Postopek : 2016/2266(IMM)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0203/2017

Predložena besedila :

A8-0203/2017

Razprave :

Glasovanja :

PV 01/06/2017 - 7.1

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0232

POROČILO     
PDF 673kWORD 55k
29.5.2017
PE 595.653v03-00 A8-0203/2017

o zahtevi za odvzem poslanske imunitete Béli Kovácsu

(2016/2266(IMM))

Odbor za pravne zadeve

Poročevalka: Heidi Hautala

PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o zahtevi za odvzem imunitete Béli Kovácsu

(2016/2266(IMM))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju zahteve za odvzem imunitete Béli Kovácsu, ki jo je dne 19. septembra 2016 posredoval madžarski generalni državni tožilec dr. Péter Polt v zvezi s kazenskim postopkom, ki ga je proti Béli Kovácsu sprožil osrednji preiskovalni urad vodje tožilstva, in ki je bila razglašena na plenarnem zasedanju 3. oktobra 2016,

–  po vabilih Béli Kovácsu na zagovor dne 12. januarja, 30. januarja in 22. marca 2017 v skladu s členom 9(6) Poslovnika,

–  ob upoštevanju členov 8 in 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

–  ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije z dne 12. maja 1964, 10. julija 1986, 15. in 21. oktobra 2008, 19. marca 2010, 6. septembra 2011 in 17. januarja 2013(1),

–  ob upoštevanju člena 4(2) temeljnega zakona Republike Madžarske, členov 10(2) in 12(1) zakona št. LVII iz leta 2004 o statusu madžarskih poslancev Evropskega parlamenta in člena 74(1) in (3) zakona št. XXXVI iz leta 2012 o madžarski državni skupščini,

–  ob upoštevanju člena 5(2), člena 6(1) in člena 9 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0203/2017),

A.  ker je madžarski generalni državni tožilec zahteval odvzem imunitete poslancu Evropskega parlamenta Béli Kovácsu, da bi lahko preiskali obtožbo zoper njega o kaznivem dejanju oškodovanja proračuna, ki je privedlo do velike finančne izgube, v skladu s členom 396(1)(a) madžarskega kazenskega zakonika ter o večkratni uporabi ponarejenih zasebnih dokumentov v skladu s členom 345 kazenskega zakonika; ker je v skladu s slednjim členom vsaka oseba, ki uporabi predrugačen ali ponarejen zasebni dokument ali zasebni dokument z netočno vsebino kot dokazilo za obstoj, spremembo ali končanje pravice ali obveznosti, kriva prekrška, ki se kaznuje z zaporno kaznijo do enega leta;

B.  ker v skladu s členom 9 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske unije poslanci Evropskega parlamenta na ozemlju svoje države uživajo imunitete, priznane poslancem parlamenta te države;

C.  ker so v skladu s členom 4(2) madžarskega temeljnega zakona poslanci parlamenta upravičeni do imunitete; ker v skladu s členom 10(2) zakona št. LVII iz leta 2004 o pravnem statusu madžarskih poslancev Evropskega parlamenta poslanci Evropskega parlamenta uživajo enako imuniteto kot poslanci madžarskega parlamenta, v skladu s členom 12(1) pa odločitev o začasnem odvzemu imunitete poslancu Evropskega parlamenta sodi v pristojnost Evropskega parlamenta; ker se lahko v skladu s členom 74(1) zakona št. XXXVI iz leta 2012 o državni skupščini kazenski ali prekrškovni postopek, kadar se poslanec ne odreče imuniteti prostovoljno, začne samo s predhodnim soglasjem državne skupščine; ker v skladu s členom 74(3) istega zakona do vložitve obtožnice predlog za odvzem imunitete vloži generalni državni tožilec;

D.  ker imajo v skladu s členom 21(1) in (2) Sklepa 2005/684/ES, Euratom Evropskega parlamenta z dne 28. septembra 2005 o sprejetju statuta poslancev Evropskega parlamenta(2) poslanci pravico do pomoči osebnih sodelavcev, ki jih sami izberejo, Parlament pa krije dejanske stroške njihove zaposlitve s strani poslancev;

E.  ker se lahko v skladu s členom 34(4) Sklepa predsedstva z dne 19. maja in 9. julija 2008 o izvedbenih ukrepih v zvezi s statutom poslancev Evropskega parlamenta na podlagi pogojev, ki jih določi predsedstvo, krijejo tudi stroški, nastali iz naslova pogodb o praksi;

F.  ker lahko v skladu s členom 1(1) Sklepa predsedstva z dne 19. aprila 2010 o pravilniku za praktikante poslancev poslanci Evropskega parlamenta, da bi prispevali k evropskemu izobraževanju in poklicnemu usposabljanju ter spodbujali boljše razumevanje delovanja te institucije, omogočijo opravljanje prakse v času plenarnih zasedanj v Bruslju in Strasbourgu ali med opravljanjem dolžnosti poslanca v državi, v kateri je bil posamezni poslanec izvoljen;

G.  ker v skladu s členom 5(1) in (2) pravilnika za praktikante, posamezne vidike v zvezi s prakso ureja pisna pogodba o praksi, ki jo podpišeta poslanec in praktikant; ker pogodba vsebuje klavzulo, v kateri je izrecno poudarjeno, da Evropski parlament ne sme biti obravnavan kot pogodbena stranka; ker se v skladu s členom 5(4) stroški, povezani s prakso, vključno s štipendijo in stroški zavarovanja, ki jih krije poslanec, poravnajo iz nadomestila za parlamentarno pomoč, kot določa člen 33(4) izvedbenih ukrepov, in sicer v okviru sredstev tega nadomestila;

H.  ker v skladu z zadnjim stavkom člena 1(1) pravilnika za praktikante štipendija praktikanta ne sme v resnici biti prikrita oblika dohodka; ker je v skladu s členom 7(1) v času prakse za praktikante odgovoren izključno poslanec, s katerim delajo;

I.  ker Parlament v tem primeru ni našel dokaza o fumus persecutionis, torej dovolj resnega in utemeljenega suma, da je bila zahteva za odvzem imunitete posredovana v povezavi k postopkom, ki je bil sprožen z namenom, da bi se poslancu politično škodovalo;

J.  ker odločitve nekdanjega predsednika Parlamenta, da Béli Kovácsu izreče opomin zaradi kršitve člena 1(a) kodeksa ravnanja(3), ni mogoče enačiti s pravno sodbo in zato ne predstavlja pravnomočne razsodbe o zadevi, s katero je povezan kazenski postopek, ki ga je sprožilo generalno državno tožilstvo; ker posledično ni kršeno načelo ne bis in idem; ker zato kazen, ki jo je v skladu s kodeksom ravnanja izrekel nekdanji predsednik Parlamenta, ne preprečuje začetka ali izvedbe kazenskega postopka na Madžarskem, da bi se ugotovilo, ali bo vložena obtožnica;

1.  sklene, da se Béli Kovácsu odvzame imuniteta;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora nemudoma posreduje pristojnemu organu Madžarske in Béli Kovácsu.

(1)

Sodba Sodišča z dne 12. maja 1964 v zadevi Wagner proti Fohrman in Krier, 101/63, ECLI:EU:C:1964:28; sodba Sodišča z dne 10. julija 1986 v zadevi Wybot proti Faure in drugi, 149/85, ECLI:EU:C:1986:310; sodba Splošnega sodišča z dne 15. oktobra 2008 v zadevi Mote proti Parlamentu, T-345/05, ECLI:EU:T:2008:440; sodba Sodišča z dne 21. oktobra 2008 v združenih zadevah Marra proti De Gregorio in Clemente, C-200/07 in C-201/07, ECLI:EU:C:2008:579; sodba Splošnega sodišča z dne 19. marca 2010 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-42/06, ECLI:EU:T:2010:102; sodba Sodišča z dne 6. septembra 2011 v zadevi Patriciello, C-163/10, ECLI: EU:C:2011:543; sodba Splošnega sodišča z dne 17. januarja 2013 v združenih zadevah Gollnisch proti Parlamentu, T-346/11 in T-347/11, ECLI:EU:T:2013:23.

(2)

UL L 262, 7.10.2005, str. 1.

(3)

Glej Prilogo I Poslovnika Evropskega parlamenta – Kodeks ravnanja za poslance Evropskega parlamenta v zvezi s finančnimi interesi in navzkrižji interesov.


OBRAZLOŽITEV

1. Ozadje

Predsednik Parlamenta je na zasedanju 3. oktobra 2016 v skladu s členom 9(1) Poslovnika razglasil, da je prejel pismo madžarskega generalnega državnega tožilca dr. Pétra Polta z zahtevo za odvzem imunitete Béli Kovácsu.

Predsednik je zahtevo v skladu s členom 9(1) posredoval Odboru za pravne zadeve.

Zahteva za odvzem imunitete Béli Kovácsu je bila podana na podlagi utemeljenega suma, da je storil kaznivo dejanje oškodovanja proračuna, zaradi katerega je nastala velika finančna izguba, v skladu s členom 396(1)(a) in (3)(a) madžarskega kazenskega zakonika in kaznivo dejanje večkratne uporabe ponarejenih zasebnih dokumentov v skladu s členom 345 kazenskega zakonika.

V skladu s členom 396(1)(a) in (3)(a) se „[v]saka oseba, ki: a) drugo osebo spravi v zmoto ali jo pusti v zmoti, prikrije znana dejstva v povezavi z obveznostjo plačila v proračun ali s sredstvi, ki se vplačajo v proračun ali se iz njega izplačajo, ali da o tem lažno izjavo, (...) (3) kaznuje z zaporno kaznijo od enega do petih let, če: a) je zaradi oškodovanja proračuna nastala velika finančna izguba.“

V skladu s členom 345 madžarskega kazenskega zakonika je „[v]saka oseba, ki uporabi predrugačen ali ponarejen zasebni dokument ali zasebni dokument z netočno vsebino kot dokazilo za obstoj, spremembo ali konec pravice ali obveznosti, kriva prekrška, ki se kaznuje z zaporno kaznijo do enega leta.“

Kot izhaja iz informacij generalnega državnega tožilca je Béla Kovács s tremi pripravniki podpisal pogodbe o praksi, v katerih je bilo netočno navedeno, da so strani sklenile pravni odnos za opravljanje prakse; da bo opravljanje prakse potekalo v Bruslju v obliki polne zaposlitve; da bodo pripravniki tekom prakse bivali na naslovu v Bruslju, ki je naveden v pogodbi in ki je enak tamkajšnjemu naslovu Béle Kovácsa.

V zahtevi je navedeno tudi, da je Béla Kovács s podpisom sporazumov o praksi, njihovo predložitvijo skupaj z zahtevanimi dokumenti pristojni službi Evropskega parlamenta in prikrivanjem lažne narave teh praks pred Evropskim parlamentom kršil člen 1(1) pravilnika za praktikante, ki določa, da štipendija praktikanta ne sme v resnici biti prikrita oblika dohodka.

Béla Kovács je predsedniku poslal pojasnilo, da takrat še ni bil uradno obveščen o poročilu urada OLAF, ki mu tudi ni omogočil dostopa do njegove dokumentacije. Prav tako je v tem pismu izpostavil, da so vsi njegovi praktikanti naloge, ki jim jih je v skladu s svojimi pooblastili naložil, opravljali na več lokacijah, med drugim v Bruslju in v Budimpešti.

Poudaril je tudi, da je nameraval izvesti prakse v skladu z vsemi ustreznimi predpisi in pravili ter ni imel namena izplačati neupravičenih plačil.

2. Zakonodaja in postopki o imuniteti poslancev Evropskega parlamenta

Člen 9 Protokola (št. 7) o privilegijih in imunitetah Evropske unije določa:

Člen 9

Med zasedanjem Evropskega parlamenta njeni člani uživajo:

(a)

na ozemlju svoje države imunitete, priznane članom parlamenta te države;

(b)

na ozemlju vseh drugih držav članic imuniteto pred kakršnim koli priporom in sodnim postopkom.

Za člane velja imuniteta tudi medtem, ko potujejo do kraja zasedanja Evropskega parlamenta in nazaj.

Kadar je član zaloten pri storitvi kaznivega dejanja, sklicevanje na imuniteto ni mogoče in Evropskemu parlamentu ne preprečuje uresničevanja pravice do odvzema imunitete svojemu članu.

Ker se zahteva odvzem imunitete za Madžarsko, se v skladu s členom 9(1)(a) uporablja madžarski zakon o poslanski imuniteti. V skladu s členom 4(2) temeljnega zakona Republike Madžarske so poslanci Evropskega parlamenta upravičeni do imunitete. V skladu s členom 10(2) zakona št. LVII iz leta 2004 o statusu madžarskih poslancev Evropskega parlamenta, so poslanci Evropskega parlamenta upravičeni do enake imunitete kot poslanci madžarskega parlamenta, člen 74(1) zakona št. XXXVI iz leta 2012 o državni skupščini pa glede kazenskega postopka določa, da se lahko začne ali teče in se v njem uporabijo prisilni ukrepi proti poslancu le s predhodnim soglasjem državne skupščine. V skladu s členom 74(3) zahtevo za odvzem imunitete posreduje generalni državni tožilec.

Člen 5(1) in (2) ter člen 9 Poslovnika Evropskega parlamenta določata naslednje:

Člen 5

Privilegiji in imunitete

1.   Poslanci uživajo privilegije in imunitete, ki veljajo zanje na podlagi Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske unije.

2.   Parlament pri izvajanju svojih pooblastil v zvezi s privilegiji in imunitetami ohranja integriteto kot demokratična zakonodajna skupščina in zagotavlja neodvisnost poslancev pri opravljanju njihovih nalog. Parlamentarna imuniteta ni osebni privilegij poslanca, temveč je jamstvo neodvisnosti Parlamenta kot celote in njegovih poslancev.

(...)

Člen 9 

 Postopki v zvezi z imuniteto

1.   Vsaka zahteva za odvzem imunitete poslancu, ki jo na predsednika naslovi pristojni organ države članice, ali za zaščito privilegijev in imunitete, ki jo na predsednika naslovi poslanec ali nekdanji poslanec, se razglasi v Parlamentu in posreduje pristojnemu odboru.

2.   S soglasjem zadevnega poslanca ali nekdanjega poslanca lahko zahtevo vloži drug poslanec, ki se mu dovoli zastopati zadevnega poslanca ali nekdanjega poslanca v vseh fazah postopka.

Poslanec, ki zastopa zadevnega poslanca ali nekdanjega poslanca, ne sodeluje pri odločitvah, ki jih sprejme odbor.

3.   Odbor nemudoma preuči zahteve za odvzem imunitete ali zahteve za zaščito privilegijev in imunitete, ob upoštevanju njihove relativne zapletenosti.

4.   Odbor predlaga obrazložen sklep, ki priporoča sprejetje ali zavrnitev zahteve za odvzem imunitete ali zahteve za zaščito privilegijev in imunitete. Predlogi sprememb niso dopustni. Če je predlog zavrnjen, se šteje, da je sprejet nasprotni sklep.

5.   Odbor lahko od zadevnega organa zahteva kakršno koli informacijo ali pojasnilo, ki se mu zdi potrebno za oblikovanje mnenja, ali je imuniteto treba odvzeti ali zaščititi.

6.   Zadevni poslanec ima možnost zagovora in lahko predloži vse dokumente ali druge pisne dokaze, ki se mu zdijo pomembni.

Poslanec ni prisoten na razpravi o zahtevi za odvzem ali zaščito njegove imunitete, razen na samem zagovoru.

Predsednik odbora povabi poslanca na zagovor in v povabilu določi datum in uro zagovora. Poslanec se lahko odreče pravici do zagovora.

Če se poslanec ne udeleži zagovora po prejetju povabila, se šteje, da se je odrekel pravici do zagovora, razen če se opraviči za izostanek od zagovora na predlagani datum in ob predlagani uri, in za to navede razloge. Predsednik odbora odloči, ali se takšna zahteva za opravičenje sprejme na podlagi podanih razlogov; na to odločitev se ni mogoče pritožiti.

Če predsednik odbora sprejme zahtevo za opravičenje, poslanca povabi na zagovor in določi nov datum in uro zagovora. Če se poslanec ne udeleži drugega zagovora, se postopek nadaljuje brez zagovora poslanca. Nadaljnje zahteve za opravičenje ali zagovor se ne sprejmejo.

(…)

8.   Odbor lahko poda obrazloženo mnenje o pristojnosti organa in dopustnosti zahteve, vendar se v nobenem primeru ne izreče niti o krivdi ali nekrivdi poslanca niti o tem, ali mnenja oziroma dejanja, ki so mu pripisana, upravičujejo kazenski pregon, četudi se pri obravnavi zahteve podrobno seznani z dejstvi primera.

9.   Predlog sklepa odbora se uvrsti na dnevni red prve seje po dnevu, ko je bil vložen. K temu predlogu ni mogoče vlagati predlogov sprememb.

Razprava je omejena na razloge, ki govorijo v prid posameznemu predlogu za odvzem ali priznanje imunitete oziroma za zaščito privilegija ali imunitete ali proti njemu.

Brez poseganja v člen 164 poslanec, čigar privilegiji ali imunitete so predmet primera, v razpravi nima besede.

O predlogu oziroma predlogih sklepa v poročilu se glasuje ob prvem glasovanju po razpravi.

Ko je Parlament zadevo obravnaval, se o vsakem predlogu v poročilu glasuje posamezno. Če je eden od predlogov zavrnjen, se nasprotni sklep šteje za sprejet.

(…)

11.   Odbor obravnava te zadeve in vse prejete dokumente strogo zaupno. Zahteve glede postopkov v zvezi z imuniteto vedno obravnava brez navzočnosti javnosti.

12.   Parlament preuči le zahteve za odvzem imunitete poslanca, ki so mu jih posredovali sodni organi ali stalna predstavništva držav članic.

13.   Odbor določi načela za uporabo tega člena.

14.   Vsaka poizvedba pristojnega organa o obsegu privilegijev ali imunitet poslancev se obravnava v skladu z gornjimi določbami.

3. Obrazložitev predlaganega sklepa

Na podlagi omenjenih dejstev se za to zadevo uporabljajo določbe člena 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije.

V skladu s to določbo poslanci Parlamenta na ozemlju lastne države uživajo imuniteto, kot so je deležni nacionalni poslanci omenjene države članice.

Pri odločanju o odvzemu parlamentarne imunitete Evropski parlament uporablja lastna dosledna načela. Eno od teh načel je, da se imuniteta običajno odvzame, če kaznivo dejanje spada v okvir člena 9 Protokola št. 7, pod pogojem, da ne gre za fumus persecutionis, tj. dovolj resen in utemeljen sum, da je bil primer sprožen z namenom, da bi se poslancu politično škodovalo.

Po izčrpni razpravi v pristojnem odboru in pisnih pojasnilih zadevnega poslanca, ki je sprejel vabila na tri zaporedna zaslišanja, vendar se ni nobenega dejansko udeležil, je bilo ugotovljeno, da v tem primeru ne gre za fumus persecutionis. Podobno se zdijo tudi druge trditve Béle Kovácsa o domnevnem fumus persecutionis neutemeljene ali pa presegajo okvire postopka za odvzem poslanske imunitete. Béla Kovács prav tako trdi, da kazenski postopek ni sorazmeren, saj meni, da je takšna namerna prisvojitev sredstev lahko povod le za prekrškovni postopek, vendar pri tem ni ugovarjal navedenim dejstvom.

Natančneje, kar zadeva argument o načelu ne bis in idem, je jasno, da je bila Béli Kovácsu izrečena kazen opomina za kršitev člena 1(a) kodeksa ravnanja, kar pa ni mogoče obravnavati kot sodno odločbo v strogem pomenu besede.

V resnici je opomin, izrečen Béli Kovácsu, le disciplinarni ukrep na podlagi obrazložene odločitve nekdanjega predsednika, ki je ugotovil, da si je Béla Kovács v resnici prisvojil javna sredstva Evropskega parlamenta in da to dejanje izhaja iz namernega neupoštevanja pravil Evropskega parlamenta o štipendijah praktikantov. Takšna namerna prisvojitev sredstev Evropskega parlamenta s strani poslanca predstavlja sama po sebi nespoštovanje načel iz člena 1(a) kodeksa ravnanja, zlasti načel integritete, marljivosti, poštenosti, odgovornosti in spoštovanja ugleda Parlamenta.

Zato v tem primeru ne gre za kršitev načela ne bis in idem, ker opomin ni mogoče šteti za dejansko sodbo, ki jo je izdalo ustavno, neodvisno in nepristransko sodno telo, saj Parlament ne more razsojati v kazenskem postopku generalnega državnega tožilstva za kaznivi dejanji oškodovanja proračuna z veliko finančno izgubo in večkratne uporabe ponarejenih zasebnih dokumentov v skladu z madžarskim kazenskim zakonikom.

Nazadnje je mogoče ugotoviti, da Béli Kovácsu ni bilo sojeno dvakrat za iste okoliščine: izrek opomina ne šteje za sodno odločbo na podlagi iste kazenske obtožbe, zato ni kršitve načela ne bis in idem, saj izrečeni opomin Madžarski ne preprečuje, da bi sodno preganjala Bélo Kovácsa na podlagi kazenskega postopka.

4. Sklepna ugotovitev

Na osnovi zgornjih preudarkov in v skladu s členom 9(3) Poslovnika Odbor za pravne zadeve priporoča, da Evropski parlament Béli Kovácsu odvzame imuniteto.


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

29.5.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

16

0

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Max Andersson, Joëlle Bergeron, Marie-Christine Boutonnet, Jean-Marie Cavada, Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos), Mady Delvaux, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Evelyn Regner, Pavel Svoboda, József Szájer, Axel Voss, Tadeusz Zwiefka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Mario Borghezio, Jytte Guteland, Heidi Hautala, Virginie Rozière, Viktor Uspaskich

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov