mednarodno zaščito, za hitro obdelavo in učinkovito spremljanje prosilčevega postopka določitve odgovorne države v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba] ali za učinkovito preprečitev pobega prosilca, bi morale države članice po potrebi prosilcu določiti prebivališče na točno določenem mestu, kot so nastanitveni center, zasebna hiša, stanovanje, hotel ali drugi prostori, prilagojeni za nastanitev prosilcev. Takšna odločitev je lahko potrebna, da se učinkovito prepreči pobeg prosilca, zlasti v primerih, ko prosilec ni izpolnil naslednjih obveznosti: ni podal prošnje v državi članici prvega neregularnega ali zakonitega vstopa; ni ostal v državi članici, v kateri bi moral biti prisoten; ali v primerih, ko je bil po pobegu v drugo državo članico vrnjen v državo članico, v kateri bi moral biti prisoten. Če je prosilec upravičen do materialnih pogojev za sprejem, bi bilo treba tudi takšne materialne pogoje za sprejem zagotoviti pod pogojem, da prosilec prebiva na tem točno določenem mestu.	(16)  Iz ustrezno utemeljenih resnih razlogov v javnem interesu ali zaradi javnega reda bi morale imeti države članice po potrebi možnost prosilcu določiti prebivališče na točno določenem mestu, kot so odprt nastanitveni center, zasebna hiša, stanovanje, hotel ali drugi prostori, prilagojeni za nastanitev prosilcev. Če je prosilec upravičen do materialnih pogojev za sprejem, bi bilo treba tudi takšne materialne pogoje za sprejem zagotoviti prosilcu, ki prebiva na tem točno določenem mestu.
Predlog spremembe    9 Predlog direktive Uvodna izjava 18
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(18)  Vse odločitve, ki omejujejo prosilčevo svobodo gibanja, morajo temeljiti na ravnanju posameznika in posameznih okoliščinah zadevne osebe, pri čemer je treba upoštevati vse posebne potrebe prosilcev glede sprejema ter načelo sorazmernosti. Prosilce je treba ustrezno obvestiti o takšnih odločitvah in posledicah nespoštovanja teh odločitev.	(18)  Vse odločitve, ki omejujejo prosilčevo svobodo gibanja, morajo pristojni organi dosledno utemeljiti, sprejete pa morajo biti na podlagi ravnanja posameznika in posameznih okoliščinah zadevne osebe, pri čemer je treba upoštevati vse posebne potrebe prosilcev glede sprejema ter načelo sorazmernosti. Prosilce je treba ustrezno obvestiti o takšnih odločitvah in posledicah nespoštovanja teh odločitev.
Predlog spremembe    10 Predlog direktive Uvodna izjava 19
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(19)  Glede na hude posledice za prosilce, ki so pobegnili ali za katere velja nevarnost pobega, bi bilo treba opredeliti pomen pobega, da se zajameta tako namerno dejanje v izogib veljavnim azilnim postopkom kot dejanska okoliščina, ko prosilec ne ostane na razpolago ustreznim organom, vključno z zapustitvijo ozemlja, na katerem bi moral biti prosilec prisoten.	(19)  Glede na hude posledice za prosilce, ki so pobegnili ali za katere velja nevarnost pobega, bi bilo treba opredeliti pomen pobega, da se zajameta tako namerno dejanje v izogib veljavnim azilnim postopkom kot dejanska okoliščina, ko prosilec ne ostane na razpolago ustreznim organom.
Predlog spremembe    11 Predlog direktive Uvodna izjava 30
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (30)  Pri uporabi te direktive bi si morale države članice prizadevati za zagotovitev celovitega upoštevanja načel največje koristi otroka in enotnosti družine v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989 in Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pogoji za sprejem morajo biti prilagojeni posebnim okoliščinam mladoletnikov, bodisi brez spremstva bodisi v okviru družin, pri čemer je treba ustrezno upoštevati njihovo varnost ter fizično in čustveno oskrbo ter pogoje zagotoviti na način, ki spodbuja njihov splošni razvoj. (30)  Pri uporabi te direktive bi si morale države članice prizadevati za zagotovitev celovitega upoštevanja načel največje koristi otroka in enotnosti družine v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989 in Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pogoji za sprejem morajo biti prilagojeni posebnim okoliščinam mladoletnikov, bodisi brez spremstva bodisi v okviru družin, pri čemer je treba ustrezno upoštevati njihovo varnost, nastanitev in prehrano ter fizično in čustveno oskrbo in izobraževanje ter vse pogoje zagotoviti tako, da bi bil učinkovito zagotovljen njihov splošni razvoj.
Predlog spremembe    12 Predlog direktive Uvodna izjava 30 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(30a)  Mladoletniki brez spremstva bi morali biti v Uniji ustrezno zaščiteni, zlasti na podlagi njihove identifikacije ob izkrcanju, registracije, izvedbe predhodne ocene tveganja ter zagotovitve, da se napotijo na ustrezne službe za zaščito otrok.
Predlog spremembe    13 Predlog direktive Uvodna izjava 31
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (31)  Države članice bi morale zagotoviti, da imajo prosilci potrebno zdravstveno varstvo, ki vključuje vsaj nujno zdravstveno oskrbo in osnovno zdravljenje bolezni in resnih duševnih motenj. V odziv na pomisleke glede javnega zdravja v zvezi s preprečevanjem bolezni in da se zavaruje zdravje posameznih prosilcev, bi moral dostop prosilcev do zdravstvenega varstva vključevati tudi preventivno zdravljenje, kot je cepljenje. Države članice lahko iz razlogov javnega zdravja zahtevajo zdravniške preglede prosilcev. Rezultati zdravniških pregledov ne bi smeli vplivati na presojo prošenj za mednarodno zaščito, ki bi se morala vedno izvajati objektivno, nepristransko in po posameznem primeru v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [uredba o postopkih]. (31)  Države članice bi morale zagotoviti, da imajo prosilci potrebno zdravstveno varstvo, ki vključuje vsaj storitve na področju porodniške oskrbe in reproduktivnega zdravja, nujno zdravstveno oskrbo in osnovno zdravljenje bolezni duševnih motenj. V odziv na pomisleke glede javnega zdravja v zvezi s preprečevanjem bolezni in da se zavaruje zdravje posameznih prosilcev, bi moral dostop prosilcev do zdravstvenega varstva vključevati tudi preventivno zdravljenje, kot je cepljenje. Države članice lahko iz razlogov javnega zdravja zahtevajo zdravniške preglede prosilcev. Rezultati zdravniških pregledov ne bi smeli vplivati na presojo prošenj za mednarodno zaščito, ki bi se morala vedno izvajati objektivno, nepristransko in po posameznem primeru v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [uredba o postopkih].
Predlog spremembe    14 Predlog direktive Uvodna izjava 32
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (32)  Upravičenost prosilca do materialnih pogojev za sprejem na podlagi te direktive se lahko omeji v nekaterih okoliščinah, kot na primer, če je prosilec iz države članice, v kateri bi moral biti prisoten, pobegnil v drugo državo članico. Vendar bi morala država članica v vseh okoliščinah zagotoviti dostop do zdravstvenega varstva in dostojen življenjski standard v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah, zlasti s kritjem stroškov preživetja prosilcev in njihovih osnovnih potreb tako v smislu fizične varnosti in dostojanstva kot v smislu medosebnih odnosov, pri čemer je treba ustrezno upoštevati ranljivost osebe kot prosilca za mednarodno zaščito ter njegovih družinskih članov ali skrbnikov. Prav tako je treba ustrezno obravnavati tudi prosilce s posebnimi potrebami glede sprejema. Upoštevati je treba tudi posebne potrebe otrok, zlasti kar zadeva spoštovanje otrokove pravice do izobrazbe in dostopa do zdravstvenega varstva. Če se mladoletnik nahaja v drugi državi članici, kot je država članica, v kateri bi moral biti prisoten, bi morala država članica mladoletniku do predaje v odgovorno državo članico zagotoviti dostop do ustreznih izobraževalnih dejavnosti. Upoštevati bi bilo treba posebne potrebe prosilk, ki so utrpele poškodbe zaradi spola, vključno z zagotovitvijo dostopa do zdravstvene oskrbe, pravne pomoči in ustreznega svetovanja v primeru travmatičnih izkušenj ter psihosocialne oskrbe na različnih stopnjah azilnega postopka. (32)  Države članice bi morale v vseh okoliščinah zagotoviti dostop do zdravstvenega varstva in dostojen življenjski standard v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah, zlasti s kritjem stroškov preživetja prosilcev in njihovih osnovnih potreb tako v smislu fizične varnosti in dostojanstva kot v smislu medosebnih odnosov, pri čemer je treba ustrezno upoštevati ranljivost osebe kot prosilca za mednarodno zaščito ter njegovih družinskih članov ali skrbnikov. Prav tako je treba ustrezno obravnavati tudi prosilce s posebnimi potrebami glede sprejema. Države članice morajo upoštevati tudi posebne potrebe otrok, zlasti kar zadeva spoštovanje otrokove pravice do izobrazbe in dostopa do nje ter dostopa do zdravstvenega varstva in varstva otrok. Upoštevati bi bilo treba posebne potrebe prosilk, ki so utrpele poškodbe zaradi spola, vključno z zagotovitvijo dostopa do zdravstvene oskrbe, pravne pomoči in ustreznega svetovanja v primeru travmatičnih izkušenj ter psihosocialne oskrbe na različnih stopnjah azilnega postopka. Upoštevati bi bilo treba, da so lahko prosilci za azil doživeli fizično nasilje, vključno s spolnim nasiljem, in/ali duševne travme, zaradi česar potrebujejo ustrezno oskrbo.
Predlog spremembe    15 Predlog direktive Uvodna izjava 34
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (34)  Za spodbujanje samozadostnosti prosilcev ter zmanjšanje velikih neskladnosti med državami članicami je bistveno zagotoviti jasna pravila glede dostopa prosilcev do trga dela in poskrbeti, da takšen dostop tudi dejansko obstaja, in sicer brez nalaganja pogojev, ki prosilcu dejansko preprečujejo iskanje zaposlitve. Preskusi trga dela, ki se uporabljajo za dajanje prednosti lastnim državljanom ali drugim državljanom Unije ali državljanom tretjih držav, ki zakonito prebivajo v zadevni državi članici, ne bi smeli ovirati dejanskega dostopa prosilcev do trga dela in bi jih bilo treba izvajati brez poseganja v načelo, da imajo prednost državljani Unije, kot je določeno v ustreznih določbah veljavnih aktov o pristopu . (34)  Za spodbujanje samozadostnosti prosilcev ter zmanjšanje velikih neskladnosti med državami članicami je bistveno zagotoviti jasna pravila glede dostopa prosilcev do trga dela in poskrbeti, da takšen dostop tudi dejansko obstaja, in sicer brez nalaganja pogojev, kot so sektorske omejitve, omejitve delovnega časa in neustrezno stroge upravne formalnosti, ki prosilcu dejansko preprečujejo iskanje zaposlitve. Države članice bi morale tudi sprejeti učinkovite ukrepe za zagotovitev, da prosilci za mednarodno zaščito na trgu za delo ne bi prejemali nižjih plač, kar bi lahko privedlo do plačnega dampinga. Da bi povečali možnosti vključevanja in samozadostnost prosilcev, bi bilo treba spodbujati, da se jim takoj po vložitvi prošnje za mednarodno zaščito zagotovi dostop do trga dela in jezikovnih tečajev. Preskusi trga dela, ki se uporabljajo za dajanje prednosti lastnim državljanom ali drugim državljanom Unije ali državljanom tretjih držav, ki zakonito prebivajo v zadevni državi članici, ne bi smeli ovirati dejanskega dostopa prosilcev do trga dela in bi jih bilo treba izvajati brez poseganja v načelo, da imajo prednost državljani Unije, kot je določeno v ustreznih določbah veljavnih aktov o pristopu .
Predlog spremembe    16 Predlog direktive Uvodna izjava 35
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(35)  Najdaljši dovoljeni časovni okvir za dostop do trga dela bi bilo treba uskladiti s trajanjem postopka vsebinske obravnave. Da se povečajo možnosti vključevanja in samozadostnosti prosilcev, se spodbuja zgodnejši dostop do trga dela, če je verjetno, da bo prošnja dobro utemeljena, tudi ko se prošnja obravnava prednostno v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [uredba o postopkih]. Države članice bi morale zato razmisliti o skrajšanju navedenega obdobja, kolikor je mogoče, da se prosilcem zagotovi dostop do trga dela najpozneje v treh mesecih od datuma vložitve prošnje v primerih, ko je verjetno, da bo prošnja dobro utemeljena. Države članice pa ne bi smele odobriti dostopa do trga dela prosilcem, katerih prošnja za mednarodno zaščito bo verjetno neutemeljena in za katero se uporabi postopek pospešene obravnave.	črtano
Predlog spremembe    17 Predlog direktive Uvodna izjava 36
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(36)  Ko se prosilcem odobri dostop do trga dela, bi morali biti upravičeni do skupnega sklopa pravic na podlagi enake obravnave prosilcev in državljanov. Delovni pogoji bi morali zajemati vsaj plačo in odpustitev, zahteve glede zdravja in varstva pri delu, delovni čas in letni dopust, ob upoštevanju veljavnih kolektivnih pogodb. Prosilci bi se morali prav tako enako obravnavati kar zadeva svobodo združevanja in pripadnosti, izobraževanje in poklicno usposabljanje, priznavanje poklicnih kvalifikacij in socialno varnost.	(36)  Ko se prosilcem odobri dostop do trga dela, bi morali biti, kar zadeva delovne pogoje, upravičeni do enake obravnave kot državljani, vključno s plačo in odpustitvijo, zahtevami glede zdravja in varstva pri delu, delovnega časa in letnega dopusta, ob upoštevanju veljavnih kolektivnih pogodb. Prosilci bi se morali prav tako enako obravnavati kar zadeva svobodo združevanja in pripadnosti, izobraževanje in priložnosti za izobraževanje za odrasle v zvezi z delom, vključno z učenjem jezika ter usposabljanjem za nadgrajevanje strokovnih znanj in praktičnih izkušenj na delovnem mestu, svetovalne storitve, ki jih zagotavljajo zavodi za zaposlovanje, poklicno usposabljanje, priznavanje poklicnih kvalifikacij in socialno varnost.
Predlog spremembe    18 Predlog direktive Uvodna izjava 39
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(39)  Zaradi morebitno začasne narave bivanja prosilcev in brez poseganja v Uredbo (EU) št. 1231/2010 Evropskega parlamenta in Sveta bi morale imeti države članice možnost izključitve družinskih dajatev in dajatev za brezposelnost iz enake obravnave prosilcev in lastnih državljanov, prav tako pa bi morale imeti možnost omejitve prošnje za enako obravnavo v zvezi z izobraževanjem in poklicnim usposabljanjem. Tudi pravica do svobode združevanja in pripadnosti se lahko omeji, in sicer se lahko prosilci izključijo iz udeležbe v upravljanju nekaterih organov in zasedanja javne funkcije.	črtano
Obrazložitev
Utemeljevanje omejitev z „morebitno začasno naravo bivanja prosilcev“ prosilcem za azil, za katere se med proučevanjem njihovih prošenj šteje, da so begunci, ne zagotavlja „najugodnejše obravnave, ki so je v enakih okoliščinah deležni državljani tuje države“, kar je v nasprotju s členom 17 Konvencije o beguncih.
Predlog spremembe    19 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka 10
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10)  „pobeg“: pomeni dejanje, s katerim prosilec, da bi se izognil azilnim postopkom, bodisi zapusti ozemlje, na katerem bi moral biti prisoten v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba], ali ne ostane na razpolago pristojnim organom oziroma sodišču ali razsodišču;	(10)  „pobeg“: pomeni namerno dejanje prosilca, da bi se izognil azilnim postopkom in da ne bi ostal na razpolago pristojnim organom oziroma sodišču ali razsodišču;
__________________	__________________
32 UL C […], […], str. […].	32 UL C […], […], str. […].
Predlog spremembe    20 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka 11
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11)  „nevarnost pobega“: pomeni obstoj razlogov, ki temeljijo na objektivnih merilih, opredeljenih v nacionalnem pravu, za domnevo v posameznem primeru, da bi prosilec lahko pobegnil;	(11)  „nevarnost pobega“: pomeni obstoj posebnih razlogov, ki temeljijo na objektivnih in posebnih merilih, opredeljenih v nacionalnem pravu v skladu s smernicami Agencije Evropske unije za azil, za domnevo v posameznem primeru, da bi prosilec lahko pobegnil;
Predlog spremembe    21 Predlog direktive Člen 2 – odstavek 1 – točka 13
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(13)  „prosilec s posebnimi potrebami glede sprejema“: pomeni prosilca , ki potrebuje posebna jamstva, da bi lahko uveljavljal pravice in izpolnjeval obveznosti, določene v tej direktivi , kot so prosilci, ki so mladoletniki, mladoletniki brez spremstva, invalidi, starejši ljudje, nosečnice, starši samohranilci z mladoletnimi otroki, žrtve trgovine z ljudmi, osebe s hudimi boleznimi, osebe z motnjami v duševnem zdravju in osebe, ki so bile mučene, posiljene ali so bile podvržene drugim hudim oblikam psihološkega, fizičnega ali spolnega nasilja, kot so žrtve pohabljanja ženskih spolnih organov .	(13)  „prosilec s posebnimi potrebami glede sprejema“: pomeni prosilca, ki potrebuje posebna jamstva, da bi lahko uveljavljal pravice in izpolnjeval obveznosti, določene v tej direktivi, kot so prosilci, ki so mladoletniki, mladoletniki brez spremstva, invalidi, starejši ljudje, nosečnice, starši samohranilci z mladoletnimi otroki, žrtve trgovine z ljudmi, osebe s hudimi boleznimi, osebe z motnjami v duševnem zdravju in težavami z duševnim zdravjem ter osebe, ki so bile mučene, posiljene ali so bile podvržene drugim hudim oblikam psihološkega, fizičnega ali spolnega nasilja, kot so žrtve pohabljanja ženskih spolnih organov.
Predlog spremembe    22 Predlog direktive Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice prosilce čim prej ali vsaj ob vložitvi njihove prošnje za mednarodno zaščito, obvestijo o vseh uveljavljenih pravicah in o obveznostih, ki jih morajo izpolnjevati v zvezi s pogoji za sprejem . V predloženih informacijah poudarijo, da prosilec ni upravičen do pogojev za sprejem iz členov 14 do 17 te direktive, kot je navedeno v členu 17a iste direktive, v nobeni drugi državi članici kot v državi članici, v kateri mora biti prisoten v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba] .	Države članice prosilce čim prej ali vsaj ob vložitvi njihove prošnje za mednarodno zaščito, obvestijo najmanj o vseh uveljavljenih pravicah in o obveznostih, ki jih morajo izpolnjevati v zvezi s pogoji za sprejem. Prosilce tudi opozorijo na vse ustrezne informacije v zvezi z morebitno nadomestitvijo, omejitvijo ali ukinitvijo materialnih pogojev za sprejem iz člena 19 te direktive.
Predlog spremembe    23 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice prosilcem izdajo potno listino, le kadar nastopijo resni humanitarni ali drugi nujni razlogi, ki zahtevajo njihovo prisotnost v drugi državi. Veljavnost potne listine je poleg tega omejena na namen in trajanje, ki sta skladna z razlogom za njeno izdajo.	Države članice prosilcem nemudoma izdajo potno listino, kadar se zahteva prisotnost prosilca v drugi državi članici, zlasti ko mora denimo prosilec odpotovati v drugo državo članico na zdravljenje ali na obisk k sorodnikom v posebnih primerih, kot so obiski bližnjega sorodnika, ki je hudo bolan, ali obiski zaradi poroke ali pogreba bližnjega sorodnika. Drugi takšni razlogi vključujejo situacije, ko se od prosilcev, ki jim je bil odobren dostop do trga dela, zahteva, da potujejo zaradi dela, ko morajo prosilci potovati v okviru učnih načrtov ali ko mladoletniki potujejo z rejniškimi družinami. Veljavnost potne listine je poleg tega omejena na namen in trajanje, ki sta skladna z razlogom za njeno izdajo.
Predlog spremembe    24 Predlog direktive Člen 6 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Preden države članice prosilcem zagotovijo pravice, do katerih so upravičeni po tej direktivi, jim zgolj zato, ker so prosilci za mednarodno zaščito, ne naložijo nepotrebnih ali nesorazmernih obveznosti glede dokumentacije ali drugih upravnih obveznosti.
Predlog spremembe    25 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 2 – pododstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 2.  Države članice po potrebi določijo prebivališče prosilca na točno določenem mestu iz katerega koli od naslednjih razlogov: 2.  Države članice lahko po potrebi, sorazmerno in ustrezno utemeljeno, določijo prebivališče prosilca v odprtem sprejemnem centru ali posebni nastanitvi iz katerega koli od naslednjih razlogov:
Predlog spremembe    26 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka d – alinea 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
-  za prosilce, ki niso izpolnili obveznosti, da podajo prošnjo v državi članici prvega vstopa, kot je določeno v členu [4(1)] Uredbe (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba], ter so odpotovali v drugo državo članico brez ustrezne utemeljitve in prošnjo podali tam; ali	-  za prosilce, ki namerno niso izpolnili obveznosti, da podajo prošnjo v državi članici prvega vstopa, kot je določeno v členu [4(1)] Uredbe (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba], ali so odpotovali v drugo državo članico brez ustrezne utemeljitve; ali
Predlog spremembe    27 Predlog direktive Člen 7 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka d – alinea 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
-  za prosilce, ki so bili vrnjeni v državo članico, v kateri morajo biti prisotni v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba], potem ko so pobegnili v drugo državo članico.	-  za prosilce, ki so bili vrnjeni v državo članico, v kateri morajo biti prisotni v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba], potem ko so pobegnili.
Predlog spremembe    28 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 1 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Države članice zagotovijo, da imajo prosilci dostop do trga dela najpozneje šest mesecev od datuma vložitve prošnje za mednarodno zaščito, če pristojni organ še ni sprejel upravne odločbe in za zamudo ni kriv prosilec. Države članice zagotovijo, da imajo prosilci dostop do trga dela najpozneje šest mesecev od datuma vložitve prošnje za mednarodno zaščito.
Predlog spremembe    29 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 1 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Če je država članica pospešila vsebinsko obravnavo prošnje za mednarodno zaščito v skladu s točkami [(a) do (f)] člena [40(1)] Uredbe (EU) št. XXX/XXX [uredba o postopkih], se dostop do trga dela ne odobri.	črtano
Predlog spremembe    30 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   1a.  Države članice prosilcem takoj po vložitvi prošnje za mednarodno zaščito zagotovijo učinkovit dostop do jezikovnih tečajev, da bi jih vključile v družbo in jim omogočile, da v celoti izkoristijo svoje formalne kvalifikacije in tako prispevajo k družbi.
Predlog spremembe    31 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 1 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1b.  Države članice se spodbujajo k temu, da prosilcem in organom zagotovijo ustrezno usposabljanje v zvezi z delovnopravno zakonodajo in nediskriminacijo, da bi preprečili izkoriščanje na delovnem mestu s praksami neprijavljenega dela in drugimi oblikami hudega izkoriščanja delovne sile ter diskriminacijo, in sicer od datuma vložitve prošnje za mednarodno zaščito.
Predlog spremembe    32 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b)  svobodo združevanja in pripadnosti ter članstva v organizaciji, ki zastopa delavce ali delodajalce, ali v kateri koli organizaciji, katere člani opravljajo specifičen poklic, vključno s koristmi, ki jih nudijo takšne organizacije, brez poseganja v nacionalne predpise o javnem redu in javni varnosti;	(b)  svobodo združevanja in pripadnosti ter članstva v organizaciji, ki zastopa delavce ali delodajalce, ali v kateri koli organizaciji, katere člani opravljajo specifičen poklic, vključno s pravicami in koristmi, ki jih nudijo takšne organizacije, brez poseganja v nacionalne predpise o javnem redu in javni varnosti;
Predlog spremembe    33 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka c a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca)  priložnosti za izobraževanje in izobraževanje v zvezi z zaposlitvijo za odrasle, vključno z usposabljanjem za nadgrajevanje znanja in spretnosti ter pridobivanjem praktičnih izkušenj na delovnem mestu;
Predlog spremembe    34 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka d a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   (da)  dostop do storitev na področju izobraževalnega in poklicnega usmerjanja, ki jih zagotavljajo službe za zaposlovanje;
Predlog spremembe    35 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 3 – pododstavek 2 – točka ii
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(ii)  na podlagi točke (c) tega odstavka, in sicer na izobraževanje in poklicno usposabljanje, ki je neposredno povezano s posamezno dejavnostjo v okviru zaposlitve;	črtano
Predlog spremembe    36 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 3 – pododstavek 2 – točka iii
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(iii)  na podlagi točke (e) tega odstavka, in sicer z izključitvijo družinskih dajatev in dajatev za brezposelnost brez poseganja v Uredbo (EU) št. 1231/2010.	črtano
Predlog spremembe    37 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 3 – pododstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Omejitve enake obravnave iz točk (ii) in (iii) se ne uporabljajo za mladoletnike, starše mladoletnih otrok in zakonske ali običajne primarne skrbnike otrok.
Obrazložitev
Applying the restrictions set out in paragraph 3, points (ii) and (iii) of art. 15 to minors (or parents of minors and legal or customary primary caregivers, with a subsequent impact on minors) would amount to discrimination under the UN Convention on the Rights of the Child (art. 2(1) [non-discrimination] combined with articles 26(1) and (2) [right to social security] and 28(1)(b) [right to equal access to vocational education]."Article 2 1. States Parties shall respect and ensure the rights set forth in the present Convention to each child within their jurisdiction without discrimination of any kind, irrespective of the child's or his or her parent's or legal guardian's race, colour, sex, language, religion, political or other opinion, national, ethnic or social origin, property, disability, birth or other status. "Article 26 1. States Parties shall recognise the right for every child to benefit from social security, including social insurance, and shall take the necessary measures to achieve the full realization of this right in accordance with their national law. 2. The benefits should, where appropriate, be granted, taking into account the resources and the circumstances of the child and persons having responsibility for the maintenance of the child…" "Article 28 1. States Parties recognise the right of the child to education, and with a view to achieving this right progressively and on the basis of equal opportunity, they shall, in particular: (b) Encourage the development of different forms of secondary education, including general and vocational education, make them available and accessible to every child, and take appropriate measures such as the introduction of free education and offering financial assistance in case of need;"
Predlog spremembe    38 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5.  Če je bil prosilcem odobren dostop do trga dela v skladu z odstavkom 1, države članice zagotovijo, da je v prosilčevem dokumentu, kakor je navedeno v členu [29] Uredbe (EU) št. XXX/XXX [uredba o postopkih], navedeno, da ima prosilec dovoljenje, da se redno zaposli.	črtano
Predlog spremembe    39 Predlog direktive Člen 15 – odstavek 5 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	5a.  Kadar se v skladu z odstavkom 1 odobri dostop do trga dela, države članice zagotovijo tudi, da so prosilci v jeziku, ki ga razumejo, pisno obveščeni o njihovih delavskih pravicah v skladu z nacionalno zakonodajo.
Predlog spremembe    40 Predlog direktive Člen 16 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a.  Za mladoletnike in družine z mladoletnimi otroki se z materialnimi pogoji za sprejem zagotovi tudi primeren življenjski standard za fizični, duševni, duhovni, moralni in družbeni razvoj otroka. Mladoletniki in družine z mladoletnimi otroki, ki spadajo na področje uporabe te direktive, so v skladu z načelom nediskriminacije upravičeni do dostopa do enakih družinskih storitev kot nacionalni otroci in nacionalne družine z otroki.
Obrazložitev
Otrokom ne bi smeli zagotoviti le življenjskih pogojev za preživetje in varstvo njihovega zdravja, temveč pogoje za razvoj (fizični, duševni, duhovni itd.) ter s tem načrtovanje prihodnosti [člen 27, Konvencija ZN o otrokovih pravicah].
Predlog spremembe    41 Predlog direktive Člen 16 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5.  Kadar države članice presojajo sredstva prosilca, kadar zahtevajo, da pokrije materialne pogoje za sprejem ali prispeva k njim, ali kadar od prosilca zahtevajo povračilo v skladu z odstavkom 4, spoštujejo načelo sorazmernosti. Države članice poleg tega upoštevajo posamezne okoliščine prosilca ter potrebo po spoštovanju prosilčevega dostojanstva ali osebne integritete, vključno s posebnimi potrebami prosilca glede sprejema. Države članice v vseh okoliščinah zagotovijo, da ima prosilec življenjski standard, ki zagotavlja prosilčevo preživetje in varuje prosilčevo fizično in duševno zdravje.	5.  Kadar države članice od prosilca zahtevajo povračilo v skladu z odstavkom 4, spoštujejo načelo sorazmernosti in upoštevajo posamezne okoliščine prosilca ter potrebo po spoštovanju prosilčevega dostojanstva ali osebne integritete, vključno s posebnimi potrebami prosilca glede sprejema. Države članice v vseh okoliščinah zagotovijo, da ima prosilec življenjski standard, ki zagotavlja prosilčevo preživetje in varuje prosilčevo fizično in duševno zdravje.
Predlog spremembe    42 Predlog direktive Člen 17 – odstavek 9 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Taki drugačni pogoji v vsakih okoliščinah zagotavljajo dostop do zdravstvenega varstva v skladu s členom 18 in dostojen življenjski standard za vse prosilce .	Taki drugačni pogoji v vsakih okoliščinah zagotavljajo dostop do zdravstvenega varstva v skladu s členom 18 in ustrezen življenjski standard za vse prosilce.
Predlog spremembe    43 Predlog direktive Člen 17 a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 17a	črtano
Pogoji za sprejem v državi članici, ki ni država članica, v kateri mora biti prosilec prisoten
1.   Prosilec ni upravičen do pogojev za sprejem iz členov 14 do 17 v nobeni drugi državi članici kot v državi članici, v kateri mora biti prisoten v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba].
2.   Države članice zagotovijo dostojen življenjski standard za vse prosilce.
3.   Do predaje mladoletnika odgovorni državi članici v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba], države članice mladoletniku zagotovijo dostop do ustreznih izobraževalnih dejavnosti.
Predlog spremembe    44 Predlog direktive Člen 18 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 1.  Države članice zagotovijo, da imajo prosilci , ne glede na to, kje morajo biti prisotni v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba], potrebno zdravstveno varstvo, ki vključuje vsaj nujno zdravstveno oskrbo in osnovno zdravljenje bolezni , vključno z resnimi duševnimi motnjami. 1.  Države članice zagotovijo, da imajo prosilci potrebno zdravstveno varstvo na področju telesnega in duševnega zdravja, ki vključuje najmanj nujno zdravstveno oskrbo in osnovno zdravljenje bolezni, vključno z resnimi duševnimi motnjami.
Predlog spremembe    45 Predlog direktive Člen 19 – odstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1.  V zvezi s prosilci, ki morajo biti prisotni na njihovem ozemlju v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba], lahko države članice v situacijah iz odstavka 2 :	1.  Na podlagi odločitve pristojnega organa lahko države članice v situacijah iz odstavka 2:
Predlog spremembe    46 Predlog direktive Člen 19 – odstavek 2 – točka g
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(g)  prosilec ne izpolnjuje obveznosti iz člena [4(1)] Uredbe (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba] in odpotuje v drugo državo članico brez ustrezne utemeljitve ter prošnjo poda tam; or	(g)  prosilec ne izpolnjuje obveznosti iz člena [4(1)] Uredbe (EU) št. XXX/XXX [dublinska uredba] ali namerno odpotuje v drugo državo članico brez ustrezne utemeljitve; or
Predlog spremembe    47 Predlog direktive Člen 19 – odstavek 2 – točka g a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ga)  prosilec resno krši pravni red države članice, v kateri je podal prošnjo za mednarodno zaščito;
Predlog spremembe    48 Predlog direktive Člen 19 – odstavek 2 – točka h
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(h)  je prosilec vrnjen potem, ko je pobegnil v drugo državo članico.	(h)  je prosilec vrnjen potem, ko je pobegnil.
Predlog spremembe    49 Predlog direktive Člen 23 – odstavek 1 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Države članice čim prej in najpozneje pet delovnih dni potem, ko je mladoletnik brez spremstva podal prošnjo za mednarodno zaščito, sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da skrbnik zastopa mladoletnika brez spremstva in mu pomaga s tem, da mu omogoči uveljavljanje pravic in izpolnjevanje obveznosti iz te direktive. Te naloge lahko opravlja skrbnik, ki je imenovan v skladu s členom [22] Uredbe (EU) št. XXX/XXX [uredba o postopkih]. Mladoletnik brez spremstva se takoj obvesti o imenovanju skrbnika . Kadar je za skrbnika imenovana organizacija, ta določi osebo, odgovorno za izvajanje nalog skrbnika za mladoletnika brez spremstva v skladu s to direktivo. Skrbnik svoje dolžnosti opravlja po načelu največje koristi otroka, kot je določeno v členu 22(2), in ima za to potrebno strokovno znanje ter ni zaveden v nobeni uradni evidenci v zvezi s kaznivimi dejanji ali prekrški nad otroki . Da se zagotovi dobro počutje in družbeni razvoj mladoletnika iz člena 22(2)(b), se oseba, ki deluje kot skrbnik , zamenja le, kadar je nujno. Organizacije ali posamezniki, katerih interesi so ali bi morda lahko bili v nasprotju s koristmi mladoletnika brez spremstva, se ne imenujejo za skrbnika . Države članice takoj, ko mladoletnik brez spremstva poda prošnjo za mednarodno zaščito, sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da skrbnik zastopa mladoletnika brez spremstva in mu pomaga s tem, da mu omogoči uveljavljanje pravic in izpolnjevanje obveznosti iz te direktive. Te naloge lahko opravlja skrbnik, ki je imenovan v skladu s členom [22] Uredbe (EU) št. XXX/XXX [uredba o postopkih]. Mladoletnik brez spremstva se takoj obvesti o imenovanju skrbnika. Kadar je za skrbnika imenovana organizacija, ta določi osebo, odgovorno za izvajanje nalog skrbnika za mladoletnika brez spremstva v skladu s to direktivo. Skrbnik svoje dolžnosti opravlja po načelu največje koristi otroka, kot je določeno v členu 22(2), in ima za to potrebne kvalifikacije in strokovno znanje ter je bil deležen stalnega in ustreznega usposabljanja in ni zaveden v nobeni uradni kazenski evidenci, zlasti v zvezi z morebitnimi kaznivimi dejanji ali prekrški nad otroki. Pristojni organi po imenovanju skrbnika redno preverjajo, ali je zaveden v kazenski evidenci, da bi opredelili morebitna neskladja z njegovo vlogo. Da se zagotovi dobro počutje in družbeni razvoj mladoletnika iz člena 22(2)(b), se oseba, ki deluje kot skrbnik, zamenja le, kadar je nujno. Organizacije ali posamezniki, katerih interesi so ali bi morda lahko bili v nasprotju s koristmi mladoletnika brez spremstva, se ne imenujejo za skrbnika .
Predlog spremembe    50 Predlog direktive Člen 23 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Da bi države članice mladoletnike brez spremstva zaščitile pred izkoriščanjem in trgovino z ljudmi, otroke brez spremstva po izkrcanju identificirajo, registrirajo, opravijo predhodno oceno tveganja in jih napotijo na ustrezne službe za zaščito otrok.
Predlog spremembe    51 Predlog direktive Člen 23 – odstavek 1 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice zagotovijo, da skrbnik v istem obdobju ne odgovarja za nesorazmerno število mladoletnikov brez spremstva, da ne bi bil zaradi tega nesposoben učinkovito izvajati svoje naloge. Države članice imenujejo subjekte ali osebe, odgovorne za redno spremljanje, da skrbniki zadovoljivo izvajajo svoje naloge. Ti subjekti ali osebe so pristojni tudi za pregled pritožb, ki jih zoper svojega skrbnika vložijo mladoletniki brez spremstva.	Države članice zagotovijo, da skrbniki v istem obdobju odgovarjajo za ustrezno in omejeno število mladoletnikov brez spremstva, da bi zagotovile, da so sposobni učinkovito izvajati njihove naloge. Države članice imenujejo subjekte ali osebe, odgovorne za redno spremljanje, da skrbniki zadovoljivo izvajajo svoje naloge. Ti subjekti ali osebe so pristojni tudi za pregled pritožb, ki jih zoper svojega skrbnika vložijo mladoletniki brez spremstva. V ta namen se mladoletnikom brez spremstva na otroku prijazen način in v jeziku, ki ga razumejo, podajo informacije o tem, kdo so ti subjekti ali osebe ter kako lahko zaupno in varno vložijo pritožbe proti skrbnikom.
Obrazložitev
When mentioning the necessary expertise the guardian should have, it is important to specify, as the Reception Directive does, that such expertise be aimed at enabling the guardian to perform his or her duties in the best interests of the child. Such expertise needs to be combined with appropriate and continuous training provided by the competent authorities. That the candidate to a position of guardianship hasn’t a verified record of child-related crimes or offences is not enough. Other crimes or offences should also lead to discard a candidate, as the guardian is responsible for the overall well-being of the unaccompanied minor and should thus be a person of unblemished integrity. Even after appointment, regular checks of his/her criminal record are made necessary by the sensitive nature of the role. The expression “a disproportionate number” leaves too much room for interpretation, which may lead to misuses. Need to be more prescriptive: the expression “adequate and limited number of unaccompanied minors” has this objective. The addition at the end of the subparagraph of paragraph 1 aims at encouraging and enabling children to participate in and contribute to the monitoring of guardianship systems.
Predlog spremembe    52 Predlog direktive Člen 29 – odstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a.  Države članice zagotovijo ustrezno usposabljanje in podporo za osebje, ki utegnejo obravnavati potrebe prosilcev, ki vstopajo na trg dela, na področju telesnega in duševnega zdravja.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov	Standardi za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev)
Referenčni dokumenti	COM(2016)0465 – C8-0323/2016 – 2016/0222(COD)
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	LIBE 15.9.2016
Mnenje pripravil        Datum razglasitve na zasedanju	EMPL 15.9.2016
Pripravljavec/-ka mnenja        Datum imenovanja	Brando Benifei 9.9.2016
Obravnava v odboru	28.2.2017	22.3.2017
Datum sprejetja	11.4.2017
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	37 9 4
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Laura Agea, Guillaume Balas, Brando Benifei, Mara Bizzotto, Enrique Calvet Chambon, David Casa, Martina Dlabajová, Labros Fundulis (Lampros Fountoulis), Elena Gentile, Marian Harkin, Czesław Hoc, Agnes Jongerius, Jan Keller, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Jean Lambert, Jérôme Lavrilleux, Jeroen Lenaers, Javi López, Thomas Mann, Dominique Martin, Anthea McIntyre, Joëlle Mélin, Elisabeth Morin-Chartier, Emilian Pavel, Sofia Ribeiro, Maria João Rodrigues, Claude Rolin, Anne Sander, Sven Schulze, Siôn Simon, Jutta Steinruck, Romana Tomc, Yana Toom, Ulrike Trebesius, Renate Weber, Tatjana Ždanoka
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Maria Arena, Georges Bach, Deirdre Clune, Tania González Peñas, Paloma López Bermejo, Csaba Sógor, Helga Stevens, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Anders Primdahl Vistisen, Flavio Zanonato, Gabriele Zimmer
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Pilar Ayuso, Sergio Gaetano Cofferati, Andrejs Mamikins

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

37	+
ALDE GUE/NGL PPE   S&D   VERTS/ALE	Enrique Calvet Chambon, Marian Harkin, Yana Toom, Renate Weber Tania González Peñas, Paloma López Bermejo, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Gabriele Zimmer Pilar Ayuso, Georges Bach, Deirdre Clune, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Jérôme Lavrilleux, Jeroen Lenaers, Thomas Mann, Elisabeth Morin-Chartier, Sofia Ribeiro, Claude Rolin, Anne Sander, Sven Schulze, Csaba Sógor Maria Arena, Guillaume Balas, Brando Benifei, Sergio Gaetano Cofferati, Elena Gentile, Agnes Jongerius, Jan Keller, Javi López, Andrejs Mamikins, Emilian Pavel, Maria João Rodrigues, Siôn Simon, Jutta Steinruck, Flavio Zanonato Jean Lambert, Tatjana Ždanoka

9	-
ECR ENL NI	Czesław Hoc, Anthea McIntyre, Helga Stevens, Ulrike Trebesius, Anders Primdahl Vistisen Mara Bizzotto, Dominique Martin, Joëlle Mélin Labros Fundulis (Lampros Fountoulis)

4	0
ALDE EFDD PPE	Martina Dlabajová Laura Agea David Casa, Romana Tomc

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

PRILOGA: PISMO ODBORA ZA ZUNANJE ZADEVE

Sklic: D(2017)16954

Claude Moraes

Predsednik

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

Spoštovani gospod predsednik!

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) je 15. septembra prejel v obravnavo predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev) – 2016/0222(COD). Nato je odbor imenoval Sophie In’t Veld za poročevalko.

Na seji dne 27. oktobra 2016 so koordinatorji Odbora za zunanje zadeve (AFET) sklenili, da je treba mnenje odbora AFET o zgoraj navedenem sporazumu predložiti vašemu odboru in poročevalcu v pisni obliki. Kot predsednik Odbora za zunanje zadeve vam z zadovoljstvom posredujem to mnenje.

Kot je izrecno navedeno v obrazložitvenem memorandumu predloga Komisije za prenovitev, je treba neskladnosti v azilnih postopkih, pogojih za sprejem prosilcev in stopnje ugodno rešenih prošenj za azil med državami članicami nadalje zmanjšati, da bi vzpostavili evropski azilni sistem, ki bi bil dejansko enoten, in preprečili upravno breme in vprašanja varnosti, ki so posledica sekundarnega gibanja.

Za odbor AFET je bistveno, da Unija in njene države članice pri vzpostavitvi tega skupnega sistema zagotovijo spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter ustrezno obravnavo najbolj ranljivih prosilcev, zlasti mladoletnikov brez spremstva ali z družino. Po mnenju tega odbora bi bilo treba najbolj ranljivim skupinam ljudi nuditi v procesu vključevanja posebno pomoč in večjo humanitarno zaščito ter jih v sprejemnih postopkih, ki upoštevajo različnost spolov, prednostno obravnavati. Med azilnim postopkom bi morali zanje v skladu z veljavnim pravom (gl. odstavek 14 resolucije Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o obravnavanju tokov beguncev in migrantov: vloga zunanjega delovanja EU) veljati posebna varovala pred nasiljem in diskriminacijo, imeti pa bi morali tudi dostop do statusa rezidenta in osnovnih storitev, vključno z zdravstvenimi storitvami in izobraževanjem.

Ker je mobilnost ljudi dosegla raven brez primere, saj je 244 milijonov mednarodnih migrantov, leta 2015 pa je bilo 65,3 milijona ljudi prisilno razseljenih zaradi konfliktov, destabilizacije, nasilja in kršitev človekovih pravic, je premajhna usklajenost držav članic na področju varnosti tudi ena od glavnih šibkih točk v zunanjih odnosih Unije. Učinkovitejša uporaba sedanjih orodij skupne varnostne in obrambne politike, predvsem v povezavi z drugimi zunanjimi in notranjimi instrumenti, bi morala biti v središču močne migracijske politike EU in odločnega zunanjega delovanja (gl. odstavka 2 in 5 resolucije Evropskega parlamenta z dne 23. novembra 2016 o izvajanju skupne varnostne in obrambne politike).

Kot je Parlament glasoval 5. aprila, bi moral skupni evropski azilni sistem omogočati tudi oddajo prošenj za azil, pa tudi obravnavo prošenj za azil zunaj EU ali na njenih zunanjih mejah (gl. odstavek 47 resolucije Parlamenta o obravnavanju tokov beguncev in migrantov: vloga zunanjega delovanja EU).

Prav tako želim poudariti, da je treba v skladu s členom 8 Pogodbe o Evropski uniji vzpostaviti tesno partnerstvo z državami kandidatkami EU in potencialnimi državami kandidatkami iz zahodnobalkanske regije glede vprašanja migracije ter zagotoviti potrebno podporo in sodelovanje pri upravljanju migracijskih tokov v regiji (prim. odstavek 50 resolucije Parlamenta o obravnavanju tokov beguncev in migrantov: vloga zunanjega delovanja EU).

V predlogu Komisije je navedeno, da je skladen s celovito dolgoročno politiko za boljše upravljanje migracij, in sicer z zmanjšanjem spodbud za nezakonito migracijo, varovanjem zunanjih meja Unije ter zagotavljanjem močne azilne politike in nove politike na področju zakonite migracije. Ni pa omenjeno, da je treba v skladu s členom 7 Pogodbe o delovanju Evropske unije povečati skladnost z zunanjimi odnosi Evropske unije s tretjimi državami in s širitveno politiko.

Zato bi želel v zvezi s sprejetjem stališča Parlamenta o prenovitvi navedene direktive na te vidike opozoriti poročevalko Sophie In’t Veld in člane odbora LIBE.

S spoštovanjem,

David McAllister

POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov	Standards for the reception of applicants for international protection (recast)
Referenčni dokumenti	COM(2016)0465 – C8-0323/2016 – 2016/0222(COD)
Datum predložitve EP	13.7.2016
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	LIBE 15.9.2016
Odbori, zaprošeni za mnenje        Datum razglasitve na zasedanju	AFET 15.9.2016	EMPL 15.9.2016
Odbori, ki niso podali mnenja        Datum sklepa	AFET 8.9.2016
Poročevalec/-ka        Datum imenovanja	Sophia in ‘t Veld 5.9.2016
Obravnava v odboru	31.1.2017	23.3.2017
Datum sprejetja	25.4.2017
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	42 9 3
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Jan Philipp Albrecht, Heinz K. Becker, Malin Björk, Michał Boni, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Cornelia Ernst, Tanja Fajon, Raymond Finch, Monika Flašíková Beňová, Nathalie Griesbeck, Sylvie Guillaume, Jussi Halla-aho, Filiz Hjusmenova (Filiz Hyusmenova), Sophia in ‘t Veld, Eva Joly, Dietmar Köster, Cécile Kashetu Kyenge, Marju Lauristin, Monica Macovei, Roberta Metsola, Alessandra Mussolini, József Nagy, Péter Niedermüller, Soraya Post, Birgit Sippel, Branislav Škripek, Csaba Sógor, Helga Stevens, Traian Ungureanu, Bodil Valero, Marie-Christine Vergiat, Udo Voigt, Josef Weidenholzer, Kristina Winberg, Tomáš Zdechovský, Auke Zijlstra
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Anna Maria Corazza Bildt, Pál Csáky, Maria Grapini, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Marek Jurek, Jeroen Lenaers, Angelika Mlinar, Morten Helveg Petersen, Salvatore Domenico Pogliese, Emil Radev, Barbara Spinelli, Jaromír Štětina, Axel Voss
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Jonás Fernández, Karoline Graswander-Hainz, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Marco Valli, Julie Ward
Datum predložitve	10.5.2017

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

42	+
ALDE	Nathalie Griesbeck, Filiz Hjusmenova (Filiz Hyusmenova), Angelika Mlinar, Morten Helveg Petersen, Sophia in 't Veld
EFDD	Marco Valli
GUE/NGL	Malin Björk, Cornelia Ernst, Barbara Spinelli, Marie-Christine Vergiat
PPE	Heinz K. Becker, Michał Boni, Anna Maria Corazza Bildt, Pál Csáky, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Jeroen Lenaers, Roberta Metsola, Alessandra Mussolini, Salvatore Domenico Pogliese, Traian Ungureanu, Axel Voss, Tomáš Zdechovský, Jaromír Štětina
S&D	Tanja Fajon, Jonás Fernández, Monika Flašíková Beňová, Maria Grapini, Karoline Graswander-Hainz, Sylvie Guillaume, Cécile Kashetu Kyenge, Dietmar Köster, Marju Lauristin, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Péter Niedermüller, Soraya Post, Birgit Sippel, Julie Ward, Josef Weidenholzer
Verts/ALE	Jan Philipp Albrecht, Eva Joly, Bodil Valero

9	-
ECR	Jussi Halla-aho, Marek Jurek, Monica Macovei, Helga Stevens, Branislav Škripek
EFDD	Raymond Finch, Kristina Winberg
ENF	Auke Zijlstra
NI	Udo Voigt

3	0
PPE	József Nagy, Emil Radev, Csaba Sógor

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani