POROČILO o okrepljenem sodelovanju s partnerji in prepoznavnosti uspešnosti delovanja evropskih strukturnih in investicijskih skladov

24.5.2017 - (2016/2304(INI))

Odbor za regionalni razvoj
Poročevalec: Daniel Buda

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o okrepljenem sodelovanju s partnerji in prepoznavnosti uspešnosti delovanja evropskih strukturnih in investicijskih skladov

(2016/2304(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 174, 175 in 177 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (v nadaljnjem besedilu: uredba o skupnih določbah)[1],

–  ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 240/2014 z dne 7. januarja 2014 o Evropskem kodeksu dobre prakse za partnerstvo v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov[2],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2017 o naložbah v delovna mesta in rast – za kar največji prispevek evropskih strukturnih in investicijskih skladov[3],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2017 o zamudi pri izvajanju operativnih programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov – vpliv na kohezijsko politiko in pot naprej[4],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. maja 2016 o novih orodjih teritorialnega razvoja v kohezijski politiki za obdobje 2014–2020: celostne teritorialne naložbe in lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost[5],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. novembra 2015 z naslovom Na poti k poenostavljeni in v uspešnost usmerjeni kohezijski politiki za obdobje 2014–2020[6],

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 16. novembra 2016 o rezultatih in novih elementih kohezijske politike ter evropskih strukturnih in investicijskih skladov[7],

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Zagotavljanje vidnosti kohezijske politike: Pravila za informiranje in komunikacijo za obdobje 2014–2020[8],

–  ob upoštevanju raziskave Flash Eurobarometer 423 iz septembra 2015, ki jo je naročila Komisija, z naslovom Poznavanje in dojemanje regionalne politike EU s strani državljanov[9],

–  ob upoštevanju poročila Luca van den Brandeja z naslovom Multilevel Governance and Partnership (Upravljanje na več ravneh in partnerstvo), pripravljenega oktobra 2014 na zahtevo komisarja za regionalno in mestno politiko Johannesa Hahna[10],

–  ob upoštevanju komunikacijskega načrta Evropskega odbora regij za leto 2016 z naslovom Connecting regions and cities for a stronger Europe (Povezovanje regij in mest za močnejšo Evropo)[11],

–  ob upoštevanju študije iz julija 2016, ki jo je naročila Komisija, z naslovom Implementation of the partnership principle and multi-level governance in the 2014-2020 ESI Funds (Izvajanje načela partnerstva in upravljanja na več ravneh v evropskih strukturnih in investicijskih skladih v obdobju 2014–2020)[12],

–  ob upoštevanju predstavitve sekretariata Interreg Europe z naslovom Designing a project communication strategy (Oblikovanje projektne strategije komuniciranja)[13],

–  ob upoštevanju poročila, pripravljenega v okviru naknadne ocene in napovedi koristi za države EU-15, ki naj bi izvirale iz izvajanja kohezijske politike v državah višegrajske skupine (V4), po naročilu poljskega ministrstva za gospodarski razvoj, z naslovom How do EU-15 Member States benefit from the Cohesion Policy in the V4? (Kakšne koristi imajo države članice EU-15 od kohezijske politike v državah višegrajske skupine?)[14],

–  ob upoštevanju priročnika Evropske mreže za boj proti revščini iz leta 2014 z naslovom Giving a voice to citizens: Building stakeholder engagement for effective decision-making – Guidelines for Decision-Makers at EU and national levels (Krepitev vloge državljanov: spodbujanje sodelovanja deležnikov za učinkovito sprejemanje odločitev – Smernice za nosilce odločanja na ravni EU in nacionalni ravni)[15],

–  ob upoštevanju študije, ki jo je novembra 2014 pripravil Generalni direktorat za notranjo politiko (sektor B: strukturna in kohezijska politika), z naslovom Predstavljanje Evrope njenim državljanom: trenutno stanje in obeti,

–  ob upoštevanju informativnega poročila, ki ga je aprila 2016 pripravil Generalni direktorat za notranjo politiko (sektor B: strukturna in kohezijska politika), z naslovom Research for REGI Committee: Mid-term review of the MFF and Cohesion Policy (Raziskava za odbor REGI: Vmesni pregled večletnega finančnega okvira in kohezijske politike),

–  ob upoštevanju zbirnega poročila Evropske komisije z dne 19. septembra 2016 z naslovom Naknadno vrednotenje ESRR in Kohezijskega sklada za obdobje 2007–2013 (SWD(2016)0318),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj in mnenj Odbora za proračun in Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0201/2017),

A.  ker je kohezijska politika pomembno prispevala h krepitvi rasti in delovnih mest ter zmanjšanju razlik med regijami EU;

B.  ker ima financiranje kohezijske politike EU pozitivne učinke na gospodarstvo in življenje državljanov, kar je razvidno iz številnih poročil in neodvisnih ocen, vendar se rezultati ne sporočajo vedno dobro, ozaveščenost o pozitivnih učinkih pa ostaja razmeroma nizka; ker dodana vrednost kohezijske politike EU presega njene dokazane pozitivne ekonomske, socialne in teritorialne učinke, saj je obenem simbol zavezanosti držav članic in regij okrepitvi evropskega povezovanja;

C.  ker je ozaveščenost končnih uporabnikov in civilne družbe o lokalnih programih, ki jih financira EU, ključnega pomena ne glede na ravni financiranja v določeni regiji;

D.  ker lahko načelo partnerstva in model upravljanja na več ravneh, ki temeljita na izboljšanem usklajevanju med javnimi organi, gospodarskimi in socialnimi partnerji ter civilno družbo, učinkovito prispevata k boljšemu komuniciranju o ciljih in rezultatih politik EU;

E.  ker sta stalni dialog in vključenost civilne družbe ključna za zagotavljanje odgovornosti in legitimnosti javnih politik, saj ustvarjata občutek skupne odgovornosti in preglednosti v postopku sprejemanja odločitev;

F.  ker lahko povečanje prepoznavnosti evropskih strukturnih in investicijskih skladov prispeva k izboljšanju mnenj o učinkovitosti kohezijske politike ter ponovni vzpostavitvi zaupanja državljanov v evropski projekt in njihovega zanimanja zanj;

G.  ker je usklajeno komuniciranje bistvenega pomena, ne le od zgoraj navzdol, tj. obveščanje o konkretnih rezultatih pri izvajanju evropskih strukturnih in investicijskih skladov, ampak tudi od spodaj navzgor, tj. seznanjanje nosilcev projektov z možnostmi financiranja, da se poveča udeležba državljanov v procesu izvajanja;

H.  ker bi bilo treba izboljšati metodologijo za zagotavljanje informacij in povečati raznolikost komunikacijskih kanalov;

Splošne ugotovitve

1.  poudarja, da je kohezijska politika eden glavnih javnih instrumentov za rast, ki prek svojih petih skladov ESI zagotavlja naložbe v vseh regijah EU in prispeva k zmanjševanju razlik, podpira konkurenčnost in pametno, trajnostno in vključujočo rast ter evropskim državljanom zagotavlja višjo kakovost življenja;

2.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se splošna ozaveščenost in mnenje javnosti o učinkovitosti regionalne politike EU z leti poslabšujeta; navaja raziskavo Eurobarometer 423 iz septembra 2015, v kateri je le malo več kot tretjina (34 %) Evropejcev navedla, da so slišali za projekte, ki jih sofinancira EU in so izboljšali kakovost življenja na območju, kjer živijo; ugotavlja, da je večina anketirancev kot pomembna področja navedla izobraževanje, zdravje, socialno infrastrukturo in okoljsko politiko; meni, da se za uspešno komunikacijo ne bi smeli osredotočati le na količino, temveč predvsem na kakovost projektov, financiranih iz skladov ESI, in njihovo dodano vrednost v smislu otipljivih rezultatov; zato poudarja, da se je treba pri oceni, izboru, izvajanju in dokončanju projektov osredotočiti na doseganje pričakovanih rezultatov, da bi preprečili neučinkovito porabo, ki bi lahko privedla do negativne publicitete za kohezijsko politiko; opozarja, da se je treba pri izbiri komunikacijskih ukrepov posebej osredotočiti na njihovo vsebino in obseg, hkrati pa želi spomniti, da je najboljša oblika oglaševanja prikazovanje pomembnosti in uporabnosti izvedenih projektov;

3.  ugotavlja, da bi moralo zagotavljanje vidnosti naložb kohezijske politike ostati skupna odgovornost Komisije in držav članic, da bi se oblikovala učinkovita evropska komunikacijska strategija za zagotovitev vidnosti naložb kohezijske politike; v zvezi s tem opozarja na vlogo organov upravljanja ter zlasti pristojnih lokalnih in regionalnih organov, prek institucionalnega komuniciranja kot tudi upravičencev, ki predstavljajo najbolj učinkovit vmesnik pri komunikaciji z državljani, saj jim zagotavljajo informacije s terena in jim približajo Evropo; poleg tega opozarja, da ti organi najbolje poznajo lokalne in regionalne danosti in potrebe ter da so za izboljšanje prepoznavnosti potrebna večja prizadevanja za boljše obveščanje in preglednost na ravni, ki je državljanom najbližja;

4.  poudarja, da zagotavljanje prepoznavnosti politike vključuje dvostranski proces komunikacije in interakcije s partnerji; poleg tega opozarja, da morajo javni organi glede na zapletene izzive in zaradi zagotovitve legitimnosti in učinkovitih dolgoročnih rešitev v vse faze pogajanj in izvajanja partnerskega sporazuma in operativnih programov vključiti ustrezne deležnike v skladu z načelom partnerstva; poleg tega poudarja, da je treba okrepiti institucionalne zmogljivosti javnih organov in partnerjev, ter znova poudarja, da lahko ima Evropski socialni sklad (ESS) pri tem pomembno vlogo;

5.  v zvezi s tem poudarja, da države članice neenakomerno napredujejo v racionalizaciji upravnih postopkov v smislu širše mobilizacije in vključevanja regionalnih in lokalnih partnerjev, tudi ekonomskih in socialnih partnerjev in teles, ki zastopajo civilno družbo; opozarja na pomen socialnega dialoga v tem okviru;

Izzivi, ki jih je treba obravnavati

6.  opozarja na porast evroskepticizma in protievropske populistične propagande, ki izkrivlja informacije o politikah Unije, ter poziva Komisijo in Svet, naj preučita in obravnavata njune temeljne vzroke; zato poudarja, da je nujno treba razviti bolj učinkovite komunikacijske strategije, ki bi vključevale državljanom prijazen jezik in bi bile namenjene premoščanju vrzeli med EU in njenimi državljani, vključno z brezposelnimi in tistimi, ki jim grozi socialna izključenost, prek različnih medijskih platform na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, ki lahko državljanom posredujejo točno in usklajeno sporočilo o dodani vrednosti evropskega projekta za kakovost njihovega življenja in blaginjo;

7.  poziva Komisijo in Svet, naj preučita vpliv ukrepov, namenjenih krepitvi povezave z evropskim semestrom in izvajanju strukturnih reform prek programov, ki se financirajo iz skladov ESI, na dojemanje politik EU, tako za sedanji okvir kot za reformo kohezijske politike po letu 2020;

8.  priznava omejitve pravnega okvira, kar zadeva zagotavljanje ustrezne prepoznavnosti kohezijske politike; poudarja, da komunikacija o oprijemljivih dosežkih te politike doslej ni bila vedno prednostna naloga različnih deležnikov; meni, da bi bilo treba stalno posodabljati priporočene dejavnosti komuniciranja o oprijemljivih dosežkih; v zvezi s tem ugotavlja, da tehnična pomoč v okviru skladov ESI ne vsebuje posebnega finančnega okvira za komunikacije, niti na ravni Unije niti na ravni držav članic; vendar poudarja, da so organi upravljanja in upravičenci odgovorni za redno preverjanje skladnosti z dejavnostmi obveščanja in komuniciranja, kot je določeno v členu 115 in Prilogi XII uredbe o skupnih določbah (Uredba (EU) št. 1303/2013);

9.  ponovno poudarja, da je treba poiskati ustrezno ravnovesje med potrebo po poenostavitvi pravil o izvajanju kohezijske politike ter potrebo po ohranjanju dobrega in preglednega finančnega poslovodenja in boju proti goljufijam, hkrati pa o tem ustrezno obveščati javnost; v zvezi s tem opozarja, da je treba jasno razlikovati med nepravilnostmi in goljufijami, da ne bi povzročili nezaupanja javnosti v upravne organe in lokalno upravo; poleg tega vztraja, da je treba poenostaviti in zmanjšati upravno breme za upravičence, ne da bi to vplivalo na nujne kontrole in revizije;

10.  poudarja, da je treba povečati odgovornost za politiko na regionalni in lokalni ravni, da bi zagotovili učinkovito doseganje in sporočanje rezultatov; pozdravlja dejstvo, da načelo partnerstva prispeva dodano vrednost k izvajanju evropskih javnih politik, kot je bilo potrjeno v nedavni študiji Komisije; vendar poudarja, da je partnerje v nekaterih primerih še vedno težko mobilizirati, ker se načelo partnerstva uradno sicer izvaja, ne zagotavlja pa dejanske udeležbe v procesu upravljanja; opozarja, da je treba vložiti večja prizadevanja in vire v partnersko sodelovanje in izmenjavo izkušenj prek platform za dialog s partnerji, med drugim z namenom, da bi postali multiplikatorji možnosti in uspešnih zgodb financiranja EU;

11.  nadalje opozarja, da dolgoročna strateška narava naložb kohezijske politike pomeni, da rezultati včasih niso vidni takoj, kar negativno vpliva na prepoznavnost instrumentov kohezijske politike, zlasti v primerjavi z drugimi orodji Unije, kot je Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI); zato predlaga, da bi se morale dejavnosti komuniciranja, kjer je to primerno, nadaljevati še štiri leta po zaključku projekta; poudarja, da so rezultati nekaterih naložb (zlasti naložb v človeški kapital) manj prepoznavni in jih je težje količinsko opredeliti kot „fizične“ naložbe, in poziva k podrobnejši in bolj diferencirani oceni dolgoročnih učinkov kohezijske politike na življenje državljanov; poleg tega meni, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti naknadni oceni in dejavnostim komuniciranja o prispevanju skladov ESI k strategiji Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast kot dolgoročni evropski razvojni strategiji;

12.  ugotavlja, da imajo mediji pomembno vlogo pri obveščanju državljanov o različnih politikah EU in splošnih zadevah EU; obžaluje pa, da mediji razmeroma malo poročajo o naložbah kohezijske politike EU; poudarja, da je treba razviti kampanje obveščanja in strategije komuniciranja za medije, ki bodo prilagojene sedanjim informacijskim izzivom in bodo zagotavljale informacije v dostopni in privlačni obliki; poudarja, da je treba izkoristiti vse večji vpliv družbenih medijev, prednosti digitalnega napredka in kombinacijo različnih vrst komunikacijskih kanalov, ki so na voljo, da bi jih bolje uporabili pri promociji možnosti, ki jih ponujajo skladi ESI, in njihovih dosežkov;

Izboljšanje komuniciranja in vključevanja partnerjev v drugi polovici obdobja 2014–2020

13.  poziva Komisijo in države članice, naj povečajo usklajevanje obstoječih komunikacijskih sredstev in instrumentov na ravni EU in dostopnost do njih, da bi se obravnavale teme, ki vplivajo na agendo EU; v tem okviru poudarja, da je pomembno zagotoviti smernice, ki določajo tehnike in metode za učinkovito obveščanje o tem, kako kohezijska politika prinaša oprijemljive rezultate za vsakdanje življenje državljanov EU; poziva organe upravljanja in upravičence, naj dejavno in sistematično sporočajo rezultate, koristi in dolgoročni vpliv politike ob upoštevanju različnih faz razvoja projektov;

14.  poudarja, da glede na kakovost in količino informacij, ki potujejo po tradicionalnih in sodobnih medijih, samo prikaz logotipa Evropske komisije na panojih z opisom del ne zadostuje; poziva Komisijo, naj pripravi učinkovitejše identifikacijske instrumente;

15.  pozdravlja tekoče posebne dejavnosti komuniciranja, kot so kampanja „Evropa v moji regiji“ in spletna aplikacija Komisije „Proračun EU, usmerjen v rezultate“, sodelovanje z združenjem CIRCOM Regional[16], program Evropa za državljane in priložnosti, ki jih zagotavlja novoustanovljena evropska solidarnostna enota; poleg tega poudarja ključno vlogo informacijskih centrov Europe Direct pri decentraliziranem komuniciranju in povečevanju ozaveščenosti o vplivu kohezijske politike na terenu na lokalni in regionalni ravni; poleg tega poudarja, da je treba prizadevanja osredotočiti na doseganje študentov in novinarjev kot potencialnih nosilcev komunikacije ter na zagotavljanje geografske uravnoteženosti kampanj za komuniciranje;

16.  poudarja, da je treba prilagoditi ureditev komuniciranja v Uredbi (EU) št. 1303/2013; poziva Komisijo, naj preuči dodano vrednost določitve posebnega finančnega okvira za komuniciranje v okviru tehnične pomoči ter, kjer je to primerno, povečanja števila zavezujočih zahtev glede obveščanja in informiranja javnosti za projekte kohezijske politike; poziva Komisijo, naj v letu 2017 zagotovi jasna navodila v zvezi s tem, kako bi bilo mogoče tehnično pomoč uporabiti za komuniciranje v tekočem obdobju financiranja, da bi se zagotovila pravna varnost lokalnim in regionalnim organom ter drugim upravičencem; znova poudarja tudi, da običajni komunikacijski in oglaševalski standardi, ki so sicer primerno zasnovani za strukturne in tehnološke naložbe, niso enako učinkoviti pri neotipljivih naložbah v človeški kapital;

17.  poudarja, da je treba komuniciranje uvrstiti višje v hierarhiji prednostnih nalog kohezijske politike EU, zlasti v okviru dela vodstvenih uslužbencev, ki niso neposredno odgovorni za komuniciranje, ter da je treba komuniciranje vključiti v običajni postopek skladov ESI; poziva h krepitvi strokovnosti na področju komuniciranja, zlasti pri lokalnih dejavnostih in izogibanju žargonu EU;

18.  pozdravlja naknadno oceno programov kohezijske politike za obdobje 2007–2013, ki jo je izvedla Komisija in ki je odličen vir informacij o doseženih rezultatih in realiziranih učinkih; je seznanjen s pobudo držav višegrajske skupine o zunanjih učinkih kohezijske politike v EU-15[17] in poziva Komisijo, naj pripravi širšo objektivno študijo na ravni EU-28; poleg tega poziva Komisijo, naj uporablja različne strategije komuniciranja z državami članicami glede na to, ali so neto plačnice ali neto prejemnice, ter naj poudarja posebne koristi kohezijske politike v smislu spodbujanja realnega sektorja, spodbujanja podjetništva in inovacij, ustvarjanja rasti in odpiranja delovnih mest v vseh regijah EU ter izboljšanja socialne in gospodarske infrastrukture, tako z neposrednimi naložbami kot z neposrednim in posrednim izvozom (zunanji učinki);

19.  poziva Komisijo in organe za upravljanje, naj poiščejo načine, kako olajšati in standardizirati dostop do informacij, spodbuditi izmenjavo znanja in primerov dobre prakse v zvezi s komunikacijskimi strategijami, da bi bolje izkoristili obstoječe izkušnje, ter povečati preglednost in prepoznavnost možnosti financiranja;

20.  pozdravlja uvedbo e-kohezije v sedanje programsko obdobje, katere cilj je poenostaviti in racionalizirati izvajanje skladov ESI; poudarja, da lahko e-kohezija učinkovito prispeva k dostopu do informacij, spremljanju priprave programov in ustvarjanju koristnih povezav med deležniki;

21.  meni, da je treba izboljšati komunikacijo prek novih medijskih kanalov, za to pa bo treba sprejeti strategijo za digitalne platforme in družbene medije, zasnovane z namenom obveščati državljane in jim omogoči, da izrazijo svoje potrebe, s poudarkom na doseganju končnih uporabnikov s pomočjo različnih orodij, kot so interaktivna spletna sredstva, razvoju bolj dostopnih vsebin in aplikacij za mobilne naprave ter zagotavljanju, da so informacije prilagojene različnim starostnim skupinam ter na voljo v različnih jezikih, kjer je to primerno; poziva organe upravljanja, naj ustreznim generalnim direktoratom zagotovijo posodobljene informacije o finančnih podatkih ter dosežkih in naložbah, ti pa naj na platformi za odprte podatke o skladih ESI objavijo enostavno berljive podatke in grafikone za novinarje; poziva k začetku izvajanja pobud za priznanja najboljšim regionalnim projektom po zgledu nagrade RegioStars;

22.  poleg tega predlaga, naj se izboljšata spremljanje in ocenjevanje sedanjih dejavnosti komuniciranja ter naj se ustanovijo regionalne delovne skupine za komuniciranje, ki bodo vključevale akterje na več ravneh;

23.  opozarja na pomen Evropskega kodeksa dobre prakse za partnerstvo in vlogo načela partnerstva pri izboljšanju kolektivne zavezanosti kohezijski politiki in odgovornosti zanjo; poziva h krepitvi povezave med javnimi organi, potencialnimi upravičenci, zasebnim sektorjem, civilno družbo in državljani z odprtim dialogom ter k prilagajanju sestave partnerstev med izvajanjem, če je to potrebno, da se zagotovi ustrezna kombinacija partnerjev, ki predstavljajo interese skupnosti na vseh stopnjah postopka;

24.  pozdravlja inovativni model sodelovanja več deležnikov na več ravneh, ki ga predlaga agenda EU za mesta, in predlaga, da se ga uporablja tudi pri izvajanju kohezijske politike, če je le mogoče;

25.  poudarja potrebo po krepitvi komunikacijske razsežnosti čezmejnega in medregionalnega sodelovanja, tudi na ravni tekočih makroregionalnih strategij, ki bi morale postati bolj prepoznavne za državljane EU, z razširjanjem primerov dobre prakse ter zgodb o uspehu in priložnostih za naložbe;

Spodbujanje komuniciranja o kohezijski politiki po letu 2020

26.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo privlačnost financiranja kohezijske politike EU z nadaljnjo poenostavitvijo in omejevanjem čezmernega urejanja ter naj razmislijo o zmanjšanju kompleksnosti in, kadar je to primerno, števila predpisov in smernic, glede na nedavno priporočilo skupine neodvisnih strokovnjakov na visoki ravni za spremljanje poenostavitve za upravičence do skladov ESI;

27.  ob upoštevanju, kako kohezijska politika EU prispeva k pozitivni identifikaciji s projektom evropskega povezovanja, poziva Komisijo, naj razmisli o obveznem polju za komuniciranje v prijavnih obrazcih v okviru večje uporabe tehnične pomoči prek sredstev, namenjenih za komuniciranje, na programski ravni, obenem pa naj pazi, da ne bo prišlo do povečanja števila omejitev, ter zagotovi potrebno prožnost; poleg tega poziva lokalne in regionalne organe upravljanja, naj izboljšajo kakovost svojega komuniciranja o končnih rezultatih projektov;

28.  opozarja, da je treba nujno povečati dialog Unije z državljani, ponovno razmisliti o komunikacijskih kanalih in strategijah ter glede na možnosti družbenih omrežij in novih digitalnih tehnologij prilagoditi sporočila lokalnim in regionalnim okoliščinam; poudarja tudi potencialno vlogo deležnikov iz civilne družbe kot vektorjev za komunikacijo; kljub temu znova poudarja, da so izobraževalne vsebine prav tako pomembne kot medijske strategije in promocija prek različnih platform;

29.  v zvezi s komunikacijo in prepoznavnostjo poudarja potrebo po nadaljnji poenostavitvi politike po letu 2020, med drugim v zvezi z deljenim upravljanjem in revizijskimi sistemi, da bi se vzpostavilo ustrezno ravnovesje med usmerjenostjo politike k rezultatom, primernim številom preverjanj in kontrol ter poenostavitvijo postopkov;

30.  poziva k nadaljnji krepitvi načela partnerstva v programskem obdobju po letu 2020; je prepričan, da bi lahko z dejavnim vključevanjem deležnikov, vključno z organizacijami, ki zastopajo civilno družbo, v pogajanja o partnerskem sporazumu in operativnih programih ter v njihovo izvajanje pripomogli k večji odgovornosti in preglednosti pri izvajanju politike in k boljšemu izvajanju politike z vidika proračuna EU; zato poziva države članice, naj razmislijo o izvajanju obstoječih modelov participativnega upravljanja, ki združujejo vse ustrezne družbene partnerje in vključujejo deležnike v participativnem procesu priprave proračuna, da bi se opredelili viri, dodeljeni za nacionalno, regionalno in lokalno sofinanciranje, kakor je ustrezno, ter da bi se povečalo medsebojno zaupanje in vključevanje državljanov v odločitve o javni porabi; poleg tega predlaga izvedbo ocen rezultatov v sodelovanju z upravičenci in različnimi deležniki, da se zberejo ustrezni podatki, ki bi lahko prispevali k spodbujanju dejavnega sodelovanja pri prihodnjih ukrepih in njihovi večji prepoznavnosti;

31.  vztraja tudi pri povečanju sodelovanja med mesti in podeželjem, da se s polnim izkoriščanjem potenciala sinergij med sredstvi EU ter z izhajanjem iz strokovnega znanja mestnih območij in njihovih večjih zmogljivosti za upravljanje sredstev razvijejo teritorialna partnerstva med mesti in podeželskimi območji;

32.  poziva Komisijo in države članice, naj se poleg tega v svojih akcijskih načrtih za komuniciranje osredotočijo na krepitev sodelovanja med različnimi generalnimi direktorati, ministrstvi in poročevalci na različnih ravneh ter na vzpostavitev pregleda ciljnih skupin, z namenom oblikovati in posredovati sporočila, prilagojena posebnim ciljnim skupinam, da bi dosegli državljane bolj neposredno na terenu in jih bolje obveščali;

33.  v zvezi s tem poudarja pomen kulturnega premika v smislu, da je komunikacija odgovornost vseh vpletenih akterjev in da sami upravičenci postajajo glavni poročevalci;

34.  nadalje poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo vlogo in položaj obstoječih komunikacijskih in informacijskih omrežij ter naj uporabljajo interaktivno platformo EU za e-komunikacijo o izvajanju kohezijske politike, da bi se zbrali vsi ustrezni podatki o projektih skladov ESI in da bi se končnim uporabnikom omogočilo, da dajo povratne informacije o procesu izvajanja in doseženih rezultatih, ki bi obsegale več kot le skop opis projekta in nastale izdatke; meni, da bi takšna platforma tudi olajšala ocenjevanje učinkovitosti komuniciranja o kohezijski politiki;

°

°  °

35.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Odboru regij ter nacionalnim in regionalnim parlamentom držav članic.

• [1]  UL L 347, 20.12.2013, str. 320.
• [2]  UL L 74, 14.3.2014, str. 1.
• [3]  Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0053.
• [4]  Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0055.
• [5]  Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0211.
• [6]  Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0419.
• [7]  http://www.consilium.europa.eu/press-releases-pdf/2016/11/47244650399_sl.pdf.
• [8]  http://ec.europa.eu/regional_policy/sl/information/publications/brochures/2014/ensuring-the-visibility-of-cohesion-policy-information-and-communication-rules-2014-2020.
• [9]  http://ec.europa.eu/COMMFrontOffice/publicopinion/index.cfm/ResultDoc/download/DocumentKy/67400.
• [10]  http://ec.europa.eu/regional_policy/sources/informing/dialog/2014/5_vandenbrande_report.pdf.
• [11]  http://cor.europa.eu/en/about/Documents/CoR-communication-plan-2016.pdf.
• [12]  http://ec.europa.eu/regional_policy/sources/policy/how/studies_integration/impl_partner_report_en.pdf.
• [13]  http://www.interregeurope.eu/fileadmin/user_upload/events/Rotterdam/pdf/Designing_communication_strategy.pdf.
• [14]  https://www.strukturalni-fondy.cz/getmedia/fdc8a04e-590d-47ac-9213-760d4ac76f75/V4_EU15_manazerske-shrnuti.pdf?ext=.pdf.
• [15]  http://www.eapn.eu/images/stories/docs/EAPN-position-papers-and-reports/2014-eapn-handbook-Give-a-voice-to-citizens-Guidelines-for-Stakeholder-Engagement.pdf.
• [16]  Strokovno združenje javnih regionalnih televizij v Evropi.
• [17]  Poročilo, pripravljeno v okviru naknadne ocene in napovedi koristi za države EU-15, ki naj bi izvirale iz izvajanja kohezijske politike v državah višegrajske skupine (V4), po naročilu poljskega ministrstva za gospodarski razvoj, z naslovom How do EU-15 Member States benefit from the Cohesion Policy in the V4? (Kakšne koristi imajo države članice EU-15 od kohezijske politike v državah višegrajske skupine?),

OBRAZLOŽITEV

Kohezijska politika je najpomembnejši naložbeni instrument za rast v Uniji. Njen proračun znaša 351,8 milijarde EUR in vpliva na vse regije in državljane EU. Naložbe kohezijske politike kot pomemben prispevek h gospodarstvu držav članic poleg nacionalnega sofinanciranja v povprečju zavzemajo 15 % skupnih javnih naložb v EU-28, v nekaterih državah članicah pa celo 60–80 %.

Izkazalo se je, da so instrumenti kohezijske politike koristna in učinkovita orodja za usmerjanje finančnih sredstev v revnejše regije in območja, ki jih je gospodarska kriza najbolj prizadela, ter za naložbe v ključne sektorje za rast in delovna mesta.

Poleg izpolnjevanja glavne vloge zmanjševanja razlik med regijami EU sta kohezijska politika in sinergija s sredstvi za raziskave in razvoj znatno prispevali k razvoju platform pametne specializacije, spodbudili inovacije in odličnost v vseh regijah EU.

Medtem ko glavna prednostna naloga kohezijske politike ostaja zagotavljanje podpore za manj razvite regije, se osredotoča tudi na povečanje rasti in konkurenčnosti v bolj razvitih regijah. Tako naložbe v manj bogate regije zagotavljajo priložnosti za bolj razvite regije.[1]

Politike EU glede financiranja vplivajo na vse državljane EU, vendar komuniciranje o rezultatih, kar zadeva obseg, v katerem so naložbe evropskih strukturnih in investicijskih skladov spremenile vsakodnevno življenje državljanov EU, doslej ni bilo vedno dobro. Zato so v tem poročilu predlagani novi načini oglaševanja rezultatov naložb kohezijske politike.

Ob izstopu Združenega kraljestva iz EU in vzponu populističnih gibanj po vsej Evropi je treba obvezno ponovno razmisliti o metodah komuniciranja, ki bodo nasprotovale protievropski in evroskeptični retoriki ter državljanom dajale jasna sporočila z namenom, da se ponovno vzpostavi zaupanje v skupno vizijo evropskega projekta.

Namen samoiniciativnega poročila je preučiti sedanje izkušnje in prizadevanja za večjo prepoznavnost strukturnih in investicijskih skladov ter predlagati pristop, ki bo instrumente kohezijske politike povezal z lokalnimi politikami, da bi se z razvojem participativnega upravljanja kot učinkovitega orodja za povečanje prepoznavnosti skladov ESI povečala učinkovitost odločanja na lokalni ravni.

Poleg tega bo v poročilu ocenjeno, kako je mogoče glede na demokratizacijo medijskih vsebin povečati učinek komuniciranja prek družbenih medijev.

Namen osnutka poročila je tudi spodbuditi podporo javnosti in vključiti lokalne skupnosti v odločanje prek participativne priprave proračuna, če je to primerno, ter prek javnega posvetovanja in drugih orodij. EU bi se morala osredotočiti na iskanje novih načinov za povečanje vertikalne in horizontalne odgovornosti, tako da bi v vseh fazah izvajanja kohezijske politike združevala vse ustrezne družbene partnerje.[2]

Socialna kriza EU se kljub znakom oživitve gospodarstva nadaljuje. Z mnenji in rešitvami, ki prihajajo neposredno iz vrst deležnikov, vključenih v lokalne razvojne projekte, ter rednim dialogom in sodelovanjem s civilno družbo se zagotavljata odgovornost in legitimnost vladnih politik.

Partnerji morajo prevzeti skupno odgovornost za močnejšo EU in vse bolj povezan svet, pri čemer je razvoj strukture upravljanja na več ravneh[3] ključen za izvajanje ciljev EU 2020.

Upravičenci projektov skladov ESI bodo postali ambasadorji kohezijske politike.

• [1]  http://ec.europa.eu/regional_policy/sources/information/cohesion-policy-achievement-and-future-investment/factsheet/sl.pdf.
• [2]  Multilevel Governance and Partnership (Upravljanje na več ravneh in partnerstvo) – poročilo Luca van den Brandeja, Evropska komisija, 2014.
• [3]  Delovni dokument Komisije – Posvetovanje o prihodnji strategiji EU 2020, COM(2009)647/3.

MNENJE Odbora za proračun (12.5.2017)

za Odbor za regionalni razvoj

o okrepljenem sodelovanju s partnerji in prepoznavni uspešnosti delovanja evropskih strukturnih in investicijskih skladov
(2016/2304(INI))

Pripravljavec mnenja: Jan Olbrycht

POBUDE

Odbor za proračun poziva Odbor za regionalni razvoj kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da čeprav uredba o skupnih določbah natančno opredeljuje obveznosti informiranja in komuniciranja držav članic in organov upravljanja, ki izvajajo projekte, sofinancirane iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI), ni posebnih določb, ki bi zagotavljale finančna sredstva za te dejavnosti na ravni Unije ali držav članic;

2.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da obstaja vidna vrzel med dokumentiranimi rezultati ukrepov kohezijske politike in splošno politično dodano vrednostjo ter dojemanjem in prepoznavnostjo projektov, ki jih financira EU na terenu; meni, da je treba to vrzel nujno odpraviti, zlasti zaradi vse večjega nezaupanja v EU, ki ga je trenutno možno opaziti v mnogih državah članicah; poziva Komisijo, naj nameni ustrezna finančna sredstva za razširitev obsega uporabe nagrade RegioStars, da bodo letni natečaji za nagrajevanje najboljših projektov na regionalni ravni organizirani v vseh državah članicah; meni, da bi to omogočilo, da bodo mediji poročali o najboljših primerih pobud kohezijske politike in da bo z njimi seznanjena širša javnost;

3.  poudarja potencialni vpliv načela partnerstva pri spodbujanju prevzemanja kohezijske politike in zavezanosti k boljšemu širjenju rezultatov te politike;

4.  poudarja, da je treba poenostaviti pravila o izvajanju kohezijske politike in ohraniti dobro finančno poslovodenje ter o tem ustrezno obveščati javnost;

5.  poziva Komisijo, naj razmisli o dodelitvi namenskih finančnih sredstev za dejavnosti informiranja in komuniciranja v okviru tehnične pomoči v zvezi z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi; meni, da je odlična priložnost za to sedanja revizija uredbe o skupnih določbah v okviru poenostavitve, predvidena kot del vmesnega pregleda/revizije večletnega finančnega okvira; poziva nacionalne, regionalne in lokalne upravne organe, naj prilagodijo svojo notranjo strukturo, da bi izboljšali svoje komunikacijske zmogljivosti in tako kar najučinkoviteje izkoristili sredstva, namenjena promociji evropskih strukturnih in investicijskih skladov;

6.  meni, da bi večja stopnja sodelovanja deležnikov in prepoznavnosti v zvezi z izvajanjem evropskih strukturnih in investicijskih skladov lahko privedli do tega, da bodo države članice predložile več prijav projektov, s tem pa bi se tudi zmanjšala stopnja neporabljenih sredstev iz proračuna EU;

7.  ugotavlja pa, da se dojemanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov ne bo izboljšalo samo s pomočjo dejavnosti obveščanja in komuniciranja, temveč s pomočjo merljive in konkretne dodane vrednosti, ki jo ti skladi ustvarijo;

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	11.5.2017
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	30 3 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Jean Arthuis, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Gérard Deprez, Manuel dos Santos, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazabal Rubial, Monika Hohlmeier, Bernd Kölmel, Zbigniew Kuźmiuk, Vladimír Maňka, Clare Moody, Younous Omarjee, Pina Picierno, Paul Rübig, Petri Sarvamaa, Jordi Solé, Patricija Šulin, Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos), Indrek Tarand, Isabelle Thomas, Inese Vaidere, Monika Vana, Daniele Viotti, Marco Zanni
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Anneli Jäätteenmäki, Louis Michel, Stanisław Ożóg, Rainer Wieland, Tomáš Zdechovský
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Georges Bach, Gabriele Preuß, Claudia Schmidt, Axel Voss

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

30	+
ALDE	Jean Arthuis, Gérard Deprez, Anneli Jäätteenmäki, Louis Michel
ECR	Zbigniew Kuźmiuk, Stanisław Ożóg
GUE/NGL	Younous Omarjee
PPE	Georges Bach, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), José Manuel Fernandes, Monika Hohlmeier, Paul Rübig, Petri Sarvamaa, Claudia Schmidt, Inese Vaidere, Axel Voss, Rainer Wieland, Tomáš Zdechovský, Patricija Šulin
S&D	Eider Gardiazabal Rubial, Vladimír Maňka, Clare Moody, Pina Picierno, Gabriele Preuß, Isabelle Thomas, Daniele Viotti, Manuel dos Santos
VERTS/ALE	Jordi Solé, Indrek Tarand, Monika Vana

3	-
ECR	Bernd Kölmel
ENL	Marco Zanni
NI	Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos)

0	0

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (4.5.2017)

za Odbor za regionalni razvoj

o okrepljenem sodelovanju s partnerji in prepoznavnost uspešnosti delovanja evropskih strukturnih in investicijskih skladov
(2016/2304(INI))

Pripravljavec mnenja: Claude Rolin

POBUDE

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za regionalni razvoj kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker je lahko večja prepoznavnost projektov, ki jih financira EU, zelo pomembna za boj proti sivi ekonomiji;

B.  ker je mogoče z uporabo podobnih in s tem primerljivih komunikacijskih in predstavitvenih strategij za vse strukturne in investicijske sklade EU povečati njihovo prepoznavnost, s tem pa ustvariti tudi velike sinergije in povečati učinkovitost;

1.  poudarja, da evropske strukturne in investicijske sklade (sklade ESI) sestavlja pet različnih skladov, namenjenih izboljšanju kakovosti življenja evropskih državljanov; poudarja pomen skladov ESI, zlasti pa Evropskega socialnega sklada (ESS), ki se je izkazal za eno najpomembnejših javnih orodij za spodbujanje rasti, zaposlovanja in socialnega vključevanja ter zmanjševanje razlik med regijami, zlasti v najbolj izpostavljenih regijah in za najbolj ranljive ljudi; poudarja, da ima ESS dodano vrednost in da je treba oblikovati načrte komunikacije za boljšo uporabo virov, ki se vlagajo v njegovo prepoznavnost;

2.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je leta 2015 samo 34 % Evropejcev navedlo, da so slišali za projekte, ki jih sofinancira EU in katerih cilj je izboljšati območja, kjer živijo, ter spodbujati trajnostno, vključujočo rast in zaposlovanje, in da se ta delež od junija 2010[1] ni spremenil, pa tudi, da je leta 2015 75 % tistih, ki so vedeli za sklade, navedlo, da je bil njihov učinek pozitiven, samo 9 % pa, da je bil negativen; zato poudarja, da je nujno izboljšati komunikacijske strategije, ki so namenjene državljanom, toliko bolj v teh izzivov polnih časih zaradi nacionalizmov in širjenja negativnega mnenja o evropskem projektu;

3.  poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju z lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi organi ter drugimi deležniki redno spremlja dosledno izvajanje vseh pravnih določb o obveščanju in komuniciranju, da bi z institucionalno komunikacijo, družbenimi mediji in vsemi drugimi oblikami neformalnega komuniciranja zagotovila preglednost in vsesplošno širjenje informacij o dosežkih skladov, pri tem pa posvetila posebno pozornost ogroženim upravičencem ter izmenjavi najboljše prakse med organi upravljanja in upravičenci do sredstev iz skladov;

4.  poudarja pomen dodane vrednosti EU, ki je eno temeljnih načel, na osnovi katerih je treba oceniti možnosti uporabe sredstev na ravni EU; ob tem meni, da je treba vsa sredstva iz skladov ESI uporabljati tako, da dodajajo vrednost delu, ki so ga že začele države članice, ne nadomeščajo pa nacionalnega pristopa;

5.  poziva Komisijo in države članice, naj prepoznavnost skladov ESI izboljšajo s predlaganjem učinkovitih komunikacijskih in usmerjenih ukrepov, s katerimi je mogoče najbolje prikazati pozitivni prispevek skladov ESI, evropsko dodano vrednost projektov in kako so skladi ESI pozitivno prispevali k boljšemu življenju evropskih državljanov na kraju samem, zlasti z vidika ustvarjanja novih delovnih mest, pa tudi možnosti, ki jih ponuja ESS, zlasti z vidika socialnega vključevanja in zaposlovanja, in sicer z usmerjenim in podrobnim institucionalnim obveščanjem o doseženih rezultatih in izvedenih projektih, vključno z informacijskimi dogodki; opozarja na multiplikacijski učinek, ki ga ima dejavno vključevanje civilne družbe v pripravo in izvajanje programov dodeljevanja nepovratnih sredstev EU;

6.  opozarja na vse večji pomen družbenih medijev, pa tudi na širjenje protievropske propagande na medomrežju; poziva Komisijo, države članice in vse deležnike, naj v najboljši možni meri uporabljajo nove komunikacijske tehnike za večjo prepoznavnost skladov ESI; poudarja, da je treba poskrbeti za državljanom prijazen jezik, in predlaga povečano uporabo konceptov, kakršen je preprost jezik; priporoča intenzivnejšo uporabo družbenih medijev za sporočanje pomembnih dosežkov kohezijskih politik in priložnosti, ki iz tega izhajajo;

7.  poudarja, da je potreben pedagoški pristop k tem sredstvom, da se preprečijo nacionalistični odzivi na instrument, ki temelji na solidarnosti z najbolj prikrajšanimi regijami ali osebami, ki jo najbolj potrebujejo, kot so brezposelni ali osebe, ki jim grozi socialna izključenost;

8.  poziva Komisijo, naj s pomočjo mrežnega povezovanja in komuniciranja z ustreznimi deležniki, kot so socialni partnerji in nevladne organizacije, spodbuja partnerstva, zavezništva in pobude;

9.  poziva Komisijo, naj pregleda določbe iz člena 115 Uredbe (EU) št. 1303/2013 in njene Priloge XII, da bi se upoštevale posebnosti projektov ESS, ki so usmerjeni predvsem v človeški kapital, pri tem pa naj zlasti poskrbi za možnost financiranja posebnega poročanja in obveščanja o dejavnostih, ki so se izvajale, in rezultatih, ki so bili doseženi z ukrepi, financiranimi iz ESS, ter pri tem upošteva, da običajni komunikacijski in oglaševalski standardi, ki so primerno zasnovani za strukturne in tehnološke naložbe, niso enako učinkoviti pri neotipljivih naložbah v človeški kapital;

10.  poziva Komisijo, naj brez vpliva na nujni nadzor in revizije zmanjša upravno breme, s tem pa izboljša stopnjo črpanja sredstev zlasti za mala in srednja podjetja, mikro podjetja in družbe v oddaljenih podeželskih predelih, da bi povečala njihovo zmogljivost za ustvarjanje novih delovnih mest in večanje gospodarske vrednosti, ter organizacije civilne družbe; pri tem poudarja, da je treba ohraniti ravnovesje med obveznostjo poročanja za upravičence ter obveznostjo poročanja evropskemu davkoplačevalcu, da bi imeli pri reorganizaciji posameznih skladov na voljo dovolj podatkov za boljše usmerjanje sredstev;

11.  priznava pomen evropskega kodeksa dobre prakse za partnerstvo, ki ureja udeležbo lokalnih in regionalnih organov, socialnih partnerjev in drugih deležnikov v vseh fazah načrtovanja, izvajanja in spremljanja skladov ESI; opozarja, da načelo partnerstva v osnovi zagotavlja, da se pri načrtovanju bolje upoštevajo potrebe državljanov ter da obsega posvetovanje z deležniki in vključevanje njihovega prispevka; poudarja, da bi morali biti akterji civilne družbe in socialni partnerji že od samega začetka bolje vključeni v postopke priprave in da bi morali imeti deležniki iz urbanega in regionalnega okolja pomembnejšo vlogo pri izvedbi projektov;

12.  pozdravlja boljšo uporabo načela partnerstva v okviru skladov ESI za obdobje 2014–2020 v primerjavi z obdobjem 2007–2013 ter priznava, da je prispevek evropskega kodeksa ravnanja pri partnerstvih v tem smislu pomemben; vseeno ugotavlja, da ostaja še nekaj izzivov, zlasti težava pri mobilizaciji vseh ustreznih deležnikov in pomanjkanje časa za vključitev partnerjev; poziva Komisijo in države članice, naj s tem namenom pregledajo kodeks ter na vseh stopnjah izvajanja partnerskih sporazumov in programov zagotovijo celovito in učinkovito vključenost gospodarskih in socialnih partnerjev in organov, ki zastopajo civilno družbo, ter naj pospešijo izmenjavo izkušenj in dobre prakse;

13.  priznava, da je ESS prevzel nove izzive in da je treba okrepiti socialni dialog; poudarja, da je treba zagotoviti primerno sodelovanje socialnih partnerjev na ravni EU ter na nacionalni in regionalni ravni, se tem pa olajšati njihovo aktivno vključenost v vse faze načrtovanja, izvajanja, spremljanja in ocenjevanja uporabe skladov ESI; poziva Komisijo, naj zato zagotovi in spremlja ustrezne vire za socialne partnerje, kot to določa člen 6 Uredbe (EU) št. 1304/2013;

14.  opozarja na učinek opolnomočenja financiranja v zgodnji fazi in predhodnega financiranja projektov z uporabo skladov ESI;

15.  poudarja pomen tristranskega odbora Evropskega socialnega sklada, ki omogoča upravljanje tega sklada v državah članicah, in poziva Komisijo, naj glede na dodano vrednost, ki jo ustvarja socialni dialog, razmisli o oblikovanju podobnih odborov za druge sklade ESI;

16.  poudarja pomen vključevanja beguncev kot nujnega političnega vprašanja v obdobju po krizi z begunci; ob tem vztraja pri ustrezni dodelitvi sredstev, njihovi prožni uporabi in ustreznejšem prepoznavanju ogroženih skupin, da bi se zmanjšala nevarnost izključenosti in socialnih napetosti;

17.  poziva Komisijo, naj preuči dejanski vpliv vlaganja sredstev EU med prejšnjim programskim obdobjem ter ustrezno povzame pozitivne in negativne izkušnje kot izhodišče za dodano vrednost v procesu izvajanja naložb;

18.  poziva Komisijo, naj sprejme instrumente za ocenjevanje ne samo števila, ampak tudi kakovosti ustvarjenih delovnih mest, saj prekarno delo, ki ne nudi ustreznega varstva, ali pogodbe, na podlagi katerih se izkoriščajo delavci, prispevajo k negativnemu dojemanju kohezijske politike;

19.  meni, da je med največjimi izzivi zmogljivost regij in partnerjev, da uporabljajo sredstva EU in dostopajo do njih; poziva države članice, ki tega še niso storile ali so to počele v manjši meri, naj namenijo ustrezen del sredstev ESS za krepitev institucionalne zmogljivosti javnih organov in ustreznih partnerjev ter se s tem zagotovijo zlasti učinkovit partnerski odnos in primerno dodeljevanje sredstev; poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bo v vseh državah članicah 20 % sredstev ESS dejansko namenjalo socialnemu vključevanju in bo v vseh državah članicah v celoti izpolnjen minimalni zagotovljeni delež ESS;

20.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo države članice poznale točni namen prednostnih nalog ESS v zvezi z vključevanjem partnerstva, pomaga naj pa jim tudi pri izvedbi teh prednostnih nalog, in sicer z opredelitvijo in razširjanjem primerov dobre prakse; ob tem jo poziva, naj spremlja napredek pri dejavnostih, ki se na tem področju izvajajo v državah članicah, in to vključi v letno poročilo o izvajanju programov ESS, da bi se zagotovilo upoštevanje zahteve po ustreznih virih;

21.  poziva k oceni rezultatov v sodelovanju z upravičenci, lokalnimi in regionalnimi organi, združenji, socialnimi partnerji in deležniki, da bi pridobili potrebne informacije za okrepitev dejavne udeležbe in razpoznavnosti prihodnjih ukrepov;

22.  poudarja zaskrbljenost nad tem, da so nekatere regije ali občine izključene iz financiranja zaradi povečanega javnega dolga, saj to povečanje ponavadi izvira iz delovanja centralnih organov;

23.  poziva države članice, naj zagotovijo preprosto in pregledno upravljanje skladov ESI;

24.  opozarja, da si je treba predvsem na ravni EU in držav članic prizadevati za poenostavitev za upravičence in natančneje opredeliti njihove potrebe; v zvezi s tem meni, da bi lahko socialni partnerji in deležniki prispevali k opredelitvi tako dobre kot slabe prakse in pomagali pri uvajanju poenostavitev v svojih državah članicah; poudarja, da prizadevanje za poenostavitev ne bi smelo biti usmerjeno le v upravičence, in Komisijo poziva, naj svoje prizadevanje za poenostavitev osredotoči tudi na tiste, ki so odgovorni za upravljanje in izvajanje kohezijske politike;

25.  poudarja, da skladi ESI ne bodo resnično učinkoviti in ne bodo prinašali dodane vrednosti, če se bo v praksi uporabljal enotni pristop za vse, ter da je treba poleg količinske analize uvesti tudi kazalnike vpliva; poziva, naj bo skladom ESI omogočena ustrezna prožnost pri njihovi zasnovi, da bi lahko države članice in partnerske organizacije izvajale individualizirano podporo, ki bo prilagojena lokalnim potrebam, ne da bi ogrozile revizijo in nadzor; meni, da bi morali skladi ESI obravnavati specifične razmere in upoštevati različno socialno in ekonomsko stvarnost.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	3.5.2017
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	45 3 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Laura Agea, Guillaume Balas, Brando Benifei, Mara Bizzotto, Vilija Blinkevičiūtė, Ole Christensen, Labros Fundulis (Lampros Fountoulis), Elena Gentile, Arne Gericke, Marian Harkin, Czesław Hoc, Danuta Jazłowiecka, Agnes Jongerius, Rina Ronja Kari, Jan Keller, Ádám Kósa, Kostadinka Kuneva, Jean Lambert, Jérôme Lavrilleux, Jeroen Lenaers, Verónica Lope Fontagné, Javi López, Thomas Mann, Dominique Martin, Anthea McIntyre, Elisabeth Morin-Chartier, Emilian Pavel, Marek Plura, Sofia Ribeiro, Robert Rochefort, Claude Rolin, Anne Sander, Sven Schulze, Romana Tomc, Yana Toom, Ulrike Trebesius, Marita Ulvskog, Renate Weber, Tatjana Ždanoka, Jana Žitňanská
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Georges Bach, Heinz K. Becker, Lynn Boylan, Tania González Peñas, Paloma López Bermejo, Edouard Martin, Tamás Meszerics, Flavio Zanonato
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Mireille D’Ornano

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

45	+
ALDE ECR EFDD GUE/NGL PPE     S&D     VERTS/ALE	Marian Harkin, Robert Rochefort, Yana Toom, Renate Weber Arne Gericke, Czesław Hoc, Anthea McIntyre, Ulrike Trebesius, Jana Žitňanská Laura Agea Lynn Boylan, Tania González Peñas, Rina Ronja Kari, Kostadinka Kuneva, Paloma López Bermejo Georges Bach, Heinz K. Becker, Danuta Jazłowiecka, Ádám Kósa, Jérôme Lavrilleux, Jeroen Lenaers, Verónica Lope Fontagné, Thomas Mann, Elisabeth Morin-Chartier, Marek Plura, Sofia Ribeiro, Claude Rolin, Anne Sander, Sven Schulze, Romana Tomc Guillaume Balas, Brando Benifei, Vilija Blinkevičiūtė, Ole Christensen, Elena Gentile, Agnes Jongerius, Jan Keller, Javi López, Edouard Martin, Emilian Pavel, Marita Ulvskog, Flavio Zanonato Jean Lambert, Tamás Meszerics, Tatjana Ždanoka

3	-
ENL NI	Mireille D'Ornano, Dominique Martin Labros Fundulis (Lampros Fountoulis)

1	0
ENL	Mara Bizzotto

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

• [1]  Flash Eurobarometer 423: Ozaveščenost državljanov in njihovo dojemanje regionalne politike EU.

INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja	18.5.2017
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	34 3 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Pascal Arimont, Mercedes Bresso, James Carver, Andrea Cozzolino, Rosa D’Amato, Tamás Deutsch, Raymond Finch, Iratxe García Pérez, Michela Giuffrida, Krzysztof Hetman, Ivan Jakovčić, Marc Joulaud, Constanze Krehl, Sławomir Kłosowski, Louis-Joseph Manscour, Martina Michels, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Jens Nilsson, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Younous Omarjee, Konstantinos Papadakis, Mirosław Piotrowski, Stanislav Polčák, Terry Reintke, Liliana Rodrigues, Fernando Ruas, Monika Smolková, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Ramón Luis Valcárcel Siso, Monika Vana, Matthijs van Miltenburg, Lambert van Nistelrooij, Derek Vaughan, Kerstin Westphal, Joachim Zeller
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Daniel Buda, Viorica Dăncilă

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

34	+
ALDE	Ivan Jakovčić, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Matthijs van Miltenburg
ECR	Sławomir Kłosowski, Mirosław Piotrowski
EFDD	Rosa D'Amato
GUE/NGL	Martina Michels, Younous Omarjee
PPE	Pascal Arimont, Daniel Buda, Tamás Deutsch, Krzysztof Hetman, Marc Joulaud, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Stanislav Polčák, Fernando Ruas, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Ramón Luis Valcárcel Siso, Joachim Zeller, Lambert van Nistelrooij
S&D	Mercedes Bresso, Andrea Cozzolino, Viorica Dăncilă, Iratxe García Pérez, Michela Giuffrida, Constanze Krehl, Louis-Joseph Manscour, Jens Nilsson, Liliana Rodrigues, Monika Smolková, Derek Vaughan, Kerstin Westphal
Verts/ALE	Terry Reintke, Monika Vana

3	-
EFDD	James Carver, Raymond Finch
NI	Konstantinos Papadakis

0	0

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani