Postopek : 2016/2064(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0200/2017

Predložena besedila :

A8-0200/2017

Razprave :

PV 14/06/2017 - 17
CRE 14/06/2017 - 17

Glasovanja :

PV 15/06/2017 - 7.5
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0270

POROČILO     
PDF 897kWORD 124k
22.5.2017
PE 597.724v02-00 A8-0200/2017

o izvajanju Evropskega sklada za strateške naložbe

(2016/2064(INI))

Odbor za proračun

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

Poročevalca: José Manuel Fernandes, Udo Bullmann

Postopek s skupnimi sejami odborov – člen 55 Poslovnika

Pripravljavci mnenja (*):

Marian-Jean Marinescu, Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

Inés Ayala Sender in Dominique Riquet, Odbor za promet in turizem

(*) Pridruženi odbori – člen 54 Poslovnika

PRED. SPREM.
OBRAZLOŽITEV – POVZETEK DEJSTEV IN UGOTOVITEV
 PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (*)
 MNENJE Odbora za promet in turizem (*)
 MNENJE Odbora za mednarodno trgovino
 MNENJE Odbora za proračunski nadzor
 MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve
 MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov
 MNENJE Odbora za regionalni razvoj
 MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

OBRAZLOŽITEV – POVZETEK DEJSTEV IN UGOTOVITEV

Julija 2015 je začela veljati uredba o Evropskem skladu za strateške naložbe. Pred tem so med Evropsko komisijo, Svetom in Evropskim parlamentom potekala tako vsebinsko kot časovno intenzivna pogajanja. Na teh pogajanjih je Evropski parlament vztrajno zahteval številne politične in tehnične prilagoditve ter uspel znatno izboljšati predlog Evropske komisije, ki je bil oblikovan v predhodnih pogajanjih z Evropsko investicijsko banko.

Pogled nazaj: kaj je Evropski parlament dosegel v trialogu

Evropski parlament je z izjemno dobrim sodelovanjem med političnimi skupinami v 66 urah trialoga uspel doseči:

•  da bo EFSI zagotovil resnično dodatnost. Številni projekti, ki bi lahko prispevali k napredku evropskega gospodarstva, kot so naložbe v energetsko učinkovitost, širokopasovna omrežja in promet, ne morejo dobiti financiranja, ker so preprosto preveč tvegani. Evropski parlament je z merili za upravičenost, naložbenimi smernicami in preglednico kazalnikov uvedel jasna navodila za izbiro projektov, ki zagotavljajo, da se bo EFSI jasno osredotočil na naložbe, usmerjene v prihodnost;

•  da je financiranje iz jamstvenega sklada EU v višini 8 milijard EUR zavarovano z dodatno milijardo iz razlik do zgornje meje (tj. „novih“ odobrenih sredstev), zaradi česar se je znižanje sredstev za pobudo Obzorje 2020 in za instrument za povezovanje Evrope zmanjšalo za 500 milijonov (v primerjavi s prvotnim predlogom Komisije). S tem zneskom se je skupni prispevek iz razlik do zgornje meje povečal na 3 milijarde, temu ustrezno pa se je zmanjšal prispevek teh dveh programov;

•  močno posredniško strukturo. Ker države članice niso bile pripravljene sodelovati v strukturi EFSI in ker nacionalne spodbujevalne banke že zdaj uspešno delujejo v Evropi, je Evropski parlament z uvedbo posredniške strukture razširil manevrski prostor EFSI;

•  podporo za mala in srednja podjetja. Mala in srednja podjetja so gonilna sila rasti in ustvarjanja delovnih mest, zato jim bo EFSI zagotovil koristi še zlasti (vendar ne izključno) v okviru dela Evropskega investicijskega sklada za mala in srednja podjetja;

•  pomemben prispevek k ekonomski, socialni in teritorialni koheziji, pa tudi spodbujanje zaposlovanja;

•  preprečitev močne geografske in tematske koncentracije posredovanja EFSI;

•  da bo Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe (EIAH) nosilcem javnih projektov zagotavljalo brezplačno strokovno znanje in da bodo pristojbine, zaračunane malim in srednjim podjetjem, omejene na eno tretjino njihovih stroškov, da se zagotovi pošten dostop do financiranja iz EFSI po vsej Uniji;

•  razširitev jamstva na projekte v tretjih državah.

Evropski parlament je uspešno razširil možnosti EFSI za prispevanje k rasti in delovnim mestom s spodbujanjem v prihodnost usmerjenih naložb, kar v prvotnem predlogu Evropske komisije, ki ga je podpiral Svet, ni bilo posebej izpostavljeno.

Stanje po letu in pol od vzpostavitve EFSI

EFSI deluje približno leto in pol. Čeprav to ne zadostuje niti za celovito niti za končno oceno, je mogoče na podlagi doslej zbranega gradiva opraviti zgodnjo oceno izvajanja Uredbe.

Na splošno se zdi, da je EFSI s kvantitativnega vidika izpolnil pričakovanja v zvezi z zastavljenim ciljem, da v določenem časovnem okviru doseže 315 milijard EUR, medtem ko so rezultati v delu za mala in srednja podjetja v veliki meri celo presegli pričakovanja. Z vidika kakovosti pa se pojavljajo pomisleki, da se Uredba ne izvaja povsem v skladu z nameni sozakonodajalcev. Namesto za podpiranje prelomnih projektov je EIB jamstvo EU uporabila tudi za spodbujanje projektov, pri katerih se pojavljajo dvomi glede skladnosti z opredeljenimi merili za izbiro projektov. Namesto da bi sodelovala z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami pri iskanju najboljših projektov v Evropi in jim pomagala v projektnem ciklu, se zdi, da z njimi tekmuje. Namesto proaktivnega sodelovanja z Evropskim parlamentom je bil pretok informacij pomanjkljiv.

To mnenje je bilo poudarjeno v številnih študijah, ocenah in vrednotenjih EFSI. V najuglednejši in nedavno opravljeni neodvisni oceni učinka, ki jo je naročila in plačala Evropska komisija, je bilo ugotovljeno, da je Evropska investicijska banka pri izvajanju EFSI delovala pomanjkljivo.

Glavne ugotovitve različnih ocen in poročil:

•  Ustreznost. Kljub trajni naložbeni vrzeli je EFSI z osredotočenjem na potrebno financiranje z visokim tveganjem pomembno prispeval k obravnavanju naložbenih in tržnih potreb v Evropi.

•  Multiplikator in zasebni kapital. EFSI je z multiplikatorjem portfelja v višini 14,1 za odobrene operacije in mobilizacijo 63 % zasebnih naložb prispeval k povečanju dostopa do financiranja in mobilizaciji zasebnega kapitala.

•  Dodatnost. Medtem ko je bil obseg sklenjenih poslov EIB od leta 2012 bolj ali manj nespremenjen (približno 75 milijard EUR), se je obseg posebnih dejavnosti znatno povečal (s približno 4 milijard EUR leta 2013 na načrtovanih 20–24 milijard v letih 2016–2018). Poleg tega so novi partnerji v obdobju, ki se je končalo 30. junija 2016, prispevali 85 % odobrenih operacij v okviru dela za infrastrukturo in inovacije ter 38 % v okviru dela za MSP. Kljub tem številkam se zdi, da vsi projekti, ki jih financira EFSI, ne zagotavljajo resnične dodatnosti. Anketiranci, ki so odgovarjali na ankete in vprašalnike, so omenili, da bi bilo mogoče nekatere financirane projekte financirati brez podpore EFSI, medtem ko bi bile pri drugih projektih naložbe brez financiranja iz EFSI manj obsežne. Študija kljub temu ugotavlja, da se je tvegano vedenje EIB v zvezi z dejavnostmi EFSI sčasoma nekoliko izboljšalo.

•  Dopolnjevanje z drugimi viri financiranja EU. Zdi se, da je ključna težava razlikovanje med cilji in pogoji financiranja iz EFSI ter drugimi podobnimi viri financiranja, kar vodi v konkurenco z drugimi skladi EU. To velja zlasti za dopolnjevanje z dolžniškimi instrumenti v okviru IPE, osredotočenimi na podobne projekte, ki bi jih lahko financiral tudi EFSI v delu za infrastrukturo in inovacije, ter za nekatere instrumente, ki jih EIB upravlja znotraj pobude Obzorje 2020. Poleg tega obstaja tudi tesno dopolnjevanje s COSME in InnovFin v okviru dela za MSP. Nekateri upravičenci pa so navedli, da je EFSI privlačen, ker je cenejši od drugih vlagateljev in zagotavlja dolgoročnejšo podporo kot drugi podporni instrumenti. Priznava se dodana vrednost evropskih strukturnih in investicijskih skladov pri njihovem kombiniranju z EFSI, čeprav se pri tej kombinaciji pojavljajo zapleti zaradi regulativnih vprašanj.

•  Preglednica kazalnikov. Uporaba preglednice kazalnikov je nezadostna. EIB ocenjuje dodano vrednost projektov na podlagi različnih meril, kot so njihov prispevek k ciljem EFSI, dodatnost, ekonomska in tehnična izvedljivost projektov ter spodbujanje čim večjih zasebnih naložb, nima pa jasno opredeljene spodnje meje za posamezno merilo niti uteževanja.

•  Učinkovitost postopka. Podpora EFSI je sicer učinkovita pri odobritvah (tretjina predvidenih naložb je bila mobilizirana po tretjini začetne življenjske dobe), a so upravičenci in posredniki omenili, da je treba pospešiti postopek odobritve/skrbnega pregleda.

•  Geografska porazdelitev. Posamezni sektorji in države članice so na splošno pokriti, vendar podrobnejši pregled razkriva, da 30. junija 2016 podpora EFSI ni bila enakomerno porazdeljena: skupina EU-15 je prejela 91 % podpore EFSI, medtem ko je skupina EU-13 prejela le borih 9 % (izključene so operacije, pri katerih sodeluje več držav). V okviru dela za infrastrukturo in inovacije so Združeno kraljestvo, Italija in Španija prejeli 63,4 %, v okviru dela za mala in srednja podjetja pa so Italija, Francija in Nemčija prejele 36,1 % celotne podpore EFSI.

•  Sektorska porazdelitev. Odobrene operacije v okviru dela za infrastrukturo in inovacije so se porazdelile med sedem sektorjev EFSI. Prevladoval je energetski sektor, ki je prejel 46 % celotnega financiranja iz EFSI v okviru dela za infrastrukturo in inovacije, s čimer je presegel okvirno omejitev koncentracije na 30 % za sektorje, določeno v strateški usmeritvi EFSI. Odobrene operacije v okviru dela za mala in srednja podjetja so porazdeljene med štiri sektorje EFSI. Med njimi je bil poudarek na sektorju raziskav, razvoja in inovacij, ki je prejel 69 % celotnega financiranja iz EFSI v okviru dela za mala in srednja podjetja.

•  Naložbene platforme. Pri vzpostavljanju naložbenih platform so se pojavile velike težave (v enem letu od začetka veljavnosti uredbe ni bila ustanovljena niti ena naložbena platforma), kar pomeni, da je treba okrepiti prizadevanja v okviru EIAH za zagotavljanje tehnične podpore na tem področju. Poleg tega nekateri deležniki ne razumejo vloge, ki naj bi jo imela EIB v teh platformah. Vprašani so tudi navedli, da obstaja veliko povpraševanje po inovativnih projektih, ki ne dosegajo spodnje meje za projekte EFSI v okviru dela za infrastrukturo in inovacije. Zdi se, da vzpostavljanje platform in razdelitev virov prek finančnih posrednikov trenutno ne zadostujeta za odzivanje na potrebe po financiranju manjših projektov.

•  Komunikacija in prepoznavnost. Deležnike je treba še naprej obveščati o EFSI, da bi povečali ozaveščenost ter izboljšali sodelovanje z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami in lokalnimi akterji.

•  Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe (EIAH). Izboljšati je treba komunikacijo in povečati ozaveščenost o možnih storitvah ter povečati zmogljivost in okrepiti povezave z drugimi ponudniki storitev.


PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o izvajanju Evropskega sklada za strateške naložbe

(2016/2064(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 165 in 166 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti člena 14,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta(1) (uredba o EFSI),

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu računskemu sodišču o upravljanju Jamstvenega sklada Evropskega sklada za strateške naložbe z dne 31. maja 2016 (COM(2016)0353),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 1. junija 2016 (COM(2016)0359),

–  ob upoštevanju letnega poročila Evropske investicijske banke Evropskemu parlamentu in Svetu o operacijah financiranja in naložbenih operacijah skupine EIB v okviru EFSI za leto 2015(2),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije o oceni (SWD(2016)0297), ocene Evropske investicijske banke o delovanju Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI)(3), ad hoc revizije o uporabi Uredbe (EU) 2015/1017, ki jo je izvedla družba Ernst and Young(4), in mnenja Evropskega računskega sodišča(5),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) št. 1316/2016 in (EU) 2015/1017 (COM(2016)0597),

  ob upoštevanju Pariškega sporazuma, sprejetega na 21. zasedanju konference pogodbenic (COP21) Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) decembra 2015 v Parizu v Franciji,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij,

  –  ob upoštevanju skupne razprave Odbora za proračun ter Odbora za ekonomske in monetarne zadeve v skladu s členom 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika ter člena 1(1)(e) sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku odobritve samoiniciativnih poročil in Priloge 3 k temu sklepu,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun ter Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za promet in turizem, Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za proračunski nadzor, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za regionalni razvoj ter Odbora za kulturo in izobraževanje (A8-0200/2017),

1.  ugotavlja, da v Evropi obstaja velika naložbena vrzel, ki po ocenah Komisije znaša vsaj 200–300 milijard EUR na leto; poudarja zlasti, da je v teh razmerah v Evropi potrebno financiranje z visokim tveganjem, zlasti na področjih financiranja malih in srednjih podjetij, raziskav in razvoja, informacijske in komunikacijske tehnologije ter komunikacijske in energetske infrastrukture, ki so nujna za ohranjanje vključujočega gospodarskega razvoja; je zaskrbljen, ker najnovejši podatki o nacionalnih računih kažejo, da po vzpostavitvi Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) število naložb ni bistveno naraslo, kar povzroča skrb, da se bosta brez sprememb nadaljevali šibka rast in visoka stopnja brezposelnosti, zlasti med mladimi in pri novih generacijah; poudarja, da je odpravljanje naložbene vrzeli z oblikovanjem okolja, ki bo spodbujalo naložbe na nekaterih strateških področjih, ključno za oživitev rasti, boj proti brezposelnosti, spodbujanje močne, trajnostne in konkurenčne industrije ter doseganje dolgoročnih ciljev politike EU;

2.  poudarja, da je bila vloga EFSI pri pomoči pri reševanju težav in odpravljanju ovir za financiranje, pa tudi izvajanju strateških, transformativnih in produktivnih naložb, ki gospodarstvu, okolju in družbi zagotavljajo visoko raven dodane vrednosti, reformi in modernizaciji gospodarstev držav članic, ustvarjanju rasti in delovnih mest, za katera ni mogoče zagotoviti tržnega financiranja, čeprav so gospodarsko izvedljiva, ter spodbujanju zasebnih naložb v vseh regijah EU;

3.  želi spomniti na vlogo Parlamenta, kot jo določa uredba, zlasti v zvezi z nadzorom nad izvajanjem EFSI; vendar priznava, da je še prezgodaj za zaključek celovite z dokazi podprte ocene o delovanju EFSI in njegovem vplivu na gospodarstvo EU, a meni, da je predhodna ocena, ki bo temeljila na celovitih podatkih o izbranih in zavrnjenih projektih ter s tem povezanih odločitvah, ključna za opredelitev morebitnih področij, ki bi jih bilo treba izboljšati v EFSI 2.0 in pozneje; poziva Komisijo, naj predloži celovito oceno, takoj ko bodo informacije na voljo;

Dodatnost

4.  želi spomniti, da je namen EFSI zagotoviti dodatnost, in sicer z zagotavljanjem podpore pri odpravljanju nedelovanja trga in neoptimalnih naložbenih razmer ter spodbujanjem operacij, ki jih ni mogoče izvajati ali pa jih ni mogoče izvajati v enakem obsegu v okviru obstoječih finančnih instrumentov Unije ali prek zasebnih virov brez udeležbe EFSI; vseeno ugotavlja, da je treba bolje pojasniti pojem dodatnosti;

5.  želi spomniti, da projekti, ki jih podpira EFSI in si prizadevajo ustvariti delovna mesta, trajnostno rast ter ekonomsko, teritorialno in socialno kohezijo v skladu s splošnimi cilji, določenih v členu 9 uredbe o EFSI, veljajo za projekte, ki zagotavljajo dodatnost, če njihovo tveganje ustreza tveganju posebnih dejavnosti EIB iz člena 16 Statuta EIB in smernic EIB za kreditno tveganje; želi spomniti, da imajo projekti, ki jih podpira EFSI, običajno višji profil tveganja kot projekti, ki so podprti z običajnimi operacijami EIB; poudarja, da lahko EFSI podpira tudi projekte EIB, katerih tveganje je nižje od najnižjega tveganja v okviru posebnih dejavnosti EIB, a le, če je potrebna uporaba jamstva EU za zagotavljanje dodatnosti;

6.  ugotavlja, da so bili vsi projekti, ki so bili odobreni v okviru EFSI, uvrščeni med posebne dejavnosti, čeprav je neodvisna ocena pokazala, da bi bilo mogoče nekatere projekte financirati brez uporabe jamstva EU;

7.  poziva Komisijo, naj v sodelovanju z EIB in upravljavskimi strukturami EFSI pripravi seznam vseh operacij financiranja EIB, ki izpolnjujejo merila dodatnosti in jih podpira EU, ter jasno in izčrpno obrazloži dokaze, v skladu s katerimi projektov naj ne bilo mogoče uresničiti z drugimi sredstvi;

8.  ugotavlja, da bi se med kvalitativnimi in kvantitativnimi cilji EFSI lahko pojavilo protislovje v smislu, da bi EIB za dosego cilja glede privabljanja zasebnih naložb lahko financirala manj tvegane projekte, za katere se vlagatelji že tako zanimajo; poziva EIB in upravljavske strukture EFSI, naj izvajajo dodatnost, kot je opredeljena v členu 5 uredbe o EFSI, in zagotovijo, da bodo nedelovanje trga in neoptimalne okoliščine v celoti odpravljeni;

9.  poziva EIB, naj zagotovi preglednost pri upravljanju sredstev in glede izvora vseh javnih in zasebnih prispevkov in prispevkov tretjih strani ter naj predloži konkretne podatke, tudi o specifičnih projektih in tujih vlagateljih, ter opozarja na zahteve glede poročanja Parlamentu v uredbi o EFSI; ponovno izjavlja, da morajo vsi morebitni prihodnji prispevki tretjih držav izpolnjevati vsa pravila EU glede javnih naročil in delovnega prava ter okoljske predpise, ter pričakuje, da se bodo pri odločitvah glede financiranja projektov v okviru EFSI v celoti spoštovala socialna in okoljska merila, ki se uporabljajo za projekte EIB;

Preglednica kazalnikov in izbira projektov

10.  poudarja, da je treba v skladu z določbami uredbe pred izborom projektov, predlaganih za podporo EFSI, v EIB in upravljavskih strukturah EFSI izvesti postopek skrbnega pregleda in postopek odločanja; ugotavlja, da so nosilci projektov izrazili željo po hitrem odzivu in večji preglednosti tako v zvezi z izbirnimi merili kot z zneskom in vrsto/tranšo morebitne podpore EFSI; poziva k večji jasnosti, da bi nosilce projektov dodatno spodbudili k temu, da vložijo zahtevo za podporo EFSI, tudi tako, da bi bila preglednica kazalnikov na voljo vsem, ki vlagajo vlogo za financiranje iz EFSI; poziva k večji preglednosti postopka odločanja v zvezi z izbirnimi merili in finančno podporo ter k hitrejšemu izvajanju tega postopka, hkrati pa naj se za zaščito sredstev EU tudi v prihodnosti izvaja zanesljiv skrbni pregled; poudarja, da bi bilo treba za poenostavitev postopka ocenjevanja, zlasti za naložbene platforme, spodbujati, da bi v EIB in nacionalnih spodbujevalnih bankah izvajali skupen skrbni pregled, ali pa da bi bila k nacionalnim spodbujevalnim bankam odposlana delegacija EIB;

11.  meni, da bi morala biti merila za ocenjevanje projektov in upravičenih subjektov natančneje pojasnjena; prosi, naj organi upravljanja EFSI zagotovijo dodatne informacije o ocenah vseh projektov, ki so bili odobreni v okviru EFSI, zlasti o njihovi dodatnosti, njihovem prispevku k trajnostni rasti ter njihove zmogljivosti za ustvarjanje delovnih mest, kot je določeno v uredbi; v zvezi z upravičenimi subjekti poziva k strogim pravilom glede upravljanja podjetij za tovrstne subjekte, da bodo postali sprejemljivi partnerji v okviru sklada EFSI, ki bodo spoštovali načela EU in standarde Mednarodne organizacije dela (MOD);

12.  želi spomniti, da je preglednica kazalnikov orodje, s pomočjo katerega naložbeni odbor določi prednostni vrstni red za uporabo jamstva EU za operacije, ki izkažejo najvišje vrednosti kazalnikov in dodano vrednost, in da ga mora ta odbor ustrezno uporabljati; namerava oceniti, ali se preglednica kazalnikov in njeni kazalniki pravilno upoštevajo, izvajajo in uporabljajo; zahteva pravilno uporabo meril za izbiro projektov in zagotovitev preglednejšega postopka; opozarja, da mora v skladu s prilogo k veljavni uredbi naložbeni odbor pri določanju prednostnega vrstnega reda projektov vsakemu stebru v preglednici kazalnikov pripisati enako pomembnost ne glede na to, ali je za posamezni steber podan numerični rezultat ali pa je sestavljen iz netočkovanih kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikov; obžaluje, da se tretjemu stebru, ki je pomemben za tehnične vidike projektov, v veljavni preglednici kazalnikov pripisuje ista pomembnost kot prvemu in drugemu stebru, ki se nanašata na pomembnejše želene rezultate; je nezadovoljen, ker celo EIB priznava, da strokovnjaki v naložbenem odboru četrtega stebra ne uporabljajo za odločanje, temveč zgolj v informativne namene; poziva, naj se preglednice kazalnikov – z izjemo poslovno občutljivih informacij – objavijo, potem ko je bila sprejeta končna odločitev o projektu;

13.  priznava, da lahko priprava novih inovativnih projektov traja več let in da je EIB pod pritiskom, ker mora doseči cilj v višini 315 milijard EUR, zaradi česar je morala nemudoma začeti izvajati dejavnosti sklada EFSI; vendar je zaskrbljen, ker se je EIB pri tem doslej v veliki meri opirala na svoj predhodno sestavljeni nabor projektov, ki v veliki meri zajema projekte z nižjim tveganjem, s čimer je zmanjšala svoje tradicionalno financiranje; izraža bojazen, da sklad EFSI ne zagotavlja dopolnilnega financiranja za inovativne projekte z visokim tveganjem; poudarja, da vsi projekti, ki izpolnjujejo pogoje za posebno dejavnost, niso nujno tvegani; njihova razvrstitev med posebne dejavnosti je namreč lahko posledica dejstva, da je financiranje projekta strukturirano na umetno tvegan način, kar pomeni, da so lahko tudi projekti z zelo nizkim tveganjem na koncu uvrščeni med projekte z visoko stopnjo tveganja; poudarja, da se ne bi smelo v nobenem primeru omiliti meril za projekte zgolj zato, da bi dosegli politični cilj zbranih naložb v višini 315 milijard EUR;

14.  poziva EIB, naj zagotovi oceno svoje srednjeročne potencialne letne zmožnosti za dajanje posojil, pri čemer je treba upoštevati sklad EFSI in možne regulativne spremembe, ter naj še naprej zagotavlja svoja posojila v obsegu 70–75 milijard EUR na leto z uporabo dobičkov, vračil iz programov in drugih virov, sklad EFSI pa naj uporablja kot dopolnilno orodje; ugotavlja, da bi skupni obseg poslov EIB namesto 75 milijard EUR tako dosegel vsaj 90 milijard EUR;

15.  meni, da je treba premisliti, ali predvidena stopnja finančnega vzvoda 15 omogoča skladu EFSI, da podpira visokokakovostne projekte z višjim tveganjem, in poziva Komisijo, naj pripravi oceno glede tega; želi spomniti, da ta stopnja finančnega vzvoda 15 temelji na portfelju in odraža izkušnje EIB s financiranjem z namenom odprave pomanjkljivosti trga; poziva, naj se pretehtajo javni cilji, ki jih mora sklad EFSI uresničiti poleg zahteve glede obsega; priporoča, naj se upoštevajo tudi cilji Unije, določeni na pariški konferenci o spremembi podnebja (COP21); poziva EIB, naj objavi doslej dosežen učinek vzvoda in uporabljene računske postopke;

16.  poudarja, da imajo mali projekti pogosto težave z dostopom do financiranja, ki ga potrebujejo; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so mali projekti zaradi svojega obsega odvrnjeni od vlog za financiranje iz EFSI oziroma se celo označujejo za neupravičene; poudarja, da lahko imajo mali projekti vseeno velik vpliv na nacionalni ali regionalni ravni; poudarja, da je treba okrepiti tehnično podporo, ki jo zagotavlja Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe (EIAH), ki je pomembno za svetovanje in spremljanje nosilcev malih projektov pri oblikovanju in povezovanju projektov prek naložbenih platform ali okvirnih sporazumov; poziva usmerjevalni odbor, naj preuči to vprašanje in vloži predloge za izboljšanje tega stanja;

Sektorska razpršenost

17.  poudarja, da sklad EFSI sicer temelji na povpraševanju, a ga je treba usmerjati v skladu s političnimi cilji, ki so navedeni v uredbi in jih določa usmerjevalni odbor; poziva k večjemu sodelovanju s sektorji, ki imajo neizpolnjeno povpraševanje po naložbah, a niso mogli v celoti izkoristiti sklada EFSI, in posredovanju informacij tem sektorjem; v zvezi s tem ugotavlja, da bi bilo treba na makroekonomski ravni EU sprejeti več ukrepov za spodbujanje povpraševanja po naložbah;

18.  je zadovoljen, da je bilo financiranje EFSI zajelo vse sektorje iz uredbe o EFSI; vendar poudarja, da so nekateri sektorji premalo zastopani, zlasti sektorji socialne infrastrukture, zdravstva in izobraževanja, ki so jim bili namenjeni zgolj 4 % odobrenega financiranja EFSI; ugotavlja, da bi lahko bilo več vzrokov za to, na primer da so nekateri sektorji imeli premalo izkušenj in tehničnega znanja glede tega, kako pridobiti dostop do sklada EFSI, ali pa so ob vzpostavitvi sklada že zagotavljali boljše naložbene možnosti v obliki že dovršenih in donosnih projektov; v zvezi s tem poziva EIB, naj obravnava, kako bi lahko izboljšali sektorsko razpršenost, pri tem pa upošteva cilje iz uredbe in vprašanje, ali bi bilo treba podporo sklada EFSI razširiti še na druge sektorje;

19.  želi spomniti, da podnebni sporazum COP21, ki ga je podprla EU, zahteva velik premik k trajnostnim naložbam, ki bi jih moral sklad EFSI v celoti podpirati; poudarja, da bi morale biti naložbe EFSI skladne s to zavezo; poudarja, da je treba okrepiti poročanje o podnebnih spremembah;

20.  poudarja, da je treba povečati odstotek sredstev za dolgoročne projekte, kot so telekomunikacijska omrežja, ali projekte z razmeroma visoko stopnjo tveganja, ki je značilna za nove, naprednejše nastajajoče tehnologije; ugotavlja, da bi bilo mogoče z naložbami v širokopasovne infrastrukture in 5G, kibernetsko varnost, digitalizacijo tradicionalnega gospodarstva, mikroelektroniko in visoko zmogljivo računalništvo (HPC) še bolj zmanjšati digitalno vrzel;

21.  obžaluje, da v začetni fazi pospeševanja ni bilo omejitev glede koncentracije; želi spomniti, da je v EFSI največ prispeval prometni sektor, in sicer 2,2 milijarde EUR od skupno 8 milijard EUR, kar predstavlja več kot 25 % vseh sredstev jamstvenega sklada; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je prometni sektor prejel samo okoli 13 % sredstev vseh naložb, ki so bila doslej mobilizirana in dana na voljo v okviru dela EFSI za infrastrukturo in inovacije, kar je daleč od 30-odstotne omejitve, določene za vsak posamezni sektor; poziva naložbeni odbor, naj posebno pozornost nameni projektom prometnega sektorja, saj je njihov delež v naložbenem portfelju še vedno zelo skromen, promet pa ima pomembno vlogo pri gospodarski rasti in varnosti potrošnikov;

Upravljanje

22.  ugotavlja, da so bile upravljavske strukture EFSI v okviru EIB vzpostavljene v celoti; meni, da bi bilo treba razmisliti o možnosti popolne ločitve upravljavskih struktur EFSI in EIB, da bi se izboljšali učinkovitost in odgovornost EFSI;

23.  želi spomniti, da je izvršni direktor odgovoren za tekoče upravljanje EFSI, za priprave sej naložbenega odbora in predsedovanje na njih ter za zunanje zastopanje; želi spomniti, da izvršnemu direktorju pomaga namestnik izvršnega direktorja; obžaluje, da vloga izvršnega direktorja in zlasti vloga namestnika izvršnega direktorja v praksi nista bili jasno opredeljeni; poziva EIB, naj premisli o natančnejši določitvi nalog izvršnega direktorja in njegovega namestnika, da bosta s tem zagotovili preglednost in odgovornost; meni, da je pomembno, da izvršni direktor, ki bi mu pomagal njegov namestnik, še naprej pripravlja dnevni red sej naložbenega odbora; poleg tega predlaga, da bi moral izvršni direktor pripraviti postopke za reševanje potencialnih navzkrižij interesov v naložbenem odboru, poročati usmerjevalnemu odboru ter predlagati sankcije za kršitve in sredstva za njihovo izvajanje; meni, da bi se avtoriteta izvršnega direktorja in njegovega namestnika pri izvajanju teh nalog okrepila, če bi imela večjo avtonomijo v odnosu do EIB; zato poziva EIB, naj obravnava možnosti za povečanje neodvisnosti izvršnega direktorja in njegovega namestnika;

24.  želi spomniti, da so strokovnjaki naložbenega odbora odgovorni za izbiro projektov za EFSI, dodelitev jamstva EU in odobritev operacij z naložbenimi platformami in nacionalnimi spodbujevalnimi bankami ali institucijami; želi spomniti tudi, da so neodvisni; je zato zaskrbljen zaradi dokumentiranih navzkrižij interesov med člani naložbenega odbora, tem navzkrižjem pa se je treba v bodoče v vseh primerih izogniti;

25  meni, da izbira projektov ni dovolj pregledna; poudarja, da bi morala EIB izboljšati razkritje informacij o projektih, ki jih odobri v okviru EFSI, in zagotoviti ustrezno obrazložitev dodatnosti ter preglednico kazalnikov in utemeljitev prispevka projektov k doseganju ciljev sklada EFSI, pri čemer bi bilo treba poseben poudarek nameniti pričakovanemu učinku operacij EFSI na naložbeno vrzel v Uniji;

26.  poziva EIB, naj premisli, kako bi bilo mogoče okrepiti sodelovanje med naložbenim odborom, izvršnim direktorjem in usmerjevalnim odborom; meni, da je pomembno, da izvršni direktor sodeluje na sejah usmerjevalnega odbora, na katerih ga lahko obvešča o prihodnjih dejavnostih;

27.  predlaga razpravo o sredstvih, s katerimi bi okrepili preglednost upravljavskih struktur EFSI za Parlament, in vključitev dodatnega polnopravnega člana, ki bi ga imenoval Parlament, v usmerjevalni odbor; poziva upravljavske organe EFSI, naj Parlamentu proaktivno posredujejo informacije;

Nacionalne spodbujevalne banke

28.  želi spomniti, da so nacionalne spodbujevalne banke zaradi svojega tehničnega znanja in izkušenj bistvene za uspeh EFSI, saj poznajo lokalne trge in so jim blizu; ugotavlja, da sinergije doslej niso bile dovolj izkoriščene; ugotavlja, da obstaja tveganje, da bi EIB izpodrinila lokalne institucije, in poziva EIB, naj izboljša svojo sposobnost vključevanja nacionalnih in podnacionalnih partnerjev; poziva EIB, naj podpre okrepitev obstoječih struktur javnega bančništva, da bi dejavno spodbujala izmenjavo dobrih praks in tržnega znanja med temi institucijami; zaradi tega meni, da bi moral biti cilj nacionalnih spodbujevalnih bank sklepanje sporazumov o sodelovanju z Evropskim investicijskim skladom; priznava, da sta EFSI in EIB vse bolj pripravljena prevzemati več podrejenih tranš od nacionalnih spodbujevalnih bank, in ju poziva, naj nadaljujeta s to prakso; poziva Komisijo in EIB, naj premislita, ali bi bilo koristno vključiti tehnično znanje in izkušnje nacionalnih spodbujevalnih bank v usmerjevalni odbor;

Naložbene platforme

29.  opozarja, da bi bilo treba omogočiti raznolike naložbe z geografsko ali tematsko usmeritvijo, in sicer s podporo financiranju ter združevanju projektov in sredstev iz različnih virov; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bila prva naložbena platforma vzpostavljena šele v tretjem četrtletju leta 2016 in da ta zamuda ovira priložnost za male projekte, da bi imeli korist od EFSI, ter pripravo čezmejnih projektov; poudarja, da je treba poenostaviti pravila za vzpostavitev naložbenih platform; poziva EIB in Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe (EIAH), naj spodbujata uporabo naložbenih platform, da bi dosegli geografsko in tematsko diverzifikacijo naložb;

30.  poziva upravljavske organe EFSI, naj namenijo več pozornosti naložbenim platformam, da bi se čim bolj povečale koristi, ki bi jih lahko prinesle pri odpravljanju naložbenih ovir, zlasti v državah članicah z manj razvitimi finančnimi trgi; poziva EIB, naj deležnikom, tudi nacionalnim, lokalnim in regionalnim organom, zagotovi več informacij o platformah ter pogojih in merilih za njihovo vzpostavitev; priznava vlogo lokalnih in regionalnih organov pri opredelitvi strateških projektov in spodbujanju sodelovanja;

31.  predlaga razpravo o dodatnih sredstvih za spodbujanje naložbenih platform, kot je prednostna odobritev projektov, vloženih prek platform, združevanje manjših projektov in skupinskih pogodb ter vzpostavljanje mehanizmov za financiranje združevanja pogodb; meni, da bi bilo treba spodbujati zlasti nadnacionalne platforme, saj imajo številni energetski in digitalni projekti nadnacionalno razsežnost;

Finančni instrumenti

32.  opozarja, da je EIB za namene EFSI razvila nove finančne instrumente, da bi zagotovila prilagojene proizvode za financiranje z visokim tveganjem; poziva EIB, naj še bolj poveča svojo dodano vrednost, tako da se osredotoči na bolj tvegane finančne produkte, kot so podrejeno financiranje in instrumenti kapitalskih trgov; izraža zaskrbljenost zaradi kritik nosilcev projektov, da ponujeni finančni instrumenti niso prilagojeni potrebam njihovih projektov (projekti z visokim tveganjem pogosto potrebujejo vnaprej zagotovljen denar za zagon naložb, ne pa manjših zneskov na letni osnovi), in poudarkov vlagateljev, da zaradi pomanjkanja ustreznih instrumentov za zasebni kapital trenutno ne morejo sodelovati pri financiranju iz EFSI; poziva EIB, naj skupaj z nosilci projektov in vlagatelji preuči te navedbe; poleg tega poziva EIB, naj preuči, kako bi z razvojem zelenih obveznic čim bolj izkoristili potencial EFSI za financiranje projektov s pozitivnimi okoljskimi in/ali podnebnimi učinki;

Geografska razpršenost

33.  pozdravlja, da je do konca leta 2016 vseh 28 držav prejelo financiranje iz EFSI; vendar z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so po podatkih 30. junija 2016 države EU-15 prejele 91 %, države EU-13 pa le 9 % podpore EFSI; obžaluje, da podpora EFSI večinoma koristi omejenemu številu držav, kjer so naložbene vrzeli že zdaj pod povprečjem EU; ugotavlja, da je znotraj držav upravičenk geografska razporeditev projektov, ki se financirajo iz sklada EFSI, pogosto neenakomerna; meni, da obstaja tveganje teritorialne koncentracije in poudarja, da je treba večjo pozornost nameniti manj razvitim regijam v vseh 28 državah članicah; poziva EIB, naj nudi dodatno tehnično pomoč tistim državam in regijam, ki so imele manj koristi od sklada EFSI;

34.  potrjuje, da je število odobrenih projektov povezano z BDP; priznava, da lahko večje države članice izkoriščajo razvitejše kapitalske trge, zato je bolj verjetno, da bodo imele korist od tržno usmerjenega instrumenta, kot je EFSI; poudarja, da je mogoče manjšo podporo EFSI v EU-13 pripisati tudi drugim dejavnikom, kot so majhnost projektov, obroben geografski položaj neke regije ter konkurenca evropskih strukturnih in investicijskih skladov; vendar z zaskrbljenostjo opaža, da imajo nekatere države nesorazmerne koristi, in poudarja potrebo po večji geografski razpršenosti, zlasti v ključnih sektorjih, kot sta modernizacija ter izboljšanje produktivnosti in trajnosti gospodarstev, z osredotočenostjo posebej na tehnološki razvoj; poziva Komisijo, naj nadalje razišče in zabeleži razloge za sedanjo geografsko razporeditev;

Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe (EIAH)

35.  priznava izjemen pomen delovanja EIAH; meni, da kot enotna vstopna točka za celovito svetovalno in tehnično podporo v vseh fazah projektnega cikla opravlja nalogo, ki se v veliki meri odziva na naraščajočo potrebo javnih organov in nosilcev projektov po tehnični podpori;

36.  je zadovoljen, da je bilo vozlišče EIAH vzpostavljeno in je začelo delovati septembra 2015, po hitro opravljeni izvedbeni fazi; priznava, da EIAH zaradi kratkega obdobja delovanja in začetnega pomanjkanja osebja ni razvil vseh svojih storitev, njegova dejavnost pa je bila v veliki meri osredotočena na zagotavljanje podpore za razvoj projektov in strukturiranje, politično svetovanje ter preverjanje projektov; poudarja, da mora EIAH zaposliti strokovnjake z različnih področij, da bi bolje usmerjalo svoje svetovanje, komuniciranje in podporo k tistim sektorjem, ki sklada EFSI ne izkoriščajo v celoti;

37.  je prepričan, da bi lahko EIAH bistveno prispeval k odpravljanju številnih pomanjkljivosti pri izvajanju EFSI; trdno verjame, da mora za ta namen imeti bolj proaktiven odnos glede zagotavljanja podpore na področjih, kot je vzpostavljanje naložbenih platform, tudi zaradi njihovega pomena pri financiranju manjših projektov; poudarja tudi vlogo EIAH pri svetovanju glede kombiniranja drugih virov financiranja EU z EFSI;

38.  prav tako meni, da lahko EIAH dejavno prispeva h geografski in sektorski razpršenosti, ne le z zagotavljanjem storitev v vseh regijah in več sektorjih, temveč tudi z zagotavljanjem podpore EIB pri začetku izvajanja operacij; meni, da bi lahko vozlišče EIAH pomembno prispevalo k cilju ekonomske, socialne in teritorialne kohezije;

39.  opozarja, da uredba o EFSI na EIAH prenaša pooblastilo za krepitev lokalnega znanja za spodbujanje podpore EFSI po vsej Uniji; verjame, da so na tem področju potrebne bistvene izboljšave, zlasti tesnejše sodelovanje z ustreznimi nacionalnimi institucijami; priznava velik pomen, ki ga ima zagotavljanje storitev na lokalni ravni, da se med drugim upoštevajo posebne razmere in lokalne potrebe, zlasti v državah, ki nimajo izkušenih nacionalnih spodbujevalnih institucij ali bank; meni, da je treba okrepiti povezave z drugimi lokalnimi ponudniki storitev, da bi se to upoštevalo;

40.  pričakuje, da bo EIAH brez odlašanja zaključil svoje postopke zaposlovanja in dosegel polno število zaposlenih; vendar izraža dvom, da bo število zaposlenih v EIAH zadostovalo za zagotavljanje potrebnih svetovalnih storitev ter opravljanje povečanega obsega dela in izvajanje širših pooblastil;

41.  poudarja, da mora EIAH razširiti profil svojih storitev, izboljšati komunikacijo ter povečati ozaveščenost o svojih dejavnostih in njihovo poznavanje med deležniki EIAH; meni, da je treba za doseganje tega cilja uporabiti vse ustrezne komunikacijske kanale, tudi na nacionalni in lokalni ravni;

Evropski portal naložbenih projektov (EIPP)

42.  obžaluje, da je Komisija Evropski portal naložbenih projektov (EIPP) vzpostavila šele 1. junija 2016, skoraj leto po sprejetju uredbe o EFSI; ugotavlja, da portal zdaj deluje in zajema 139 projektov, vseeno pa meni, da je to še zelo daleč od potenciala, pričakovanega ob sprejetju uredbe o EFSI;

43.  meni, da EIPP nosilcem projektov zagotavlja uporabnikom prijazno platformo, ki na pregleden način povečuje prepoznavnost njihovih naložbenih projektov; kljub temu meni, da je za uspeh portala ključno znatno povečanje njegove lastne prepoznavnosti, da ga bodo tako vlagatelji kot nosilci projektov na splošno sprejeli kot uporabno, zanesljivo in učinkovito orodje; poziva Komisijo, naj si z ustreznimi dejavnostmi obveščanja dejavno prizadeva doseči ta cilj;

44.  ugotavlja, da se stroški vzpostavitve in razvoja, upravljanja, podpore in vzdrževanja ter gostitve EIPP trenutno krijejo iz proračuna EU, in sicer v okviru letne dodelitve 20 milijonov EUR za EIAH; pri tem opozarja, da bo v prihodnosti glavni vir financiranja zunanji namenski prihodek EIPP, zbran s pristojbinami zasebnih nosilcev projektov, ki bodo svoje projekte registrirali na portalu;

Jamstvo

45.  opozarja, da Unija EIB zagotavlja nepreklicno in brezpogojno jamstvo za operacije financiranja in naložbene operacije v okviru EFSI; je prepričan, da jamstvo EU EIB omogoča prevzemanje večjih tveganj v delu za infrastrukturo in inovacije ter krepitev in vnaprejšnje zagotavljanje financiranja malih in srednjih podjetij ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo v okviru COSME in InnovFin, ki jih podpira del za mala in srednja podjetja; verjame, da prag 25 milijonov EUR, za katerega se zdi, da ga EIB uporablja za svoja običajna posojila, ne bi smel veljati za EFSI, da bi se tako povečalo financiranje manjših projektov in olajšal dostop za mala in srednja podjetja ter druge potencialne upravičence;

46.  poudarja, da je bil na podlagi obstoječega zakonodajnega okvira del za mala in srednja podjetja zaradi zelo velikega zanimanja, ki je posledica velikega povpraševanja na trgu, dodatno okrepljen s 500 milijoni EUR iz dolžniškega portfelja dela za infrastrukturo in inovacije; je zadovoljen, ker je prožnost uredbe o EFSI omogočila odobritev dodatnega financiranja za mala in srednja podjetja ter podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo; namerava natančno spremljati dodelitev jamstva v okviru teh dveh delov; poleg tega ugotavlja, da so odobrene operacije v okviru dela za infrastrukturo in inovacije na dan 30. junija 2016 dosegle le 9 % skupnega ciljnega obsega;

47.  želi spomniti, da se jamstveni sklad EU pretežno financira iz proračuna EU; upošteva, da je glede na vse ustrezne ocene sedanji odstotek zagotavljanja rezervacij jamstvenega sklada v deležu 50 % previden in preudaren ukrep v zvezi s pokrivanjem morebitnih izgub in da je proračun Unije zavarovan že s prilagojenim ciljnim odstotkom 35 %; namerava preučiti, ali bi predlogi za nižji ciljni odstotek vplivali na kakovost in naravo izbranih projektov; poudarja, da doslej ni bilo nobenih unovčitev jamstev zaradi neizpolnitev obveznosti v operacijah EIB ali Evropskega investicijskega sklada;

Prihodnje financiranje, zmogljivost financiranja

48.  ugotavlja, da je Komisija predlagala razširitev EFSI, tako z vidika trajanja kot z vidika finančne zmogljivosti, in da bi to vplivalo na proračun EU; opozarja, da namerava vložiti alternativne predloge za financiranje;

49.  želi spomniti, da so bile države članice pozvane, naj prispevajo k EFSI in tako povečajo njegovo zmogljivost, da bi lahko podprl več naložb z visokim tveganjem; obžaluje, da se države članice niso odzvale na to pobudo, čeprav bi se ta naložba štela za enkratni ukrep v smislu člena 5 Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik ter člena 3 Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem; prosi za informacije od EIB in Komisije glede ukrepov, ki sta jih v vmesnem obdobju sprejeli za prepričevanje držav članic, naj prispevajo k EFSI, in glede možnosti za pridobitev drugih vlagateljev; poziva Komisijo in EIB, naj okrepita svoja prizadevanja za ta cilj;

Dopolnjevanje z drugimi viri financiranja EU

50.  ugotavlja, da sta Komisija in EIB opazili, da se EFSI in finančni instrumenti proračuna EU prekrivajo, zato so bile sprejete smernice, ki priporočajo kombiniranje EFSI s financiranjem iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov; poudarja, da nikakršno kombiniranje EFSI ter financiranja iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov ne bi smelo negativno vplivati na raven in usmerjenost financiranja nepovratnih sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov; vendar poudarja, da vztrajne razlike v merilih za upravičenost, predpisih, časovnem okviru za poročanje in glede uporabe pravil o državni pomoči ovirajo kombinirano uporabo; pozdravlja dejstvo, da je Komisija začela to obravnavati v svojem predlogu za revizijo finančne uredbe, in upa, da bo revizija opravljena pravočasno, s čimer bi poenostavili kombiniranje skladov in se izognili konkurenci in prekrivanju; meni, da so potrebni nadaljnji ukrepi in da sta za doseganje tega cilja ključna drugi in tretji steber naložbenega načrta;

51.  priporoča, naj Komisija v svojih rednih poročilih našteje projekte, ki so prejeli nepovratna sredstva instrumenta za povezovanje Evrope v kombinaciji s sredstvi EFSI;

52.  ugotavlja, da bi morali projekti prometne infrastrukture v javno-zasebnem partnerstvu običajno temeljiti na načelu „uporabnik plača“, da bi se za gradnjo in vzdrževanje infrastrukture zmanjšala obremenitev javnih proračunov in davkoplačevalcev; ugotavlja, da je pomembno usklajevati različne vrste financiranja EU, da bi se zagotovilo uresničevanje ciljev prometne politike po vsej EU, ne pa spodbujati skladov, ki temeljijo na načelu javno-zasebnega partnerstva, na račun strukturnih skladov;

Obdavčitev

53.  je globoko zaskrbljen, ker je EIB v nekaterih primerih prek EFSI spodbujala podporo projektov, ki so bili strukturirani s podjetji v davčnih oazah; poziva EIB in Evropski investicijski sklad, naj ne uporabljata struktur za izogibanje davkom in v njih ne sodelujeta, predvsem v sistemih agresivnega davčnega načrtovanja ali dejavnostih, ki niso v skladu z načeli o dobrem davčnem upravljanju v EU, kot je določeno v ustrezni zakonodaji Unije, tudi v priporočilih in sporočilih Komisije; vztraja, da projekti ali nosilci projekta ne smejo biti odvisni od osebe ali podjetja, ki deluje v državi, vključeni na predvideni skupni seznam EU glede nesodelujočih davčnih jurisdikcij;

Komunikacija in prepoznavnost

54.  ugotavlja, da številni nosilci projektov niso seznanjeni z EFSI ali premalo poznajo možnosti, ki jih ta ponuja, posebna merila za upravičenost in konkretne korake pri vlaganju vlog za financiranje; poudarja, da so potrebna nadaljnja prizadevanja za povečanje ozaveščenosti o funkciji EFSI ter njegovih posebnih produktih in storitvah, pa tudi o vlogi naložbenih platform in nacionalnih spodbujevalnih bank, vključno z usmerjeno tehnično podporo v državah članicah, ki so imele manj koristi od EFSI, v njihovem jeziku EU;

55.  poziva, naj se vse informativno gradivo in gradivo, ki je del postopka financiranja, prevede v vse jezike držav članic, da bi olajšali obveščanje in dostop na lokalni ravni;

56.  izraža zaskrbljenost, ker se lahko zaradi dodelitve neposredne podpore finančnim posrednikom, ki so nato odgovorni za nadaljnjo dodelitev financiranja EU, končni upravičenec ne zaveda, da prejema financiranje od EFSI, in poziva k iskanju rešitev za izboljšanje prepoznavnosti EFSI; zato poziva EIB, naj v pogodbe EFSI vključi posebno določbo, iz katere bo razvidno, da je nosilcu projekta financiranje omogočil EFSI/proračun EU;

Razširitev

57.  priznava, da sicer EFSI sam – in z omejenim obsegom – verjetno ne bo mogel odpraviti naložbene vrzeli v Evropi, kljub temu pa je osrednji steber naložbenega načrta EU in dokazuje, da EU odločno rešuje to vprašanje; poziva k oblikovanju nadaljnjih predlogov za trajno povečanje naložb v Evropi;

°

°  °

58.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski investicijski banki ter parlamentom in vladam držav članic.

(1)

UL L 169, 1.7.2015, str. 1.

(2)

http://www.eib.org/attachments/strategies/efsi_2015_report_ep_council_en.pdf

(3)

http://www.eib.org/attachments/ev/ev_evaluation_efsi_en.pdf, september 2016

(4)

Poročilo z dne 14. novembra 2016, https://ec.europa.eu/commission/sites/beta-political/files/ey-report-on-efsi_en.pdf

(5)

UL C 465, 13.12.2016, str. 1.


MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (*) (6.4.2017)

za Odbor za proračun in za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o izvajanju Evropskega sklada za strateške naložbe

(2016/2064(INI))

Pripravljavec mnenja: Marian-Jean Marinescu

(*) Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika

POBUDE

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za proračun in Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojna odbora, da v svoj predlog resolucije vključita naslednje pobude:

1.  pozdravlja hitro izvajanje sklada EFSI in njegova predvidena naložbena sredstva za operacije, ki sta jih potrdili EIB in EIS in ki znašajo več kot 160 milijard EUR, kar predstavlja več kot 50 % skupnega ciljnega zneska zbranih naložbenih sredstev za leto 2018; vendar želi spomniti, da bi bilo treba upoštevati razliko med podpisanimi financiranji in izplačili; ugotavlja tudi, da le okoli 60 % pričakovanih skupnih naložbenih sredstev, ki jih je zbral sklad EFSI, izhaja iz zasebnega financiranja, preostali del pa iz EIB (v povprečju 20-25 %) ter kombinacije sredstev nacionalnih spodbujevalnih bank, javnih organov in skladov EU (skladi ESI, IPE);

2.  želi spomniti, da vse razpoložljive informacije potrjujejo predvideno mobilizacijo naložb sklada EFSI, vendar poudarja, da je bistveno, da tisti, ki sprejemajo odločitve, vedo, koliko sredstev je že dodeljenih podjetjem; meni, da je za oceno uspešnosti sklada EFSI ključen izračun odstotka izplačanih zasebnih naložb; meni, da bi bilo za preglednost podatkov, ki sta jih posredovali EIB in Komisija, zelo pomembno objaviti izplačane zneske;

3.  ugotavlja, da v EU še vedno obstaja naložbena vrzel, in priznava, da lahko sklad EFSI pripomore k njenemu zmanjšanju; poudarja, da je namen sklada EFSI podpirati trajnostne projekte, ki spodbujajo realno gospodarstvo in ustvarjajo dolgoročne okoljske in družbene koristi ter dajo prednost zagotavljanju dodatnosti in kakovosti pred maksimalnim izkoriščanjem dejavnikov finančnega vzvoda ali hitrosti in količin naložb;

4  obžaluje, da ni zadostnih informacij o uporabljenem obsegu jamstva, sporočenih v realnem času; je seznanjen, da je po podatkih več ocen stopnja finančnega vzvoda 14,1; poziva usmerjevalni odbor EFSI, naj objavi vrednost multiplikatorja v realnem času in za izračun uporabi metodologijo OECD;

5.  ugotavlja, da so 31. januarja 2017 glavne upravičenke po absolutni vrednosti Italija, Španija, Francija, Združeno kraljestvo in Nemčija (več kot 60 % skupnega zneska zbranih naložb), po obsegu naložb na prebivalca Finska, Irska, Estonija, Španija in Italija, glede na BDP (v milijonih EUR) pa so to Estonija, Bolgarija, Španija, Litva in Portugalska;

6.  je seznanjen, da so po neodvisni oceni(1) do konca junija 2016 države članice iz skupine EU-15 prejele več kot 90 % sredstev iz sklada EFSI, 13 novih držav članic pa je prejelo manj kot 10 %; obžaluje dosedanjo neuravnoteženo geografsko porazdelitev podpore iz sklada EFSI in opozarja, da tri države članice ne bi smele predstavljati več kot 45% skupnega financiranja sklopa za infrastrukturo in inovacije sklada EFSI; zato njegov usmerjevalni odbor poziva, naj stalno spremlja in izboljšuje geografsko porazdeljenost ter spodbuja ravnotežje, izboljšanje produktivnosti ter trajnost v vseh gospodarstvih držav članic;

7.  meni, da lahko kombiniranje nepovratnih sredstev s finančnimi instrumenti prispeva k dodatnosti sklada EFSI; ugotavlja, da je le enajst projektov v delu za infrastrukturo in inovacije in dva v delu za mala in srednja podjetja prejelo kombinirano financiranja iz sklada EFSI in evropskih strukturnih in investicijskih skladov; spodbuja pravočasno sprejetje revizije finančne uredbe in uredbe omnibus, saj bi s tem omogočili poenostavitev kombinirane uporabe evropskih strukturnih in investicijskih skladov in sklada EFSI ter tako preprečili konkurenco in prekrivanje med njimi, da bi zagotovili njihovo dopolnjevanje in spodbudili dodatne sinergije;

8.  je seznanjen, da je bilo v obeh sklopih 30 % sredstev sklada EFSI uporabljenih za mala in srednja podjetja, 23 % v energetskem sektorju (samo 7 % za energijsko učinkovitost) 21 % v sektorju raziskav, razvoja in inovacij ter 10 % v digitalnem sektorju; želi spomniti, da je dodatnost ključno načelo za projekte, če želijo prejeti podporo iz sklada EFSI, in obžaluje pomanjkanje informacij o ravni dodatnosti financiranih projektov in podrobni preglednici stanja; opozarja, da mora biti preglednica koristno orodje za odločanje; poziva k preglednosti glede sistema točkovanja in ocenjevanja ter naj se preglednica objavi kmalu po zaključeni oceni projekta; poudarja, da je treba pred odobritvijo podpore zagotoviti popolno skladnost z merili dodatnosti in ustrezen postopek skrbnega pregleda; poleg tega meni, da je treba izboljšati sektorsko razpršenost;

9.  poudarja, da je treba sedanjo opredelitev dodatnosti spremeniti tako, da bo jasnejša in učinkovitejša; meni, da bi se lahko dodatnost bolje ocenila, če bi naložbeni odbor zagotovil profil tveganja za vsak projekt EFSI; želi spomniti, da je veljavna uredba omogočila podporo projektom z ravnjo tveganja, ki je bila nižja od minimalne ravni tveganja, določene za posebne dejavnosti EIB; poziva EIB, naj zagotovi resnično dodatnost in meni, da bi moral sklad EFSI sprejeti samo projekte, ki bi jih EIB drugače označila za nesprejemljive zaradi njihove tvegane narave in da podpora sklada EFSI ne bi smela voditi do preimenovanja projektov, kot je denimo široka podpora sklada EFSI projektom na področju energetike, energijske učinkovitosti in obnovljivih virov energije, ki jih spremlja ustrezno zmanjšanje običajnih naložb EIB v te sektorje; poziva k preglednosti postopka odločanja tako, da se zagotovi javno razkritje zbranih finančnih podatkov v zvezi s projekti, ki jih je financirala EIB;

10.  poudarja, da je treba povečati odstotek sredstev za dolgoročne projekte, kot so telekomunikacijska omrežja, ali projekte z razmeroma visoko stopnjo tveganja, ki je značilna za nove, naprednejše nastajajoče tehnologije; ugotavlja, da bi bilo z naložbami v širokopasovne infrastrukture in 5G, kibernetsko varnost, digitalizacijo tradicionalnega gospodarstva, mikroelektroniko in visoko zmogljivo računalništvo (HPC) mogoče še bolj zmanjšati digitalno vrzel;

11.  obžaluje, da je bilo v sektorjih, kot sta vesolje in tehnologije za zmanjšanje emisij, doslej zelo malo projektov financiranih iz sklada EFSI, čeprav bi se morale značilnosti naložb v teh sektorjih skladati z zahtevami sklada EFSI, in meni, da bi bilo treba sklad EFSI prilagoditi omejitvam teh sektorjev;

12.  meni, da je glede na to, da je cilj sklada EFSI namenjati sredstva za projekte z visoko stopnjo tveganja, pomembno, da se kot dodaten dejavnik tveganja upošteva nizka razvitost regije, v kateri bi se projekt izvajala, oziroma regije, iz katere prihaja upravičenec;

13.  poudarja, da je treba okrepiti sodelovanje med EIB, ki usmerja EFSI, ter nacionalnimi in regionalnimi spodbujevalnimi bankami ali institucijami, da bi izboljšali uspešnost sklada EFSI na nacionalni in regionalni ravni;

14.  vendar ugotavlja, da nacionalne ali regionalne spodbujevalne banke ali spodbujevalne institucije niso enako dobro uveljavljene v vseh državah članicah in da njihova omejena geografska porazdeljenost dodatno ovira geografsko pokritost sklada EFSI; meni, da bi moralo biti ustanavljanje nacionalnih ali regionalnih spodbujevalnih bank ali institucij pomembna prednostna naloga za države članice in sklad EFSI, saj bi tako pomagali regijam, ki potrebujejo podporo; poziva EIB in Komisijo, naj zagotovita, da bodo nacionalne in regionalne spodbujevalne banke med pomembnimi prednostnimi področji Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe ter da bosta državam članicam na voljo potrebno znanje in tehnična podpora; poziva Komisijo, naj spodbuja in podpira ustanavljanje teh bank v regijah, kjer jih ni dovolj, da bi spodbudili manjše projekte in izboljšali regijsko in sektorsko diverzifikacijo;

15.  poziva EIB, naj glede na pomembnost dodeljevanja sredstev projektom in območjem z visokim dejavnikom tveganja prepreči, da bi obrestna mere za odobrena sredstva v obliki posojil postala sredstvo odvračanja in breme za upravičence; poziva jo tudi, naj poveča preglednost, kar zadeva obrestne mere in provizije, ki se zaračunavajo po Uniji za projekte EFSI, in naj zagotovi, da te ne postanejo podlaga za diskriminacijo med različnimi kategorijami upravičencev ali med regijami;

16.  poudarja ključno vlogo Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe (EIAH) pri uspehu sklada EFSI; z obžalovanjem ugotavlja, da po obetavnem začetku do zdaj ni mogel delovati v polnem obsegu; poudarja, da bi bilo treba vozlišču EIAH zagotoviti potrebna sredstva v višini najmanj 20.000.000 EUR na leto, da lahko pokrije svoje stroške ter izpolni in okrepi svoje ukrepe in storitve; poudarja tudi, kako pomembno je, da se karseda hitro poišče rešitev za težavo pomanjkanja osebja, da bo lahko vozlišče EIAH prevzelo vse dodeljene naloge in odgovornosti;

17.  poziva vozlišče EIAH, naj okrepi svojo prisotnost v državah, ki so se soočale s težavami pri uporabi sklada EFSI in kjer primanjkuje upravnih zmogljivosti za predložitev izvedljivih projektov, zlasti v kohezijskih državah; ga tudi poziva, naj zagotovi specifično svetovanje in tako pomaga pri posameznih projektih, pri katerih obstaja izrazita nenaklonjenost tveganju ali kjer je tveganje vlagateljev razdrobljeno (kot pri čezmejnih/večnacionalnih projektih in dolgoročnih/dobičkonosno zasnovanih infrastrukturnih projektih);

18.  poziva vozlišče EIAH, naj sodeluje z ustreznimi nacionalnimi institucijami, da bi dosegli bolj uravnoteženo geografsko in sektorsko pokritost; poudarja pomembno odgovornost, ki jo ima vozlišče EIAH pri vodenju sklada EFSI na lokalno raven, ter njegovo vlogo enotne kontaktne točke za tehnične in finančne nasvete pri opredelitvi, pripravi in razvoju projektov ter njegovo misijo proaktivnega zbiranja malih projektov in ustanavljanja naložbenih platform; poudarja, da te naloge niso bile zadovoljivo dosežene in bi jih bilo treba v prihodnjem obdobju okrepiti;

19.  ugotavlja, da naložbene platforme potrebujejo več časa, da bi začele delovati; poudarja njihovo vlogo pri združevanju manjših projektov na isto temo ali združevanju in olajševanju čezmejnih projektov;

20.  opozarja, da je bil eden od ciljev sklada EFSI spodbuditi male, inovativne in tvegane projekte, med drugim z združevanjem, po možnosti prek naložbenih platform, v večje grozde, ki so bolj pripravljeni na naložbe; poziva vozlišče EIAH, naj predvidi vzpostavitev decentraliziranih regionalnih grozdov za boljšo prilagoditev posebnostim posameznega sektorja ali regije, kot je energetska učinkovitost v jugovzhodni Evropi;

21.  poziva EIB, naj okrepi svoje svetovalne zmogljivosti, ter Komisijo, naj si bolj prizadeva na področju komunikacije in razširjanja informacij, da bi se v vseh državah članicah in regijah sklad EFSI bolj uporabljal; obžaluje, da številni deležniki še vedno ne poznajo sklada EFSI in njegovih možnosti ter ne vedo, kako vložiti zahtevo za podporo iz sklada EFSI; poleg tega ugotavlja, da se tudi nekateri upravičenci, ki so že prejemali podporo sklada EFSI, tega niso zavedali zaradi pomanjkljive preglednosti finančnega posrednika, ki jih ni obvestil o podpori iz sklada EFSI; meni, da sta to, da se premalo ve o razpoložljivosti podpore iz sklada EFSI, kot tudi to, da se upravičenci ne zavedajo, da prejemajo podporo iz tega sklada, izgubljeni priložnosti za EU; poudarja potrebo po boljši komunikaciji in kampanji ozaveščanja;

22.  poziva, naj se vse informativno gradivo in gradivo, ki je del postopka financiranja, prevede v vse jezike držav članic, da bi olajšali obveščanje in dostop na lokalni ravni;

23  obžaluje, da so bila zaradi sklada EFSI zmanjšana sredstva za številne proračunske postavke za obdobje 2015–2020, kar je prizadelo programe, kot sta Obzorje 2020 in instrument za povezovanje Evrope; meni, da bi bilo treba v okviru revizije večletnega finančnega okvira ta proračunski primanjkljaj odpraviti in sklad EFSI financirati iz virov, ki so neodvisni od že odobrenih programov EU; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem predloži razpored za vračilo v celoti, začenši z revizijo večletnega finančnega okvira;

24.  ponovno poudarja, da se je na pomembno osredotočiti na finančne instrumente za polnjenje sklada EFSI (EFSI II); meni, da financiranje prek sklada EFSI ne bi smelo nadomestit virov nepovratnih sredstev EU, kot so skladi ESI, instrument za povezovanje Evrope in program Obzorje 2020; poziva Komisijo, naj opredeli alternativne vire financiranja za morebitno prihodnje podaljšanje delovanja sklada;

25.  poudarja, da mora sklad EFSI zagotoviti preglednost pri izvajanju preglednice stanja glede izbire operacij in da so potrebne dostopne, točne in ažurne informacije o dodatnosti in postopku odločanja za odobritev jamstva EU; poziva EIB, naj na Evropskem portalu naložbenih projektov objavi vse informacije o rezultatih ocen učinka za izvedene posle ter pojasni dodano vrednost in dodatnost vsakega financiranega projekta; meni, da bi morala EIB na svojem spletnem mestu objaviti razčlenjene statistične podatke o vsakem projektu, ki se financira, vključno z dajanjem posojil prek finančnih posrednikov v okviru EFSI, s predhodnimi in naknadnimi ocenami učinka za vsak projekt in z razlago uporabljenih kazalnikov ter meril za izbor in ocenjevanje; poleg tega meni, da bi bilo treba objaviti tudi objektivne podatke o delovnih mestih, ki so bila ustvarjena neposredno ali posredno prek sklada EFSI; poziva Komisijo naj poveča potencial in prepoznavnost EIPP;

26.  meni, da bi bilo smotrno, da bi pred sprejetjem predlaganega podaljšanja delovanja sklada EFSI opravili poglobljeno študijo in dodatno oceno prvotne uredbe o tem skladu; pričakuje, da bodo ugotovitve tega poročila, zlasti glede regionalne diverzifikacije, sektorske diverzifikacije, dodatnosti ter preglednosti izbirnih postopkov usmerjevalnega in naložbenega odbora, ter priporočila Računskega sodišča ustrezno upoštevani pri končnem obravnavanju uredbe o podaljšanju delovanja sklada EFSI.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

3.4.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

49

2

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Bendt Bendtsen, Xabier Benito Ziluaga, José Blanco López, Reinhard Bütikofer, Jerzy Buzek, Edward Czesak, Ashley Fox, Adam Gierek, Theresa Griffin, Rebecca Harms, Eva Kaili, Kaja Kallas, Krišjānis Kariņš, Seán Kelly, Jeppe Kofod, Jaromír Kohlíček, Peter Kurumbašev (Peter Kouroumbashev), Zdzisław Krasnodębski, Miapetra Kumpula-Natri, Edouard Martin, Angelika Mlinar, Csaba Molnár, Dan Nica, Angelika Niebler, Morten Helveg Petersen, Herbert Reul, Paul Rübig, Massimiliano Salini, Algirdas Saudargas, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Dario Tamburrano, Patrizia Toia, Evžen Tošenovský, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Martina Werner, Lieve Wierinck, Hermann Winkler, Anna Záborská, Flavio Zanonato, Carlos Zorrinho

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Pilar Ayuso, Rosa D’Amato, Françoise Grossetête, Barbara Kudrycka, Marian-Jean Marinescu, Victor Negrescu, Sofia Sakorafa, Davor Škrlec, Theodor Dumitru Stolojan

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

György Hölvényi, Julia Reda

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

49

+

ALDE

Kaja Kallas, Angelika Mlinar, Morten Helveg Petersen, Lieve Wierinck

ECR

Edward Czesak, Ashley Fox, Zdzisław Krasnodębski, Evžen Tošenovský

GUE/NGL

Xabier Benito Ziluaga, Jaromír Kohlíček, Sofia Sakorafa, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis)

PPE

Pilar Ayuso, Bendt Bendtsen, Jerzy Buzek, Françoise Grossetête, György Hölvényi, Krišjānis Kariņš, Seán Kelly, Barbara Kudrycka, Marian-Jean Marinescu, Angelika Niebler, Herbert Reul, Paul Rübig, Massimiliano Salini, Algirdas Saudargas, Theodor Dumitru Stolojan, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Hermann Winkler, Anna Záborská

S&D

José Blanco López, Adam Gierek, Theresa Griffin, Eva Kaili, Jeppe Kofod, Peter Kurumbašev (Peter Kouroumbashev), Miapetra Kumpula-Natri, Edouard Martin, Csaba Molnár, Victor Negrescu, Dan Nica, Patrizia Toia, Martina Werner, Flavio Zanonato, Carlos Zorrinho

Verts/ALE

Reinhard Bütikofer, Rebecca Harms, Julia Reda, Davor Škrlec

2

-

EFDD

Rosa D’Amato, Dario Tamburrano

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

Neodvisna ocena naložbenega načrta, ki so jo pripravili pri EY 2016, je na voljo na naslovu: https://ec.europa.eu/commission/publications/independent-evaluation-investment-plan_en


MNENJE Odbora za promet in turizem (*) (23.3.2017)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o izvajanju Evropskega sklada za strateške naložbe

(2016/2064(INI))

Pripravljavca mnenja(*): Inés Ayala Sender in Dominique Riquet

(*)  Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika

POBUDE

Odbor za promet in turizem poziva Odbor za proračun in Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojna odbora, da v svoj predlog resolucije vključita naslednje pobude:

1.  poziva Komisijo, naj pri oceni in pripravi novega zakonodajnega predloga upošteva pripombe Parlamenta iz tega poročila o izvajanju;

2.  pozdravlja ustanovitev organov EFSI in preglednost postopka za imenovanje članov njihove upravljavske strukture; vendar poziva organe EFSI, naj Parlament, Svet in javnost redno, podrobno in bolj pregledno obveščajo o projektih EFSI; predlaga, naj Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe (EIAH) med drugim okrepi obveščanje MSP ter mikro podjetij;

3.  pozdravlja strateško usmeritev EFSI, ki jo je usmerjevalni odbor odobril decembra 2015 in ki vsebuje okvirne omejitve geografske koncentracije; ugotavlja, da je geografska porazdelitev med upravičenci EFSI neuravnotežena; ugotavlja, da je bilo v prvem letu operacij 92 odstotkov vseh naložb skoncentriranih v državah EU-15, medtem ko jih je samo osem odstotkov doseglo države EU-13, ter da so se operacije v 10 državah članicah, večinoma v srednji in vzhodni Evropi, doslej izvajale le v okviru sklopa za MSP sklada EFSI; opozarja, da je merilo deleža glede na BDP med drugim pomembno za doseganje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, z njim pa bi zagotovili uravnoteženo porazdelitev projektov, ki bi upoštevala vse gospodarske dejavnosti vsake države, naložbene potrebe in stopnjo zaposlenosti; poudarja, da se s koncentracijo kapitala povečujejo socialne in ekonomske razlike v EU;

4.  poudarja, da naložb z visokim tveganjem ni mogoče vsiliti, prav tako pa se v okolju z nizko gospodarsko rastjo in majhnim povpraševanjem večinoma ne splačajo; zato poleg uravnotežene geografske porazdelitve poziva tudi, naj se dodeljevanje sredstev EFSI tesneje veže na uspešen razvoj ekonomske in fiskalne politike;

5.  obžaluje, da v začetni fazi pospeševanja ni bilo omejitev glede koncentracije; želi spomniti, da je v EFSI največ prispeval prometni sektor, in sicer 2,2 milijarde EUR od skupno 8 milijard EUR, kar predstavlja več kot 25 % vseh sredstev jamstvenega sklada; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je prometni sektor prejel samo okoli 13 % sredstev vseh naložb, ki so bila doslej mobilizirana in dana na voljo v okviru dela EFSI za infrastrukturo in inovacije, kar je daleč od 30-odstotne omejitve, določene za vsak posamezni sektor; poziva naložbeni odbor, naj posebno pozornost nameni projektom prometnega sektorja, saj je njihov delež v naložbenem portfelju še vedno zelo skromen, promet pa ima pomembno vlogo pri gospodarski rasti in varnosti potrošnikov;

6.  spodbuja Komisijo, naj uvede pravila za izbor trajnostnih projektov ter jih poveže z glavnimi cilji politik EU, kot je mobilnost brez emisij oziroma z nizkimi emisijami, ali naj jih poveže z obstoječimi pobudami, kot so vseevropske kolesarske mreže v kombinaciji s potovanji z vlakom, ali pobudami, ki imajo za cilj ponovno vzpostavitev regionalnih čezmejnih železniških povezav, ki so bile opuščene ali porušene(1);

7.  spominja, da je treba rezultate pregleda stanja pri ocenjevanju sprejetih in zavrnjenih operacij redno objavljati na pregleden in dostopen način;

8.  izraža pomisleke glede dodatnosti nekaterih izmed prvih izbranih projektov na področju prometa, saj bi se zelo verjetno lahko financirali brez podpore EFSI;

9.  ugotavlja, da EIB infrastrukturne projekte, ki so ji predloženi, pogosto obravnava v okviru svojih tradicionalnih operacij, saj jih predložijo organi z javnimi jamstvi in zato predstavljajo manjše tveganje; poziva EIB, naj preuči tudi druge parametre, na podlagi katerih bi lahko te projekte obravnavala kot dodatne in primerne za podporo EFSI, poleg tega pa naj med zasebnimi partnerji okrepi promocijo priložnosti, ki jih ponuja EFSI, da bi se število projektov v okviru začetnega razpisa EFSI resnično povečalo;

10.  poziva, naj se v izbirnem postopku upošteva evropska dodana vrednost, EFSI pa naj deluje v skladu s cilji politike EU, zlasti v zvezi s čezmejnimi in drugimi projekti, ki so bili predhodno določeni v okviru instrumenta za povezovanje Evrope (IPE) in drugih vodilnih pobud EU na področju prometa (npr. evropski sistem za upravljanje železniškega prometa (ERTMS) in program SESAR); poudarja, da je treba upoštevati druge prednostne naloge politike Unije, kot so mobilnost brez emisij oziroma z nizkimi emisijami, kakovostna delovna mesta, učinkovita raba virov, trajnostna infrastruktura, raziskave in inovacije ter sinergije med vseevropskimi omrežji (prometnim, energetskim in telekomunikacijskim);

11.  poziva Komisijo, naj se osredotoči na vlaganje v projekte, ki prispevajo k zmanjševanju zunanjih stroškov;

12.  meni, da je mogoče zahtevano dodatnost doseči tudi s kombiniranjem nepovratnih sredstev EU s finančnimi instrumenti, ki bo vlagatelje spodbudilo k predložitvi projektov, ki sicer morda ne bi bili izvedeni; poziva EIB in Komisijo, naj spodbujata kombiniranje nepovratnih sredstev EU (različni mehanizmi EU, kot so IPE, Obzorje 2020, evropski strukturni in investicijski skladi) s sredstvi EFSI, da bi izboljšali finančni profil infrastrukturnih projektov, ki prinašajo evropsko dodano vrednost;

13.  ugotavlja, da bi morali projekti prometne infrastrukture v javno-zasebnem partnerstvu običajno temeljiti na načelu „uporabnik plača“, da bi se za gradnjo in vzdrževanje infrastrukture zmanjšala obremenitev javnih proračunov in davkoplačevalcev; ugotavlja, da je pomembno usklajevati različne vrste financiranja EU, da bi se zagotovilo uresničevanje ciljev prometne politike po vsej EU, ne pa spodbujati skladov, ki temeljijo na načelu javno-zasebnega partnerstva, na račun strukturnih skladov;

14.  opozarja na obetaven začetek delovanja Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe (EIAH) in je seznanjen z dosedanjo sektorsko in geografsko koncentracijo naložb; EIAH poziva, naj izboljša svojo splošno uspešnost in okrepi svojo prisotnost v državah, v katerih se je EFSI s težavo vzpostavil in kjer primanjkuje upravnih zmogljivosti za predložitev izvedljivih projektov, zlasti v kohezijskih državah; poziva ga tudi, naj ponudi posebno svetovanje in tako pomaga pri posameznih prometnih projektih, pri katerih obstaja izrazita nenaklonjenost tveganju ali kjer je tveganje vlagateljev razdrobljeno (kot pri čezmejnih/večnacionalnih projektih in dolgoročnih/dobičkonosno zasnovanih infrastrukturnih projektih);

15.  meni, da je treba za večjo uspešnost EFSI na nacionalni in regionalni ravni ter za evropsko dodano vrednost okrepiti sodelovanje med EIB, ki usmerja EFSI, ter nacionalnimi in regionalnimi spodbujevalnimi bankami ter lokalnimi oblastmi;

16.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da majhno število prometnih projektov v okviru EFSI morda kaže, da v tem sektorju obstajajo težave pri pridobivanju večine ali vseh sredstev od zasebnih vlagateljev, tudi v primerih, ko so sredstva IPE skoraj izčrpana in do leta 2020 ni na voljo alternativnih možnosti financiranja EU; zato poziva, naj se sredstva IPE, v naslednjem finančnem okviru povečajo;

17.  obžaluje, da ni razpoložljivih podatkov o skupnem znesku za odobrene operacije v delu EFSI za mala in srednja podjetja in s tem povezane naložbe, zlasti kar zadeva prometno dobavno verigo, v aeronavtiki in železniškem sektorju, saj je zaradi tega projekte, njihove rezultate in uspešnost ter referenčna merila težko preverjati; vztraja, da je treba nerazpoložljivost podatkov rešiti; poziva Komisijo, naj posebno pozornost nameni zagotavljanju večje podpore MSP in lokalnim ter regionalnim organom;

18.  predlaga Komisiji, naj v svojih rednih poročilih našteje projekte, ki so prejeli nepovratna sredstva IPE v kombinaciji s sredstvi EFSI;

19.  priporoča izboljšanje prepoznavnosti financiranja iz EFSI z odločnim ukrepanjem na ravni EU prek informacijske kampanje za obveščanje in izvedbe logotipa EFSI.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

23.3.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

36

2

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Lucy Anderson, Inés Ayala Sender, Georges Bach, Deirdre Clune, Michael Cramer, Luis de Grandes Pascual, Ismail Ertug, Jacqueline Foster, Tania González Peñas, Dieter-Lebrecht Koch, Merja Kyllönen, Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Peter Lundgren, Gesine Meissner, Cláudia Monteiro de Aguiar, Jens Nilsson, Markus Pieper, Gabriele Preuß, Christine Revault D’Allonnes Bonnefoy, Dominique Riquet, Massimiliano Salini, Jill Seymour, Claudia Țapardel, Keith Taylor, Pavel Telička, István Ujhelyi, Wim van de Camp, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi), Janusz Zemke, Roberts Zīle, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Hugues Bayet, Mark Demesmaeker, Bas Eickhout, Markus Ferber, Patricija Šulin, Matthijs van Miltenburg

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Herbert Dorfmann

(1)

www.missing-rail-links.eu


MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (10.11.2016)

za Odbor za proračun in Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o izvajanju Evropskega sklada za strateške naložbe

(2016/2064(INI))

Pripravljavec mnenja: Emmanuel Maurel

POBUDE

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za proračun in Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojna odbora, da v svoj predlog resolucije vključita naslednje pobude:

1.  meni, da je lahko Evropski sklad za strateške naložbe glede na to, da je namenjen financiranju tveganih in inovativnih projektov, tudi instrument za spodbujanje rasti in zaposlovanja v EU ter za pospeševanje razvoja močne, trajnostne in konkurenčne industrije, če se vzpostavi istočasno z učinkovitimi instrumenti trgovinske zaščite; v zvezi s tem poziva k večji vlogi Evropskega sklada za strateške naložbe v okviru agende za kohezijo, in sicer z izboljšanjem sektorskega in geografskega ravnotežja naložb v tem okviru; meni, da bi bilo treba odpraviti ovire pri povezovanju Evropskega sklada za strateške naložbe z drugimi instrumenti (zlasti z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi) ter razširiti število sektorjev, ki so upravičeni do njegovih sredstev;

2.  želi spomniti, da namerava v Evropski sklad za strateške naložbe prispevati tudi Kitajska in da je Komisija poudarila, da ji v zameno za to ne bo dodelila nobenih pravic, sploh pa ne na področju upravljanja; poudarja, da prispevki Kitajske ne smejo biti povezani z vprašanjem statusa tržnega gospodarstva, poziva Evropsko investicijsko banko, naj zagotovi preglednost pri upravljanju sredstev in glede izvora javnih in zasebnih prispevkov in prispevkov tretjih strani in naj predloži konkretne podatke, tudi o specifičnih projektih in tujih vlagateljih, ter opozarja na zahteve glede poročanja Parlamentu v uredbi o Evropskem skladu za strateške naložbe; ponovno izjavlja, da morajo vsi morebitni prihodnji prispevki tretjih držav izpolnjevati vsa pravila EU glede javnih naročil in delovnega prava ter okoljske predpise, ter pričakuje, da se bodo pri odločitvah glede financiranja projektov v okviru Evropskega sklada za strateške naložbe v celoti spoštovala socialna in okoljska merila, ki se uporabljajo za projekte Evropske investicijske banke;

3.  meni, da mora EU nujno karseda diverzificirati vire financiranja in predvsem privabiti zasebne naložbe;

4.  poudarja, da mala in srednja podjetja tvorijo hrbtenico evropskega gospodarstva, vendar le 13 % teh podjetij trguje zunaj EU; meni, da bi moral Evropski sklad za strateške naložbe skupaj s programom COSME dati prednost internacionalizaciji malih in srednjih podjetij s podporo konkretnim projektom, tako da bi podprl izvozne dejavnosti evropskih malih in srednjih podjetij; ponovno poziva k izboljšanju obstoječih orodij, k boljši komunikaciji Komisije in Evropske investicijske banke o razpoložljivi pomoči in h krepitvi vloge Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe, da bi bila njegova naloga tudi zagotavljati izvozno pomoč; meni, da morajo mala in srednja podjetja imeti možnost stika z rednim sogovornikom glede teh vprašanj;

5.  pozdravlja pobudo Komisije za uvedbo evropskega načrta za zunanje naložbe, da bi sprostili med 44 in 88 milijardami EUR za naložbe v Afriko in soseščino EU, hkrati pa priznava vlogo zasebnih naložb v razvojnih strategijah; poudarja, da je treba te instrumente redno ocenjevati in da ne bi smeli nadomestiti obstoječih naložb, da morajo spoštovati načelo usklajenosti politik za razvoj in načelo dodatnosti v zvezi z drugimi instrumenti ter da morajo biti namenjeni tveganim, strukturnim in, kadar je mogoče, majhnim projektom, usmerjenim v resnične potrebe posameznih držav, da bi z ustvarjanjem dostojnih delovnih mest zagotovili dejansko izboljšanje življenjskih razmer lokalnega prebivalstva in s tem prispevali k blažitvi migracijske krize;

6.  vztraja, v povezavi z načrtom za zunanje naložbe, da vlagatelji ali promotorji projekta ne smejo biti odvisni od osebe ali podjetja, ki deluje v državi, vključeni na predvideni evropski seznam nesodelujočih davčnih jurisdikcij;

7.  meni, da morajo tovrstni instrumenti spoštovati načela in cilje zunanjega delovanja Evropske unije, kot so opredeljeni v členu 21 Pogodbe o Evropski uniji in členu 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije, in da je treba spoštovanje teh načel in dosežene rezultate vključiti v poročila o izvajanju evropskega načrta za zunanje naložbe kot najpomembnejša merila za ocenjevanje učinkovitosti omenjenega načrta; poudarja, da bi moral prihodnji evropski načrt za zunanje naložbe spodbujati zasebne naložbe v Afriki in državah soseščine EU, da bi prispevali k odpravljanju temeljnih vzrokov migracij, izvajanju ciljev OZN o trajnostnem razvoju ter izvajanju pariškega podnebnega sporazuma;

8.  predlaga, naj se z evropskim načrtom za zunanje naložbe pomaga financirati mikrokreditiranje za najbolj ranljive skupine;

9.  poudarja veliko potencialno vlogo delegacij Evropske službe za zunanje delovanje pri vzpostavljanju stikov med vlagatelji in državami upravičenkami projekta; poziva, naj bo Parlament tesno vključen v spremljanje izvajanja načrta za zunanje naložbe na podlagi rednih poročil Komisije o napredku.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

9.11.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

33

0

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Laima Liucija Andrikienė, Maria Arena, Tiziana Beghin, David Borrelli, David Campbell Bannerman, Daniel Caspary, Salvatore Cicu, Santiago Fisas Ayxelà, Christofer Fjellner, Karoline Graswander-Hainz, Ska Keller, Jude Kirton-Darling, Bernd Lange, David Martin, Anne-Marie Mineur, Sorin Moisă, Alessia Maria Mosca, Franz Obermayr, Artis Pabriks, Franck Proust, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Marietje Schaake, Helmut Scholz, Joachim Schuster, Joachim Starbatty, Adam Szejnfeld, Hannu Takkula, Iuliu Winkler, Jan Zahradil

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Klaus Buchner, Nicola Danti, Syed Kamall, Frédérique Ries, Fernando Ruas, Jarosław Wałęsa

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Philippe Loiseau


MNENJE Odbora za proračunski nadzor (12.4.2017)

za Odbor za proračun in Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o izvajanju Evropskega sklada za strateške naložbe

(2016/2064(INI))

Pripravljavec mnenja: Hannu Takkula

POBUDE

Odbor za proračunski nadzor poziva Odbor za proračun ter Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojna odbora, da v svoj predlog resolucije vključita naslednje pobude:

A.  ker je naložbeni načrt za Evropo del širše strategije, ki naj bi obrnila negativni trend javnih in zasebnih naložb z mobilizacijo nove in zasebne finančne likvidnosti, ki jo je treba prenesti v realno gospodarstvo ter tako spodbuditi dolgoročne strateške in trajnostne naložbe po vsej Uniji; ker je naložbeni načrt sestavljen iz treh stebrov, ki zajemajo mobilizacijo financiranja za naložbe, usmerjanje naložb v realni sektor gospodarstva in izboljšanje naložbenega okolja v Uniji; ker je treba zaradi geografske diverzifikacije nujno izboljšati naložbeno okolje v Uniji, tako da se odpravijo ovire za naložbe; ker bi bilo treba Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) obravnavati kot dopolnitev drugih ukrepov, potrebnih za zmanjšanje naložbenih vrzeli v Uniji, in s tem, ko deluje kot jamstveni sklad, kot spodbudo za nove naložbe;

B.  ker je bil EFSI prvotno zasnovan za obravnavanje različnih oblik nedelovanja trga in neoptimalnih naložbenih okoliščin, ki izhajajo iz številnih regulativnih težav;

C.  ker je EFSI pomembno orodje, ki prispeva k ekonomski, socialni in ozemeljski koheziji ter podpira zaposlitvene možnosti, in sicer z zagotavljanjem trdne podpore malim in srednjim podjetjem;

D.  ker je pomembno, da EFSI zagotavlja ustrezne prispevke ter se tako primerno odziva na potrebe trga in uspešno privablja znaten kapital zasebnega sektorja;

E.  ker je Evropsko računsko sodišče (Računsko sodišče) izdalo mnenje, v katerem je navedlo, da so bili načrti Evropske komisije za povečanje in podaljšanje trajanja investicijskega sklada, ki je v osrčju Junckerjevega načrta, pripravljeni prekmalu in z le malo dokazi, da je povečanje upravičeno; ker je tudi ugotovilo, da ni bila pripravljena izčrpna ocena učinka in je kritiziralo črtanje določbe, v skladu s katero je nadaljnje izvajanje sklada EFSI odvisno od rezultatov neodvisne ocene;

F.  ker je Računsko sodišče poudarilo tudi, da obstaja tveganje, da je multiplikacijski učinek previsoko ocenjen, in da torej gre za pričakovane cilje in rezultate, ki niso potrjeni z oprijemljivimi, natančnimi, jasnimi in posodobljenimi statističnimi podatki;

1.  ugotavlja, da namerava EFSI prek Evropske investicijske banke (EIB) in s podporo iz proračuna EU do leta 2018 spodbuditi dodatne naložbe in nove projekte v realnem gospodarstvu v skupni vrednosti 315 milijard EUR; želi spomniti, da je EFSI orodje za spodbujanje zasebnih tržnih naložb;

2.  je seznanjen z oceno delovanja EFSI, ki jo je opravila in septembra 2016 objavila EIB; pozdravlja pozitivne naložbene tokove, ki jih je EFSI usmeril v mala in srednja podjetja, in ugotavlja, da je bil junija 2016 že dosežen 58-odstotni cilj za njihovo financiranje; pozdravlja mnenje Računskega sodišča (št. 2/2016) z naslovom EFSI: predlog za podaljšanje trajanja in širitev je prezgoden o predlogu Komisije o podaljšanju EFSI (COM(2016)0597) ter njeni oceni uporabe jamstva EU in delovanja jamstvenega sklada (SWD(2016)0297);

3.  opozarja, da bi bilo treba pri vseh projektih, ki jih podpira EFSI, izpolnjevati dodatna merila in dokumentirati podlago za to oceno; obžaluje, da preglednice kazalnikov za odobrene operacije niso objavljene; želi opomniti, da se pri tem zastavljata vprašanji glede odgovornosti in preglednosti; želi poudariti, da sta za povečanje zaupanja in privlačnosti trgov za EFSI kot učinkovitega orodja financiranja potrebna večja preglednost ter pogostejše obveščanje o merilih za večje projekte EFSI;

4.  opozarja, da ima EFSI, ki prejema podporo iz proračuna EU, za razliko od drugih sedanjih finančnih instrumentov EIB za cilj opredeliti značilne, resnično dodatne in inovativne ter bolj tvegane profile projektov skupaj z novimi partnerji iz zasebnega sektorja ter poudariti potencial EFSI za financiranje visoko tehnoloških podjetij in v prihodnost usmerjenih sektorjev, ki bi morali biti v središču programa financiranja;

5.  priznava, da sta se z začetkom izvajanja EFSI hitro spremenila profil in poslovni model EIB pri postopkih in spremljanju odobritev in pogodb;

6.  meni, da bi bilo za ustrezen odziv na potrebe po naložbah in boljše obravnavanje potreb držav in sektorjev primerno na nacionalni ravni izvesti predhodno analizo morebitnih razlogov za vrzeli na trgu in pri zasebnih naložbah v sektorjih in vrstah dejavnosti, dodeljenih EFSI;

7.  poudarja, da je pri izvajanju izbranih projektov bistveno upoštevati in okrepiti čezmejno evropsko dodano vrednost in ugotoviti, ali učinkovito prispevajo k obstoječim skupnim političnim in gospodarskim ciljem EU;

8.  ugotavlja, da je bila geografska porazdelitev projektov doslej neenakomerna; ponovno opozarja, da bi bilo treba v korist kohezije in trajnostnih ciljev upoštevati večje geografsko ravnovesje pri izvajanju portfelja EFSI, pri čemer bi morali upoštevati potencial redko poseljenih območij v EU, pri čemer bi se morali osredotočiti na izvedljivost, uporabo in finančna merila, da bi izboljšali uspešnost sklada in okrepili njegove glavne cilje; opozarja, da EFSI kot tržni instrument sam ne more odpraviti geografskih naložbenih vrzeli v Uniji;

9.  poziva usmerjevalni odbor EFSI in naložbeni odbor, naj zagotovita, da se financiranje projektov ne bo osredotočalo na trge ali naložbe, kjer je manj očitno ali potrebno;

10.  želi opomniti, da je bil pri delu za infrastrukturo in inovacije do junija 2016 dosežen le 9-odstotni cilj; spodbuja nadaljnjo izmenjavo informacij o možnostih, ki jih ponuja EFSI za bolj tvegane inovacije;

11.  poziva EIB, naj čim bolj izboljša geografsko ravnovesje in bolj odpre sektorje, ki so združeni v portfelju EFSI, zlasti v okviru dela za infrastrukturo in inovacije ter sklopa za mala in srednja podjetja, in sicer z izboljšanjem svojih svetovalnih dejavnosti za načrtovanje projektov v državah članicah in tehnične pomoči prek Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe, vključno z možnostjo povečanja proračuna zanj, če je to utemeljeno;

12.  poziva EIB, naj poenostavi postopek vložitve vloge, in poudarja, da je treba okrepiti prepoznavnost EFSI, zanimanje zanj in ozaveščenost o njem, zlasti pri malih in srednjih podjetjih v državah članicah;

13.  poziva EIB, naj prouči tudi povečanje števila sektorjev, ki so upravičeni do sredstev EFSI (da bodo zajeti na primer okolje, biogospodarstvo ali socialna infrastruktura), ali boljšo prilagoditev vrste in velikosti projektov potrebam trga v državah članicah;

14.  meni, da je treba lokalnim in regionalnim akterjem zagotoviti ustrezno pojasnitev ali strateške smernice, zlasti kar zadeva cilje EFSI, določitev lokacije in možno kombiniranje z drugimi sredstvi Unije ali EIB; poudarja, da se EFSI ne bi smel šteti zgolj za še en dodatni finančni vir in da bi bilo treba ustrezno pozornost nameniti preprečevanju dvojnega ciljnega usmerjanja ali dvojnega financiranja;

15.  poziva EIB, naj v postopku izbire skrbno prouči resnično dodatnost, novo dinamiko in obseg multiplikacijskega učinka, ki se lahko razlikujejo glede na projekte, zlasti na področjih, kjer EIB ali Evropski investicijski sklad še ne delujeta, v primeru nedelovanja trga ali v neoptimalnih naložbenih okoliščinah;

16.  pozdravlja povečan obseg posebnih dejavnosti EIB, ki izhaja iz prvega leta in pol izvajanja EFSI ter odraža razvoj preudarne kulture prevzemanja tveganj in posojilne politike EIB;

17.  meni, da bi se morale posebne dejavnosti EIB, ki jih podpira EFSI, šteti za vektorje dodatnosti v primerjavi z drugimi finančnimi instrumenti EIB, Evropskega investicijskega sklada ali Unije, da bi se bolje obravnavalo nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene okoliščine;

18.  meni, da se učinek vzvoda med projekti razlikuje zaradi njihovega obsega, zapletenosti in soodvisnosti med pomembnimi sektorskimi izzivi ter pričakovanji končnih upravičencev glede na razmere, v katerih primanjkuje javnih sredstev; meni, da je mogoče predpostavko katerega koli povprečnega učinka vzvoda izmeriti šele na koncu naložbenega cikla, pri tem pa je treba upoštevati posebne značilnosti sektorjev; predlaga, naj se multiplikacijska metodologija EFSI uskladi z metodologijo, ki jo predlaga Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), pri tem pa naj se upoštevajo naložbeni projekti, h katerim so zavezani vlagatelji ali ki so del nacionalnih programov, ki so že obstajali ali so bili napovedani, še preden je bil vzpostavljen EFSI;

19.  poziva EIB, naj še naprej zagotavlja informacije o učinku vzvoda po operacijah in ne le na podlagi povprečja, pri čemer naj predstavi tudi obseg privabljenih zasebnih sredstev; meni tudi, da bi se morala učinkovitost ukrepov ocenjevati na podlagi potenciala finančnih instrumentov, pri tem pa bi bilo treba upoštevati količinsko opredeljive rezultate, ki jih je mogoče doseči;

20.  poudarja, kako pomembno je, da se projekti, ki bi se sicer financirali brez podpore EFSI, ne financirajo, saj bi se s tem poslabšalo finančno stanje projektov, ki resnično potrebujejo sredstva EFSI; zato poziva EIB in zlasti naložbeni odbor EFSI, naj posebno pozornost namenita ključnemu načelu dodatnosti, njegovemu razumevanju, razlagi in izvajanju, da se preprečijo nepoštene spremembe trgov;

21.  ugotavlja, da bi bilo pri izbiri projektov, ki se bodo financirali, težko izmeriti dodatnost, zato bi bilo treba enak pomen pripisati tudi drugim zahtevam, med drugim inovativnosti;

22.  poziva, da se zagotovijo popolne in ustrezne informacije o kakovostnem upravljanju v zvezi z izvajanjem načrtovanih ciljev EFSI, da bi se pokazala njihova učinkovita dodatnost in vpliv glede na merila uspešnosti, pa tudi zaradi podaljšanja EFSI po letu 2017;

23.  meni, da bi bilo treba na podlagi kazalnikov spremljanja ali dodatnosti zagotoviti ustrezne kvalitativne informacije o upravljanju za vsak projekt, zajet z jamstvom EFSI, da bi ocenili dodano vrednost in učinkovitost oziroma prispevek k politikam EU; poziva EIB, naj v svoje poročanje vključi oceno kakovosti operacij, njihovo izpostavljenost tveganju in stroške njihovega upravljanja;

24.  meni, da bi morala EIB za mobilizacijo kapitala zasebnega sektorja zmanjšati nekatera tveganja za vlagatelje, ki jih pomenijo potencialni projekti; poziva EIB, naj poveča privlačnost in prepoznavnost EFSI v naložbenih smernicah in projektih za financiranje, tako da še naprej razvija učinkovitejšo politiko za ozaveščanje potencialnih zasebnih vlagateljev in nosilcev projektov na lokalni in regionalni ravni;

25.  vztraja, da mora naložbeni odbor zaradi prevzemanja odgovornosti redno ocenjevati razvoj v rezultate usmerjenih naložb na podlagi preglednice kazalnikov, da bi opredelil projekte, ki so v smislu makroekonomskega vpliva ali spodbujevalnega učinka na rast in ustvarjanje delovnih mest dobro usmerjeni, ter ga poziva, naj nepristransko pregleda dodatnost in dodano vrednost teh projektov ter njihovo skladnost s politikami Unije ali drugimi tradicionalnimi operacijami EIB;

26.  poziva EIB, naj razkrije popolne informacije o tem, kako so bili projekti, ki prejemajo jamstvo EFSI, ocenjeni na podlagi razpredelnice kazalnikov EFSI ter povezanih meril in tehtanj, med drugim na podlagi prispevka k ciljem EFSI, dodatnosti, ekonomske in tehnične izvedljivosti projektov ter spodbujanja čim večjih zasebnih naložb;

27.  poziva k večji preglednosti postopka izbire operacij in razkritju vseh operativnih informacij o odobrenih operacijah na podlagi preglednice kazalnikov ter odgovornosti pri operacijah; meni tudi, da bi bilo treba med ocenjevanjem projektov okrepiti posvetovanja z lokalnimi in regionalnimi organi ter jih ustrezno dokumentirati;

28.  poziva k racionalizaciji ureditev upravljanja, da bi se bolje opredelile ustrezne odgovornosti Komisije in EIB, zagotovila neodvisnost, preprečila navzkrižja interesov različnih akterjev, ki sodelujejo v postopku odločanja, zlasti članov naložbenega odbora EFSI, in zaradi prevzema odgovornosti opredelilo, kdo je pred proračunskimi in zakonodajnimi organi EU odgovoren za uspešnost in obvladovanje tveganj EFSI;

29.  poudarja, da bi bilo treba povečati in okrepiti preglednost ter davčne določbe, zlasti kar zadeva določbo o izogibanju davkom;

30.  ponovno poudarja, da ima Parlament ključno vlogo pri spremljanju dodane vrednosti in dodatnosti EFSI;

31.  ponovno opozarja na revizijsko vlogo Računskega sodišča, določeno v členu 20 uredbe o EFSI; opozarja na mnenje Računskega sodišča št. 2/2016 z naslovom EFSI: predlog za podaljšanje trajanja in širitev je prezgoden; je zaskrbljen, ker je Računsko sodišče ugotovilo, da je za predlagano povečanje jamstva EU le malo dokazov; želi opomniti, da bi bilo treba v celoti spoštovati revizijske pravice Računskega sodišča, opredeljene v členu 287 PDEU;

32.  obžaluje, da predlog za podaljšanje trajanja EFSI ne vsebuje ocene učinka, kot je predvideno v smernicah za boljše pravno urejanje, in predhodnega vrednotenja za programe porabe sredstev in finančne instrumente v skladu z zahtevami iz členov 30 in 140 finančne uredbe; pozdravlja predlog Komisije (COM(2016)0597) o podaljšanju EFSI; pozdravlja predlagano izboljšanje uredbe o EFSI; obžaluje, da predlogu ni bila priložena ocena učinka in da ne upošteva načel boljšega pravnega urejanja; želi opomniti, da bi bilo treba pri morebitnem podaljšanju delovanja po letu 2020 izvesti oceno učinka, preden bi predlog predložili Parlamentu in Svetu;

33.  obžaluje, da se je EFSI štel za izjemo od zahtev finančne uredbe, čeprav proračun EU zagotavlja večino financiranja za jamstvene sklade, proračunsko jamstvo za EIB pa ustvarja znatne pogojne obveznosti za proračun EU;

34.  ugotavlja, da je učinek tveganja za EFSI pretiran; se strinja z ugotovitvijo Računskega sodišča, da bi bil učinek financiranja jamstvenega sklada iz proračuna EU manjši, če bi Komisija sprejela enake predpostavke za prvotni predlog o EFSI;

35.  poziva, naj se pojasni uporaba pravil o državni pomoči pri projektih, ki združujejo financiranje iz EFSI in strukturnih skladov.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

12.4.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

19

2

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Jonathan Arnott, Inés Ayala Sender, Tamás Deutsch, Martina Dlabajová, Luke Ming Flanagan, Ingeborg Gräßle, Cătălin Sorin Ivan, Jean-François Jalkh, Arndt Kohn, Bogusław Liberadzki, Fulvio Martusciello, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Claudia Schmidt, Bart Staes, Hannu Takkula, Indrek Tarand, Marco Valli, Derek Vaughan, Joachim Zeller

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Julia Pitera, Miroslav Poche

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

19

+

ALDE

ENF

PPE

S&D

GREENS

Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Martina Dlabajová, Hannu Takkula

Jean-François Jalkh

Tamás Deutsch, Ingeborg Gräßle, Fulvio Martusciello, Julia Pitera, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Claudia Schmidt, Joachim Zeller

Inés Ayala Sender, Cătălin Sorin Ivan, Arndt Kohn, Bogusław Liberadzki, Miroslav Poche, Derek Vaughan

Bart Staes, Indrek Tarand

2

-

EFDD

Jonathan Arnott, Marco Valli

1

0

GUE/NGL

Luke Ming Flanagan

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (31.1.2017)

za Odbor za proračun in Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

Izvajanje Evropskega sklada za strateške naložbe

(2016/2064(INI))

Pripravljavka mnenja: Romana Tomc

POBUDE

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za proračun ter Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojna odbora, da v svoj predlog resolucije vključita naslednje pobude:

1.  meni, da bi moral biti glavni cilj projektov, ki so financirani iz Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), ustvarjanje trajnostne rasti in trga dela, ki zagotavlja kakovostna delovna mesta v Evropi, kar bi izboljšalo blaginjo državljanov Evropske unije, socialno kohezijo in socialno vključenost; zato pozdravlja dejstvo, da je sklad že pomagal zagotoviti boljši dostop do financiranja;

2.  opominja, da naj bi sklad EFSI odpravil obstoječe vrzeli in neoptimalne naložbe v EU, in sicer tako, da z javnimi sredstvi poveča razpoložljivost financiranja tveganja, pa tudi mobilizira zasebni kapitala in zagotovi, da naložbe dosežejo realno gospodarstvo; meni, da bi morali projekti, ki jih financira sklad EFSI, ustvarjati dolgoročno, v inovacije usmerjeno, trajnostno in vključujočo rast, spodbujati nastajanje delovnih mest, tudi na evropskih območjih z visoko stopnjo brezposelnosti, ki povzroča težave, ter vlagati v sektorje, ki so ključni za prihodnost Evrope, zlasti prek socialnega in človeškega kapitala, evropske infrastrukture in industrije; poudarja, da bi morali vsi projekti, financirani iz sklada EFSI, temeljiti na konceptu dodatnosti, kar pomeni, da jih ne bi bilo mogoče izvesti brez podpore tega sklada; podpira oceno EIB, ki poziva k boljši opredelitvi dodatnosti;

3.  ugotavlja, da je sklad EFSI začel uspešno delovati in že prinaša otipljive rezultate v nekaterih državah članicah ter z usklajenimi ukrepi pozitivno prispeva k premagovanju pomanjkanja naložb in boju proti brezposelnosti v Evropi;

4.  meni, da bi lahko sklad EFSI pomembno prispeval k dokazovanju učinkovitosti inovativnejše uporabe proračuna EU, saj ga uporablja za spodbujanje naložb v realno gospodarstvo; poudarja, da je po mnenju Evropskega računskega sodišča še prezgodaj za ocenjevanje njegove splošne učinkovitosti;

5.  je zelo zaskrbljen, ker je večina naložb sklada EFSI osredotočena v petih najmočnejših gospodarstvih EU, kar povzroča dodatna razhajanja; obžaluje, da v številnih državah članicah ni bil podpisan ali odobren še noben projekt, financiran iz tega sklada;

6.  poudarja, da je treba sklad EFSI obravnavati kot načrt za izredne razmere, in spodbuja EIB, naj čim bolje in kot dopolnilo skladu EFSI izkoristi instrument za povezovanje Evrope (IPE) in program Obzorje 2020; želi izpostaviti, da EIB v nekaterih primerih daje prednost skladu EFSI pred tema dvema programoma; priznava, da je treba obstoj sklada EFSI podaljšati tudi po letu 2020 in povečati proračunsko jamstvo EU, vendar poudarja, da je treba povečanje, ki ga je predlagala Komisija, utemeljiti s celovito oceno učinka;

7.  poziva k okrepitvi dodatnosti projektov, financiranih iz sklada EFSI, da se izboljša geografska pokritost in poveča črpanje sredstev, zlasti na območjih z visoko stopnjo brezposelnosti, da bi močno vplivali na zaposlovanje; poudarja potrebo po nadaljnjem razvoju naložb v čezmejne projekte;

8.  poudarja, da se razmere na področju naložb v Evropi počasi izboljšujejo, vendar napredujejo počasi in se lahko ponovno poslabšajo; poudarja, da naložbe še vedno niso dosegle ravni pred krizo, naložbena vrzel pa je še naprej globoka, in zato meni, da mora biti sklad EFSI usmerjen k vsem vrstam projektov, ki ustvarjajo delovna mesta in spodbujajo trajnostno rast in razvoj;

9.  poziva Komisijo, države članice in skupino EIB, naj malim, srednjim in mikropodjetjem ter socialnim podjetjem z učinkovitejšim obveščanjem o skladu EFSI in zagotavljanjem boljšega dostopa do tehnične podpore na lokalni ravni olajšajo dostop do financiranja, s čimer se bodo povečale njihove zmogljivosti za rast, izboljšalo izvajanje projektov in ustvarjanje delovnih mest; ugotavlja, da se financiranje MSP zdi najuspešnejši del financiranja iz sklada EFSI; upošteva, da je sklop za MSP uspešen zaradi predhodno zagotovljenih sredstev v okviru drugih pobud EU za MSP, vendar bi ga bilo ob ohranitvi zahtev glede kakovosti smiselno povečati; priporoča, da se malim, srednjim in mikropodjetjem zagotovi dostop do informacij o razpoložljivem financiranju;

10.  poziva Komisijo in EIB, naj nadaljujeta lokalne oziroma nacionalne kampanje, ki pojasnjujejo in spodbujajo koristi naložbenega načrta po vsej Uniji; pozdravlja ustanovitev novih uradov EIB v državah članicah z namenom močnejše podpore in krepitve sodelovanja z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami, kar prispeva k večjemu številu projektov na območjih z visoko stopnjo brezposelnosti, ki so bila doslej manj vključena;

11.  poziva Komisijo in skupino EIB, naj okrepita svoja prizadevanja ter povečata vpliv sklada EFSI na socialnem področju in pri zaposlovanju, hkrati pa ohranita namen EFSI, da se s spodbujanjem zasebnega financiranja za strateške naložbe premosti sedanja naložbena vrzel v EU;

12.  pozdravlja okrepitev programa Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI) v okviru sklopa sklada EFSI za MSP ter oblikovanje kapitalskega instrumenta EFSI, osredotočenega na zagotavljanje ustrezne podpore za razvoj trga na področjih, kot je socialni vpliv; poziva k stalnim prizadevanjem za razvoj socialnega podjetništva ter socialnega in solidarnega gospodarstva, da bi dodatno razširili socialne, kulturne in okoljske cilje na področjih, kot je zmanjševanje revščine, zdravstveno varstvo in razvoj skupnosti;

13.  poziva države članice, naj razvijajo nacionalne in regionalne platforme ter poglobijo sodelovanje z različnimi deležniki, vključno s socialnimi partnerji, da bi razširili naložbe, ki omogočajo ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in izboljšanje gospodarske, socialne in teritorialne kohezije, ter po potrebi uporabijo EFSI za pametne naložbe v razvoj visokokakovostnih socialnih, storitev nege in zdravstvenih storitev za svoje državljane; poziva Komisijo, skupino EIB in države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja, vzpostavijo zmogljivosti, povečajo ozaveščenost, razvijejo ustrezen ekosistem ter povečajo privlačnost naložb v socialne storitve, kot so izobraževanje, usposabljanje, zdravstveno varstvo in stanovanja;

14.  želi opomniti, da sta bila veliko zanimanje posredniških bank po vsej EU za projekte skladov EFSI in njihova udeležba pri njih z namenom pridobivanja sredstev za MSP izredno uspešna;

15.  poziva Komisijo, naj sodeluje z usmerjevalnim odborom EFSI, da bi uporabili vse obstoječe možnosti za izboljšanje dostopa MSP do financiranja, s čimer bi povečali celotni obseg ukrepov za te instrumente;

16.  poziva Komisijo in skupino EIB, naj skladu EFSI omogočita boljšo povezanost s strukturnimi skladi in z različnimi skladi in finančnimi instrumenti EU, kot so evropski strukturni in investicijski skladi (skladi ESI), program EaSI, Program za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME), program InnovaFin, evropski mikrofinančni instrument Progress in drugi ustrezni skladi, obenem pa preprečita podvajanje financiranja in si prizadevata za zagotavljanje optimalnega in učinkovitega financiranja pri dopolnjevanju med njimi; poudarja, da je treba to povezovanje dodatno poenostaviti in odpraviti upravne ovire; zato poziva k ustreznemu usklajevanju med pristojnimi organi, sklad pa naj se osredotoči na regije z najvišjo stopnjo brezposelnosti in revščine, da bi tako zmanjšali neenakosti z ustvarjanjem kakovostnih delovnih mest in trajnostno rastjo, spodbujanjem socialne vključenosti in krepitvijo okoljske trajnosti; poudarja, da bi moral imeti sklad EFSI dodatno in dopolnjevalno vlogo v zvezi s kohezijsko politiko;

17.  poudarja, da začetni rezultati kažejo, da države članice z večjimi tehničnimi in upravnimi zmogljivostmi ter finančnimi institucijami bolj izkoriščajo sklad EFSI; svari, da bi se lahko zaradi tega povečala vrzel med močnimi in šibkimi regijami; poudarja, da morata EIB in Komisija nuditi več lokalne tehnične pomoči in dejavneje podpirati tiste, ki zaostajajo, ter krepiti zmogljivosti nekaterih držav za uporabo sklada EFSI;

18.  vztraja, da poraba sredstev EFSI sicer ne sme biti osredotočena na določeno regijo ali sektor oziroma dodeljena vnaprej, vendar se uporaba sklada EFSI koncentrira v državah z manj očitno naložbeno vrzeljo na trgu, kar kaže, da se premalo pozornosti namenja resničnemu odpravljanju vrzeli na trgu in omejitev na trgu dela; meni, da bi moral sklad EFSI delovati učinkoviteje s strukturnimi skladi, da bi šibkejšim regijam pomagali premostiti ovire, in meni, da bi z ustanovitvijo Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe (EIAH), ki bi delovalo bolj lokalno, zagotavljalo prilagojeno tehnično pomoč in gradilo zmogljivosti, povečali število prijav;

19.  poziva Komisijo in skupino EIB, naj se intenzivneje posvetita posvetovanju z državami članicami in deležniki, v sodelovanju z javnimi organi, javnimi investicijskimi bankami, pa tudi nacionalnimi spodbujevalnimi bankami in socialnimi partnerji, zlasti v državah, ki so doslej pokazale slabe rezultate pri črpanju sredstev iz sklada; meni, da bi moral sklad EFSI posvetiti posebno pozornost projektom za zmanjševanje brezposelnosti in projekte, usmerjene v socialne naložbe v sedanje in prihodnje sposobnosti ljudi za vključevanje na trg dela, saj imajo ti projekti visoko evropsko dodano vrednost in prispevajo k doseganju ciljev strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, obenem pa spodbujajo kohezijo in naložbe v človeški kapital; meni, da je pomembno, da sklad EFSI pokriva ključne sektorje za EU, pa tudi cilje iz Pogodbe glede krepitve gospodarske, socialne in teritorialne kohezije ter zmanjšanja regionalnih razlik; trdi, da uspešni projekti zmanjšujejo brezposelnost;

20.  poziva Komisijo in skupino EIB, naj podpirata države članice, da tako na splošno kot v okviru sklada EFSI čim bolj povečajo naložbe v projekte, usmerjene v socialno vključenost in krepitev okoljske trajnosti v najmanj naseljenih in najbolj oddaljenih regijah, ki jih je kriza najbolj prizadela, da bi tako zmanjšali razlike, zlasti na področju brezposelnosti in zaposlovanja v teh regijah in v državah z visoko stopnjo brezposelnosti in revščine, ki so še posebej prikrajšane zaradi premajhnega vlaganja v zaposlitvene možnosti, kar vodi v brezposelnost, izključenost in izseljevanje;

21.  poziva Komisijo, naj okrepi kampanjo obveščanja o skladu EFSI ter poveča njegovo prepoznavnost s pripravo informacijskega gradiva za MSP, v katerem bo na preprost in razumljiv način na konkretnih primerih pojasnjeno, kako pridobiti financiranje in katere vrste projektov sklad EFSI financira;

22.  opozarja, da za sklad EFSI še ni bila izvedena ocena in analiza vzrokov za naložbeno vrzel ter potreb trga in pristopa za njihovo obravnavanje; poziva Komisijo, naj predloži to oceno; obžaluje, da Komisija v oceno sklada EFSI ni vključila števila, vrste in predvidenega razvoja delovnih mest, ki jih je ta sklad do zdaj ustvaril, prav tako pa ni ocenila učinka glede na spol; poziva Komisijo, naj vzpostavi zaposlovalne cilje in zagotovi, da se prispevek sklada EFSI k rasti in ustvarjanju delovnih mest ustrezno meri in spremlja, naj preuči in oceni učinek projektov sklada EFSI na število ustvarjenih delovnih mest ter realni učinek teh naložb v neposredna in posredna delovna mesta, obenem pa naj beleži rezultate, ki jih sklad doseže, po sektorjih in državah, s posebnim poudarkom na MSP;

23.  opozarja, da je treba redno objavljati nove številke in posodobljene podatke, vključno z neodvisnimi ocenami, na osnovi do zdaj pridobljenih izkušenj; je seznanjen s težavami pri ocenjevanju tega področja, saj je potreben čas, da se projekti razvijejo in da je mogoče oceniti njihov učinek, ter v zvezi s tem poziva skupino EIB, naj oblikuje najboljše metode za zbiranje in ocenjevanje teh rezultatov v naslednjem pregledu, pri tem pa upošteva tudi dolgoročni učinek po prenehanju sklada EFSI; meni, da je treba povečati prizadevanja za vzpostavitev kazalnikov uspešnosti, ki merijo cilje in rezultate vsakega posameznega projekta; pozdravlja poročila o rasti in zaposlovanju za instrumente, uporabljene v sklopu sklada EFSI za MSP, ter poročanje o socialnem učinku v okviru finančnega instrumenta jamstva EaSI in pilotnih instrumentov s socialnim učinkom iz sklopa sklada EFSI za MSP ter podpira nadaljnjo uporabo tega načina poročanja;

24.  meni, da so čezmejni infrastrukturni projekti ključni za dokončanje enotnega trga, pa tudi za izboljšanje zaposlitvenih možnosti; poziva Komisijo in Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe, naj se osredotočita na zagotavljanje tehnične podpore in izgradnjo zmogljivosti, da bi povečali število takih projektov ter njihovo kakovost in vpliv;

25.  poziva države članice, naj določijo jasnejše nacionalne prednostne naloge, tudi v zvezi z ustvarjanjem delovnih mest ter socialnimi naložbami, in pripravijo projekte ob podpori Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe; meni, da bi morala EIB zagotoviti ustrezen pretok povratnih informacij s Komisijo o morebitnih regulativnih ovirah, ki bi lahko preprečevale izvedbo dobrih projektov na različnih ravneh; poziva Komisijo k boljšemu sodelovanju z državami članicami v okviru evropskega semestra, da bodo začele v najkrajšem možnem času uresničevati priporočila, zlasti z izvajanjem gospodarskih in socialnih reform, da bi odpravile nacionalne ovire za naložbe in ustvarile podjetjem prijazno okolje; želi opomniti, da je mogoče uspeti samo s „tvornim trikotnikom“, tj. kombinacijo strukturnih reform, opredeljenih v priporočilih za posamezne države, odgovorne fiskalne politike in naložb; poudarja, da mora biti delovanje sklada EFSI pregledno, sklad pa mora biti odgovoren Parlamentu, in sicer z zagotavljanjem razkritja podrobnih in zanesljivih proračunskih informacij ter dostopa do finančnih podatkov v zvezi s projekti, ki jih financira EIB;

26.  pozdravlja predlog Komisije v drugi fazi sklada EFSI za povečanje preglednosti pri izboru projektov, in sicer z zahtevo, da investicijski odbor sklada EFSI pojasni svoje odločitve in navede razloge za odobritev financiranja, ter predlog o objavi pregleda stanja projektov sklada EFSI takoj po njihovem podpisu, pri čemer se izključijo poslovno občutljive informacije; ugotavlja, da so ključni kazalniki, kot sta ustvarjanje delovnih mest ter razvoj znanja in spretnosti;

27.  pozdravlja dejstvo, da bo Komisija v tesnem sodelovanju z EIB dodatno okrepila obveščanje o skladu EFSI in Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe, da bi tako povečala ozaveščenost o razpoložljivosti sredstev in tehnične pomoči v vsej Uniji; meni, da lahko informacije o rešitvah, povezanih s financiranjem, tehnični pomoči in postopkih, vključno s primeri dobre prakse in študijami primerov, spodbudijo nove ideje in povečajo pobude na področju naložb;

28.  poudarja, da je treba zagotoviti skladnost projektov sklada EFSI z Listino EU o temeljnih pravicah, vključno s pravico do poštenih in pravičnih delovnih pogojev; poudarja zlasti, da je treba zagotoviti spoštovanje pravice do obveščanja in posvetovanja z delavci.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

25.1.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

41

10

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Laura Agea, Brando Benifei, Vilija Blinkevičiūtė, Enrique Calvet Chambon, Ole Christensen, Martina Dlabajová, Labros Fundulis (Lampros Fountoulis), Arne Gericke, Marian Harkin, Czesław Hoc, Agnes Jongerius, Rina Ronja Kari, Jan Keller, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Jean Lambert, Jérôme Lavrilleux, Patrick Le Hyaric, Jeroen Lenaers, Verónica Lope Fontagné, Javi López, Thomas Mann, Dominique Martin, Joëlle Mélin, Elisabeth Morin-Chartier, João Pimenta Lopes, Georgi Pirinski, Terry Reintke, Sofia Ribeiro, Robert Rochefort, Claude Rolin, Anne Sander, Sven Schulze, Siôn Simon, Jutta Steinruck, Romana Tomc, Yana Toom, Ulrike Trebesius, Marita Ulvskog, Renate Weber, Jana Žitňanská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Georges Bach, Heinz K. Becker, Lynn Boylan, Dieter-Lebrecht Koch, Paloma López Bermejo, Edouard Martin, Evelyn Regner, Csaba Sógor, Helga Stevens, Flavio Zanonato

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Marco Valli

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V PRISTOJNEM ODBORU

41

+

ALDE

ECR

PPE

S&D

VERTS/ALE

Enrique Calvet Chambon, Martina Dlabajová, Marian Harkin, Robert Rochefort, Yana Toom, Renate Weber

Arne Gericke, Czesław Hoc, Helga Stevens, Ulrike Trebesius, Jana Žitňanská

Georges Bach, Heinz K. Becker, Dieter-Lebrecht Koch, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Jérôme Lavrilleux, Jeroen Lenaers, Verónica Lope Fontagné, Thomas Mann, Elisabeth Morin-Chartier, Sofia Ribeiro, Claude Rolin, Anne Sander, Sven Schulze, Csaba Sógor, Romana Tomc

Brando Benifei, Vilija Blinkevičiūtė, Ole Christensen, Agnes Jongerius, Jan Keller, Javi López, Edouard Martin, Georgi Pirinski, Evelyn Regner, Siôn Simon, Jutta Steinruck, Marita Ulvskog, Flavio Zanonato

Jean Lambert, Terry Reintke

 

10

-

EFDD

ENF

GUE/NGL

NI

 

Laura Agea, Marco Valli

Dominique Martin, Joëlle Mélin

Lynn Boylan, Rina Ronja Kari, Patrick Le Hyaric, Paloma López Bermejo, João Pimenta Lopes

Labros Fundulis (Lampros Fountoulis)

 

0

0

 

 

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (11.10.2016)

za Odbor za proračun in Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o izvajanju Evropskega sklada za strateške naložbe

(2016/2064(INI))

Pripravljavec mnenja: Nicola Danti

POBUDE

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za proračun ter Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojna odbora, da v svoj predlog resolucije vključita naslednje pobude:

1.  ugotavlja, da se je izvajanje Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), ki polno deluje šele kratek čas, začelo uspešno, saj so bili že doseženi konkretni rezultati in je z usklajenim delovanjem spodbudil k naložbam, da bi odpravili njihovo pomanjkanje in premajhno konkurenčnost v Evropi; vendar poudarja, da je treba izvajanje bistveno pospešiti in tako doseči še boljše rezultate, zlasti v državah članicah, v katerih ni bilo veliko financiranja iz EFSI, da bodo cilji instrumenta v celoti doseženi;

2.  poudarja, da je vodilno načelo Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), uporabljati zasebne, na trgu temelječe naložbe, pri čemer izhaja v celoti iz povpraševanja, zato poziva Komisijo, naj razišče možnosti, da bi jamstva sklada uporabili za spodbujanje udeležbe širših virov naložb, kot so pokojninski skladi, državni premoženjski skladi in socialne naložbe kot sofinancerjev pri ključnih projektih;

3.  poudarja, da bi moral EFSI pri svojih projektih zagotoviti večjo dodatno vrednost v smislu preseganja običajnih dejavnosti Evropske investicijske banke, kot je določeno v členu 5 Uredbe (EU) 2015/1017; poudarja, da bi moral EFSI glede na to, da so bila sredstva zanj preusmerjena iz programov EU za raziskave, inovacije in infrastrukturo, podpirati strateške naložbe, povezane s projekti, za katere ni mogoče pridobiti finančnih sredstev zaradi nedelovanja trga, naložbenih razmer, ki niso optimalne, ali visoke ravni tveganja; pri tem poziva Komisijo, naj temeljito oceni dodatno vrednost projektov, ki se že financirajo v okviru EFSI, ter naj na osnovi pridobljenih rezultatov določi jasna pravila in merila za opredelitev dodatne vrednosti; poleg tega opozarja, da bi moral EFSI pri opredelitvi meril za uporabo jamstva EU poleg dejavnika dobičkonosnosti upoštevati tudi pozitivne dolgoročne učinke za enotni trg v smislu pametne, trajnostne in vključujoče rasti, ustvarjanja delovnih mest in kohezije;

4.  ugotavlja, da visok prag za najmanjšo vrednost projektov (50 milijonov EUR) kljub številnim uspešnim infrastrukturnim in inovacijskim projektom omejuje število projektov, ki bi jih lahko izvedli s pomočjo sklada EFSI zlasti v manjših državah članicah; zato poziva k znižanju najnižjega možnega praga za financiranje projektov;

5.  poudarja, da je razdelek EFSI, ki je namenjen za mala in srednja podjetja, pravi uspeh in dobra priložnost za zagonska podjetja, mala in srednja podjetja ter podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, da pa ga je treba še izboljšati tako kot naložbe v razdelek za infrastrukturo in inovacije; zato pozdravlja namero Komisije, da razširi in okrepi razdelek EFSI, ki je namenjen za mala in srednja podjetja; poudarja, da je treba poiskati finančne vire za podpiranje malih in srednjih podjetij pri izvajanju projektov na mednarodni ravni, in poziva, naj se malim in srednjim podjetjem ponudijo dodatne možnosti za pridobitev finančnih sredstev za bolj tvegane projekte, zlasti v digitalnem sektorju; poudarja tudi, da ne bi smeli pozabiti na velike naložbene projekte, zlasti na področju infrastrukture in inovacij; opozarja, da je treba dati na voljo sredstva za programe digitalne preobrazbe, s čimer bi podprli mala in srednja podjetja, ki jih je prizadel digitalni prehod, ter spodbudili nov in inovativen tehnološki razvoj, pri katerem bi uveljavljena podjetja in zagonska podjetja tesneje sodelovala;

6.  ugotavlja, da sta bila veliko zanimanje posredniških bank za projekte EFSI v vsej EU in njihova udeležba pri njih za namene dodeljevanja sredstev za mala in srednja podjetja, izredno uspešna; spodbuja Komisijo, naj sodeluje z usmerjevalnim odborom EFSI, da bi uporabili vse obstoječe možnosti iz uredbe o EFSI za okrepitev dostopa malih in srednjih podjetij do finančnih sredstev, s čimer bi povečali celotni obseg ukrepov za te instrumente, Evropskemu investicijskemu skladu pa omogočili financiranje precej večjega obsega operacij;

7.  poziva k boljšemu usklajevanju in sinergijam med EFSI in drugimi skladi EU, zlasti evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi, da bi spodbujali učinkovitejšo porabo in močnejšo kohezijo v Evropi ter zagotovili široko geografsko pokritost EFSI, predvsem v državah, v katerih je raven financiranja iz EFSI nizka, s čimer bi zagotovili večjo enotnost naložb in zmanjšali regionalne neenakosti; poleg tega poziva k tesnejšemu sodelovanju z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami, lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter ustreznimi deležniki, tudi pri nadaljnjem spodbujanju vzpostavitve naložbenih platform za združevanje sektorskih in geografskih naložbenih priložnosti;

8.  poudarja, da mora EFSI delovati bolj pregledno, poleg tega pa je treba med državljani in potencialnimi upravičenci nadalje širiti informacije o projektih in njihovih rezultatih; poziva Komisijo, naj si prizadeva za boljšo ozaveščenost o skladu EFSI z bolj usmerjeno komunikacijo in svetovanjem; predlaga, da se za mala in srednja podjetja pripravi informativno gradivo, v katerem bo na preprost in razumljiv način na konkretnih primerih pojasnjeno, kako pridobiti finančna sredstva in katere vrste projektov EFSI financira;

9.  meni, da je treba vse pogodbe, ki jih je EIB podpisala s svojimi strankami, pa naj bodo javne ali zasebne, sistematično razkriti, da bi dokazali dodatno vrednost projektov EFSI, javnosti pa pokazali, da za projekte, ki se tako financirajo, veljajo strogi standardi; poudarja, da je treba izboljšati Evropski portal naložbenih projektov in Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe, da bi vzpostavili povezavo z realnim sektorjem in okrepili sodelovanje z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami, povečali prepoznavnost projektov in zagotovili visokokakovostno tehnično pomoč potencialnim spodbujevalcem;

10.  meni, da je EFSI bistven za dokončanje in spodbujanje enotnega trga; v zvezi s tem poudarja, da je treba tudi v okviru procesa evropskega semestra okrepiti tretji steber naložbenega načrta za Evropo, da bi oblikovali bolj gotovo, enotno in naložbam naklonjeno regulativno okolje EU, pri čemer se je treba osredotočiti zlasti na strateške cilje, kot sta dokončanje v celoti povezanega, konkurenčnega in dobro delujočega enotnega trga in razvoj v inovacije usmerjenega enotnega digitalnega trga, ter na ključne ukrepe, ki te cilje podpirajo; ugotavlja, da so obveznosti EFSI glede projektov v digitalnem sektorju skrajno nezadostne;

11.  poziva države članice in deležnike, naj še naprej preučujejo in spodbujajo naložbene priložnosti na področju digitalnih vsebin in storitev, razširjene, dostopne in varne visokohitrostne širokopasovne infrastrukture ter telekomunikacijske infrastrukture, kar je pogoj za dejansko uveljavljanje pravic potrošnikov v smislu dostopa do vsebin, kakovosti storitev in nizkih stroškov; poudarja pomen premagovanja različnih ravni razvoja infrastrukture med regijami v Evropi ter med mestnimi in podeželskimi predeli; poudarja pomen financiranja ustanavljanja tehnoloških centrov v manj industrializiranih regijah, da bi z zagotavljanjem visoko kakovostnih delovnih mest in podpore razvoju spretnosti in znanja zmanjšali regionalne neenakosti ter oživili lokalna gospodarstva;

12.  pozdravlja nedavni predlog Komisije, da se delovanje EFSI nadaljuje tudi po letu 2018, da bi se odpravila sedanja naložbena vrzel v Evropi ter še naprej uporabljal kapital zasebnega sektorja.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

11.10.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

27

7

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Catherine Bearder, Dita Charanzová, Carlos Coelho, Lara Comi, Anna Maria Corazza Bildt, Daniel Dalton, Nicola Danti, Dennis de Jong, Pascal Durand, Vicky Ford, Ildikó Gáll-Pelcz, Evelyne Gebhardt, Maria Grapini, Sergio Gutiérrez Prieto, Robert Jarosław Iwaszkiewicz, Liisa Jaakonsaari, Antonio López-Istúriz White, Marlene Mizzi, Eva Paunova, Jiří Pospíšil, Virginie Rozière, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Olga Sehnalová, Igor Šoltes, Ivan Štefanec, Catherine Stihler, Róża Gräfin von Thun und Hohenstein, Mylène Troszczynski, Mihai Ţurcanu, Anneleen Van Bossuyt, Marco Zullo

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Pascal Arimont, Birgit Collin-Langen, Morten Løkkegaard, Julia Reda, Marc Tarabella, Sabine Verheyen


MNENJE Odbora za regionalni razvoj (13.10.2016)

za Odbor za proračun in Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o izvajanju Evropskega sklada za strateške naložbe

(2016/2064(INI))

Pripravljavka mnenja: Mercedes Bresso

POBUDE

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za proračun in Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojna odbora, da v svoj predlog resolucije vključita naslednje pobude:

1.  opozarja, da je kohezijska politika glavna naložbena politika Unije, njen cilj pa je zmanjšati regionalne neenakosti in prispevati k strategijam Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast; je seznanjen s prvimi rezultati Evropskega sklada za strateške naložbe (sklad EFSI), povezanimi z mobilizacijo zasebnih naložb, zlasti v korist malih in srednjih podjetij; opozarja, da mora sklad EFSI prispevati tudi k ekonomski, socialni in teritorialni koheziji in da si je treba prizadevati za okrepitev sinergij in dopolnjevanje med skladom EFSI, evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi (skladi ESI) ter drugimi programi EU; poudarja, kako pomembno je zagotoviti, da bo sklad EFSI dopolnjeval druge pobude EIB in programe, ki jih financira EU, saj je bil ta vidik v dosedanjem procesu izvajanja pri obravnavi tržnih neuspehov ali subobtimalnih naložb pogosto spregledan;

2.  odobrava naložbene projekte, ki jih je odobril upravni odbor EIB, pri katerih je opaziti skupino dejavnosti z višjo stopnjo tveganja, ki v okviru dejavnosti finančnih institucij ali kohezijske politike ne bi bili financirani; vseeno opaža, da številne od teh dejavnosti upoštevajo merila za pomoč in upravičenost skladov ESI, zlasti Evropskega sklada za regionalni razvoj; poziva k bolj tveganim odobrenim naložbenim projektom, ki bodo prinesli več vrednosti gospodarstvu in zapolnili tržne niše, ki bi sicer še naprej ostale večje naložbene vrzeli;

3.  poziva Komisijo in EIB, naj okrepita prizadevanja za vzpostavitev mehanizmov, vključno z naborom meril, s katerimi bi zagotovili preverjanje dodatnosti;

4.  poziva Komisijo, naj v sodelovanju z EIB predloži poglobljeno analizo o doslej podprtih projektih, tudi za mala in srednja podjetja, da bi ocenili, ali je pomoč sklada EFSI smiselna, kakšni so obeti za prihodnjo podporo in ali bi bilo smiselno razširiti sklad, prav tako pa naj posreduje celotne podatke in informacije o napredku v zvezi z malimi in srednjimi podjetji;

5.  je seznanjen z objavo novih smernic Komisije z dne 22. februarja 2016 o kombinaciji uporabe skladov ESI in EFSI, pa tudi smernic sklada EFSI glede naložbenih platform, ki sta jih 18. marca objavili Komisija in EIB; vseeno ugotavlja, da je obseg sinergij med skladi EFSI in ESI še vedno zelo majhen, in poziva Komisijo, Evropsko investicijsko banko, nacionalne in regionalne spodbujevalne banke in institucije ter upravljavske organe, naj pospešeno oblikujejo in izvajajo nadaljnje sinergije, da bi zagotovili širše geografsko pokritje sklada EFSI;

6.  je zaskrbljen zaradi predloga Komisije, po katerem bi morali v primerih, ko se instrumenta uporabljata v kombinaciji, tranšo naložbe z največjim tveganjem namesto sklada EFSI pokrivati skladi ESI; meni, da to povzroča pravno negotovost pri uporabi skladov ESI in je v nasprotju s prvotno utemeljitvijo, da sklad EFSI zagotavlja novo sposobnost prevzemanja tveganj glede naložb EU;

7.  izraža zaskrbljenost zaradi obrobne vloge Evropskega parlamenta pri izvajanju sklada EFSI ter zaradi premalo preglednih meril pri izbiri ustreznih projektov, pa tudi zaradi zneskov, ki so tem projektom dodeljeni in ki se v mnogih primerih ne razkrijejo;

8.  opaža, da smernice in ukrepi Komisije glede doseganja sinergij niso dovolj poglobljeni; ugotavlja, da dosedanjo kombinirano uporabo skladov ESI in sklada EFSI določa povpraševanje lokalnih organov in akterjev po načelu od spodaj navzgor;

9.  meni, da bi morali Komisija, Evropska investicijska banka, Odbor regij, države članice in upravljavski organi, tudi tisti na regionalni ravni, bolje sodelovati, da bi se predlagali bolj povezani in dopolnitveni projekti skladov ESI in EFSI z dodano evropsko vrednostjo, s čimer bi spodbudili teritorialni razvoj in kohezijsko politiko; ugotavlja, da bi projekti v krožnem gospodarstvu lahko ponudili primer povezanih projektov skladov ESI in EFSI, saj spodbujajo vlogo lokalnih in regionalnih organov pri omogočanju prehoda v trajnostno, z viri gospodarno in konkurenčno gospodarstvo, obenem pa so skladni z naložbenim profilom projektov, ki se financirajo iz sklada EFSI;

10.  meni, da je treba obvezno upoštevati različne razvojne potrebe regij na področju gospodarstva in infrastrukture, pa tudi geografsko raznolikost držav članic, pri tem pa paziti, da pri opredeljevanju upravičenosti projektov ne pride do poseganja, ki bi povzročilo nezadostno razpršenost sredstev; poudarja, kako pomembno je oblikovati tudi tematske in čezmejne projekte, s katerimi bi lahko zagotovili kohezijo in ustvarili večjo evropsko dodano vrednost, in meni, da bi bilo treba v ta namen razviti enotne smernice za čezmejne projekte; spodbuja vse države članice, naj opredelijo in poenostavijo proces vključevanja nacionalnih in regionalnih spodbujevalnih bank, ki so ključne pri vzpostavitvi naložbenih platform s tematsko ali regionalno osredotočenostjo;

11.  da bi pospešili izvajanje projektov sklada EFSI in njihovo sinergijo s skladi ESI, poziva Komisijo in države članice, naj olajšajo uporabo alternativnih modelov financiranja, kot so javno-zasebna partnerstva, ter poenostavijo zakonodajni okvir na področju pravil o državni pomoči; poziva države članice, naj s pomočjo svetovalnega vozlišča pripravijo dinamične sezname zrelih naložbenih projektov, pri čemer naj jih optimalno strukturirajo, da bi zagotovili večjo uporabo finančnih instrumentov in dopolnjevanja med skladom EFSI in skladi ESI;

12.  poziva Komisijo in EIB, naj si prizadevata, da se nesodelujočim regijam prek naložb v tehnično pomoč na terenu omogoči izvajanje regionalno uravnoteženih projektnih dejavnosti; meni, da bi bilo treba pospešiti vzpostavitev lokalnih naložbenih platform – točk srečanja za javna sredstva in zasebno financiranje;

13.  se sklicuje na izkušnje iz dejavnosti kohezijske politike, ki kažejo, da je tehnična pomoč zasebnim in javnim prejemnikom najbolj potrebna na regionalni in lokalni ravni; zato poziva Komisijo in EIB, naj na prožen in odprt način vključita finančne posrednike in krovne organizacije; meni, da bi bilo treba v regijah s slabšo uspešnostjo izvesti dosledno kampanjo obveščanja o naložbenih projektih sklada EFSI;

14.  meni, da je treba pri projektih sklada EFSI, ki dopolnjujejo financiranje iz skladov ESI, spoštovati zahteve za tematsko osredotočenost; ugotavlja, da je treba pospešiti izvajanje projektov EFSI, pri tem pa upoštevati prednostne naloge držav članic v zvezi s skladi ESI in EFSI;

15.  meni, da bi morala biti izbor dejavnosti, ki se financirajo iz sklada EFSI, in upravljanje projektov bolj pregledna in odgovorna, temeljiti na vnaprej opredeljenih merilih in po potrebi že zgodaj vključevati lokalne in regionalne deležnike; ugotavlja, da je treba v izbiranje projektov, ki so v lokalnem in regionalnem interesu, bolje vključiti lokalne in regionalne organe; poudarja, da bi morala Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe (EIAH) in investicijski odbor sklada EFSI za promocijo in dopolnjevanje skupnih projektov skladov ESI in EFSI uporabiti strokovno znanje in izkušnje regionalnih in lokalnih organov; zato bi moralo vozlišče EIAH igrati dejavno vlogo pri tem, da se lokalnim in regionalnim organom omogoči čim boljši izkoristek sklada EFSI; spodbuja države članice ter lokalne in regionalne organe, naj na Evropskem portalu naložbenih projektov predstavijo projekte, ki bi jih lahko dopolnilno financirali iz skladov ESI in sklada EFSI, da bi na svoje ozemlje pritegnili naložbe;

16.  poudarja, da je treba v podporo usklajenosti in sinergijam med skladi EU in drugimi programi okrepiti nacionalno in regionalno platformo; hkrati poziva, naj se upravne instrumente uvede na ravni držav članic, da se lahko projekte, predlagane za financiranje, usmeri na primerne instrumente glede na njihovo naravo;

17.  poziva Komisijo, naj preprečuje dvojno usmerjanje, tj. financiranje iz sklada EFSI za projekte, ki bi jih bilo mogoče prav tako dobro financirati iz skladov ESI; zaradi pomena dodatnosti in dopolnjevanja poziva k večji prepoznavnosti skladov ESI in obveščanju o njih, namesto da bi Komisija precej enostransko poudarjala sklad EFSI, kot to počne sedaj;

18.  opozarja, da mora Parlament igrati ključno vlogo pri spremljanju učinka teh strategij in projektov, da bi spodbudili zaposlovanje ter trajnostno in gospodarsko rast; opozarja, da mora Parlament prav tako prevzeti pomembno vlogo pri spremljanju učinka sinergij in dopolnjevanja med skladom EFSI in skladi ESI ter drugimi programi Unije.

IZID KONČNEGA GLASOVANJAV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

11.10.2016

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

28

3

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pascal Arimont, Franc Bogovič, Mercedes Bresso, Rosa D’Amato, Krzysztof Hetman, Ivan Jakovčić, Constanze Krehl, Louis-Joseph Manscour, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Jens Nilsson, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Konstantinos Papadakis, Mirosław Piotrowski, Stanislav Polčák, Julia Reid, Terry Reintke, Liliana Rodrigues, Fernando Ruas, Monika Smolková, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Ruža Tomašić, Ramón Luis Valcárcel Siso, Matthijs van Miltenburg, Lambert van Nistelrooij, Derek Vaughan, Joachim Zeller

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Viorica Dăncilă, Josu Juaristi Abaunz, Bronis Ropė, Peter Simon, Branislav Škripek, Damiano Zoffoli


MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje (23.3.2017)

za Odbor za proračun in Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o izvajanju Evropskega sklada za strateške naložbe

(2016/2064(INI))

Pripravljavka mnenja: Jill Evans

POBUDE

Odbor za kulturo in izobraževanje poziva Odbor za proračun in Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojna odbora, da v svoj predlog resolucije vključita naslednje pobude:

1.  razočarano ugotavlja, da so bili le 4 % sredstev Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) – tako za infrastrukturo in inovacije kot tudi za sklop za MSP – dodeljeni tematskim ciljem, opredeljenim v členu 9(2)(g) uredbe o skladu EFSI, in da je bil le delček tega 4-odstotnega deleža namenjen kulturnemu in izobraževalnemu sektorju;

2.  prav tako ugotavlja, da je treba poskrbeti za bolj uravnoteženo geografsko razporeditev sredstev sklada EFSI; želi opomniti, da se večina projektov sklada EFSI odobri v zahodnoevropskih regijah z boljšim gospodarskim položajem; zato poziva k okrepitvi prizadevanj, da bi natančneje preučili in pregledali posebne potrebe in vrzeli v državah, ki podporo sklada EFSI uporabljajo v manjši meri, ter zagotovili več tehnične pomoči ter lokalne in sektorske podpore, da bi sklad dosegel vse države članice;

3.  poudarja, da je med deležniki v kulturnem in ustvarjalnem sektorju opaziti zanimanje za financiranje iz sklada EFSI, pa tudi za možnosti, ki jih sklop za mala in srednja podjetja ponuja temu sektorju; obžaluje premajhno ozaveščenost o Evropskem skladu za strateške naložbe ter možnostih in orodjih financiranja, ki jih ponuja; vztraja, da mora Komisija sprejeti nove in okrepiti že obstoječe pobude na področju komunikacije, jih prilagoditi potrebam kulturnega in ustvarjalnega sektorja ter jih, med drugim s pomočjo centrov Ustvarjalne Evrope, začeti izvajati v državah članicah;

4.  je seznanjen, da kulturni in ustvarjalni sektor sestavljajo predvsem mala in srednja podjetja z višjo stopnjo tveganja; ob tem želi opozoriti, da bi naložbene platforme lahko olajšale domet financiranja iz sklada EFSI, saj bi lahko združile manjše projekte in omogočile skupinske pogodbe; poziva organe upravljanja sklada, naj namenijo več pozornosti naložbenim platformam, da se čim bolj povečajo koristi, ki bi jih lahko prinesle pri odpravljanju naložbenih ovir; poziva EIB, naj deležnikom zagotovi več informacij o platformah; opozarja, da evropska združenja, ki delujejo na področju kulture in izobraževanja, že imajo članske mreže s sektorskim in geografskim znanjem, s katerim bi lahko bolje usmerjali ukrepe ozaveščanja; poudarja, da bi lahko imelo Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe pomembno vlogo pri vzpostavljanju naložbenih platform, ki bi lahko pomagale zagotoviti bolj uravnoteženo geografsko in sektorsko razporeditev;

5.  verjame, da potrebuje kulturni in ustvarjalni sektor ciljno usmerjeno svetovanje, da bo razumel možnosti financiranja in postopke, ki jih nudi sklad EFSI, in da je treba podpreti finančne posrednike, da bodo bolje razumeli kulturni in ustvarjalni sektor in njegove potrebe; v zvezi s tem pozdravlja predlog o skladu EFSI 2.0, s pomočjo katerega bi okrepili vlogo Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe na nacionalni, regionalni in lokalni ravni; vztraja, da mora imeti svetovalno vozlišče na voljo ustrezne vire, da bo lahko izobraževalnemu in kulturnemu sektorju vseskozi zagotavljalo prilagojeno podporo;

6.  poziva Komisijo in skupino EIB, naj v okviru svetovalnega vozlišča zbereta in povežeta specifično strokovno znanje o kulturnih naložbah; poziva, naj svetovalno vozlišče za zares optimalno podporo čim tesneje sodeluje z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami in udeleženci iz kulturnega in ustvarjalnega sektorja;

7.  ugotavlja, da je v večini držav članic zakonsko prepovedano, da bi si šole in univerze izposojale denar, zato je sklad EFSI v glavnem neprimeren za ta sektor; obžaluje, da podpora sklada EFSI javnim univerzam ni zagotovila primernih izboljšav na področju raziskav in inovacij, čeprav je bilo financiranje preusmerjeno iz programa Obzorje 2020; zato vztraja, naj se financiranje povrne programu Obzorje 2020;

8.  se zaveda, da so ljudje s podeželja očitno prikrajšani pri dostopanju do izobraževanja, zato poziva, naj se poskrbi za boljšo povezljivost, infrastrukturo in dostopnost;

9.  poziva k večji sinergiji med skladom EFSI in drugimi skladi EU, predvsem skladi ESI, programom Obzorje 2020 in jamstvenim instrumentom Ustvarjalna Evropa; poziva Komisijo, naj pri financiranju malih in srednjih podjetij iz sklada EFSI prednostno upošteva jamstveni instrument Ustvarjalna Evropa; poudarja, da lahko Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe služi kot vir informacij o združevanju sredstev EU, lahko pa ponudi tudi ustrezno svetovanje in usposabljanje; poziva Komisijo, naj oblikuje spletni portal, kjer bo vse na enem mestu, da bodo lahko morebitni upravičenci s področja kulture in izobraževanja ocenili, kakšne so možnosti financiranja in kako bi jih bilo mogoče učinkovito združevati; je v zvezi s tem zadovoljen, da je Komisija nedavno objavila smernice o združevanju sklada EFSI s skladi ESI.

PRILOGA: Seznam subjektov ali oseb,

od katerih je pripravljavka mnenja prejela prispevek

Priprava tega seznama je povsem prostovoljna in je v izključni pristojnosti pripravljavke mnenja. Pripravljavka mnenja je pri pripravi osnutka mnenja prejela prispevek naslednjih subjektov ali oseb:

Subjekt

Evropska investicijska banka

Evropski investicijski sklad

Mednarodna zveza kinematografov

Evropsko združenje delodajalcev na področju uprizoritvenih umetnosti (Pearle)

Culture Action Europe

Evropsko združenje univerz

Evropsko združenje institucij v visokem šolstvu (EURASHE)

Platforma za vseživljenjsko učenje

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

22.3.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

22

1

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Isabella Adinolfi, Dominique Bilde, Andrea Bocskor, Nikolaos Hundis (Nikolaos Chountis), Jill Evans, Jorgos Gramatikakis (Giorgos Grammatikakis), Petra Kammerevert, Andrew Lewer, Svetoslav Hristov Malinov, Luigi Morgano, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Michaela Šojdrová, Helga Trüpel, Sabine Verheyen, Julie Ward, Bogdan Brunon Wenta, Teodoros Zagorakis (Theodoros Zagorakis), Bogdan Andrzej Zdrojewski, Milan Zver, Krystyna Łybacka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Therese Comodini Cachia, Dietmar Köster, Emma McClarkin, Martina Michels

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

22

+

ECR

Andrew Lewer, Emma McClarkin

GUE/NGL

Nikolaos Hundis (Nikolaos Chountis), Martina Michels

PPE

Andrea Bocskor, Therese Comodini Cachia, Svetoslav Hristov Malinov, Michaela Šojdrová, Sabine Verheyen, Bogdan Brunon Wenta, Teodoros Zagorakis (Theodoros Zagorakis), Bogdan Andrzej Zdrojewski, Milan Zver

S&D

Jorgos Gramatikakis (Giorgos Grammatikakis), Petra Kammerevert, Dietmar Köster, Krystyna Łybacka, Luigi Morgano, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Julie Ward

Verts/ALE

Jill Evans, Helga Trüpel

1

-

EFDD

Isabella Adinolfi

1

0

ENL

Dominique Bilde

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

15.5.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

63

10

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Nedzhmi Ali, Gerolf Annemans, Jonathan Arnott, Jean Arthuis, Hugues Bayet, Pervenche Berès, Reimer Böge, Udo Bullmann, Lefteris Christoforou, Gérard Deprez, Manuel dos Santos, José Manuel Fernandes, Jonás Fernández, Eider Gardiazabal Rubial, Esteban González Pons, Ingeborg Gräßle, Roberto Gualtieri, Brian Hayes, Gunnar Hökmark, Danuta Maria Hübner, Cătălin Sorin Ivan, Petr Ježek, Barbara Kappel, Othmar Karas, Bernd Kölmel, Zbigniew Kuźmiuk, Georgios Kyrtsos, Alain Lamassoure, Olle Ludvigsson, Marisa Matias, Gabriel Mato, Costas Mavrides, Clare Moody, Luigi Morgano, Siegfried Mureşan, Victor Negrescu, Luděk Niedermayer, Jan Olbrycht, Stanisław Ożóg, Urmas Paet, Pina Picierno, Paul Rübig, Pirkko Ruohonen-Lerner, Pedro Silva Pereira, Peter Simon, Jordi Solé, Theodor Dumitru Stolojan, Patricija Šulin, Eleftherios Synadinos, Paul Tang, Michael Theurer, Isabelle Thomas, Ramon Tremosa i Balcells, Marco Valli, Tom Vandenkendelaere, Miguel Viegas, Daniele Viotti, Marco Zanni, Stanisław Żółtek

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Xabier Benito Ziluaga, Richard Corbett, Andrea Cozzolino, Bas Eickhout, Heidi Hautala, Ramón Jáuregui Atondo, Eva Kaili, Krišjānis Kariņš, Jeppe Kofod, Eva Maydell, Nils Torvalds, Tomáš Zdechovský

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Julia Reda, Bart Staes, Jarosław Wałęsa, Lambert van Nistelrooij


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

ALDE

Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Jean Arthuis, Gérard Deprez, Petr Ježek, Urmas Paet, Michael Theurer, Nils Torvalds, Ramon Tremosa i Balcells

ECR

Zbigniew Kuźmiuk, Stanisław Ożóg

PPE

Reimer Böge, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), José Manuel Fernandes, Esteban González Pons, Ingeborg Gräßle, Brian Hayes, Gunnar Hökmark, Danuta Maria Hübner, Othmar Karas, Krišjānis Kariņš, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Alain Lamassoure, Gabriel Mato, Eva Maydell, Siegfried Mureşan, Luděk Niedermayer, Jan Olbrycht, Paul Rübig, Theodor Dumitru Stolojan, Tom Vandenkendelaere, Jarosław Wałęsa, Tomáš Zdechovský, Lambert van Nistelrooij, Patricija Šulin

S&D

Hugues Bayet, Pervenche Berès, Udo Bullmann, Richard Corbett, Andrea Cozzolino, Jonás Fernández, Eider Gardiazabal Rubial, Roberto Gualtieri, Cătălin Sorin Ivan, Ramón Jáuregui Atondo, Eva Kaili, Jeppe Kofod, Olle Ludvigsson, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Clare Moody, Luigi Morgano, Victor Negrescu, Pina Picierno, Pedro Silva Pereira, Peter Simon, Paul Tang, Isabelle Thomas, Daniele Viotti, Manuel dos Santos

VERTS/ALE

Bas Eickhout, Heidi Hautala, Julia Reda, Jordi Solé, Bart Staes

10

-

ECR

Bernd Kölmel

EFDD

Jonathan Arnott, Marco Valli

ENF

Gerolf Annemans, Marco Zanni, Stanisław Żółtek

GUE/NGL

Xabier Benito Ziluaga, Marisa Matias, Miguel Viegas

NI

Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos)

2

0

ECR

Pirkko Ruohonen-Lerner

ENL

Barbara Kappel

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov