Postopek : 2016/2147(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0209/2017

Predložena besedila :

A8-0209/2017

Razprave :

PV 12/06/2017 - 14
CRE 12/06/2017 - 14

Glasovanja :

PV 13/06/2017 - 5.9
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0253

POROČILO     
PDF 1115kWORD 353k
6.6.2017
PE 600.940v02-00 A8-0209/2017

o oceni izvajanja programa Obzorje 2020 ob upoštevanju njegove vmesne ocene in predloga devetega okvirnega programa

(2016/2147(INI))

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

Poročevalka: Soledad Cabezón Ruiz

PRED. SPREM.
OBRAZLOŽITEV – POVZETEK DEJSTEV IN UGOTOVITEV
 PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 ANNEX
 MNENJE Odbora za proračun
 MNENJE Odbora za regionalni razvoj
 MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

OBRAZLOŽITEV – POVZETEK DEJSTEV IN UGOTOVITEV

1. Postopek in viri

1.1 Cilji in rok za pripravo poročila

Poročevalki je bila 24. maja 2016 zaupana naloga, da pripravi poročilo o izvajanju okvirnega programa za raziskave Obzorje 2020 (v nadaljnjem besedilu: program Obzorje 2020).

Rok za sprejetje poročila o izvajanju v Evropskem parlamentu je bil usklajen s časovnim razporedom Komisije, ki bo oktobra 2017 objavila sporočilo, spomladi 2018 pa predlog devetega okvirnega programa, da bi Evropskemu parlamentu omogočila predložitev prispevka k vmesni oceni programa Obzorje 2020 in priporočil za naslednji okvirni program za raziskave.

1.2. Viri in metode

Za pripravo tega poročila je bilo potrebno analitično delo, ki ga je opravila delovna skupina Odbora za industrijo, raziskave in energetiko za program Obzorje 2020, ustanovljena leta 2015. Ta je organizirala več kot 18 sestankov s strokovnjaki, deležniki in Komisijo ter pripravila delovni dokument o programu Obzorje 2020. Evropski parlament spremlja izvedbene ukrepe programa Obzorje 2020 ter od generalnega direktorata za raziskave in inovacije prejema informacije, ki jih posreduje Delovni skupini za raziskave v okviru Sveta. Vir informacij so bili tudi odgovori na pisna vprašanja Komisiji.

Služba Evropskega parlamenta za raziskave je začela izvajati študijo evropske ocene izvajanja in objavila več drugih povzetkov. Po naročilu tematskih sektorjev v Generalnem direktoratu za notranjo politiko Unije pri Evropskem parlamentu je izvedla tudi številne druge študije.

Organizirani sta bili dve misiji za ugotavljanje dejstev, in sicer novembra 2016 na Portugalskem in v Španiji ter februarja 2017 v Nemčiji in na Poljskem. Dne 29. novembra 2016 je bila organizirana javna predstavitev z naslovom Prihodnost raziskovalne politike EU: pregled in obeti.

Poročevalka je organizirala sestanke z deležniki, od katerih je prejela veliko dokumentov o stališču. Dragoceni viri informacij so bila tudi uradna poročila in sporočila Komisije.

Odstavki 2, 3 in 4 so v Prilogi.

5. Vizija poročevalke

Obzorje 2020 je največji raziskovalni program na svetu. Ker je njegov namen odzivanje na socialne in gospodarske izzive, lahko podamo prve ocene o njem ter mu priznamo uspešnost in analiziramo vidike, ki bi jih bilo treba izboljšati, da bomo lahko učinkovito in trajnostno dosegli ambiciozne cilje in zapleteni program uspešno izvedli.

Program Obzorje 2020 je nastal v okviru ciljev strategije Evropa 2020, nanj pa še posebej vplivata gospodarska kriza in deindustrializacija v Evropi, zato se prednostno poudarja pomen inovacij, dviga konkurenčnosti, krepitve sodelovanja malih in srednjih podjetij ter odličnosti. Poleg povečanja proračunskih sredstev za okoli 30 % so novi ali okrepljeni vidiki v primerjavi s sedmim okvirnim programom tudi struktura treh stebrov, poenostavitev, odprta znanost, uvajanje novih izzivov, iskanje sinergije med evropskimi skladi in širitev za izboljšanje deležev znanosti in razvoja v regijah, ki zaostajajo v razvoju, ali vidik enakosti spolov.

Kljub temu hitre in obsežne spremembe, s katerimi se sooča evropska družba (nacionalistični populizem, ksenofobija, mednarodni terorizem, neenakosti, migracijski tokovi, tehnološki napredek, socialno-zdravstveni izzivi, podnebne spremembe ali trajnost naravnih virov), predstavljajo novo paradigmo, na katero se je treba odzvati z vidika družbe in zaradi njenih interesov, da se ohranijo vrednote in načela, ki so značilni za EU.

Evropa je regija sveta, v kateri se visoka stopnja gospodarskega in družbenega razvoja, pravice, svoboščine in blaginja združujejo na edinstven način in ji dajejo dodano vrednost, ki jo zaznamuje kot tako, zato je treba te elemente v teh novih okoliščinah ohranjati, raziskave in razvoj pa razumeti kot ključno orodje za dosego tega cilja. Znanost mora biti namenjena doseganju družbe znanja, ki služi državljanom in je v njihovem interesu, trajnostne in vključujoče družbe, kjer sta znanstvena skupnost in industrija sredstvi za dosego končnega cilja znanosti zaradi družbe in za družbo.

V tem smislu je program Obzorje 2020 odziv na spreminjajoči se svet in v tej smeri bi moral nadaljevati tudi naslednji deveti okvirni program. Kljub temu je treba okrepiti zavezo vseh akterjev EU raziskavam in razvoju.

EU je leta 2015 za raziskave in razvoj namenila 2,03 % BDP (2,04 % leta 2014 in 1,74 % leta 2005, pri čemer so razlike med državami znašale od 0,48 % do 3,26 %), torej ne dosega 3 % iz strategije Evropa 2020, ki so bili doseženi le na Finskem (3,2 %), Švedskem (3,2 %), Danskem (3,1 %) in v Avstriji (3 %), ki jim tesno sledi Nemčija (2,9 %), daleč pred vsem pa so Južna Koreja (4,3 %), Izrael (4,1 %) in Japonska (3,6 %).

Ti podatki prikazujejo konkurenco, s katero se sooča EU, in razlike med državami članicami na področju naložb v raziskave in razvoj, ki jih je treba zmanjšati, da bi dosegli ne le 3 % do leta 2020, temveč celo višji cilj, da se bo lahko izboljšala konkurenčnost EU v svetu in bo v ne tako daljni prihodnosti realno pričakovati 4 %.

Za odpravo razkoraka med regijami je treba ne le zagotoviti proračun, temveč tudi spodbujati človeški kapital z visoko ravnjo usposabljanja, tehnološko infrastrukturo ter sodelovanjem med univerzami in podjetji. Najbolj inovativne države imajo uravnotežen nacionalni sistem za raziskave in razvoj, ki ga odlikujejo visoka kakovost akademskih raziskav, odprtih za sodelovanje, in prvovrsten človeški kapital, finančni okvir za raziskave in razvoj ter tvegani kapital, da lahko podjetja razvijajo nove tehnologije. Razširjene so tudi naložbe podjetniškega sektorja v inovacije, sodelovanje in inovacijske mreže med podjetji ter z javnim sektorjem.

V tem smislu je nujno treba nadaljevati razvoj evropskega raziskovalnega prostora, v vseh državah članicah povečati fiskalna prizadevanja za dodelitev 3 % BDP za raziskave in razvoj, okrepiti širitev ali sinergijo med evropskimi skladi in okvirnim programom (poenostavitev, skladnost s predpisi, uskladitev regionalnih inovacijskih strategij in spoštovanje načela dodatnosti skladov) ter razvijati in ohranjati tehnološko infrastrukturo. Merilo za razvoj in kohezijo med regijami mora torej biti konvergenca na področju raziskav in razvoja, zaradi česar bo Evropa postala konkurenčnejša.

Financiranje inovacij mora pokrivati vse njihove faze, ne samo dejavnosti priprave izdelkov za njihovo sprostitev na trg, ter z ustreznim regulativnim okvirom in javnimi politikami okrepiti notranji trg inovacij, da bodo lahko podjetja ohranjala in izpopolnjevala svojo konkurenčnost.

Ne smemo podcenjevati vloge mladih in financiranja prelomnih inovacij. Tehnološke inovacije niso edine, ki bi jih bilo treba financirati, saj tudi na družbeni ravni nastajajo znanja, ki jih je mogoče uporabiti srednje- ali dolgoročno in bi jih lahko zaradi prevelike tržne usmerjenosti in poudarka na hitrih rezultatih brez upoštevanja širših vidikov zavrnili.

Kljub temu morajo biti znanstvena odličnost in temeljne raziskave osrednja prednostna naloga okvirnega programa za soočanje z izzivi prihodnosti. Evropa ima centre odličnosti, priznane na svetovni ravni, vendar potrebuje večje število izjemnih centrov in regij. Zagotavljati je treba mobilnost raziskovalcev tako, da plačilo ne bo ovira oziroma kakovost učinka projektov centra pri oceni ne bo pomembnejša od odličnosti centra, ter spodbujati ustanavljanje in sodelovanje novih centrov in organov.

Za soočanje z družbenimi izzivi je treba raziskave in razvoj razumeti kot strukturno in ne konjunkturno področje ter pri tem priznati vodilno vlogo izobraževanju. Izredno pomembno je povezovanje med raziskavami in razvojem ter izobraževanjem od začetnih faz in skozi ves izobraževalni proces. Spodbujati je treba sodelovanje družbe pri raziskavah in širjenju rezultatov ter dejavnosti v okviru šolske znanosti, pri čemer bodo raziskave in razvoj srednje- do dolgoročna pot, družba pa se bo seznanila z okvirnim programom, zlasti tisti del družbe, ki se izobražuje, in sicer še pred univerzitetnim obdobjem. Države, ki dosegajo najboljše rezultate na področju znanosti in inovacij, imajo prožne izobraževalne sisteme, ki spodbujajo kreativnost, kritično razmišljanje in aktivno sodelovanje učencev. Zato bi bilo morda treba evropskemu raziskovalnemu prostoru dodati element „izobraževanje“, da bi postal evropski izobraževalni in raziskovalni prostor.

Ta preusmeritev izobraževalnih sistemov, ki bi temeljili na visoko usposobljenem človeškem kapitalu, je ključnega pomena za odpiranje novih delovnih mest kot odziva na nadomeščanje proizvodnih delavcev s tehnologijo.

Vloga univerze kot glavnega vira znanja je še vedno izjemno pomembna, izpolnjevati pa mora nekatere pogoje, da se bo lahko bolj približala inovacijam. Za povečanje inovacijskih zmogljivosti podjetij se mora okrepiti odnos med univerzo in industrijskim sektorjem. V tem smislu bi bilo treba preučiti posredniško vlogo tehnoloških parkov.

Kar zadeva javno-zasebne odnose, ki jih podpira program Obzorje 2020, je njihov namen prispevati k izboljšanju inovacij industrijske strukture in razvoju interesnih področij za raziskave. Kljub temu bi bilo treba preučiti možnost razlikovanja med velikimi podjetji in MSP ter analizirati, ali so potrebe po sredstvih podobne, oceniti njihov učinek in nadzirati dobiček, da bo pravično porazdeljen. Pojasniti bi bilo treba, ali je treba v primeru velikih podjetij poleg posebnih projektov, pri katerih je potrebno več infrastrukture in proračuna ter imajo visoko dodatno vrednost za vso evropsko družbo, raziskave javno financirati ali bi bila, nasprotno, podpora učinkovitejša, če bi jih javne politike podprle z inovativnim okvirom in napredkom na notranjem trgu inovacij. Potrebna sta učinkovitost sredstev in učinek rezultatov. Kar zadeva sodelovanje MSP, sta poudarjeni njihova razširjenost v industrijski strukturi v Evropi in nujnost povečanja njihove zmogljivost na področju raziskav in razvoja ter rasti. Zagotoviti pa je treba tudi donosnost javnih naložb, in sicer ne le s pozitivnimi socialnimi učinki, ki jih prinašajo nova delovna mesta, temveč tudi z uvedbo meril družbene odgovornosti in enakopravnosti, ki bodo državljanom omogočila dostop do napredka, ki ga soustvarja javni sektor.

Okrepiti je treba odprto znanost, ki jo zaradi dodatnega potenciala za rast samega znanja in gospodarstva podpira program Obzorje 2020. Sodelovanje vseh akterjev, tako javnih kot tudi zasebnih, pri podpori in dostopu mora prav tako biti del potrebnega ravnovesja in povratnih informacij, da se bo potencial znanja v celoti izkoristil.

Kar zadeva socialne izzive, so za preučevanje novih izzivov, kot so terorizem, populizem, migracijski tokovi in neenakost, ključnega pomena družboslovne in humanistične vede, zato bi jih bilo treba tudi v ostalih znanstvenih disciplinah priznati na medpredmetni ravni.

Po drugi strani pa so pri socialno-zdravstvenih izzivih potrebna večja prizadevanja in celovita vizija. Nujni so jasni odgovori na demografske spremembe, bolezni, ki postajajo kronične, precizna medicina in dostop do tehnologij, da bodo zdravstveni in socialni sistemi postali vzdržni. Javno zdravje, preventiva, okoljsko zdravje, tehnologija, digitalizacija in povezava med zdravjem in socialo bi morali biti umeščeni v splošen okvir, ki bi omogočal učinkovito in celovito odzivanje z reformami, po katerih kliče evropski sistem socialnega varstva.

Osrednjega pomena je prizadevanje za poznavanje in odpravo raka z okrepitvijo programov na tem področju, pa tudi trdna in resna strategija za boj proti mikrobni odpornosti. Zagotavljati je treba ustrezno financiranje, ugoden okvir in usklajevanje evropskih sredstev za raziskave in razvoj.

Nenazadnje je treba v agroživilskem sektorju, ki se v Evropi sooča z izzivi zadostnosti, konkurenčnosti ter socialne in okoljske trajnosti, okrepiti raziskave in inovacije ter malim in srednjim podjetjem, ki morajo biti konkurenčna tujim multinacionalkam, zagotoviti ustrezen okvir za razvoj in uporabo inovacij.

Bolj si je treba prizadevati za enakost spolov. Ženske v nobenem sektorju, razen v svetovalnem, ne dosegajo minimuma 40 %. Število žensk, ki sodelujejo v odborih strokovnjakov, pri večjih projektih ali njihovem usklajevanju, je še vedno nizko. Njihova udeležba pri različnih socialnih izzivih ali industrijskem stebru ne ustreza vedno večjemu deležu žensk v tehnoloških poklicih. Vsekakor je treba vztrajati pri medsektorski uporabi vidika enakosti spolov, zlasti pri pripravi projektov, sestavljanju raziskovalnih skupin, ocenjevanju in razčlenjevanju podatkov ter ocenjevanju rezultatov, saj je treba enakost spolov razumeti kot nujno za bolj povezano družbo in bogastvo z vključevanjem širšega znanja ter drugačnih mnenj in potreb.

Kar zadeva mednarodno sodelovanje, številke kažejo korak nazaj v primerjavi s sedmim okvirnim programom, kar bi bilo treba popraviti. Znanstvena diplomacija ima lahko izredno pomembno vlogo pri reševanju nekaterih novih socialnih izzivov. Priznati je treba pobude, kot je pobuda za partnerstvo na področju raziskav in inovacij v Sredozemlju (PRIMA), ki lahko na področju spopadanja s pomembnimi izzivi, kot je varnost hrane ali zadostnost vodnih virov, z izboljšanjem sodelovanja med državami in regijami ter posledično njihovega razvoja posredno pomagajo pri priseljevanju.

Po vmesnem pregledu programa Obzorje 2020 lahko podamo sklepe in priporočila za naslednji deveti okvirni program, od katerih je treba upoštevati neprekinjenost, predvidljivost in stabilnost znanstvene skupnosti in projektov v teku. Nujne niso samo prilagoditve za obravnavanje novih izzivov, temveč bi bilo treba tudi utrditi strukturo in temelje programa Obzorje 2020 ter ga izvajati bolj pregledno, jasno in poenostavljeno, manj razdrobljeno, z boljšim ocenjevanjem in povratnimi informacijami raziskovalcev ter poznejšim spremljanjem in merjenjem učinka javnih sredstev.

V devetem okvirnem programu (FP9) je treba zagotoviti dovolj sredstev in preprečiti morebitno krčenje proračuna med njegovim izvajanjem. Uveljaviti se mora kot ambiciozen program za raziskave in razvoj, za kar je treba zagotoviti izhodiščnih 100 milijard proračuna.

Znanje lahko prispeva in tudi mora prispevati k družbeni blaginji in konkurenčnosti Evrope v svetu, zato je treba program Obzorje 2020 šteti za ustreznega, deveti okvirni program pa okrepiti.


PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o oceni izvajanja programa Obzorje 2020 ob upoštevanju njegove vmesne ocene in predloga devetega okvirnega programa

(2016/2147(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020(1),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (Euratom) št. 1314/2013 z dne 16. decembra 2013 o programu za raziskave in usposabljanje Evropske skupnosti za atomsko energijo (2014–2018), ki dopolnjuje okvirni program za raziskave in inovacije Obzorje 2020(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1290/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o pravilih za sodelovanje v okvirnem programu za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 ter za razširjanje njegovih rezultatov(3),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta z dne 3. decembra 2013 o vzpostavitvi posebnega programa za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1292/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 294/2008 o ustanovitvi Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo(4),

–  ob upoštevanju Sklepa št. 1312/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o strateškem inovacijskem programu Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT) – prispevek EIT k bolj inovativni Evropi(5),

–  ob upoštevanju uredb Sveta (EU) št. 557/2014, 558/2014, 559/2014, 560/2014 in 561/2014 z dne 6. maja 2014(6) ter uredb Sveta (EU) št. 642/2014(7) in 721/2014(8) z dne 16. junija 2014 o ustanovitvi skupnih podjetij, ki se financirajo v okviru programa Obzorje 2020,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega parlamenta in Sveta (EU) št. 553/2014, 554/2014, 555/2014 in 556/2014 z dne 15. maja 2014 o ustanovitvi javno-javnih partnerstev v skladu s členom 185 PDEU, ki se financirajo v okviru programa Obzorje 2020(9),

–  ob upoštevanju dokumentov o vprašanjih za skupino na visoki ravni z dne 3. februarja 2017 v zvezi s povečanjem vpliva programov EU za raziskave in inovacije(10),

–  ob upoštevanju poročil Komisije za leti 2014 in 2015 o spremljanju programa Obzorje 2020,

–  ob upoštevanju poročila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom Evropski raziskovalni prostor: čas za izvajanje in za spremljanje napredka (COM(2017)0035),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Evropski obrambni akcijski načrt (COM(2016)0950),

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Izvajanje strategije za mednarodno sodelovanje na področju raziskav in inovacij (COM(2016)0657),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Evropska pobuda za računalništvo v oblaku – vzpostavljanje konkurenčnega podatkovnega gospodarstva znanja v Evropi (COM(2016)0178) in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu sporočilu (SWD(2016)0106),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o odzivu na poročilo strokovne skupine na visoki ravni o naknadni oceni sedmega okvirnega programa (COM(2016)0005),

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom Letno poročilo o dejavnostih Evropske unije na področju raziskav in tehnološkega razvoja v letu 2014 (COM(2015)0401),

–  ob upoštevanju poročil Komisije iz leta 2014 in 2015 z naslovom Vključevanje družboslovnih ved in humanistike v program Obzorje 2020: udeleženci, proračuni in discipline,

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z naslovom Boljše pravno urejanje za naložbe na podlagi inovacij na ravni EU (SWD(2015)0298),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom Evropski raziskovalni prostor – Poročilo o napredku za leto 2014 (COM(2014)0575),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Raziskave in inovacije kot vir ponovne rasti (COM(2014)0339),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z naslovom Second Situation Report on Education and Training in the Nuclear Energy Field in the European Union (Drugo poročilo o stanju izobraževanja in usposabljanja na področju jedrske energije v Evropski uniji) (SWD(2014)0299),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z naslovom FET Flagships: A novel partnering approach to address grand scientific challenges and to boost innovation in Europe (Vodilne pobude FET: nov partnerski pristop k obravnavanju velikih znanstvenih izzivov in spodbujanju inovacij v Evropi) (SWD(2014)0283),

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Druga vmesna ocena skupnih podjetij za izvajanje skupnih tehnoloških pobud – čisto nebo, gorivne celice in vodik ter pobuda za inovativna zdravila (COM(2014)0252),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o vlogi in učinkih skupnih tehnoloških pobud in javno-zasebnih partnerstev pri izvajanju programa Obzorje 2020 za trajnostne spremembe v industriji (CCMI/142),

  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2017 o evropski pobudi za računalništvo v oblaku(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2017 o sredstvih EU za enakost spolov(12),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2016 o sinergijah za inovacije: evropski strukturni in investicijski skladi, program Obzorje 2020 ter drugi evropski inovacijski skladi in programi EU(13),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2016 o kohezijski politiki ter raziskovalnih in inovacijskih strategijah za pametno specializacijo (RIS3)(14),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika ter člena 1(1)(e) sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku odobritve samoiniciativnih poročil in Priloge 3 k temu sklepu,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in mnenj Odbora za proračun, Odbora za regionalni razvoj in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0209/2017),

A.  ker je program Obzorje 2020 največji centralno upravljani program EU za raziskave in razvoj ter največji javno financiran program za raziskave in razvoj na svetu;

B.  ker je Parlament pri pogajanjih o programu Obzorje 2020 in sedanjem večletnem finančnem okviru namesto prvotno dogovorjenih 77 milijard EUR zahteval proračun v višini 100 milijard EUR; ker se zdi proračun zelo omejen, če naj bi program Obzorje 2020 v celoti izkoristil potencial odličnosti in se primerno odzval na družbene izzive, s katerimi se sooča evropska in globalna družba;

C.  ker bosta poročilo skupine na visoki ravni o povečanju učinka programov EU za raziskave in inovacije ter vmesna ocena, predvidena za tretje četrtletje leta 2017, temelja za strukturo in vsebino devetega okvirnega programa, predlog katerega bo objavljen v prvi polovici leta 2018;

D.  ker je bila gospodarska in finančna kriza odločilen dejavnik pri oblikovanju programa Obzorje 2020; ker bodo nastajajoči izzivi, nove politične in družbeno-gospodarske paradigme ter nadaljujoči se svetovni trendi verjetno močno vplivali na naslednji okvirni program;

E.  ker mora okvirni program temeljiti na evropskih vrednotah, znanstveni neodvisnosti, odprtosti, raznolikosti, visokih evropskih etičnih standardih, socialni koheziji in enakem dostopu državljanov do rešitev in odgovorov, ki jih zagotavlja;

F.  ker so naložbe v raziskave in razvoj bistvenega pomena za evropski gospodarski in socialni razvoj ter konkurenčnost na svetovni ravni; ker se mora pomen odlične znanosti za spodbujanje inovacij in dolgoročne konkurenčne prednosti odražati v financiranju devetega okvirnega programa;

Struktura, filozofija in izvajanje programa Obzorje 2020

1.  meni, da je po več kot treh letih od začetka izvajanja programa Obzorje 2020 čas, da Parlament oblikuje svoje stališče o vmesni oceni in viziji o prihodnjem devetem okvirnem programu;

2.  opozarja, da je cilj programa Obzorje 2020 prispevati k oblikovanju družbe in gospodarstva, ki bosta temeljila na znanju in inovacijah, ter okrepiti znanstveno in tehnološko osnovo ter navsezadnje konkurenčnost Evrope s pritegnitvijo dodatnih nacionalnih javnih in zasebnih sredstev za raziskave in razvoj ter s pomočjo pri doseganju cilja 3-odstotnega BDP za raziskave in razvoj do leta 2020; obžaluje, da je EU leta 2015 v raziskave in razvoj vložila le 2,03 % BDP, pri čemer se posamezni podatki za različne države gibljejo med 0,46 % in 3,26 %(15), medtem ko največji globalni tekmeci vlagajo več kot EU v to področje;

3.  želi spomniti, da se evropski raziskovalni prostor sooča z neposredno konkurenco najzmogljivejših raziskovalnih regij na svetu in da je zato njegova krepitev skupna evropska dolžnost; spodbuja zadevne države članice, naj ustrezno prispevajo k uresničevanju cilja 3 % BDP za raziskave in razvoj; ugotavlja, da bi s skupnim povečanjem na 3 % dodatno zagotovili več kot 100 milijard EUR za raziskave in inovacije v Evropi;

4.  poudarja, da ocena sedmega okvirnega programa in spremljanje programa Obzorje 2020 kažeta, da je okvirni program EU za raziskave in inovacije uspešen in da se z njim ustvarja jasna dodana vrednost za EU(16); priznava, da obstajajo možnosti za izboljšanje okvirnega programa in prihodnjih programov;

5.  meni, da je uspešen zaradi večdisciplinarnega in sodelovalnega okvira ter zahtev glede odličnosti in vpliva;

6.  razume, da je namen okvirnega programa spodbuditi udeležbo industrije, da bi povečali porabo njenih sredstev za raziskave in razvoj(17); ugotavlja, da je udeležba industrije v programu, zlasti malih in srednjih podjetij, bistveno višja kot v sedmem okvirnem programu; vendar opozarja, da industrija v povprečju ni dovolj povečala svojega deleža pri vlaganju v raziskave in razvoj, kot je bilo dogovorjeno v sklepih Sveta iz Barcelone(18)a; poziva Komisijo, naj oceni evropsko dodano vrednost financiranja instrumentov, usmerjenih v industrijo, kot so skupne tehnološke pobude(19), in njihov pomen za javnost, ter oceni skladnost, odprtost in preglednost vseh skupnih pobud(20);

7.  ugotavlja, da so proračun, upravljanje in izvajanje programa razpršeni po 20 različnih organih EU; se sprašuje, ali to povzroča pretirana prizadevanja za usklajevanje, upravno zapletenost ter podvajanje; poziva Komisijo, naj si prizadeva za racionalizacijo in poenostavitev tega postopka;

8.  ugotavlja, da sta drugi in tretji steber pretežno osredotočena na višje ravni tehnološke pripravljenosti, kar bi lahko omejilo prihodnje sprejemanje prelomnih inovacij, ki se še vedno pripravljajo v okviru raziskovalnih projektov z nižjimi ravnmi tehnološke pripravljenosti; poziva k previdnemu vzdrževanju ravnotežja med ravnmi tehnološke pripravljenosti, da bi spodbujali celotno verigo ustvarjanja vrednosti; meni, da lahko ravni tehnološke pripravljenosti izključujejo netehnološke oblike inovacij, ustvarjene na področju temeljnih in uporabnih raziskav, zlasti v družboslovju in humanistiki;

9.  poziva Komisijo, naj zagotovi uravnotežen nabor malih, srednjih in velikih projektov; je seznanjen s tem, da se je povprečni proračun za projekte v okviru programa Obzorje 2020 povečal in da so večji projekti zahtevnejši, kar zadeva pripravljanje predloga in upravljanja projekta, kar je v prid udeležencem z več izkušnjami z okvirnimi projekti, ustvarja ovire za novince ter omogoča koncentracijo financiranja v rokah omejenega števila institucij;

Proračun

10.  poudarja, da sedanja stopnja uspešnosti, ki je manj kot 14-odstotna(21), pomeni negativni trend v primerjavi s sedmim okvirnim programom; poudarja, da zaradi prevelikega števila prijav veliko visokokakovostnih projektov ne bo mogoče financirati, ter obžaluje, da je krčenje proračuna zaradi Evropskega sklada za strateške naložbe še poglobilo to težavo; poziva Komisijo, naj prepreči dodatno krčenje proračuna za program Obzorje 2020;

11.  opozarja, da so okvirni programi Unije za raziskave in inovacije pod proračunskim pritiskom; obžaluje negativen učinek plačilne krize proračuna EU v prvih letih sedanjega večletnega finančnega okvira na izvajanje programa; med drugim ugotavlja, da je leta 2014 prišlo do umetne zamude pri razpisu za predložitev predlogov v vrednosti 1 milijarde EUR in do znatnega zmanjšanja ravni predhodnega financiranja novih programov; v zvezi s tem poudarja, da so bila v skladu s členom 15 uredbe o večletnem finančnem okviru v obdobju 2014–2015 predhodno zagotovljena sredstva za program Obzorje 2020; poudarja, da so bila ta sredstva v celoti porabljena za program, kar dokazuje uspešnost programa in njegovo zmožnost porabe še več sredstev; poudarja, da predhodna zagotovitev sredstev ne spremeni skupnih finančnih sredstev programa, kar pomeni, da bo v drugi polovici večletnega finančnega okvira manj odobritev; poziva obe veji proračunskega organa in Komisijo, naj zagotovita ustrezno raven odobritev plačil v prihodnjih letih in po najboljših močeh preprečita ponovno plačilno krizo v zadnjih letih sedanjega večletnega finančnega okvira;

12.  poudarja, da mora program Obzorje 2020 v glavnem temeljiti na nepovratnih sredstvih in biti usmerjen predvsem v financiranje temeljnih in skupnih raziskav; vztraja, da so lahko raziskave za vlagatelje zelo tvegana naložba in da jih je treba financirati z nepovratnimi sredstvi; v zvezi s tem poudarja, da številni javni organi pravno izključeni iz prejemanja posojil; obžaluje, da se v nekaterih primerih namesto nepovratnih sredstev pogosteje uporabljajo posojila; priznava, da bi morali biti finančni instrumenti na voljo za visoke ravni tehnološke pripravljenosti, blizu tržnim dejavnostim kot del finančnih instrumentov InnovFin, ter zunaj okvirnega programa (npr. programi Evropske investicijske banke in Evropskega investicijskega sklada);

13.  poudarja, da številne države članice ne upoštevajo svojih nacionalnih zavez glede naložb v raziskave in razvoj; poudarja, da je treba doseči cilj 3 % BDP, in upa, da bo mogoče ta cilj karseda hitro dvigniti na raven največjih svetovnih tekmecev EU; zato poziva Komisijo in države članice, naj izvajajo nacionalne strategije, da bi ta cilj dosegli, in poziva k namenitvi sredstev iz strukturnih skladov za dejavnosti in programe raziskav in razvoja, zlasti k naložbam v krepitev zmogljivosti, infrastrukturo in plače, ter k podpori dejavnosti za pripravljanje predlogov upravljanje projektov okvirnega programa;

Ocena

14.  potrjuje, da bi morala odličnost ostati ključno merilo v vseh treh stebrih okvirnega programa, hkrati je seznanjen z obstoječima meriloma učinka ter kakovosti in učinkovitosti izvajanja, ki bi lahko bila v pomoč pri ocenjevanju dodane vrednosti projekta za EU; zato poziva Komisijo, naj preuči možnosti, da bi v okviru meril učinka ter kakovosti in učinkovitosti izvajanja upoštevali slabo udeležbo v premalo zastopanih regijah EU, vključevanje premalo zastopanjih področij znanosti, kot sta družboslovje in humanistika, ter izkoriščanje infrastrukture za raziskave, financirane z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi, ki se zdijo pomembni za uspešno izvajanje evropskega raziskovalnega prostora in za zagotavljanje sinergije med okvirnimi programi in evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi;

15.  poziva ocenjevalce k boljšemu in preglednejšemu ocenjevanju in zagotavljanju kakovosti; poudarja, da je treba izboljšati povratne informacije za udeležence vzdolž procesa ocenjevanja, ter poziva k upoštevanju pritožb neuspešnih prosilcev, da zbirna poročila o ocenjevanju niso dovolj natančna in jasna v zvezi s tem, kaj bi bilo treba storiti drugače, da bi dosegli uspeh; zato poziva Komisijo, naj v povezavi z razpisom za zbiranje predlogov objavi podrobna merila za ocenjevanje, da bi udeležencem zagotovila bolj podrobna in informativna zbirna poročila o ocenjevanju, ter naj pri organiziranju razpisov za zbiranje predlogov prepreči pretirano število prijav, ki slabo vpliva na motivacijo raziskovalcev in sloves programa;

16.  poziva Komisijo, naj zagotovi širšo opredelitev vpliva in pri tem upošteva tako gospodarske kot družbene učinke; poudarja, da bi bilo treba ohraniti prilagodljivost ocene vpliva temeljnih raziskovalnih projektov; poziva Komisijo, naj ohrani ravnotežje med razpisi za zbiranje predlogov od spodaj navzgor in od zgoraj navzdol, ter naj analizira, s katerim postopkom ocenjevanja (eno- ali dvostopenjskim) bi lahko najučinkoviteje preprečili preveliko število prijav in izvajali kakovostne raziskave;

17.  poziva Komisijo naj oceni, do katere mere bi bila natančnejša tematska usmeritev smiselna v kontekstu trajnosti;

18.  poziva Komisijo, naj okrepi razpoložljivost portala za udeležence, razširi omrežje nacionalnih kontaktnih točk in mu dodeliti več sredstev, da bi mikro- in malim podjetjem zagotovili učinkovite storitve, zlasti med predložitvijo in ocenjevanjem projekta;

19.  meni, da bi moral Evropski raziskovalni svet sodelovati v več sodelovalnih projektih po Evropi in zlasti pritegniti nizko zmogljive regije in institucije, da bi razširili politiko EU za raziskave in razvoj ter strokovno znanje po vsej EU;

Medsektorska vprašanja

20.  je seznanjen, da sta struktura programa Obzorje 2020 in njegov pristop k družbenim izzivom pri deležnikih na splošno dobro sprejeta; poziva Komisijo, naj še krepi pristop k družbenim izzivom, in poudarja pomen skupnih raziskav, pri katerih bodo sodelovale univerze, raziskovalne organizacije, industrija (zlasti mala in srednja podjetja) in drugi akterji; poziva Komisijo, naj razmisli, da bi ocenila ustreznost in posamezne proračune za družbene izzive na podlagi gospodarskih, socialnih in političnih okoliščin med izvajanjem okvirnega programa ter v tesnem sodelovanju z Evropskim parlamentom;

21.  priznava prizadevanja Komisije, da bi racionalizirala upravljanje in skrajšala čas med objavo razpisa in dodelitvijo nepovratnih sredstev; poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za zmanjšanje birokracije in poenostavitev upravljanja; pozdravlja predlog Komisije, da bi uvedli pavšalne zneske in tako poenostavili upravljanje in revizijo;

22.  poziva Komisijo, naj oceni, ali je poenostavljeni model financiranja, ki je bil uveden za program Obzorje 2020, pripomogel k večjemu sodelovanju industrije, kot je bilo predvideno; glede tega poziva, naj se oceni učinkovitost tega modela financiranja;

23.  poziva Komisijo, naj oceni, do katere mere bi lahko z uporabo nacionalnih ali posebnih računovodskih sistemov namesto sistema, opredeljenega v pravilih za sodelovanje v programu, znatno poenostavili računovodski postopek in zmanjšali stopnjo napake pri revidiranju projektov, ki se financirajo z evropskimi sredstvi; ob tem poziva k tesnejšemu sodelovanju z Evropskim računskim sodiščem in k uvedbi enkratne revizije;

24.  ugotavlja, da je za večjo učinkovitost naložb bistvena sinergija med skladi; poudarja, da so raziskovalne in inovacijske strategije za pametno specializacijo pomembno orodje za spodbujanje sinergije, saj vzpostavljajo nacionalne in regionalne okvire za naložbe v raziskave, razvoj in inovacije, zato bi jih bilo treba spodbujati in krepiti; obžaluje, da je še vedno precej ovir za resnično vzajemno delovanje(22); zato si prizadeva za uskladitev pravil in postopkov za projekte s področja raziskav, razvoja in inovacij v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov in okvirnega programa in želi opomniti, da bo sistem pečata odličnosti mogoč le, če bodo izpolnjeni vsi zgoraj našteti pogoji; poziva Komisijo, naj v programu Obzorje 2020 nameni del sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov za raziskovalne in inovacijske strategije za pametno specializacijo; poziva Komisijo, naj revidira pravila o državni pomoči ter omogoči, da bodo lahko projekti strukturnih skladov na področju raziskav in razvoja upravičeni po poslovniku okvirnega programa, poskrbi pa naj tudi, da bodo pregledni; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo pravilno uporabo načela dodatnosti, kar v praksi pomeni, da prispevki iz evropskih skladov ne bi smeli nadomestiti nacionalnih ali primerljivih izdatkov držav članic za regije, za katere se to načelo uporablja;

25.  ve, da je za uspešno izvajanje evropskega raziskovalnega prostora dodobra izkoristiti potencial vseh držav članic za raziskave, razvoj in inovacije; priznava, da je pri udeležbi v programu Obzorje 2020 vrzel, s katero se je treba spoprijeti na ravni EU in nacionalni ravni, tudi z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi; poziva Komisijo in države članice, naj za zapolnitev te vrzeli prilagodijo obstoječa orodja ali sprejmejo nove ukrepe, na primer za raziskovalce razvijejo orodja za mreženje; pozdravlja politiko spodbujanja odličnosti in povečevanja udeležbe; poziva Komisijo, naj oceni, ali vsi trije instrumenti dosegajo svoj namen, namreč da zagotovijo ustrezen proračun in uravnotežen sklop instrumentov, s katerimi se odpravljajo razlike v EU na področju raziskav in inovacij; poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo jasna pravila, ki bodo omogočala popolno izvajanje sistema pečata odličnosti, in naj preučijo sinergijo pri financiranju; poziva Komisijo, naj oblikuje mehanizme, s katerimi bo omogočila vključiti raziskovalno infrastrukturo, ki se financira iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, v projekte okvirnega programa; poziva, naj se kazalniki, po katerih se opredeljujejo „premalo zastopane“ države in regije, pregledajo, in naj se seznam teh držav in regij med izvajanjem okvirnega programa redno preverja;

26.  je seznanjen, da so po podatkih letnega poročila Komisije o izvajanju programa Obzorje 2020 za leti 2014 in 2015 države članice EU-15 prejele 88,6 % sredstev, medtem ko so jih države članice EU-15 prejele samo 4,5 %, kar je celo manj, kot znaša financiranje za države pridružitve (6,4 %);

27.  pozdravlja prizadevanja za zagotovitev boljših povezav med evropskim raziskovalnim prostorom in evropskim visokošolskim prostorom, s katerimi naj bi olajšali usposabljanje naslednje generacije raziskovalcev; priznava, da je v izobraževalne sisteme držav članic pomembno vključevati znanja in spretnosti s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter raziskovalne in podjetniške veščine, da bi mlade spodbudili k razvijanju teh spretnosti, saj bi bilo treba raziskave in razvoj razumeti kot strukturno, ne pa ciklično ali časovno vprašanje; poziva države članice in Komisijo, naj za mlade raziskovalce izboljšajo zaposlitveno stabilnost in privlačnost;

28.  poudarja, da je pomembno tesnejše sodelovanje med industrijo, univerzami in znanstveno srenjo, kar bi olajšalo nastajanje namenskih struktur na univerzah in v raziskovalnih centrih, ki bodo pomagale stkati tesnejše stike s proizvodnim sektorjem;

29.  poudarja, da je svetovno sodelovanje pomemben način za okrepitev evropskih raziskav; potrjuje, da se je mednarodno sodelovanje zmanjšalo s 5 % v sedmem okvirnem programu na 2,8 % v programu Obzorje 2020; želi spomniti, da bi moral okvirni program Evropi pomagati ohraniti položaj pomembne globalne akterke, poudarja pa tudi, da je pomembna znanstvena diplomacija; poziva Komisijo, naj pregleda pogoje mednarodnega sodelovanja v okvirnem programu in oblikuje konkretne in takojšnje ukrepe ter dolgoročno strateško vizijo in strukturo, s katero bo to podprla; v zvezi s tem pozdravlja pobude, kot sta BONUS in PRIMA;

30.  poudarja, da je treba okrepiti mednarodno sodelovanje v devetem okvirnem programu in razširiti znanstveno diplomacijo;

31.  želi opozoriti, da vključenost družboslovnih in humanističnih ved pomeni družboslovne in humanistične raziskave v interdisciplinarnih projektih, ne pa naknadnega dodajanja sicer tehnološkim projektom, in da so za obravnavanje najbolj perečih vprašanj, s katerimi se spoprijema EU, potrebne metodološke raziskave, ki so že v zasnovi bolj družboslovno in humanistično usmerjene; ugotavlja, da sta družboslovje in humanizem v sedanjem okvirnem programu premalo zastopana; poziva Komisijo, naj poveča možnosti za sodelovanje družboslovnih in humanističnih raziskovalcev v interdisciplinarnih projektih okvirnega programa in naj priskrbi dovolj finančnih sredstev za teme s teh področij;

32.  poudarja, da v programu Obzorje 2020 vlada ravnovesje med raziskavami in inovacijami, in poziva, naj se v naslednjem okvirnem programu uporabi podoben pristop; pozdravlja ustanovitev Evropskega sveta za inovacije (EIC)(23), a vztraja, da zaradi tega ne bi smeli spet ločevati raziskav od inovacij ali še bolj razdrobiti financiranja; poudarja, da je program Obzorje 2020 ne osredotoča dovolj na premoščanje „doline smrti“, ki je glavna ovira za prenos prototipov v proizvodnjo;

33.  poziva Komisijo, naj razjasni cilje, instrumente in delovanje Evropskega sveta za inovacije, in poudarja, da je treba oceniti rezultate njegovih pilotnih projektov; poziva Komisijo, naj za portfelj Evropskega sveta za inovacije predlaga uravnoteženo kombinacijo instrumentov; poudarja, da Evropski svet za inovacije v nobenem primeru ne bi smel nadomestiti drugega stebra in da ta ne sme postati individualni podporni instrument, temveč bi moral biti še naprej osredotočen na skupne raziskave; poudarja, da je treba ohraniti in okrepiti instrument za mala in srednja podjetja in instrument „Hitra pot do inovacij“; poziva Komisijo, naj oblikuje mehanizme za boljše vključevanje malih in srednjih podjetij v večje interdisciplinarne projekte v devetem okvirnem programu, zato da bi dodobra izkoristili njihov potencial; poziva Komisijo, naj ohrani skupnosti znanja in inovacij v sedanji strukturi Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo, saj se s tem poudari, da sta pomembna preglednost in široko sodelovanje deležnikov, in naj preuči, kako bi Evropski inštitut in skupnosti znanja in inovacij lahko sodelovala z Evropskim svetom za inovacije; poziva Komisijo, naj oblikuje okvir za zasebne naložbe tveganega kapitala v sodelovanju z Evropskim svetom za inovacije, da bi spodbujali tovrstne naložbe v Evropi;

34.  pozdravlja pobude, ki združujejo zasebni in javni sektor za spodbujanje raziskav; poudarja, da je treba okrepiti vodilno vlogo EU na področju javnih potreb po raziskavah, ki jih je treba postaviti višje na dnevni red, potrebna pa je tudi zadostna preglednost, sledljivost in dokajšnja raven javno donosnih naložb programa Obzorje 2020 v smislu cenovne dostopnosti, razpoložljivosti in ustreznosti končnih proizvodov, zlasti na nekaterih občutljivih področjih, kot so zdravje, varstvo javnega interesa in pravični socialni učinki; poziva Komisijo, naj še naprej preučuje mehanizme, zlasti z namenom dolgoročnega izkoriščanja vseh projektov, ki se financirajo z nepovratnimi sredstvi iz okvirnega programa, in sicer z združevanjem primernega javnega donosa in spodbud za sodelovanje industrije;

35.  pozdravlja, da je odprti dostop postal splošno načelo programa Obzorje 2020; poudarja, da precejšnje število publikacij, povezanih s projekti, ki so bili povezani z obzorjem 2020 in so se izvajali do decembra 2016(24), kaže, da so potrebne nove politike za uveljavljanje deljenja podatkov in znanja, zato da bomo čim bolj izkoristili raziskovalne rezultate in količino razpoložljivih znanstvenih podatkov; poziva Komisijo, naj pregleda merila prilagodljivosti, ki bi lahko predstavljala oviro pri doseganju tega cilja, in naj poveča znanje in razvoj;

36.  pozdravlja financiranje pilotnega projekta Odprta znanost, ki je prvi korak k evropskemu oblaku za odprto znanost; priznava, da so e-infrastrukture in superračunalništvo pomembni in imajo velik potencial, da je treba pritegniti deležnike iz javnega in zasebnega sektorja ter civilne družbe in da je znanstvena dejavnost državljanov pomembna za aktivnejšo vlogo družbe pri opredeljevanju in reševanju problematike in za skupno iskanje rešitev; poziva Komisijo ter javno in zasebno raziskovalno skupnost, naj proučita nove modele, ki bodo povezali zasebne vire za oblak in mreženje in javne e-infrastrukture, in naj začneta izvajati agendo državljanov na področju znanosti in inovacij;

37.  pozdravlja, da je Komisija nedavno uvedla koncept inovacijskih centrov, s katerimi bi nadalje krepili evropsko inovacijsko krajino, in sicer s podpiranjem podjetij, zlasti malih in srednjih, pri krepitvi njihovih poslovnih modelov in proizvodnih procesov;

38.  spodbuja nacionalne kontaktne točke, naj dejavneje spodbujajo projekte s pečatom odličnosti in jim pomagajo iskati druge (domače ali mednarodne) vire javnega in zasebnega financiranja za te projekte, in sicer z okrepljenim sodelovanjem na tem področju v okviru mreže nacionalnih kontaktnih točk;

Priporočila za deveti okvirni program

39.  meni, da ima EU možnosti, da postane vodilno svetovno središče za raziskave in znanost; poleg tega meni, da mora deveti okvirni program za raziskave postati osrednja prednostna naloga Evrope, da bomo spodbujali rast, nova delovna mesta in inovacije;

40.  pozdravlja uspešnost programa Obzorje 2020 in količnik vzvoda 1 : 11; poziva Komisijo, naj za deveti okvirni program za raziskave predlaga večji splošni proračun 120 milijard EUR; meni, da je poleg povečanega proračuna potreben okvir, ki bo zajemal inovacije, zato poziva Komisijo, naj razjasni koncept inovacije in različne vrste inovacij;

41.  poudarja, da se EU sooča s številnimi pomembnimi in dinamičnimi izzivi, in poziva Komisijo, naj skupaj z Evropskim parlamentom v okviru tretjega stebra zagotovi uravnotežen in prožen nabor instrumentov za odzivanje na dinamično naravo novonastajajoče problematike; poudarja, da je treba zagotoviti zadostna finančna sredstva za posebne izzive v okviru tretjega stebra ter da je treba redno pregledovati ustreznost teh izzivov;

42.  poziva Komisijo, naj v devetem okvirnem programu za raziskave ohrani ravnotežje med temeljnimi raziskavami in inovacijami; ugotavlja, da je treba okrepiti skupne raziskave; poudarja, da je treba v skupne projekte in inovacije pritegniti več malih in srednjih podjetij;

43.  poziva Komisijo, naj okrepi sinergijo med devetim okvirnim programom za raziskave in drugimi namenskimi evropskimi skladi za raziskave in inovacije ter naj tako na evropski kot na nacionalni ravni in v tesnem sodelovanju z državami članicami vzpostavi usklajene instrumente in pravila za te sklade; poziva Komisijo, naj tudi v prihodnjih okvirnih programih upošteva pomembno vlogo standardizacije pri inovacijah;

44.  opozarja, da bi moral deveti okvirni program za raziskave obravnavati problem prevelikega števila predlogov in nizke stopnje uspešnosti v programu Obzorje 2020; predlaga, naj se ponovno uvede dvostopenjski postopek ocenjevanja z enotno prvo fazo in namensko drugo fazo za izbrane prosilce; poziva Komisijo, naj zagotovi dovolj izčrpna zbirna poročila o ocenjevanju z navedbami o tem, kako bi lahko izboljšali predloge;

45.  poudarja, da je mora evropska dodana vrednost ostati nesporna temeljna sestavina okvirnega raziskovalnega programa;

46.  poziva Komisijo, naj v naslednjem večletnem finančnem okviru loči vojaške raziskave od civilnih, saj je treba zanje oblikovati različna programa z ločenima proračunoma, ki ne bosta vplivala na proračunske težnje civilnih raziskav v devetem okvirnem programu; zato poziva Komisijo, naj Parlamentu predstavi možne načine financiranja za prihodnji program za raziskave na področju obrambe v skladu s Pogodbama, s posebnim proračunom s svežimi viri sredstev in posebnimi pravili; poudarja, da je pri tem pomemben parlamentarni nadzor;

47.  meni, da ima program za prihodnje in nastajajoče tehnologije velik potencial za prihodnost in da je dobro orodje za širjenje inovativnih zamisli in znanja na nacionalni in regionalni ravni;

48.  poudarja, da je treba v okviru Pariškega sporazuma in podnebnih ciljev EU in dati prednost financiranju raziskav na področju podnebnih sprememb in infrastrukturi za zbiranje podnebnih podatkov, zlasti glede na to, da so Združene države proračunsko močno oklestile svoje raziskovalne ustanove s področja okolja; zagotoviti je treba, da bodo vsa sredstva, namenjena za reševanje energetskega izziva, dodelila za tehnologije obnovljivih virov energije, učinkovito končno rabo energije, pametna omrežja in shranjevanje; zagotoviti je treba ustrezno financiranje za raziskave na področjih, kot sta kmetijstvo z manjšimi vnosi, zdrava hrana in raznolikost, trajnostna razsežnost prometa, gospodarjenje z vodo in biotska raznovrstnost;

49.  poudarja, da bi morale raziskave in razvoj ter deveti okvirni program za raziskave okrepiti družbeni napredek in konkurenčnost EU ter ustvarjati rast in delovna mesta ter prinesti novo znanje in inovacije za reševanje izzivov, s katerimi se spoprijema Evropa, ter zagotoviti nadaljnje napredovanje proti trajnostnemu evropskemu raziskovalnemu prostoru; glede tega pozdravlja sedanjo stebrno strukturo programa in poziva Komisijo, naj jo ohrani zaradi neprekinjenosti in predvidljivosti, zato poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za usklajenost, poenostavitev, preglednost in jasnost programa, naj izboljša ocenjevalni postopek, zmanjša razdrobljenost in podvojevanje ter odpravi nepotrebna upravna bremena;

50.  se zaveda, da se upravne naloge in raziskave med seboj pogosto izničijo; zato poudarja, da je pomembno obveznosti poročanja zmanjšati na najmanjšo možno mero in tako preprečiti, da bi birokracija ovirala inovacije, in da je treba zagotoviti učinkovito rabo sredstev devetega okvirnega programa za raziskave, obenem pa poskrbeti za neodvisnost raziskav; spodbuja Komisijo, naj okrepi svoja prizadevanja za poenostavitev na tem področju;

51.  ugotavlja, da se Komisija vedno pogosteje uporablja podporo na podlagi rezultatov; poziva Komisijo, naj natančneje opredeli, kaj to pomeni;

52.  poziva Komisijo in države članice, naj poskrbijo za več sinergije med okvirnim programom in drugimi skladi ter poskušajo problem pomanjkanja raziskav, s katero se srečujejo konvergenčne regije v nekaterih državah članicah, rešiti z uporabo načela dodatnosti; obžaluje, da lahko dodeljevanje finančnih sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov povzroči zmanjšanje nacionalnih izdatkov za raziskave in razvoj v regijah, v katerih se uporabljajo, a vztraja, da morajo ta sredstva dopolnjevati nacionalne javnofinančne izdatke; poleg tega poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da javno financiranje raziskav in razvoja ne bo štelo za naložbo, temveč za strošek;

53.  opominja, da so učinkovite naložbe v raziskave in inovacije v okviru strukturnih skladov mogoče le, če je v državah članicah dobro pripravljena podlaga za to; zato poziva k tesnejši povezavi med priporočili za posamezne države glede strukturnih reform ter naložbami v raziskave in inovacije;

54.  poudarja, da so potrebni novi centri in regije višje odličnosti ter da pomembno še naprej razvijati evropski raziskovalni prostor; poudarja, da je treba za uresničitev tega cilja poskrbeti za sinergijo med okvirnim programom, Evropskim skladom za strateške naložbe in evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi; poziva k politikam za odpravo ovir, kot so nižje plače v vzhodnih in južnih državah, da bi preprečili beg možganov; poziva, da je treba odličnosti projekta dati prednost pred odličnostjo vodilnih „elitnih“ institucij;

55.  meni, da je treba uvesti močnejše spodbude, da bi se za naložbe uporabljala sredstva iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, če je to navedeno v priporočilih za posamezne države ali če se ugotovijo pomanjkljivosti; ugotavlja, da bodo sredstva iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov za naložbe v raziskave in inovacije v obdobju 2014–2020 znašala 65 milijard EUR; zato predlaga, naj se rezerva za uspešnost v okviru teh skladov, v državah članicah uporabi za vlaganje znatnega deleža prihodkov iz strukturnih skladov v raziskave in inovacije;

56.  pozdravlja načelo in potencial pečata odličnosti kot znaka kakovosti za sinergijo med evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi in programom Obzorje 2020, a opozarja, da se v praksi ne uporablja dovolj, saj v državah članicah primanjkuje sredstev za to; meni, da bi bilo treba projekte, ki so se potegovali za financiranje v okviru programa Obzorje 2020 in so izpolnjevali stroga merila za izbor in dodelitev sredstev, a jih zaradi proračunskih omejitev niso prejeli, financirati s sredstvi evropskih strukturnih in investicijskih skladov, če so na razpolago za ta namen; poudarja, da bi bilo treba podoben mehanizem vzpostaviti tudi za skupne raziskovalne projekte;

57.  poziva Komisijo, naj v devetem okvirnem programu za raziskave zagotovi višje ravni podpore za mlade raziskovalce, na primer vseevropska orodja za mreženje, in naj okrepi sisteme financiranja za raziskovalce na začetku poklicne poti z manj kot dveletnimi izkušnjami po končanem doktorskem študiju;

58.  opaža, da so ukrepi Marie Skłodowske-Curie splošno priznan vir financiranja med raziskovalci in da spodbujajo mobilnost raziskovalcev in razvoj mladih raziskovalcev; meni, da bi bilo zaradi neprekinjenosti zaželeno, da bi v okviru devetega okvirnega programa še naprej financirali ukrepe Marie Skłodowske-Curie;

59.  poziva Komisijo in države članice, naj še naprej spodbujajo zasebne naložbe v raziskave, razvoj in inovacije, ki bodo dodatne in ne bodo nadomestilo za javne raziskave, razvoj in inovacije; želi opomniti, da bi morali dve tretjini ciljnih 3 % BDP za raziskave in razvoj priti iz zasebnega sektorja(25); ceni dosedanja prizadevanja industrije in glede na splošno omejena sredstva za javne izdatke na področju raziskav in razvoja poziva zasebni sektor k večjemu vključevanju v to financiranje ter k odprtemu dostopu in odprti znanosti; poziva Komisijo, naj določi obseg udeležbe velikih industrijskih podjetij (bodisi prek posojil, nepovratnih sredstev ali na lastne stroške), in sicer glede na evropsko dodano vrednost projekta in njegov potencial gonilne sile za mala in srednja podjetja, pri čemer je treba upoštevati posebnosti in potrebe posameznih sektorjev; poziva Komisijo, naj spremlja „prispevke v naravi“ in tako zagotovi, da bodo naložbe resnične in nove;

60.  poziva Komisijo, naj na podlagi ugotovitev in priporočil, ki izhajajo iz ocen, izboljša preglednost in jasnost pravil za sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem v okviru projektov devetega okvirnega programa; poziva Komisijo, naj preveri in oceni obstoječe instrumente za javno-zasebna partnerstva;

61.  poudarja, da bi bilo treba še naprej podpirati udeležbo industrije, ne glede na instrument za mala in srednja podjetja, saj ima prav industriji dovolj strokovnega znanja z različnih področij in tudi veliko finančno prispeva;

62.  obžaluje, da je bil z osredotočanjem na enakost spolov v programu Obzorje 2020 dosežen mešan sklop rezultatov, saj je bil uresničen le cilj glede udeležbe žensk v svetovalnih skupinah, medtem ko delež žensk v odborih za ocenjevanje projektov in med koordinatorji projektov ter vidik spolov v vsebinah raziskav in inovacij ostajata pod ciljnimi ravnmi; poudarja, da je treba izboljšati sodelovanje in vključevanje načela enakosti med spoloma v deveti okvirni program ter doseči ciljno raven, določeno v uredbi o programu Obzorje 2020, in poziva Komisijo, naj izvede študijo, v kateri bo proučila ovire ali težave, ki utegnejo biti povod za premajhno zastopanost žensk v programu; spodbuja države članice, naj v skladu s cilji evropskega raziskovalnega prostora ustvarijo pravno in politično okolje, ki bo prijazno do spolov in bo zagotavljalo spodbude za spremembe; pozdravlja smernice Komisije o enakosti spolov v okviru programa Obzorje 2020(26); želi spomniti, da je po teh smernicah uravnoteženost spolov eden odločilnih dejavnikov za prednostno razvrščanje predlogov, ki presegajo prag in imajo enako število točk;

63.  želi spomniti, da bo treba v naslednjem okvirnem programu upoštevati izstop Združenega kraljestva iz EU in posledice izstopa; je seznanjen, da so za raziskave in inovacije koristni jasni in stabilni dolgoročni okviri in da ima Združeno kraljestvo vodilni položaj na področju znanosti; si želi, da se bodo omrežja in sodelovanje med Združenim kraljestvom in EU na področju raziskav v prihodnje nadaljevala in da bo mogoče ob upoštevanju nekaterih pogojev hitro najti stabilno in zadovoljivo rešitev za zagotovitev, da EU ne bo izgubljala znanstvenih rezultatov, pridobljenih v okviru Obzorja 2020 in devetega okvirnega programa;

o

o  o

64.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)

UL L 347, 20.12.2013, str. 104.

(2)

UL L 347, 20.12.2013, str. 948.

(3)

UL L 347, 20.12.2013, str. 81.

(4)

UL L 347, 20.12.2013, str. 174.

(5)

UL L 347, 20.12.2013, str. 892.

(6)

UL L 169, 7.6.2014, str. 54–178.

(7)

UL L 177, 17.6.2014, str. 9.

(8)

UL L 192, 1.7.2014, str. 1.

(9)

UL L 169, 7.6.2014, str. 1–53.

(10)

http://ec.europa.eu/research/evaluations/pdf/hlg_issue_papers.pdf.

(11)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0052.

(12)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0075.

(13)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0311.

(14)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0320.

(15)

Študija službe Evropskega parlamenta za raziskave z naslovom Horizon 2020, the EU framework programme for research and innovation. European Implementation Assessment (Obzorje 2020, okvirni program EU za raziskave in inovacije. Evropska ocena izvajanja).

(16)

Z več kot 130 000 prejetimi predlogi, 9 000 podpisanimi pogodbami za nepovratna sredstva, 50 000 udeleženci in 15,9 milijarde EUR sredstev EU.

(17)

Industrija bi morala zagotoviti dve tretjini 3% BDP za raziskave in razvoj. Glej zasebne izdatke za raziskave in razvoj, ki jih objavlja Eurostat: http://ec.europa.eu/eurostat/tgm/table.do?tab=table&init=1&language=en&pcode=tsc00031&plugin=1

(18)

http://ec.europa.eu/invest-in-research/pdf/download_en/barcelona_european_council.pdf

(19)

Sedmim skupnim tehnološkim pobudam skupaj pripada več kot 7 milijard EUR sredstev v okviru programa Obzorje 2020, kar je približno 10 % celotnega proračuna programa Obzorje 2020 in več kot 13 % dejansko razpoložljivih finančnih sredstev za razpise za zbiranje predlogov v okviru programa Obzorje 2020 (približno 8 milijard EUR na leto v sedemletnem obdobju).

(20)

Glej sklepe Sveta z dne 29. maja 2015.

(21)

Študija službe Evropskega parlamenta za raziskave z naslovom Horizon 2020, EU framework programme for research and innovation. European Implementation Assessment (Obzorje 2020, okvirni program EU za raziskave in inovacije. Evropska ocena izvajanja).

(22)

velika raziskovalna infrastruktura sicer ustreza področju uporabe in ciljem Evropskega sklada za regionalni razvoj, vendar se ne sme sofinancirati z nacionalno dodeljenimi sredstvi iz tega sklada; v okviru sklada so namreč upravičeni stroški gradnje nove raziskovalne infrastrukture, operativni stroški in stroški za zaposlene pa ne;

(23)

Sporočilo Komisije z naslovom Naslednji na čelu Evrope: pobuda za zagon in razširitev podjetij (COM(2016)0733).

(24)

Poročilo OpenAIRE: v okviru programa Obzorje 2020 je bilo leta 2017 zaključenih 10 648 projektov (19 %), 8667 pa se jih še izvaja. V okviru projekta OpenAIRE je bilo opredeljenih 6133 publikacij, povezanih s 1375 projekti programa Obzorje 2020.

(25)

Glej sklepe Sveta z dne 29. maja 2015.

(26)

Glej smernice o enakosti spolov v programu Obzorje 2020.http://eige.europa.eu/sites/default/files/h2020-hi-guide-gender_en.pdf


ANNEX

2. Origin, structure and purpose of the Horizon 2020 Framework Programme

2.1. Main issues to understand about the research framework programmes

European research policy has a legal base in the Treaty of Lisbon(1) which also introduced a legal basis for the creation of a European Research Area(2). So far, the European Commission has not taken legislative action in this domain and European research policy implementation has until now relied on soft law approaches. With the Research Framework Programmes, the EU started to become a player in research funding, with the main initial focus being on financing collaborative projects involving several Member States. Broadly speaking, only about 5% of the overall available European GBAORD(3) is funded by the FP. Around 80% of the GBAORD is confined to Member States, and 15% is implemented by longstanding European intergovernmental organisations such as ESA, CERN, etc.(4)

Still, the GDP allocated to R&D is still comparatively low in the EU-28 in relation to Japan or the US. Moreover, most of the EU Member States, especially those in which the Excessive Deficit Procedure was launched, have cut their spending on R&D&I due to the economic crisis. The EU’s share of world gross expenditure on research and innovation fell by 5% in the years from 2000 to 2013.

The first framework programme was established in 1983 for a four-year period. During the subsequent 30 years, successive FPs have provided financial support for the implementation of European research and innovation policies.

With the introduction of the European Research Area (ERA), the Open Method of Coordination and many other soft law approaches, the Union has started to coordinate national research policies (and eventually also national research programmes) since 2000. The FPs have always of course had a structuring effect on the national research systems, with the main idea of EU funding being to incentivise and leverage more national research funding. It was only with the introduction of ‘ERA instruments’ as of FP 6 (ERA-NETs, Article 185 initiatives), however, that this structuring influence became more evident and moved from the project level (at researcher and/or research unit level) to the Member State/funding bodies – or programme – level(5).

The introduction of the ERA was accompanied by the launch of the Lisbon process and the definition of the Barcelona goal for national research funding to reach 3% of GDP in 2010. This goal was renewed by another call for research funding to reach 3% by 2020 – the so called Europe 2020 Strategy (A strategy for smart, sustainable and inclusive growth) which was launched in March 2010. Today, the attainment of the 3% target is monitored by the Commission in the context of the European Semester(6) which is anchored upon extensive Member State reporting to the Commission. According to figures from 2015, the EU only invested 2.03%, with the individual figures for different countries ranging from 0.46% to 3.26%.(7)

In terms of topics funded, the purpose of the FPs has changed gradually from initially being an industry-focused programme to slowly opening up to basic research activities in universities. With the exception of the introduction of the European Research Council (ERC) funding for basic and frontier research only, the common feature of the FPs over the years was that they were always mission-oriented programmes serving commonly defined goals. The process in place for their adoption is through the co-decision procedure (now called the ordinary legislative procedure).

Finally, with the launch of the seven flagship initiatives in the context of the Europe 2020 Strategy in March 2010, the European Innovation Union(8) was introduced and with it the prerogative for innovation and competitiveness in Europe also moved into the research policy domain. H2020 is now one of the main tools with which the Innovation Union is being implemented.

2.2. Horizon 2020 - Overview

There is extensive information on H2020, its structure, rules and functioning(9), that does not need to be repeated here in detail. The description of the H2020 programme is limited to an illustration of the most relevant issues for the recommendations by the European Parliament.

As such, H2020 differs enormously from previous FPs insofar as it made the move to more research-generated innovation compulsory and introduced a more interdisciplinary impact-oriented societal challenge approach in contrast to the previous more mono-disciplined and sectoral approach taken until FP7. The approach of formulating mission-oriented programmes with predefined research results and prescribed research methods was abandoned in favour of a more openly defined societal challenge-oriented approach, in which the results are left open-ended and evolve over time. This approach also favours the early involvement of societal actors and opens the programme up to newcomers. Issues of transversal importance, such as the SME instrument or measures to improve synergies between H2020 and the structural funds, were also introduced.

H2020 is the world’s biggest Research and Innovation programme with nearly €80 billion of funding available over 7 years (2014 to 2020), and places the emphasis on excellent science, industrial leadership and tackling societal challenges. Its goals are to ensure that Europe produces world-class science, to foster innovation, and to make it easier for the public and private sectors to work together in delivering research and innovation.

Horizon 2020 is built around three main objectives:

1) Support for ‘Excellent Science’ – including grants for individual researchers from the European Research Council and Marie Skłodowska-Curie fellowships (formerly known as Marie Curie fellowships);

2) Support for ‘Industrial Leadership3 – including grants for small and medium-sized enterprises and indirect finance for companies through the European Investment Bank and other financial intermediaries;

3) Support for research to tackle ‘societal challenges’. During negotiations between the European Parliament and the Council it was decided to support research aimed at meeting seven broad challenges:

1.  Health, demographic change and wellbeing

2.  Food security, sustainable agriculture and forestry, marine, maritime and inland water research, and the bio-economy

3.  Secure, clean and efficient energy

4.  Smart, green and integrated transport

5.  Climate action, the environment, resource efficiency and raw materials

6.  Inclusive, innovative and reflective societies

7.  Secure and innovative societies

It also has two specific objectives:

4) Spreading excellence and widening participation

5) Science with and for society

and two separate institutions:

6) European Institute of Innovation and Technology (EIT)

7) The non-nuclear direct actions of the Joint Research Centre.

A number of priorities will be addressed across and within all three pillars of Horizon 2020. These include gender equality and the gender dimension in research; social and economic sciences and humanities; international cooperation; and fostering the functioning and achievement of the European Research Area and Innovation Union, as well as contributing to other Europe 2020 flagships (e.g. the Digital Agenda). At least 60% of the overall Horizon 2020 budget should be related to sustainable development, and climate-related expenditure should exceed 35% of the budget.

The management and implementation of the programme is complex. The overall budget for H2020 is managed by 9 different Commission Directorates-General and the JRC. Overall, 22 bodies implement different parts of the Horizon 2020 budget:

•  five Commission DGs

•  four executive agencies

•  four public‐public partnerships (P2Ps)

•  seven public‐private partnerships (PPPs)

•  the European Institute of Innovation and Technology (EIT)

•  the European Investment Bank (EIB).

The following graph tries to capture the complexity of the management and implementation of H2020

 

The specific programme is implemented by multiannual work programmes. Implementing powers are conferred on the Commission to adopt work programmes for the implementation of the specific programme. Several programme committees (each pillar has a number of committees and there is a main overall ‘strategic configuration’ committee) were set up to assist the Commission in preparing the work programmes. The preparation of work programmes also involves the consultation of stakeholders. For this purpose 19 Horizon 2020 Advisory Groups have been set up as consultative bodies to represent the broad constituency of stakeholders ranging from industry and research to representatives of civil society. Additional open and targeted consultation activities aim to obtain further views and contributions, including from the Enterprise Policy Group, the contractual Public-Private Partnerships (cPPPs), European Innovation Partnerships and European Technology Platforms.

3. The transition from FP 7 to Horizon 2020 and main improvements brought by Horizon 2020

The FP7 Final Evaluation Report by the High Level Expert Group(10) confirms that the move from FP7 to an adapted structure under H2020 was beneficial for the European research community and the logical next step at the time of the launch of H2020. The total budget of H2020 has been increased to about 77 billion euro which is nearly 50% more than the FP7budget. H2020 integrated elements from FP7 and existing, previously separate, funding programmes (CIP and EIT), which also accounts for the increase in the budget. However, in 2015, the planned budget for H2020 was cut by 2.2 billion euro to support the European Fund for Strategic Investments (EFSI). These cuts did not affect the ERC, Marie Skłodowska‐Curie Actions and the ‘Spreading excellence and widening participation’ programme, but fell on ‘Excellent Science’ (cut by 209 million euro), ‘Industrial Leadership’ (cut by 549 million euro) and ‘Societal Challenges’ (reduced by 1 billion euro).

The main improvements brought by H2020 as compared to its predecessor programmes can be summarised as follows(11):

•  High share of newcomers(12) in H2020 grant participation

The share of newcomers in 2014 and 2015 amounts to 49.0% of all participants on average for the entire H2020. The different programme parts display large differences in the share of new participants. The lowest share of newcomers is found in the Excellent Science Pillar, with the ERC having 1.4% of newcomer participations from calls in the first two years of Horizon 2020. The highest share of newcomers was recorded in the SME Instrument, where almost 79.6% of the participations came from organisations that had not taken part in FP7. The average for the Societal Challenge actions was 27.9% and within Industrial Leadership it was around 27.1%.

The share of newcomer participation per Member State differs between the EU-13 and EU-15. On average the EU-13 has a higher share (30.6%) of newcomer participation than EU-15 (24.7%). Malta and Romania had the highest shares of newcomer participation at 42.9% and 40.0% respectively, while Greece and United Kingdom had the lowest at 16.3% and 15.6%.

•  Much shorter time-to-grant

Compared to FP7, the first two years of implementation of Horizon 2020 have shown a significant reduction in the time that elapsed between the closure of a call and the signature of the Grant Agreement (the so-called time-to-grant – TTG). Under Horizon 2020, the Commission has committed itself to signing grant agreements within a period of eight months (245 days) for actions other than ERC actions. The average for both 2014 and 2015 is 90.7%. This constitutes a significant 33.4% improvement on the average TTG for the whole of FP7 (303 days).

•  Proven simplification

Compared to FP7, the design of Horizon 2020 brought a number of important simplifications:

  A radically simplified funding model.

  Under the MSCA, the use of simplified forms of grants.

  Streamlined ex-ante checks.

  Reduced requirements for work-time recording.

  Reduced audit burden.

  Faster granting processes.

  Fully paperless proposal and grant management.

4. Main areas of concern with the current H2020 implementation

The European Parliament has also identified areas of concern based on consultations with representatives of the research community in Europe:

•  Oversubscription - Lower success rate in H2020 as compared to FP7

The average success rates are substantially lower in H2020 than in FP7 (average of 19% from 2007 to 2013(13)) and different potential reasons for this are currently being discussed. These include research budget cuts in Member States, a less prescriptive approach in drafting the call texts in the work programmes allowing for more newcomers, and broader application of the two‐stage proposal schemes.

Furthermore, the increased attractiveness of the programme also explains the growing interest in Horizon 2020. In total, over 8 500 more proposals where submitted in 2015 than in 2014. This is reflected in lower success rates in 2015 than 2014 throughout Horizon 2020: in terms of numbers of proposals, from 13.2% to 10.7%, and in terms of funding, from 14.2% to 10.9%.

One worrying finding is the fact that an ever larger number of high quality proposals scoring above the threshold in the project proposal evaluation cannot be funded. A mere 22.7% of the proposals which scored above the threshold were retained for funding in 2015. This constitutes a significant decrease of 8.8 percentage points compared to 2014. In total for Horizon 2020, about one in four high quality proposals submitted was selected for funding. In numbers, 25 116 high quality proposals in the first two years of Horizon 2020 were not funded(14). This means that 77.3% of successful proposals could not be funded. The Commission calculates that H2020 would have needed an additional EUR 41.6 billion in the first two years to fund all proposals deemed excellent by independent evaluators. The extrapolated figure for the years to come until the end of the programme amounts to an additional EUR 145.6 billion if H2020 is to exploit European excellence potential to the maximum.

Table: Overall Success Rates(15)

 

•  Participation by third countries dropped by half

Horizon 2020 should contribute to maintaining the status of Europe as a key global player, in direct competition with the world’s top performing research regions. To achieve this, the programme should have a strategic vision and structure to support Europe in this. It should fulfil a strategic role when it comes to European co-ordination/prioritisation. In a nutshell, Horizon 2020 should be open, but in a strategic way.

However, the share of third country participation in FP7 was higher (i.e. 4.0% for all projects and 4.3% for collaborative projects). In H2020, third country participation in internationally open collaborative projects increased from 2.1% in 2014 to 2.8% in 2015, and for all projects from 1.7% in 2014 to 2.0% in 2015.

This has to do with the fact that the Commission has taken a radically new approach to international collaboration in H2020 as compared to FP7, changing the funding regime for third countries and abandoning the former INCO. The latter was replaced by strategic programming and roadmaps including flagship initiatives for collaboration with targeted non-EU countries. Much emphasis was also placed on multilateral funding through Member States. However, and especially when addressing the societal challenges as defined in H2020, a global approach requiring the involvement of all actors worldwide is imperative.

•  Insufficient definition of impact in H2020 projects

There are some concerns about the fact that the underlying definition of impact for H2020 projects poses problems for both project evaluators and researchers carrying out the project. In the long run, a fuzzy definition of impact will also disappoint research funders who will not be satisfied with the research outcomes. Collectively and especially when addressing societal challenges, the Commission and national governments will need to improve tracking outcomes and impact as well as broaden the definition of what constitutes impact. Different types of research produce different types of impact and evaluation processes need to reflect this. This discussion is connected with the need to better determine the place of innovation and the corresponding TRLs in research programme and project formulation. An overhaul of the H2020 indicators measured by DG RTD is needed.

It is to be noted that the legal base of H2020 states that it should support all stages of the research and innovation chain, so a concentration only on higher TRL levels is not a legal obligation but a political choice. The currently required high TRLs in Pillar 3 make it hard for vast sectors of the research landscape, such as universities, to compete. Focusing only on higher TRLs, while important to boost European industrial competitiveness, may limit the future absorption of disruptive innovations that are still in the pipeline of research projects with lower TRLs.

Generally, TRLs are based on a narrow perception of innovation as a linear model. TRLs thus do not capture the full complexity and bandwidth of innovation and exclude non-technological forms of innovation generated by fundamental or applied research, particularly from SSH research.

To a considerable extent, whole areas of research are being excluded from Horizon 2020 simply because the value they bring to society is not reflected well in the current impact and innovation definitions.

•  Lost focus on the European Research Area

It seems that current policymakers both in Member States and the Commission have lost interest in ERA. ERA progress reports have been launched since 2013 and one would as a consequence assume that a better database for ERA monitoring would also lead to common targets or corrective measures which would make the realisation of ERA successful. This is still not the case.

There are some concerns about this Commission’s reluctance to continue with the European Research Area project which is even anchored in the Treaty of Lisbon. H2020 should not come on top of what Member States are doing nationally and operate in isolation from them, but should be intrinsically linked, coordinated and aligned with Member States’ activities (as also laid down in the TFEU). H2020 should act as a pull factor for ERA to work better and should demonstrate clear EU added value. The overall poor progress made by Member States in reaching the 3% goal for GDP allocation to R&D by 2020 is intrinsically linked to this lost focus on ERA. In this respect joint programming, in which Council began to play a bigger role, is essential for ERA because it incentivises countries to prioritise nationally and enhances capacity building by collaborating across borders. Council should play a stronger role in defining common grand societal challenges that are then reflected in the Joint Programming Initiatives and in Horizon 2020.

The introduction of the 3 O’s(16) by Commissioner Moedas, after having declared that ERA was completed, reduced the potential of European research policy to marginal operational details within the much wider scope of ERA.

Taking ERA seriously would also improve the discussion on cohesion versus excellence within Europe. ERA is about capacity building, about national and regional coordination across borders, fostering mutual learning, avoiding redundancies and acting in a more strategic and efficient manner. Transnational cooperation has always been a good test bed to gather experience in order – at a later stage – to compete better when participating in H2020.

•  Addressing the innovation valley of death

The innovation process is characterised by the existence of a hard step between the development of an innovative product and its commercialisation. This gap is known as the innovation ‘valley of death’. SMEs are specifically vulnerable to this issue. They therefore need support to overcome this gap. A potential European Innovation Council (EIC), as proposed by Commissioner Moedas, should try to analyse the gaps and take action where needed.

A lot has been done already with the introduction of the Fast Track to Innovation and the SME Instrument which focuses on very high TRLs. However these had very low success rates (7%). One possibility, rather than investing even more, could be to decomplexify the EU funding landscape. There might be enough out there, but information on it is lacking.

This should not be the sole task of H2020 and other programmes should play a bigger role. H2020 cannot be overburdened to solve everything.

•  Widening participation

Despite the Sharing Excellence and Widening Participation instruments launched in the Horizon 2020 programme with its total budget of 816 million euro, there has been no significant increase in the share of low-performing European countries and regions in the framework programme.

Europe needs cohesion in terms of excellence and competitiveness and Horizon 2020, together with efforts by each Member State, are instruments to achieve that goal.

(1)

See Title XIX, Research and technological development and space, Articles 179 to 190 TFEU.

(2)

Article 182(5) TFEU.

(3)

GBAORD: Government budget appropriations or outlays for research and development.

(4)

Numbers have not significantly changed since 2009.

(5)

Arnold, Erik et alia: ‘Understanding the Long Term Impact of the Framework Programme’ Final report, December 2011.

(6)

The European Semester provides a framework for the coordination of economic policies between the countries of the European Union. It allows the EU Member States to discuss their economic and budget plans and to monitor progress at specific times throughout the year. Having assessed the EU governments’ plans (which detail the specific policies each country will implement to boost jobs and growth and prevent/correct imbalances, and their concrete plans to comply with the EU’s country-specific recommendations and general fiscal rules), the Commission presents each country with a set of country-specific recommendations, along with an overarching Communication.

(7)

‘Horizon 2020, the EU framework programme for research and innovation. European Implementation Assessment’. European Parliament Research Service.

(8)

http://ec.europa.eu/research/innovation-union/index_en.cfm?pg=key.

(9)

e.g. EPRS Briefings, H2020 Participant Portal, National Contact Point websites, etc.

(10)

Commitment and Coherence: Ex‐Post‐Evaluation of the 7th EU Framework Programme (2007-2013), November 2015: https://ec.europa.eu/research/evaluations/pdf/fp7_final_evaluation_expert_group_report.pdf#view=fit&pagemode=none

(11)

Horizon 2020 Monitoring Report 2015:

http://ec.europa.eu/research/evaluations/pdf/archive/h2020_monitoring_reports/second_h2020_annual_monitoring_report.pdf

(12)

Newcomers are defined as not having participated in FP7.

(13)

Seventh FP7 Monitoring Report 2013, see page 10: http://ec.europa.eu/research/evaluations/pdf/archive/fp7_monitoring_reports/7th_fp7_monitoring_report.pdf

(14)

Horizon 2020 Monitoring Report 2015: http://ec.europa.eu/research/evaluations/pdf/archive/h2020_monitoring_reports/second_h2020_annual_monitoring_report.pdf

(15)

Same source as for footnote 15.

(16)

Open Science, Open Innovation, Open to the World. Speech by Carlos Moedas, Commissioner for Research, Science and Innovation at the conference ‘A new start for Europe: Opening up to an ERA of Innovation’ in Brussels, 22 June 2015.


MNENJE Odbora za proračun (26.4.2017)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o oceni izvajanja programa Obzorje 2020 ob upoštevanju njegove vmesne ocene in predloga devetega okvirnega programa

(2016/2147(INI))

Pripravljavec mnenja: Nils Torvalds

POBUDE

Odbor za proračun poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker je namen strategije Evropa 2020 nameniti vsaj 3 % BDP EU za raziskave in razvoj;

B.  ker je omogočanje znanstvene odličnosti temelj okvirnega programa za raziskave in inovacije v programu Obzorje 2020;

C.  ker je bilo ocenjeno, da vsak euro, porabljen za raziskave in inovacije, ustvari približno 11 eurov neposrednih in posrednih gospodarskih učinkov prek inovacij, novih tehnologij in proizvodov(1);

D.  ker so naložbe EU v pionirske raziskave in inovacije ključnega pomena, saj dejavnosti na področju raziskav in inovacij bistveno prispevajo k dodani vrednosti na ravni EU, krepijo konkurenčnost EU kot celote ter utirajo pot gospodarski rasti in ustvarjanju delovnih mest;

1.  poudarja uspešno izvajanje programa Obzorje 2020, kot dokazuje vse večje število predloženih predlogov, med njimi tudi številni odlične kakovosti; poudarja, da so se postopki v okviru programa Obzorje 2020 znatno poenostavili, notranji postopki so se optimizirali, skrajšal se je čas do dodelitve nepovratnih sredstev in izboljšale so se proračunske prakse za udeležence in agencije; poziva k nadaljnjim izboljšavam v tej smeri v okviru devetega okvirnega programa, da bi bila struktura enostavna in jasna ter dostopna vsem udeležencem; poziva k nadaljevanju zelo uspešne sheme financiranja z nepovratnimi sredstvi in finančnimi instrumenti za ohranitev konkurenčnosti evropskih raziskovalnih ustanov in podjetij v vse bolj konkurenčnem globalnem okolju;

2.  pozdravlja poudarek programa na malih in srednjih podjetjih, povečanju njihove udeležbe in izjemnem črpanju proračuna programa, namenjenega malim in srednjim podjetjem; kljub temu meni, da cilj 8,65 milijarde EUR za udeležbo malih in srednjih podjetij, ki ga je določila Komisija, ni dovolj; poziva k bolj ambicioznim količinskim in kakovostnim ciljem; poziva Komisijo, naj nadalje preuči in predlaga nove metode usklajevanja ukrepov programa COSME, novega evropskega sveta za inovacije in programa Obzorje 2020, da bi odpravili prepreke, ki še ovirajo udeležbo malih in srednjih podjetij, in program bolje promovirali pri njih;

3.  želi spomniti, da je za ustvarjanje konkurenčnih proizvodov in storitev, ki nastanejo na podlagi idej in raziskav, bistvenega pomena vlagati v napredek in posodobitev znanosti, tehnologije in podjetniškega okolja, razvijati partnerstva med javnimi ustanovami in zasebnim sektorjem ter akademsko skupnost vključiti v razvojne procese, da bi rezultate znanstvenih raziskav usmerili k izpolnjevanju potreb družbe;

4.  poudarja, da financiranje EU ne sme nadomestiti nacionalnih prizadevanj, in poziva države članice, naj obrnejo trend zmanjševanja sredstev za dejavnosti na področju raziskav in inovacij; meni, da je to privedlo do večjega števila vlog in prispevalo k slabšim stopnjam uspešnosti predlogov;

5.  z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da je uspešnost programa Obzorje 2020 precej manjša v primerjavi z njegovim predhodnikom, sedmim okvirnim programom, v prejšnjem obdobju, in da je samo eden od štirih visokokakovostnih predlogov pridobil financiranje; želi spomniti, da bi bilo za financiranje vseh 25 000 visokokakovostnih predlogov potrebnih dodatnih 41,6 milijarde EUR v prvih dveh letih programa Obzorje 2020(2); obžaluje, da je EU zamudila te priložnosti za ustvarjanje na znanju temelječe, trajnostne in vključujoče gospodarske rasti, ki je predvidena v strategiji EU2020;

6.  meni, da bi bilo treba sklade ESI in program Obzorje 2020 bolje načrtovati, da bi se čim bolj dopolnjevali;

7.  opozarja, da so okvirni programi Unije za raziskave in inovacije pod proračunskim pritiskom; obžaluje negativen učinek plačilne krize proračuna EU v prvih letih sedanjega večletnega finančnega okvira na izvajanje programa; med drugim ugotavlja, da je leta 2014 prišlo do umetne zamude pri razpisu za predložitev predlogov v vrednosti 1 milijarde EUR in do znatnega zmanjšanja ravni predhodnega financiranja novih programov; v zvezi s tem poudarja, da so bila v skladu s členom 15 uredbe o večletnem finančnem okviru v obdobju 2014–2015 predhodno zagotovljena sredstva za program Obzorje 2020; poudarja, da so bila ta sredstva v celoti porabljena za program, kar dokazuje uspešnost programa in njegovo zmožnost porabe še več sredstev; poudarja, da predhodna zagotovitev sredstev ne spremeni skupnih finančnih sredstev programa, kar pomeni, da bo v drugi polovici večletnega finančnega okvira manj odobritev; poziva obe veji proračunskega organa in Komisijo, naj zagotovita ustrezno raven odobritev plačil v prihodnjih letih in po najboljših močeh preprečita ponovno plačilno krizo v zadnjih letih sedanjega večletnega finančnega okvira;

8.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo ciljni deleži finančnega prispevka EU za podnebje in trajnost v okviru programa Obzorje 2020 doseženi;

9.  obžaluje, da je bilo programu Obzorje 2020 odvzetih 2,2 milijarde EUR in namenjenih Evropskemu skladu za strateške naložbe; poudarja, da je Parlament zavezan ublažitvi negativnega učinka takšnih zmanjšanj pri letnem proračunskem postopku; želi spomniti na svoje stališče, da bi bilo treba nove programe financirati s svežim denarjem v proračun; poziva, naj se pri naslednjem večletnem finančnem okviru preuči možnost povečanje sredstev devetega okvirnega programa, tako da se sredstva, prerazporejena skladu EFSI, povrnejo, da bi delno rešili ta vprašanja;

10.  ugotavlja, da bo treba pri programu Obzorje 2020 in naslednjem okvirnem programu upoštevati izstop Združenega kraljestva iz EU ter dejstvo, da bo to postalo tretja država in da bodo za njegovo nadaljnje sodelovanje veljali pogoji; si želi, da bi hitro poiskali rešitve, saj ima Združeno kraljestvo vodilno vlogo na področju raziskav in inovacij ter pomembno vlogo pri znanstvenem sodelovanju po vsej EU;

11.  opozarja na ogromen neizkoriščen potencial raziskav in inovacij v Evropi in da je treba zadržati nadarjene znanstvenike; poudarja, kako pomembno je okrepiti financiranje temeljnih raziskav za doseganje znanstvene odličnosti in vodilne vloge v industriji; obžaluje, da povpraševanje po sodelovanju v obstoječih programih, kot so program prihodnjih in nastajajočih tehnologij, program Marie Skłodowska-Curie ali program Inovacije v malih in srednjih podjetjih, močno presega njihove zmogljivosti; poziva k vzpostavitvi podjetniških inkubatorjev na univerzah, da bi spodbudili zagonska podjetja in samozaposlovanje; spodbuja Unijo, naj si še naprej prizadeva za velikopotezne programe financiranja v prihodnosti; poziva države članice, naj povečajo finančna sredstva za vse programe, pri katerih povpraševanje močno presega njihove zmogljivosti;

12.  pozdravlja uvedbo evropskega sveta za inovacije in poziva Komisijo, naj pripravi analizo tega, kako bo ta svet dopolnil obstoječe raziskovalne programe, ne pa jih zmanjševal;

13.  poudarja, da bi moral proračun EU odražati ambiciozen cilj programa Obzorje 2020, da bi EU postala vodilno gospodarstvo in družba, temelječa na raziskavah in inovacijah;

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

24.4.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

27

2

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Gérard Deprez, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazabal Rubial, Ingeborg Gräßle, Bernd Kölmel, Zbigniew Kuźmiuk, Clare Moody, Siegfried Mureşan, Jan Olbrycht, Paul Rübig, Petri Sarvamaa, Jordi Solé, Patricija Šulin, Monika Vana, Daniele Viotti, Tiemo Wölken

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Nicola Caputo, Ivana Maletić, Pier Antonio Panzeri, Nils Torvalds, Marco Valli, Derek Vaughan, Rainer Wieland, Tomáš Zdechovský

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Karin Kadenbach, Ramón Luis Valcárcel Siso

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

27

+

ALDE

Gérard Deprez, Nils Torvalds

ECR

Zbigniew Kuźmiuk, Bernd Kölmel

EFDD

Marco Valli

PPE

Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), José Manuel Fernandes, Ingeborg Gräßle, Ivana Maletić, Siegfried Mureşan, Jan Olbrycht, Paul Rübig, Petri Sarvamaa, Ramón Luis Valcárcel Siso, Rainer Wieland, Tomáš Zdechovský, Patricija Šulin

S&D

Nicola Caputo, Eider Gardiazabal Rubial, Karin Kadenbach, Clare Moody, Pier Antonio Panzeri, Derek Vaughan, Daniele Viotti, Tiemo Wölken

VERTS/ALE

Jordi Solé, Monika Vana

2

-

ENF

Marco Zanni, Stanisław Żółtek

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

Evropska komisija, 2015, Commitment and Coherence – Ex‐Post Evaluation of the 7th EU Framework Programme (Zavezanost in povezanost, naknadna ocena sedmega okvirnega programa EU), str. 5.

(2)

Evropska komisija, 2016, Poročilo za leto 2015 o spremljanju programa Obzorje 2020, str. 11.


MNENJE Odbora za regionalni razvoj (30.3.2017)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o oceni izvajanja programa Obzorje 2020 ob upoštevanju njegove vmesne ocene in predloga devetega okvirnega programa

(2016/2147(INI))

Pripravljavec mnenja: Matthijs van Miltenburg

POBUDE

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  meni, da morata odličnost in konkurenčnost raziskav ostati temeljni načeli okvirnega programa EU za raziskave in inovacije, evropski strukturni in investicijski skladi (skladi ESI) pa bi morali podpirati regionalno rast in kohezijo; zato nasprotuje vsem merilom ali kvotam v novem okvirnem programu, katerih cilj je vplivati na geografsko razporeditev ali kohezijo; poziva Komisijo, naj oceni podporni instrument programa Obzorje 2020 z imenom Spodbujanje odličnosti in povečevanje udeležbe in ga, če se izkaže za uspešnega, ohrani v devetem okvirnem programu, da bi dosegli uravnotežen razvoj raziskovalnih dejavnosti po vsej Evropski uniji;

2.  opozarja, da so v ciljih in usmeritvah okvirnega programa in skladov ESI tako razlike kot podobnosti; ugotavlja, da je uvedba uredbe o skupnih določbah tematskega cilja 1 o krepitvi raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij močno povečala uporabo rezultatov raziskav; meni, da si je treba nadalje prizadevati za čim večjo sinergijo na ravni programov in projektov; spodbuja Komisijo, naj dodatno analizira teritorialne vzorce porabe sredstev programa Obzorje 2020 in skladov ESI, da bi opredelila posebna področja, kjer bi bilo treba okrepiti sinergijo pri dodeljevanju sredstev, in naj vzpostavi zbirko podatkov o primerih najboljše prakse za projekte ter nakaže, kako bi lahko dosegli sinergijo v prihodnosti;

3.  želi spomniti na proračunski pilotni projekt EU z imenom Pot do odličnosti, ki regije v 13 državah članicah še vedno podpira pri razvoju in izkoriščanju sinergije med skladi ESI, programom Obzorje 2020 in drugimi programi financiranja EU;

4.  meni, da je raziskovalna in inovacijska strategija za pametno specializacijo (RIS3) primerno sredstvo za oblikovanje, reformo in okrepitev regionalnih inovacijskih ekosistemov; opozarja, da bi bilo treba na podlagi prednostnih nalog, opredeljenih v strategiji RIS3, razvijati medregionalno sodelovanje, saj bo to omogočilo ustvarjanje vrednostnih verig po vsej EU; poziva Komisijo, naj okrepi nadaljnji razvoj skupnosti znanja in inovacij Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo s središči RIS3; poziva Komisijo, države članice in regije, naj okrepijo svoja prizadevanja za večjo kakovosti strategij pametne specializacije in za učinkovito izvajanje svojih strategij;

5.  meni, da je sklade ESI mogoče uporabiti za razvoj in okrepitev raziskovalne in inovacijske infrastrukture ter zmogljivosti, s čimer lahko države članice dosežejo raven odličnosti pri raziskavah in inovacijah; poudarja, da je sklade ESI mogoče uporabiti za prenos inovacij, spodbujanje javnih in zasebnih naložb v raziskave in inovacije ter za ustvarjanje povezav in sinergije med podjetji, centri za raziskave in razvoj ter visokošolskim sektorjem; si želi, da bi se sredstva iz skladov ESI uporabljala za spodbujanje strokovnih centrov in inovacijskih središč, zlasti tistih v evropskem interesu;

6.  meni, da so učinkovite naložbe v raziskave in inovacije iz skladov ESI možne le, če so države članice za to vzpostavile ustrezne okvirne pogoje; želi spomniti, kako pomembno je izpolnjevanje ustreznih predhodnih pogojenosti pri kohezijski politiki, na primer glede pametne specializacije, da bi imeli skladi ESI velik učinek na inovacije; zato poziva k večji in bolj uravnoteženi povezavi med priporočili za posamezne države glede strukturnih reform v zvezi z raziskavami in inovacijami ter naložbami na tem področju;

7.  poziva države članice, naj izboljšajo pogoje za inovacije, raziskave in razvoj, zlasti zato, da bi povečali kombinacijo javnih in zasebnih naložb v raziskave in razvoj na 3 % BDP do leta 2020, in naj krepijo dejavnosti na področju raziskav in inovacij, predvsem v manj razvitih regijah; ugotavlja, da obstaja jasna povezava med nacionalnimi naložbami v raziskave in razvoj ter številom uspešnih prijav projektov v sklopu okvirnih programov;

8.  meni, da je treba uvesti večje spodbude, da bi se sredstva iz skladov ESI uporabljala za naložbe v raziskave in inovacije, če je to navedeno v priporočilih za posamezne države ali če se ugotovijo pomanjkljivosti; ugotavlja, da sredstva iz skladov ESI za naložbe v raziskave in inovacije v obdobju 2014–2020 znašajo 65 milijard EUR; zato predlaga, naj se rezerva za uspešnost v okviru skladov ESI, vzpostavljena v državah članicah, uporabi za vlaganje znatnega deleža prihodkov iz strukturnih skladov v raziskave in inovacije;

9.  pozdravlja načelo pečata odličnosti kot znaka kakovosti za sinergijo med skladi ESI in programom Obzorje 2020 ter njegov potencial, vendar opozarja, da se v praksi ne uporablja dovolj, saj v državah članicah primanjkuje sredstev; meni, da bi bilo treba projekte, ki so se potegovali za financiranje v okviru programa Obzorje 2020 in so izpolnjevali stroga merila za izbor in dodelitev sredstev, ki pa jih zaradi proračunskih omejitev niso prejeli, financirati s sredstvi skladov ESI, če so na razpolago za ta namen; poudarja, da bi bilo treba podoben mehanizem vzpostaviti tudi za skupne raziskovalne projekte;

10.  obžaluje, da je bilo treba zmanjšati proračun programa Obzorje 2020 za 2,2 milijarde EUR, da bi lahko financirali jamstveni sklad EFSI; meni, da mora EU ohraniti mednarodno konkurenčnost in ne bi smela izgubiti svojega potenciala v smislu raziskav in inovacij; poudarja, da bi bilo treba v večletnem finančnem okviru po letu 2020 devetemu okvirnemu programu in skladom ESI nameniti ustrezna proračunska sredstva za primerno podporo raziskavam; zato predlaga povečanje proračuna devetega okvirnega programa na skupno 100 milijard EUR, vključno s povečanjem namenskega proračuna instrumenta za mala in srednja podjetja, ta znesek pa bi bilo treba zagotavljati ves čas trajanja programa;

11.  poziva Komisijo, naj pri pripravi devetega okvirnega programa in prihodnjih uredb o skladih ESI poskrbi za boljše in poenostavljene okvirne pogoje, da bi okrepili sinergijo in dopolnjevanje med sektorsko politiko raziskav in inovacij, strukturnimi skladi ter skladi in programi za raziskave in inovacije; poudarja, da bi se moral deveti okvirni program še naprej predvsem osredotočati na projekte na nižjih in srednjih ravneh tehnološke pripravljenosti, projekti na višjih ravneh tehnološke pripravljenosti pa bi morali ostati v domeni skladov ESI;

12.  ugotavlja, da se pravila o državni pomoči uporabljajo za sklade ESI, za program Obzorje 2020 pa ne, čeprav lahko vsi financirajo podobne projekte s podobnimi cilji; želi poudariti, da to povzroča nepotrebne težave glede sinergije med temi skladi; poudarja, da bi bilo treba v zvezi s postopki, na primer pravili o državni pomoč in upravičenosti stroškov za sklade ESI in okvirni program, uporabljati pristop enake obravnave, ki bi moral postati vodilno načelo; poziva Komisijo, naj pripravi pregled ustreznih pravil o državni pomoči, predvsem glede projektov pečata odličnosti, in opredeli, kateri projekti ne spadajo več na področje uporabe teh pravil.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

21.3.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

30

1

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pascal Arimont, Franc Bogovič, Andrea Cozzolino, Rosa D’Amato, Krzysztof Hetman, Marc Joulaud, Constanze Krehl, Andrew Lewer, Louis-Joseph Manscour, Martina Michels, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Jens Nilsson, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Mirosław Piotrowski, Stanislav Polčák, Liliana Rodrigues, Fernando Ruas, Monika Smolková, Ruža Tomašić, Ramón Luis Valcárcel Siso, Matthijs van Miltenburg, Lambert van Nistelrooij, Derek Vaughan

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Andor Deli, Josu Juaristi Abaunz, Ivana Maletić, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Tomasz Piotr Poręba, Julia Reid, Davor Škrlec, Damiano Zoffoli, Milan Zver

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Luigi Morgano

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

30

+

ALDE

Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Matthijs van Miltenburg

ECR

Andrew Lewer, Mirosław Piotrowski, Tomasz Piotr Poręba, Ruža Tomašić

EFDD

Rosa D'Amato

PPE

Pascal Arimont, Franc Bogovič, Andor Deli, Krzysztof Hetman, Marc Joulaud, Ivana Maletić, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Stanislav Polčák, Fernando Ruas, Ramón Luis Valcárcel Siso, Milan Zver, Lambert van Nistelrooij

S&D

Andrea Cozzolino, Constanze Krehl, Louis-Joseph Manscour, Luigi Morgano, Jens Nilsson, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Liliana Rodrigues, Monika Smolková, Derek Vaughan, Damiano Zoffoli

 

Davor Škrlec

1

-

EFDD Group

Julia Reid

2

0

GUE/NGL

Josu Juaristi Abaunz, Martina Michels

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov (3.5.2017)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o oceni izvajanja programa Obzorje 2020 ob upoštevanju njegove vmesne ocene in predloga devetega okvirnega programa

(2016/2147(INI))

Pripravljavka mnenja: Vilija Blinkevičiūtė

POBUDE

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

–   ob upoštevanju člena 2 in drugega pododstavka člena 3(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in člena 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju členov 14(1) in 16 Uredbe (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES(1),

A.  ker sta v skladu z zahtevami iz člena 16 uredbe o Obzorju 2020 v tem programu medsektorski vprašanji enakosti in vidika spolov vključeni v raziskave in inovacije v vseh posameznih delih delovnega programa;

B.  ker so v okviru tega programa določeni trije cilji vključevanja, in sicer: spodbujanje enakih možnosti in uravnotežene zastopanosti spolov v projektnih skupinah, zagotavljanje uravnotežene zastopanosti spolov pri odločanju in vključevanje vidika spolov v vsebine raziskav in inovacij, ki bi morali biti kvalitativni;

C.  ker je EU zavezana spodbujanju enakosti spolov in zagotavljanju vključevanja načela enakosti spolov v vse svoje ukrepe; ker so raziskave in inovacije glavne gonilne sile za evropsko gospodarsko rast, večja zastopanost žensk v raziskavah pa prispeva k širjenju inovacij; ker bo izkoriščanje celotnega potenciala spretnosti, znanja in kvalifikacij žensk prispevalo h krepitvi rasti, ustvarjanju delovnih mest in evropski konkurenčnosti;

D.  ker je delež žensk v svetovalnih skupinah v obdobju med letom 2014 in 2015 znašal 51,9 %(2); ker je bil to edini kazalnik udeležbe žensk, pri katerem je bil dosežen zastavljeni cilj, ki je bil v tem primeru 50 %; ker je bil delež strokovnjakinj, registriranih v podatkovnih zbirkah strokovnjakov, 31,1 %, delež žensk, ki sodelujejo v odborih za ocenjevanje, pa 36,7 %(3); ker v nobenem od teh primerov ni bil uresničen cilj 40 %;

E.  ker je bil vidik spola v vsebinah raziskav in inovacij zaznan pri 36,2 % odobrenih projektov(4); ker je v obdobju 2014–2015 delež udeleženk v projektih v okviru programa Obzorje 2020 znašal 35,8 % celotne delovne sile, vključno s tistimi, ki niso raziskovalci(5);

F.  ker je Obzorje 2020, kot vsi programi EU, namenjen uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020 in drugih mednarodnih zavez, kot so COP 21 in agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, zlasti cilja trajnostnega razvoja 5 za enakost spolov; ker teh ciljev ne bo mogoče doseči brez novih inovacij, raziskav in razvoja; vendar poudarja, da program dopolnjuje naložbe držav članic v raziskave in inovacije;

1.  je seznanjen s pozitivnimi spremembami v zadnjih letih v smislu enakosti med ženskami in moškimi na področju raziskav, razvoja in inovacij, vendar opozarja na močno vertikalno in horizontalno segregacijo žensk v akademskem svetu ter prisotnost kulturnih in institucionalnih ovir;

2.  pozdravlja, da Obzorje 2020 raziskovalnim organom zagotavlja podporo pri izvajanju načrtov o enakosti spolov; pozdravlja tudi skupni projekt Komisije in Evropskega inštituta za enakost spolov, ki je namenjen oblikovanju spletnega orodja za načrte o enakosti spolov, s katerim bi opredelili najboljše prakse in jih izmenjavali z ustreznimi deležniki;

3.  poudarja, da je treba ohranjati čim tesnejše odnose z znanstveniki iz Združenega kraljestva, da ne bi prišlo do prekinitve oziroma izgube znanja na področju medicinskih raziskav;

4.  pozdravlja, da je uravnotežena zastopanost spolov pri zaposlenih eden od razvrstitvenih dejavnikov pri merilih vrednotenja programa Obzorje 2020, saj ženske predstavljajo le 35,8 % delovne sile; poziva Komisijo, naj v naslednji okvirni program vključi zahtevo za minimalno udeležbo manj zastopanega spola v višini 40 %; poleg tega pozdravlja dejstvo, da imajo kandidati možnost, da v svoje predloge kot upravičene stroške vključijo usposabljanje in posebne študije o enakosti spolov;

5.  pozdravlja posebne kazalnike, ki se uporabljajo za spremljanje izvajanja vidika enakosti spolov v programu Obzorje 2020, a obžaluje, da se je v istem obdobju samo pri 36,2 % podpisanih dodelitvah sredstev upoštevalo vidik spolov v vsebinah raziskav in inovacij(6); zato poziva Komisijo, naj kot predhodni pogoj za vsa nepovratna sredstva v 9. okvirnem programu določi izvedbo ocene učinka na enakost spolov;

6.  ugotavlja, da trenutno ni nobenih kazalnikov za ocenjevanje deleža projektov, pri katerih se posebej obravnavajo vprašanja enakosti spolov in vprašanja, tesno povezana s to enakostjo, kot so: zdravje (zlasti mater in novorojenčkov), bolezni, povezane z revščino, in zapostavljene bolezni, ki nesorazmerno prizadenejo ženske in otroke, hrana in prehranjevanje, voda in komunalna ureditev ter dostop do virov; v zvezi s tem je seznanjen, da ni kazalnikov za merjenje deleža razpisov za zbiranje predlogov, s katerimi bi iskali takšne projekte; poziva Komisijo, naj v prihodnja letna poročila o spremljanju Obzorja 2020 in v novi okvirni program vključi kazalnike glede vseh teh vprašanj;

7.  pozdravlja uravnoteženo zastopanost spolov v svetovalnih skupinah programa Obzorje 2020, kjer je bila v letih 2014 in 2015 udeležba žensk 52 %; obžaluje pa, da je bil delež strokovnjakinj, registriranih v podatkovnih zbirkah strokovnjakov, in delež žensk v ocenjevalnih odborih pod ciljem 40 % udeležbe manj zastopanega spola; poziva Komisijo, naj predlaga nove ukrepe za rešitev tega vprašanja;

8.  pozdravlja, da je eden od ciljev iz programa „Znanost z in za družbo“ to, da se v raziskovalnih postopkih in vsebinah zagotovi enakost spolov; poleg tega pozdravlja nepovratna sredstva v okviru podpore raziskovalnim organizacijam za izvajanje načrtov o enakosti spolov in v okviru spodbujanja enakosti spolov v programu Obzorje 2020 in evropskem raziskovalnem prostoru; vendar obžaluje, da v proračunu ni posebnih vrstic za cilje iz Obzorja 2020;

9.  meni, da je treba opraviti dodatni pregled, da se ocenijo rezultati Obzorja 2020 na podlagi zanesljivih in primerljivih kazalnikov, kot so delež žensk med udeleženci in koordinatorji projektov v programu, in po potrebi predlagajo prilagoditve posebnih ukrepov, da bi zagotovili boljše rezultate;

10.  zahteva, naj Komisija poveča proračun za Obzorje 2020, da se poveča število sodelujočih univerz in raziskovalnih ustanov, ter poziva države članice, naj raziskovalkam in znanstvenicam olajšajo dostop do namenskih nepovratnih sredstev, da bi spodbudile enakost v znanstvenih poklicih in konkurenčnost v EU;

11.  poziva države članice, naj še okrepijo vključevanje načela enakosti spolov v okviru Obzorja 2020 in prihodnjega 9. okvirnega programa ter naj podprejo in okrepijo dialog z raziskovalnimi ustanovami, podjetji in ustreznimi socialnimi partnerji; poziva k oblikovanju ciljev na področju enakosti spolov v strategijah, programih in projektih v vseh fazah raziskovalnega cikla;

12.  poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja za odpravo preostalih strukturnih neenakosti spolov med raziskovalci, zlasti na področju delovnih pogojev, kot so razlike v plačah in diskriminatorne pogodbene ureditve, in v zvezi z zastopanostjo žensk v upravnih odborih raziskovalnih inštitutov in univerz(7);

13.  poudarja, da je treba z instrumentom za mala in srednja podjetja spodbujati podjetništvo žensk, da bi jih spodbudili, da razmislijo o podjetništvu kot primerni poklicni možnosti, in sicer z lajšanjem dostopa do posojil, zmanjšanjem birokracije in drugih ovir za zagonska podjetja pod vodstvom žensk, da bi dosegli pametno, trajno in vključujočo rast; poleg tega poudarja pomen programov podpore za podjetnice ter ženske v znanosti in akademskem svetu ter poziva EU, naj te programe bolje podpre, vključno s pozitivnimi ukrepi, kot so programi mrežnega povezovanja in mentorstva, pa tudi z ustvarjanjem ustreznih pogojev in enakih možnosti, kot jih imajo moški, ne glede na starost, za usposabljanje, napredovanje, prekvalificiranje in ponovno usposabljanje;

14.  poziva Komisijo in države članice, naj povečajo število in učinek kampanj za ozaveščanje in obveščanje v zvezi s programom Obzorje 2020, da bi na področje naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike privabili več deklet in povečali udeležbo žensk pri raziskovalnih projektih; poziva Komisijo, naj oceni usmerjenost in uspešnost informacijskih kampanj pri izboljšanju udeležbe žensk v raziskovalnih projektih;

15.  poziva države članice, naj spodbujajo ukrepe in dejavnosti za izboljšanje vodstvenega potenciala žensk in njihove udeležbe pri odločanju, in sicer z uporabo posebnih orodij, kot so mentorstvo, mreženje in vzorniki za poklicno napredovanje žensk;

16.  poziva Komisijo, naj v poročilu o vmesni oceni programa Obzorje 2020 sprejme kvalitativni pristop in naj to poročilo izkoristi za razvoj posebnih meril za enakost in vključevanje spolov, ki bi jih uporabila pri naknadni oceni programa;

17.  poziva k ohranitvi neodvisne proračunske vrstice za strukturne spremembe projektov glede na spol (na primer GERI za obdobje 2014–2016), pa tudi drugih vprašanj v zvezi z enakostjo spolov v raziskavah in inovacijah;

18.  poziva, naj se v predlog 9. okvirnega programa vključi trdno strategijo za enakost spolov in naj se v osnovno uredbo, ki bo predlagana za novi okvirni program, vključijo bolje pripravljene in konkretnejše zahteve o vključitvi enakosti spolov; meni, da je treba enakost spolov še naprej podpirati kot medsektorski cilj in tudi kot posebno področje, upravičeno do financiranja v vseh delih delovnega programa.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

25.4.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

22

0

6

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Maria Arena, Beatriz Becerra Basterrechea, Viorica Dăncilă, Arne Gericke, Anna Hedh, Mary Honeyball, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Elisabeth Köstinger, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Kostadinka Kuneva, Angelika Mlinar, Maria Noichl, Marijana Petir, Terry Reintke, Liliana Rodrigues, Michaela Šojdrová, Ernest Urtasun, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi), Jadwiga Wiśniewska, Anna Záborská, Jana Žitňanská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Stefan Eck, Rosa Estaràs Ferragut, Marija Gabriel (Mariya Gabriel), Ildikó Gáll-Pelcz, Kostadinka Kuneva, Marc Tarabella, Monika Vana

(1)

UL L 347, 20.12.2013, str. 104.

(2)

Poročilo za leto 2015 o spremljanju programa Obzorje 2020, http://ec.europa.eu/research/evaluations/pdf/archive/h2020_monitoring_reports/second_h2020_annual_monitoring_report.pdf.

(3)

ibid.

(4)

Obzorje 2020, okvirni program EU za raziskave in inovacije, študija službe za parlamentarne raziskovalne storitve, februar 2017.

(5)

ibid.

(6)

Poročilo za leto 2015 o spremljanju programa Obzorje 2020, str. 53-217. http://ec.europa.eu/research/evaluations/pdf/archive/h2020_monitoring_reports/second_h2020_annual_monitoring_report.pdf

(7)

Glej publikacijo She Figures 2015. https://ec.europa.eu/research/swafs/pdf/pub_gender_equality/she_figures_2015-final.pdf#view=fit&pagemode=none


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

30.5.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

50

2

5

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Bendt Bendtsen, Xabier Benito Ziluaga, José Blanco López, Reinhard Bütikofer, Jerzy Buzek, Angelo Ciocca, Edward Czesak, Jakop Dalunde, Pilar del Castillo Vera, Christian Ehler, Ashley Fox, Adam Gierek, Theresa Griffin, Hans-Olaf Henkel, Kaja Kallas, Barbara Kappel, Krišjānis Kariņš, Seán Kelly, Jaromír Kohlíček, Peter Kouroumbashev, Zdzisław Krasnodębski, Miapetra Kumpula-Natri, Janusz Lewandowski, Paloma López Bermejo, Edouard Martin, Angelika Mlinar, Nadine Morano, Dan Nica, Angelika Niebler, Morten Helveg Petersen, Miroslav Poche, Michel Reimon, Herbert Reul, Paul Rübig, Massimiliano Salini, Algirdas Saudargas, Jean-Luc Schaffhauser, Neoklis Sylikiotis, Evžen Tošenovský, Claude Turmes, Vladimir Urutchev, Kathleen Van Brempt, Henna Virkkunen, Lieve Wierinck, Anna Záborská, Flavio Zanonato, Carlos Zorrinho

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Soledad Cabezón Ruiz, Jude Kirton-Darling, Constanze Krehl, Barbara Kudrycka, Olle Ludvigsson, Florent Marcellesi, Marian-Jean Marinescu, Marisa Matias, Markus Pieper, Sofia Sakorafa, Anne Sander, Pavel Telička, Anneleen Van Bossuyt

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Fabio Massimo Castaldo, Nicola Danti, Gabriele Preuß


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

30

+

ALDE

Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Matthijs van Miltenburg

ECR

Andrew Lewer, Mirosław Piotrowski, Tomasz Piotr Poręba, Ruža Tomašić

EFDD

Rosa D'Amato

PPE

Pascal Arimont, Franc Bogovič, Andor Deli, Krzysztof Hetman, Marc Joulaud, Ivana Maletić, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Stanislav Polčák, Fernando Ruas, Ramón Luis Valcárcel Siso, Milan Zver, Lambert van Nistelrooij

S&D

Andrea Cozzolino, Constanze Krehl, Louis-Joseph Manscour, Luigi Morgano, Jens Nilsson, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Liliana Rodrigues, Monika Smolková, Derek Vaughan, Damiano Zoffoli

 

Davor Škrlec

1

-

EFDD Group

Julia Reid

2

0

GUE/NGL Group

Josu Juaristi Abaunz, Martina Michels

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov