POROČILO Evropski standardi – izvajanje Uredbe (EU) št. 1025/2012

9.6.2017 - (2016/2274(INI))

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov
Poročevalka: Marlene Mizzi
Pripravljavec mnenja (*):
Hans-Olaf Henkel, Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
(*) Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika

Postopek : 2016/2274(INI)

Potek postopka na zasedanju

Potek postopka za dokument :

A8-0213/2017

Predložena besedila :

A8-0213/2017

Razprave :

PV 03/07/2017 - 19
CRE 03/07/2017 - 19

Glasovanja :

PV 04/07/2017 - 6.4
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0278

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
OBRAZLOŽITEV
MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko
MNENJE Odbora za promet in turizem
INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o evropskih standardih – izvajanje Uredbe (EU) št. 1025/2012

(2016/2274(INI))

Evropski parlament,

– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta,

- ob upoštevanju Direktive (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji (direktiva o varnosti omrežij in informacij);

– ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 1. junija 2016 o izvajanju Uredbe št. 1025/2012 od leta 2013 do leta 2015 (COM(2014)0212),

– ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 1. junija 2016 z naslovom Analysis of the implementation of the Regulation No 1125/2012 from 2013 to 2015 and factsheets (Analiza izvajanja uredbe št. 1125/2012 v obdobju 2013–2015 in informativni pregled) (SWD(2016)0126),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 1. junija 2016 z naslovom Evropski standardi za 21. stoletje (COM(2016)0358),

– ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 1. junija 2016 z naslovom Tapping the potential of European service standards to help Europe’s consumers and businesses (Izkoriščanje potenciala evropskih standardov za storitve za pomoč evropskim potrošnikom in podjetjem) (SWD(2016)0186),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 1. junija 2016 z naslovom Letni program dela Unije za evropsko standardizacijo za leto 2017 (COM(2016)0357),

– ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 1. junija 2016 z naslovom The implementation of the actions foreseen in the 2016 Union work programme for European standardisation, including the implementing acts and mandates sent to the European standardisation organisations (Izvajanje ukrepov iz Letnega programa dela Unije za evropsko standardizacijo za leto 2016, vključno z izvedbenimi akti in mandati, podeljenimi evropskim organizacijam za standardizacijo) (SWD(2016)0185),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. aprila 2016 z naslovom Prednostne naloge na področju standardizacije IKT za enotni digitalni trg (COM(2016)0176),

– ob upoštevanju Skupne pobude za standardizacijo v okviru strategije za enotni trg, kot je opredeljena v sporočilu Komisije z dne 28. oktobra 2015 z naslovom Izpopolnitev enotnega trga: več priložnosti za prebivalstvo in gospodarstvo 2015 (COM(2015)0550),

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. oktobra 2010 o prihodnosti evropske standardizacije[1],

– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomskega in socialnega odbora z naslovom Evropski standardi za 21. stoletje,

– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomskega in socialnega odbora z naslovom Evropska standardizacija za leto 2016,

- ob upoštevanju strategije Evropske komisije za odprtokodno programsko opremo za obdobje 2014–2017[2],

– ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za promet in turizem (A8-0213/2017),

A. ker je evropski standardizacijski sistem osrednja prvina pri ustvarjanju enotnega trga; ker so prizadevanja Komisije za oblikovanje skupne vizije evropske standardizacije neposreden rezultat desetih prednostnih nalog Junckerjeve Komisije, zlasti tistih, ki se nanašajo na povezan enotni digitalni trg in strategijo za enotni trg;

B. ker je odprt, vključujoč, pregleden in tržno naravnan evropski standardizacijski sistem, ki temelji na zaupanju in ustrezni skladnosti, bistvenega pomena pri zadovoljevanju naraščajočih potreb, v evropski industrijski, gospodarski, socialni in okoljski politiki in zakonodaji, po standardih, ki bodo lahko prispevali k varnosti proizvodov, inovacijam, interoperabilnosti, trajnosti in dostopnosti za invalide in ki bodo izboljšali kakovost življenja državljanov, potrošnikov in delavcev;

C. ker bi moral učinkovit evropski standardizacijski sistem temeljiti na tesnem partnerstvu in sodelovanju med industrijo, javnimi organi, organi za standardizacijo in drugimi zainteresiranimi stranmi, kot so organizacije iz Priloge III, priznane v skladu z Uredbo št. 1025/2012;

D. ker bi bilo treba razviti odprt, vključujoč in pregleden sistem evropskih standardov, ki bi temeljil na soglasju med vsemi deležniki, namenjen pa bi moral biti določanju strateških tehničnih ali kakovostnih zahtev, ki naj bi jih izpolnjevali sedanji ali prihodnji proizvodi, proizvodni postopki, storitve ali metode;

E. ker je v sporočilu Komisije o prednostnih nalogah na področju standardizacije IKT za enotni digitalni trg priznana vrednost odprtih standardov, ni pa njihove opredelitve; ker se je izkazalo, da so odprti standardi pomembni za ustvarjanje in razvoj interneta in internetnih storitev, ki so spodbudili inovacije ter družbene in gospodarske možnosti;

F. ker bi uporaba rešitev licenciranja za odprtokodno programsko in strojno opremo morala in bi lahko evropskim podjetjem in upravam pomagala zagotoviti boljši dostop do digitalnega blaga in storitev;

G. ker je sodoben in prilagodljiv evropski standardizacijski sistem koristen za ambiciozno in prenovljeno evropsko industrijsko politiko in za delovanje enotnega trga; ker lahko standardi okrepijo konkurenčnost EU na svetovni ravni, rast, pošteno konkurenco in inovacije ter podprejo kakovost in podjetja, predvsem pa mala in srednja podjetja ter zaščito potrošnikov, delavcev in okolja;

H. ker v Evropi soobstajata dva sistema za razvoj standardov, eden temelji na načelu nacionalnega delegiranja, kot ga izvajata Evropski odbor za standardizacijo (CEN) in Evropski odbor za standardizacijo v elektrotehniki (CENELEC), drugi pa na članarinah, ki jih plačajo deležniki, kot v primeru Evropskega inštituta za telekomunikacijske standarde (ETSI); ker je treba oceniti sisteme za razvoj standardov, povezane z Uredbo št. 1025/2012, da bi prepoznali obstoječe izzive in dobro prakso;

I. ker se je z Uredbo št. 1025/2012 izboljšal postopek standardizacije, s tem ko so bili družbeni deležniki ter mala in srednja podjetja prvič vključeni v pravno podlago evropskega standardizacijskega sistema;

J. ker standardi na področju IKT, ki so v glavnem razviti na svetovni ravni, omogočajo razvoj interoperabilnih rešitev za dopolnilne proizvode in različne dele posameznega proizvoda, kar je še zlasti pomembno za razvoj interneta stvari; ker razdrobljenost standardov ter lastniških in polzaprtih rešitev ogroža rast in uporabo interneta stvari, zato je treba razviti strateški pristop k standardizaciji IKT, da bi zagotovili uspešen odziv na potrebe prihodnjega desetletja in s tem EU omogočili, da ohrani vodilno vlogo v globalnem standardizacijskem sistemu;

K. ker je objavljanje dokumentov in podatkov v skladu z vladnimi obveznostmi in cilji preglednosti, vključno z odgovornostjo, ponovljivostjo, trajnostjo in zanesljivostjo vladnih ukrepov; ker morajo biti dokumenti ali podatki objavljeni v odprtih in standardiziranih oblikah, da bi preprečili vezanost na ponudnika, saj se lahko zgodi, da programske opreme ali prodajalca ni več na trgu, in da bi lahko te oblike izvedli neodvisni subjekti z različnimi razvojnimi in poslovnimi modeli, vključno z odprto kodo, s čimer bi zagotovili nepretrgano izvajanje vladnih in upravnih postopkov;

L. ker ima prometni sektor vodilno vlogo pri razvoju in uvedbi standardov, ki so potrebni za vzpostavitev enotnega evropskega prometnega prostora;

Splošne ugotovitve

1. pozdravlja krovni sveženj Komisije o standardizaciji, s katerim naj bi skupaj s sporočilom o standardih IKT in skupno pobudo za standardizacijo vzpostavili skladno in preprosto evropsko standardizacijsko politiko, tako da bi ohranili njene številne uspešne prvine, izboljšali njene šibke točke in dosegli pravo ravnovesje med evropsko, nacionalno in mednarodno razsežnostjo; poudarja, da bi moral vsak prihodnji pregled evropskega standardizacijskega sistema temeljiti na prednostih obstoječega sistema, ki so trdna podlaga za izboljšanje, pri čemer se je treba vzdržati korenitih sprememb, ki bi spodkopale njegove osrednje vrednote;

2. priznava specifičnost in pomen evropskega standardizacijskega sistema za vse deležnike, vključno z industrijo, malimi in srednjimi podjetji, potrošniki in delavci, ter poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bo ta evropski sistem ohranil in imel na voljo dovolj sredstev za izvajanje ciljev Uredbe št. 1025/2012 ter da bo s tem med drugim prispeval k interoperabilnosti, pravni varnosti in uporabi ustreznih varoval v korist podjetij in potrošnikov ter prostega pretoka informacijske tehnologije; poziva Komisijo, naj pri reviziji večletnega finančnega okvira zagotovi vzdržen proračun za evropski standardizacijski sistem;

3. pozdravlja okroglo mizo o tržnem pomenu standardov (SMARRT) v okviru skupne pobude za standardizacijo, ki omogoča dialog med Komisijo in industrijo ter popolno preglednost za deležnike, kar zadeva točke dnevnega reda odbora za standarde;

4. ugotavlja, da so standardi prostovoljno, tržno usmerjeno orodje za oblikovanje tehničnih zahtev in smernic, katerih uporaba omogoča skladnost blaga in storitev z evropsko zakonodajo in podpira evropske politike, če so oblikovane na odgovoren, pregleden in vključujoč način; kljub temu pa poudarja, da standardi ne morejo biti del prava EU, saj zakonodajo in politike v zvezi z ravnjo varstva potrošnikov, zdravja in okolja, zagotavljanja varnosti in varstva podatkov ter stopnjo socialne vključenosti določa zakonodajalec;

5. priznava, da odprte standardizirane oblike pomagajo vladam, upravam in evropskim institucijam pri zagotavljanju preglednosti; poziva države članice, naj poskušajo uporabljati splošne standarde za digitalno upravo, pri tem pa naj se osredotočijo na sodne organe in lokalne oblasti; poudarja, da so odprti standardi temeljnega pomena za nadaljnji razvoj politik odprtih podatkov javne uprave in pametnih mest ter da je zato treba dokumente in podatke objaviti v odprtih, standardiziranih formatih, ki jih je mogoče enostavno izvajati, tako da se omogoči ponovna uporaba podatkov; poudarja vlogo javnega naročanja in rešitev v zvezi z odprtimi standardi pri preprečevanju vezanosti na ponudnika;

6. je močno prepričan, da so, zlasti v prometnem sektorju, odprti podatki še naprej bistveni element, da bi lahko v celoti izkoristili prednosti enotnega digitalnega trga, kot je spodbujanje in razvoj večmodalnega prometa; zato podarja, da je potrebna večja pravna varnost, predvsem v smislu lastništva in odgovornosti; poziva Komisijo, naj torej nemudoma objavi načrt za razvoj standardov za harmonizacijo podatkov o javno financiranem prevozu in programskih vmesnikov, da bi se spodbudile podatkovno intenzivne inovacije in zagotavljanje novih prevoznih storitev;

7. poudarja, da obstoječi sistem akreditacije preskuševalnih institucij ne zagotavlja vedno, da so proizvodi in storitve na trgu, za katere se prostovoljno uporabljajo evropski standardi, skladni s temi standardi; obžaluje, da v okviru skupne pobude za standardizacijo in letnega programa dela Unije za evropsko standardizacijo ni obravnavana akreditacija preskuševalnih institucij in standardov, ter poziva Komisijo, naj pri novih pobudah ta vidik upošteva;

8. meni, da morajo odprti standardi temeljiti na odprtosti postopka standardizacije ter razvoju in dostopnosti standardov za izvajanje in uporabo, v skladu z Uredbo št. 1025/2012 in načeli Svetovne trgovinske organizacije; pozdravlja namero Komisije, ki je bila izražena v načrtu o standardnih patentih, da se pojasnijo vprašanja v zvezi z licenčnimi pogoji FRAND in standardnimi patenti; spodbuja Komisijo, naj skupaj z evropskimi organizacijami za standardizacijo in odprtokodnimi skupnostmi razišče primerne načine sodelovanja;

9. poudarja, da mora evropski standardizacijski sistem prispevati k evropskim inovacijam, povečati konkurenčnost Unije, utrditi mesto Evrope v mednarodni trgovini ter prinesti koristi za blaginjo njenih državljanov; meni, da mora zato Evropa ohraniti svojo pomembno vlogo v mednarodnem sistemu standardizacije, in poudarja pomen spodbujanja evropskih standardov na svetovni ravni pri pogajanjih o trgovinskih sporazumih s tretjimi državami; poudarja, da evropski sistem standardizacije lahko izkoristi tudi sporazume o partnerstvu evropskih organizacij za standardizacijo z organizacijami za standardizacijo v tretjih državah, ter ugotavlja, da člena 13 in 14 Uredbe št. 1025/2012 že predvidevata sodelovanje številnih organizacij za razvoj standardov pri javnih naročilih na področju IKT; priporoča, naj evropske organizacije za standardizacijo razmislijo o tesnejšem sodelovanju z nacionalnimi organi tretjih držav za standardizacijo, vključno s spremljajočimi organi za standardizacijo, kjer obstajajo možnosti za tesno usklajevanje; spodbuja Komisijo, države članice in evropske organizacije za standardizacijo, naj si še naprej prizadevajo za oblikovanje globalnih standardov ter naj pri delu v zvezi s standardizacijo pozornost namenijo tudi regionalnim razmeram in ustreznosti standarda;

10. poudarja, da mednarodno sodelovanje o standardih pripomore k zagotavljanju preglednosti, učinkovitosti in povezanosti ter ustvarja konkurenci prijazno okolje za industrijo – dober primer je Svetovni forum za harmonizacijo pravilnikov o vozilih (WP.29) pri Ekonomski komisiji Združenih narodov za Evropo (UNECE), ki je bil ustanovljen za sektor informacijske in komunikacijske tehnologije;

11. poudarja, da se standardi, ki jih sprejmejo mednarodne organizacije, ponavadi oblikujejo zunaj področja uporabe Uredbe št. 1025/2012, evropskim organizacijam za standardizacijo pa priporoča, naj jih potrdijo šele po izvedbi notranjega postopka odobritve, v katerem so ustrezno zastopani deležniki, kot so organizacije iz Priloge III, zlasti kadar gre za harmonizirane standarde, ki podpirajo izvajanje evropske zakonodaje;

12. meni, da bi morale evropske organizacije za standardizacijo v vseh okoliščinah oblikovati vključujoče, trajnostne, varne in zelo kakovostne standarde, ki bi zagotovili pravičen dostop in obravnavo vseh deležnikov ter čim manjši vpliv na okolje in ustrezno varstvo osebnih podatkov in zasebnosti;

13. meni, da je sodelovanje Komisije in držav članic z industrijo EU ključno za lažje sprejemanje globalnih standardov, ki nosijo evropski žig, pri opredelitvi in uvajanju tehnologij 5G;

14. obžaluje dejstvo, da razlike med nacionalnimi standardi, na primer v sektorju tovornega prometa in logističnem sektorju, še vedno ovirajo notranji trg, in zato poziva Komisijo in evropske organizacije za standardizacijo, naj po potrebi razvijejo ustrezne standarde za harmonizacijo pogojev na nacionalni ravni, da bi odstranili vse morebitne ovire na notranjem trgu; v zvezi s tem poudarja, da si je treba s tem v zvezi prizadevati za intermodalno harmonizacijo standardov;

15. poleg tega poudarja, da lahko standardizacija poleg tega, da preprečuje razdrobljenost trga, bistveno prispeva k zmanjšanju upravnega bremena in stroškov prevoza za vsa podjetja (npr. z e-dokumenti), zlasti mala in srednja podjetja, in pripomore k pravilnemu izvrševanju zakonodaje EU (npr. z digitalnimi tahografi ali sistemi za elektronsko cestninjenje);

16. ugotavlja, da se je z Uredbo št. 1025/2012 izboljšala vključenost v evropski standardizacijski sistem, kar malim in srednjim podjetjem, potrošnikom, delavcem in okoljskim organizacijam omogoča aktivno sodelovanje v postopku standardizacije, in spodbuja, naj se to nadaljuje, da bodo vsi deležniki ustrezno zastopani in bodo lahko sodelovali v standardizacijskem sistem, s tem pa bodo lahko v celoti izrabiti koristi standardizacije; poziva Evropsko komisijo, evropske organizacije za standardizacijo in nacionalne organe za standardizacijo, naj opredelijo najboljše načine za dosego tega cilja in za obravnavanje izzivov v zvezi z nadaljnjim sodelovanjem, med drugim pomanjkanja ozaveščenosti;

17. pozdravlja prizadevanja Evropskega inštituta za telekomunikacijske standarde, da bi evropskim malim in srednjim podjetjem zagotovili lahek dostop, pa tudi njegovo dolgoročno strategijo (2016–2021) za obravnavanje posebnega medsektorskega sodelovanja;

18. priznava, da se je hitrost oblikovanja standardov povečala, in opozarja, da bi bilo treba najti ustrezno ravnovesje med potrebo po pravočasnem razvoju standardov ter po njihovi visoki kakovosti;

19. meni, da je mogoče poleg obstoječe dobre prakse, ki se je pokazala med standardizacijskimi skupnostmi, še bolj povečati preglednost in odgovornost standardizacijskega sistema z večjim ozaveščanjem o predlaganih standardih, resnično in dovolj zgodnjo vključitvijo vseh ustreznih deležnikov ter z večjo kakovostjo zahtev za standardizacijo;

20. poleg tega poziva Komisijo, naj nameni pozornost in zagotovi podporo prizadevanjem držav kandidatk pri usklajevanju njihovih standardov z evropskimi standardi, da bi čimbolj zmanjšali obstoječa ozka grla;

Standardi na področju IKT

21. pozdravlja sporočilo o prednostnih nalogah na področju standardizacije IKT, ki določa strateški pristop k standardizaciji informacijskih in komunikacijskih tehnologij, vendar Komisijo poziva, naj na jasno pokaže usklajenost sporočila in tekočega načrta za standardizacijo IKT, svežnja standardov za 21. stoletje in letnega programa dela;

22. ugotavlja, da se s sedanjim zbliževanjem tehnologij ter digitalizacijo družbe, podjetij in javnih storitev zabrisuje tradicionalna ločnica med splošno standardizacijo in standardizacijo na področju IKT; meni, da bi morala biti standardizacija na področju IKT del evropske digitalne strategije, da bi ustvarjala ekonomijo obsega, proračunske prihranke, večjo konkurenčnost in inovativnost evropskih podjetij ter povečala medsektorsko in čezmejno interoperabilnost blaga in storitev s hitrejšo, odprto in konkurenčno opredelitvijo prostovoljnih standardov, ki jih bodo mala in srednja podjetja z lahkoto izvajala;

23. poudarja potrebo po večjem sodelovanju znotraj skupnosti za standardizacijo informacijske in komunikacijske tehnologije, zlasti med evropskimi organizacijami za standardizacijo, ter slednje poziva, naj pripravijo skupni letni delovni program, v katerem bodo opredelile medsektorska področja v skupnem interesu;

24. poudarja, da so bili odprti, prostovoljni, vključujoči in konsenzni postopki standardizacije doslej učinkoviti, saj delujejo kot gonilna sila inovativnosti, medsebojne povezanosti in uporabe tehnologij, in ob tem opozarja, da je prav tako pomembno zagotoviti ustrezne naložbe ter strokovno znanje in izkušnje na področju najnovejših tehnologij in pri njihovem razvoju ter zagotavljati podporo malim in srednjim podjetjem;

25. poziva Komisijo, naj od evropskih organizacij za standardizacijo zahteva, da prispevajo k visokokakovostnim, interoperabilnim in odprtim standardom, da bi preprečili fragmentacijo in spodbudili njihovo splošno sprejetost, ter da priznajo že obstoječe ekosisteme in različne poslovne modele, ki podpirajo razvoj digitalnih tehnologij, saj bodo tako prispevale k socialni, gospodarski in okoljski trajnosti vrednostnih verig IKT ter potrdile zavezanost javnemu interesu na področju zagotavljanja zasebnosti in varstva podatkov;

26. poudarja, da je politiko standardizacije na področju IKT nujno treba prilagoditi razvoju dogodkov na trgu in v politiki, saj bomo tako dosegli pomembne cilje evropske politike, za kar je potrebna interoperabilnost, na primer dostopnost, varnost, e-poslovanje, e-uprava, e-zdravje in promet; priporoča, naj Komisija in evropske organizacije za standardizacijo dajo prednost standardom na področju tehnologije 5G, računalništva v oblaku, interneta stvari, podatkov in kibernetske varnosti, kot so povezana in avtomatizirana vožnja ter inteligentni prometni sistemi, pametna mesta, pametna energija, napredna proizvodnja in pametna življenjska okolja;

27. poudarja, da je treba ustvariti odprt, interoperabilen ekosistem informacijske in komunikacijske tehnologije na podlagi petih prednostnih standardov te tehnologije, da bi spodbujali konkurenco pri ustvarjanju vrednosti, ki bo omogočala razcvet inovacij; meni, da:

– bi morali standardi 5G omogočiti pravi generacijski premik v smislu zmogljivosti, zanesljivosti in latence, kar mu bo omogočilo obvladovanje pričakovanega povečanja prometa in različnih zahtev storitev, ki bodo temeljile na njem;

– bi morali standardi kibernetske varnosti omogočiti vgrajeno varnost, spoštovati načela vgrajene zasebnosti, podpreti odpornost omrežij in obvladovanje tveganja ter biti zmožni spopasti se s hitrim porastom kibernetskih groženj za ves razvoj informacijske in komunikacijske tehnologije;

– bi morali čim bolj zbližati standarde za storitve v oblaku, da bi omogočili interoperabilnost vseh vidikov teh storitev, s tem pa bi omogočili prenosljivost;

– bi morali podatkovni standardi podpreti medsektorske interdisciplinarne podatkovne tokove, s čimer bi dosegli boljšo interoperabilnost podatkov in metapodatkov, vključno s semantifikacijo, ter prispevati k razvoju referenčne arhitekture velepodatkov;

– bi morali s standardi interneta stvari obravnavati sedanjo razdrobljenost, ne da bi pri tem zavrli inovacije v sektorju, ki se zelo hitro razvija;

28. priznava, da so učinkovita komunikacijska omrežja 5G izrazito odvisna od skupnih standardov za zagotovitev interoperabilnost in zanesljivosti, vendar želi spomniti, da je razvoj visokozmogljivostnega omrežja temelj za zanesljivo omrežje 5G;

29. ugotavlja, da je uspešno podatkovno gospodarstvo odvisno od širšega ekosistema informacijske in komunikacijske tehnologije, vključno z visoko izobraženimi strokovnjaki ter kvalificiranimi ljudmi, da bi opravili digitalni razkorak in izključenost;

30. spodbuja Komisijo, naj zbere statistične podatke za boljšo presojo vpliva digitalizacije in IKT na promet in turizem;

31. se zaveda vse večjega števila platform, skupin, sestankov in kanalov za standarde IKT; poziva Komisijo, naj racionalizira število platform in usklajevalnih mehanizmov, ki se ukvarjajo s standardizacijo, ter pri novih pobudah vključi organizacije za standardizacijo, da bi preprečili podvajanje prizadevanj deležnikov; poudarja, da je treba bolje uskladiti standarde IKT in prednostne naloge v zvezi s standardizacijo med različnimi organizacijami, in poziva Komisijo, naj nemudoma obvesti zainteresirane strani o napredku pri tekočih pobudah v zvezi s standardi IKT;

32. poudarja, da digitalizacija zelo hitro napreduje in je glavno gonilo gospodarstva; poudarja pomen učinkovite digitalizacije vertikalnih industrij v korist malim in srednjim podjetjem, zlasti pa potrošnikom na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni, ter potrebo po ustreznem upoštevanju njihovih pomislekov pri mednarodni standardizaciji informacijske in komunikacijske tehnologije;

33. podpira namero Komisije, da bo raziskala pobude, kot je zaupanja vreden sistem označevanja in certificiranja interneta stvari, ki lahko pomaga spodbuditi zaupanje v ravni zasebnosti in celostne varnosti naprave interneta stvari prek zagotavljanja merljivih in primerljivih ocen morebitnih tveganj, povezanih z delovanjem in uporabo naprave ali storitve interneta stvari; meni, da je te treba razvijati po potrebi in bi naprave interneta stvari lahko vplivale na ustrezno infrastrukturo na podlagi zahtev iz direktive o varnosti omrežij in informacij, ki bi morala biti osnova za opredelitev varnostnih zahtev; ugotavlja, da mora biti vsaka taka oznaka po potrebi prilagodljiva na prihodnje tehnologije in upoštevati globalne standarde;

34. poziva Komisijo, naj prevzame vodilno vlogo pri spodbujanju medsektorskih, medjezikovnih standardov ter pri podpiranju zasebnosti prijaznih, zanesljivih in varnih storitev;

35. v ta namen podpira opredelitev namenskih in izmerljivih minimalnih zahtev, ki bi upoštevale dolgoročno trajnost in zanesljivost naprav ali storitev interneta stvari, pa tudi računalniško varnost po industrijskih standardih in standarde trajnosti; ta seznam bi moral na primer obsegati obveznost, da so po nakupu za minimalno časovno obdobje na voljo posodobitve, ali obveznost, da izdelovalec ali ponudnik v določenem časovnem obdobju po pojavu in obvestilu o ranljivosti zagotavljata posodabljanje; v ta namen bi morala Komisija oceniti možnost industrijske samoregulacije, upoštevaje hitrost, s katero se standardi in tehnologije v sektorju IKT razvijajo, in raznolikost razvojnih in poslovnih modelov, vključno z odprto kodo, zagonskimi podjetji ter malimi in srednjimi podjetji;

36. je seznanjen s pomisleki glede kibernetske varnosti in posebnostmi nevarnosti v prometnem sektorju; poziva Komisijo, naj te posebnosti obravnava ob sprejetju priporočil o standardih za kibernetsko varnost, pričakovanih do konca 2017, kot prvi korak k celoviti strategiji za kibernetsko varnost v prometnem sektorju;

37. ugotavlja, da bo standardizacija IKT koristna za razvoj prometnih in turističnih storitev ter multimodalnih prometnih rešitev; poziva Komisijo, naj skupaj z evropskimi organizacijami za standardizacijo pri izvajanju prednostnega akcijskega načrta za standardizacijo IKT temu razvoju pripiše večji pomen ter zlasti razišče potencialno vlogo standardizacije pri podpori tehnološkim spremembam in novim poslovnim modelom, ki nastajajo v sektorju turizma; poziva Komisijo, naj hitro ukrepa, da bi spodbudila razvoj celostnega in pametnega izdajanja vozovnic in zagotavljanja informacij ter nove koncepte mobilnosti, kot je mobilnost kot storitev;

38. ugotavlja, da so ljudje zaradi vse večje uporabe interneta, spletnega bančništva, družbenih omrežij in pobud za e-zdravje vse bolj zaskrbljeni za varnost in zasebnost ter da morajo standardi IKT odražati načela zaščite posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku teh podatkov;

39. poziva Komisijo, naj med prednostne naloge pri standardizaciji IKT vključi digitalno povezovanje proizvodnje, ter spodbuja k razvoju odprtih standardov za komunikacijski protokol in podatkovne formate za digitalno povezovanje proizvodne opreme, da se zagotovi popolna interoperabilnost med stroji in napravami;

40. priznava pomisleke, zlasti kar zadeva informacijsko in komunikacijsko tehnologijo in standardne patente (SEP), in priznava, da bo trdna, poštena in razumna politika pravic intelektualne lastnine spodbudila naložbe in inovacije ter spodbudila uporabo enotnega digitalnega trga in novih tehnologij, zlasti kar zadeva uvajanje tehnologije 5G in naprav interneta stvari, ki so močno odvisne od standardizacije; poudarja, da je treba ohraniti uravnotežen okvir standardizacije in učinkovite prakse izdajanja licenc za bistvene patente, ki temeljijo na metodologiji FRAND (poštene, razumne in nediskriminatorne prakse), ter obravnavati upravičene pomisleke dajalcev in pridobiteljev licenc, pri tem pa zagotoviti, da bo postopek standardizacije zagotavljal enake konkurenčne pogoje, v katerih lahko na vzajemno koristen način sodelujejo podjetja vseh velikosti, vključno z MSP; spodbuja prizadevanja Komisije za zagotovitev da bi bilo interoperabilnosti digitalnih komponent mogoče doseči z različnimi vrstami rešitev licenciranja in poslovnih modelov;

41. poziva Komisijo, naj nemudoma pojasni ključne elemente pravične, učinkovite in izvedljive metodologije licenciranja na podlagi načel FRAND, pri čemer se upoštevajo interesi imetnikov pravic in izvajalcev standardov, ki vključujejo bistvene patente, pošteno donosnost naložb ter široko dostopnost tehnologij, razvitih s trajnostnim odprtim postopkom standardizacije; poziva Komisijo, naj upošteva sodbo Sodišča Evropske unije C-170/13 (zadeva Huawei proti ZTE), v kateri je vzpostavljeno ravnovesje med imetniki standardnih patentov in izvajalci standardov, da bi odpravili kršitve patentov in zagotovili učinkovito reševanje sporov; poleg tega poziva Komisijo, naj izboljša opredelitev informacij, ki se nanašajo na obseg patentov, in naj obravnava vprašanja v zvezi z asimetrijo informacij med MSP in velikimi podjetji, poveča preglednost prijav za standardni patent in izboljša kakovost informacij o razmerju med standardnimi patenti in proizvodi; meni, da morajo nadomestila za razvijalce standardnih patentov temeljiti na poštenih, sorazmernih in nediskriminacijskih pogojih ter na preglednih, razumnih, predvidljivih in vzdržnih stopnjah licenčnine, razen če razvijalci odločijo, da bo standard na voljo brez finančnega nadomestila; vendar priznava, da obstajajo različni poslovni modeli, kot sta brezplačno licenciranje ali uporaba odprtokodne programske opreme, zato bi bilo treba v zakonodaji in razpravah še naprej priznavati uporabo vseh modelov, vključno s pravicami vseh tržnih sektorjev in imetnikov pravic intelektualne lastnine;

42. ugotavlja, da je pri spremljanju in nadaljnjemu razvijanju okvira podeljevanja licenc potreben na dokazih temelječ pristop, da bi zagotovili dinamičen ekosistem, s katerim bi ustvarjali dodano vrednost in delovna mesta;

43. poziva Komisijo, naj objavi polletna poročila, v katerih bodo navedeni dejanski primeri: (a) nelicenčne uporabe standardnih patentov (tj. kršitev), ki traja 18 mesecev ali več, in (b) vprašanj v zvezi z dostopom do standardov zaradi sistematičnega neizpolnjevanja zavez FRAND;

44. poziva Komisijo, naj konča razprave o „zaznani potrebi“ po oblaku za znanost in naj skupaj z državami članicami nemudoma ukrepa za vzpostavitev evropskega oblaka za odprto znanost, ki bi moral v okviru skupnih politik in standardov IKT nemoteno povezati obstoječa omrežja, podatke ter visoko zmogljive računalniške sisteme in e-infrastrukturne storitve z različnih znanstvenih področij;

Evropski standardi za 21. stoletje

45. pozdravlja sveženj Komisije o standardizaciji z naslovom Standardi za 21. stoletje in meni, da bi moral biti standardizacijski sistem bolj pregleden, odprt in vključujoč, da bi v celoti zajel pomisleke državljanov, potrošnikov ter malih in srednjih podjetij;

46. obžaluje, da pred sprejetjem svežnja ni imel možnosti izraziti svojega mnenja ter poziva evropske institucije, naj različne pobude združijo v enoten strateški celostni program dela ter preprečijo podvajanje ukrepov in politik; poudarja, da lahko ustrezni odbori Evropskega parlamenta odigrajo pomembno vlogo pri javnem nadzoru nad standardi, ki jih da harmonizirati Komisija;

47. poziva h krepitvi, večji usklajenosti in izboljšanju natančnosti letnega programa dela Unije;

48. poudarja, da je treba v naslednjem letnem programu dela Unije posebej obravnavati ukrepe za boljše usklajevanje standardov IKT in drugih standardov, prispevati k izboljšanju pravil različnih nacionalnih organov za standardizacijo ter spodbujati vključevanje evropskih organizacij za standardizacijo z večjim poudarkom na vlogi deležnikov iz člena 5;

49. poudarja pomen medinstitucionalnega dialoga pri pripravi letnega programa dela Unije in spodbuja prizadevanja, da bi pred njegovim sprejetjem na forumu o letni standardizaciji sodelovali vsi deležniki ter razpravljali o novih področjih, obstoječih izzivih in potrebnih izboljšavah postopka standardizacije;

50. spodbuja države članice, naj vlagajo v nacionalne strategije, kar bo na nacionalni ravni spodbujalo javni sektor, organe za standardizacijo, družbene deležnike, mala in srednja podjetja in visokošolske ustanove ter jim pomagalo razvijati in izvajati posamezne standardizacijske akcijske načrte;

51. pozdravlja skupno pobudo za standardizacijo, priporoča, naj se tudi Parlament povabi k sodelovanju, v okviru katerega bo lahko prispeval k tej pobudi, ter poudarja, da bi morali vsi deležniki, tudi institucije EU, spoštovati pravila takega javno-zasebnega partnerstva; poziva Komisijo, naj prevzame vodilno vlogo pri izvajanju najpomembnejših ukrepov in priporočil iz pobude o standardizaciji ter Parlamentu do konca leta 2017 poroča o doseženem napredku;

52. pozdravlja zavezo, sprejeto v okviru skupne pobude za standardizacijo, za pripravo študije o ekonomskem in socialnem vplivu standardov in njihove uporabe, vključno z informacijami o politikah, tveganjih in rezultatih v zvezi s kakovostjo življenja, socialnimi vidiki in vidiki zaposlenih; poziva Komisijo, naj študijo sestavi na podlagi kvantitativnih in kvalitativnih podatkov ter analizira poslovni model postopka standardizacije in različne finančne modele tudi priložnosti in izzive za zagotovitev preprostega dostopa do usklajenih standardov;

53. poudarja, da se standardizacijo vse pogosteje obravnava kot pomemben dejavnik, ki prispeva k raziskavam in razvoju, ter da ima pomembno vlogo pri odpravljanju razlik med raziskavami in trgom, spodbuja širjenje in uporabo rezultatov raziskav ter ustvarja podlago za nadaljnje inovacije;

54. poziva Komisijo, naj sprejme politike, s katerimi bo odpravila pretirane ovire v inovativnih sektorjih, da bi spodbudila naložbe v raziskave in razvoj ter standardizacijo EU; ugotavlja, da morajo vertikalne panoge pripraviti svoje načrte za standardizacijo, in sicer na podlagi postopkov pod okriljem industrije, ki bi, če bi jih vodila močna volja za doseganje skupnih standardov, lahko postali svetovni standardi; meni, da bi morali imeti organi EU za standardizacijo pri tem posebno vlogo;

55. poziva udeležence skupne pobude, naj zagotovijo, da bodo raziskave in inovacije bolje usklajene s prednostnimi nalogami za določanje standardov;

56. meni, da so odprto znanje in licence najboljše orodje za spodbujanje inovacij in razvoja tehnologije; spodbuja raziskovalne ustanove, ki prejemajo sredstva EU, naj uporabijo odprte patente in licence, da bi prevzele večjo vlogo pri določanju standardov;

57. podpira ukrepe, namenjene izboljšanju sinergij med skupnostmi za standardizacijo in raziskave ter pri spodbujanju standardov na zgodnji stopnji raziskovalnih projektov; spodbuja nacionalne organe za standardizacijo, naj raziskovalce in skupnost inovacij, vključno z ustreznimi vladnimi organizacijami in agencijami za financiranje, spodbujajo k standardizaciji ter priporoča, da bi v program Obzorje 2020 vključili posebno poglavje o standardizaciji;

58. poziva Komisijo, naj evropske organizacije za standardizacijo spodbuja k zagotavljanju, da bodo standardi za storitve, ki so pomembni za trg, odražali večjo storitvizacijo gospodarstva in se bodo razvijali z namenom zagotavljanja varnosti in kakovosti storitev ter da se bodo prednostno obravnavala področja, na katerih nastaja največ škode potrošnikom, ne da bi se pri tem posegalo v obstoječe nacionalne regulativne zahteve, zlasti v določbe delovnega prava ali kolektivne pogodbe in pogajanja; poleg tega ugotavlja, da standardi za storitve pogosto ustrezajo nacionalnim posebnostim in da je njihov razvoj povezan s potrebami trga, pa tudi z interesi potrošnikov in javnim interesom; poudarja, da bi moral razvoj evropskih standardov za storitve prispevati k delovanju notranjega trga storitev ter hkrati povečati preglednost, kakovost in konkurenčnost ter spodbujati konkurenco, inovacije in varstvo potrošnikov;

59. poudarja, da mora postopek standardizacije v Evropi zajemati standarde, ki bodo izboljšali neovirano dostopnost prometa in prometnih storitev za invalide in starejše;

60. meni, da hitro spreminjajoč se sodobni svet in njegova vse večja tehnična zapletenost vodita v razvoj vse večjega števila standardov in platform za izdelavo specifikacij, ki ne ustrezajo priznanim organom za standardizacijo po Uredbi (EU) št. 1025/2012 in da obstaja večja potreba po vključevanju malih in srednjih podjetij ter mikropodjetij; poudarja, da bi bilo treba podpirati ukrepe za izboljšanje dostopa malih in srednjih podjetij do sredstev za razvoj in uporabo standardov;

61. poudarja pomen medsebojno povezanih platform in podatkovnih baz na evropski ravni, s čimer bi omogočili boljšo interoperabilnost omrežij in sistemov;

62. meni, da standardizacija informacijske in komunikacijske tehnologije ne zajema le določanja zahtev za proizvode, temveč tudi razvoj inovativnih tehnologij;

63. poudarja, da enotna (tehnična) ureditev pripomore k zmanjšanju stroškov razvoja, proizvodnje in certificiranja ter preprečuje podvajanje nalog;

64. poudarja, da je treba zaradi demografskega staranja v Evropi pri oblikovanju standardov dosledno upoštevati potrebe starejših oseb in invalidov ter drugih ranljivih članov družbe, saj so primerno orodje za nastanek aktivne in zdrave družbe v Evropi ter povečanje dostopnosti do izdelkov in storitev za ljudi;

65. poudarja, da inovacije v prometnem in turističnem sektorju ponujajo ogromne priložnosti in imajo ugoden vpliv za podjetja EU, zlasti mala in srednja podjetja ter zagonska podjetja, in vztraja, da je treba oblikovati nove standarde, po možnosti z uporabo medpodročnega pristopa, in si še naprej prizadevati za standardizacijo, da bi zagotovili pravilno izvajanje pobud EU na področju digitalizacije, kot so kooperativni inteligentni prometni sistemi (C-ITS) in razvoj prometnih aplikacij v okviru satelitskih navigacijskih sistemov EU (Galileo in EGNOS);

Evropska organizacija za standardizacijo

66. pozdravlja vlogo evropskih organizacij za standardizacijo, spodbuja pa tudi nadaljnje pobude za izboljšanje njihove odprtosti, dostopnosti in preglednosti ter priporoča, naj njihovo delo usmerjajo evropski interesi;

67. priznava, da je načelo nacionalnih delegacij ključno za evropski sistem, hkrati pa opozarja, da obstajajo razlike v sredstvih, strokovnem znanju in izkušnjah ter vključevanju deležnikov na nacionalni ravni, in priporoča, naj se delo nacionalnih delegacij dopolni;

68. priznava, da je pomembno standarde oblikovati pravočasno, v primeru harmoniziranih standardov pa navesti sklice v Uradnem listu Evropske unije; se zaveda, da se navajanje referenčnih standardov v Uradnem listu zmanjšuje, in poziva Komisijo, naj preuči in obravnava razloge za to ter odpravi nepotrebne ovire; v zvezi s tem priporoča večjo vključenost strokovnjakov Komisije in svetovalcev za novi pristop v proces standardizacije ter poziva Komisijo, naj skupaj z evropskih organizacijami za standardizacijo oblikuje smernice za standardizacijo, ki bodo različnim službam pri Komisiji, evropskim organizacijam za standardizacijo in svetovalcem za novi pristop v pomoč pri skladnem ocenjevanju standardov;

69. ponavlja, da lahko s preglednimi in dostopnimi pritožbenimi mehanizmi okrepijo zaupanje v evropske organizacije za standardizacijo in v postopke za določanje standardov;

70. spodbuja uporabo novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij za boljšo dostopnost in preglednost procesov standardizacije, kot je orodje CEN-CENELEC za e-učenje za mala in srednja podjetja; meni, da lahko uporaba digitalnih orodij olajša sodelovanje deležnikov pri oblikovanju standardov in širila informacije o prihodnjih, tekočih in zaključenih projektih standardizacije;

Strateška priporočila

71. poziva Komisijo, naj v okviru letnega foruma za standardizacijo okrepi sinergije in usklajevanje med evropskimi institucijami, evropskimi organizacijami za standardizacijo, nacionalnimi organi za standardizacijo in vsemi ustreznimi deležniki, obenem pa tudi prizna mednarodni kontekst standardov; priznava, da se velika večina standardov oblikuje prostovoljno v odziv na potrebe trga in potrošnikov, in to podpira;

 poziva k strogemu izvajanju Uredbe št. 1025/2012 v zvezi s priznavanjem organizacij iz Priloge III in k objavi poročil iz člena 24 Uredbe;

73. poziva Komisijo, naj v celoti uskladi pogoje za organizacije iz Priloge III in naj zagotovi odpravo dejanskih ovir za njihovo uspešno vključevanje v standardizacijo;

 priporoča, naj se članstvo, pravice in dolžnosti organizacij iz Priloge III, kot na primer pravica do pritožbe, pristojnost posvetovanja, pravica do mnenja v času, ko standard še ni sprejet, ter dostop do tehničnih odborov in delovnih skupin, ponovno preučijo v okviru evropskih organizacij za standardizacijo, da se ugotovi, ali izpolnjujejo zahteve iz Uredbe 1025/2012;

 poziva evropske organizacije za standardizacijo, naj zagotovijo, da dunajski sporazum med ISO in CEN in frankfurtski sporazum med IEC in CENELEC ne bosta preprečila ali ogrozila sodelovanja organizacij iz Priloge III ali nacionalnih standardizacijskih organov v postopku standardizacije;

76. poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo, olajšajo financiranje in pospešijo nameščanje potrebne infrastrukture, tudi s posodabljanjem, preoblikovanjem in naknadnim opremljanjem, za tržni prevzem novih tehnologij, podprtih z evropskimi standardi (npr. infrastruktura za alternativna goriva), skladno s predpisi o zdravju, varnosti in okolju; poudarja, da je infrastruktura dolgoročna naložba in da bi morala njena standardizacija zato zagotoviti čim večjo interoperabilnost in s tem omogočati prihodnji tehnološki razvoj in njegovo uporabo;

 poziva Komisijo, naj skupaj s evropskimi organi za standardizacijo in nacionalnimi organi za standardizacijo spodbuja za uporabo enostavne kontaktne točke za dostop do standardov, ki uporabnikom standardov lahko nudijo podporo ter informacije o razpoložljivosti in splošnih specifikacijah in ki jim lahko pomagajo pri iskanju standardov, ki najbolj ustrezajo njihovim potrebam, ter jih usmerjajo pri izvajanju; poleg tega priporoča informacijske in izobraževalne kampanje na nacionalni ravni ter na ravni EU za promocijo vloge standardov in spodbujanje držav članic, naj ustrezno poklicno izobraževalno usposabljanje vključijo v nacionalne izobraževalne sisteme;

78. poziva Komisijo, naj razvije dejavnosti za spremljanje tehnologije, da bo prepoznala bodoči napredek IKT, za katerega bi bila standardizacija koristna, izboljšala pretok in preglednost informacij, potrebnih za prodor na trg in delovanje teh tehnologij ter v zvezi s tem spodbujala lahko dostopne in uporabniku prijazne mehanizme za ocenjevanje prek interneta;

79. priporoča, naj nacionalni organi za standardizacijo preučijo, ali je mogoče zagotoviti tak dostop do standardov, da bi njihovi uporabniki lahko ocenili ustreznost standarda; močno priporoča, naj nacionalni organi za standardizacijo in evropske organizacije za standardizacijo pri določanju pristojbin za standarde upoštevajo potrebe malih in srednjih podjetij ter deležnikov, ki so nekomercialni uporabniki;

80. poziva Komisijo, naj pripravi evropski register obstoječih evropskih standardov v vseh uradnih jezikih EU, ki bi vseboval tudi informacije o tekočem standardizacijskem delu evropskih organizacij za standardizacijo, obstoječih mandatih za standardizacijo, doseženem napredku in odločitvah, ki vsebujejo formalne ugovore;

 poziva Komisijo, naj spremlja mednarodni razvoj na področju standardizacije IKT in po potrebi podpira udeležbo in usklajevanje evropskih deležnikov na vodilnih položajih v okviru ustreznih organov za standardizacijo in strateško pomembnih projektih za standardizacijo ter tako spodbuja evropski regulativni model in interese; spodbuja k uporabi platforme več deležnikov o standardizaciji IKT, da bi tako združili evropske organizacije za standardizacijo in mednarodne organe za standardizacijo IKT;

82. spodbuja EU, naj za digitalizacijo evropske industrije sprejme referenčni arhitekturni model za industrijo 4.0;

83. poziva države članice, naj v postopkih javnih naročil uporabljajo evropske standarde IKT, da bi izboljšale kakovost javnih storitev in spodbujale inovativne tehnologije; vendar poudarja, da uporaba standardov ne bi smela pomeniti dodatnih ovir, zlasti za mala podjetja, ki želijo sodelovati v postopkih javnih naročil;

 poziva institucije EU, nacionalne vlade in evropske organizacije za standardizacijo, naj pripravijo smernice za usposabljanje oblikovalcev politik, da bi jim pomagale odpraviti neskladja, ki se pojavljajo zaradi uporabe različnih delovnih metod v različnih oddelkih in institucijah, ter vzpostavijo kulturo standardizacije in pojasnijo, kako delujejo postopki oblikovanja standardov in v katerih primerih se lahko uporabljajo;

 naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

[1] UL C 70 E , 8.3.2012, str. 56.
[2] https://ec.europa.eu/info/european-commissions-open-source-strategy_sl

OBRAZLOŽITEV

1. Ozadje

Evropska komisija je 1. junija 2016 predstavila sveženj sporočil, v katerih je opisala, kako naj bi se v naslednjih nekaj letih razvijalo oblikovanje evropskih standardov.

Sveženj sestavljajo štiri sporočila: Sporočilo o evropskih standardih za 21. stoletje, Posebne smernice o standardih za storitve: izkoriščanje potenciala evropskih standardov za storitve za pomoč evropskim potrošnikom in podjetjem, Delovni dokument služb komisije o poročanju v skladu s členom 24 in oceni REFIT ter Letni program dela Unije za evropsko standardizacijo za leto 2017.

Sveženj vključuje tudi odločbo Komisije, ki določa okvir za skupno pobudo za standardizacijo, pri kateri gre za tesno partnerstvo med javnimi in zasebnimi organizacijami, katerega namen je reševanje trenutnih izzivov v procesu razvoja standardov in spodbujanje vzpostavitve evropskega središča za standardizacijo, v katerem se bi standardi razvijali pravočasno ter na odprt, pregleden in vključujoč način.

Skupno pobudo za standardizacijo dopolnjuje sporočilo Evropske komisije o prednostnih nalogah na področju standardizacije IKT za enotni digitalni trg, sprejeto aprila 2016. V sporočilu o IKT so predlagani konkretni ukrepi za pospešitev procesa določanja standardov IKT z osredotočanjem na naslednjih pet prednostnih področij: 5G, računalništvo v oblaku, internet stvari, podatkovne tehnologije in kibernetska varnost.

Komisija si s krovnim svežnjem o standardizaciji v povezavi s sporočilom o standardih IKT in skupno pobudo za standardizacijo prizadeva za vzpostavitev enotnega in usklajenega evropskega standardizacijskega sistema, ki se bo lahko prilagajal spreminjajočemu se okolju, podpiral raznovrstne politike ter zagotavljal koristi in predvidljivost za potrošnike in podjetja.

Politika na področju evropske standardizacije se trenutno razvija z različnimi instrumenti politike, kot sta letni program dela Unije za evropsko standardizacijo in tekoči načrt za standardizacijo IKT, ter prek različnih platform, kot sta Odbor za standarde in evropska platforma več deležnikov o standardizaciji IKT.

Komisija v svojem svežnju priznava, da je treba te pobude uskladiti. V zvezi s tem predlaga, naj se vsako leto julija sprejme letni program dela Unije za evropsko standardizacijo, pred katerim bo od leta 2017 naprej vedno potekal medinstitucionalni dialog, pri katerem bodo polno sodelovali Evropski parlament in druge institucije EU. Ta dialog bo vsako leto temeljil na enem samem poročilu Komisije o izvajanju zgoraj omenjenih pobud.

Evropski parlament želi s poročilom prispevati k ideji enotne in usklajene politike EU na področju standardizacije, ki bo visoko v politični agendi, Evropski parlament pa bo redno sodeloval v razpravah o njenih prednostnih nalogah.

V odgovor na sveženj Komisije o standardizaciji, skupno pobudo za standardizacijo in sporočilo o IKT želi poročevalka prispevati k sedanji razpravi in določiti prednostne naloge Evropskega parlamenta. Poleg tega bo poročilo prispevalo k prvemu medinstitucionalnemu dialogu, ki naj bi potekal spomladi 2017, in k letnemu programu dela Unije za evropsko standardizacijo za leto 2018, ki ga bo Komisija sprejela julija 2017.

II. Splošne ugotovitve poročevalke

To poročilo temelji na številnih ključnih točkah, za katere poročevalka meni, da jih je treba upoštevati pri razpravljanju o prihodnosti evropskega standardizacijskega sistema.

Po mnenju poročevalke so standardi pomembno orodje za delovanje enotnega trga, krepitev evropske konkurenčnosti, rasti in inovacij, za podporo kakovosti, učinkovitosti in varstva potrošnikov, podjetij, delavcev in okolja ter za razvoj interoperabilnosti omrežij in sistemov.

Vendar pa se zaradi novih tehnologij in postopnega vključevanja digitalnih rešitev v industrijske globalne vrednostne verige ter hitrega razvoja mednarodnih razmer okolje za standardizacijo hitro spreminja. Potreben je nov zagon za učinkovito odzivanje na potrebe po standardih za industrijo, potrošnike, delavce in okoljske organizacije ter druge deležnike.

Poročevalka pozdravlja krovni sveženj Komisije o standardizaciji, skupaj s sporočilom o standardih IKT in skupno pobudo za standardizacijo. Kljub temu meni, da obstajajo številne praktične ovire, ki jih je treba obravnavati, zlasti v zvezi z vključevanjem, odprtostjo in preglednostjo sistema ter zastopanjem organizacij deležnikov iz Priloge III.

Po mnenju poročevalke so najuspešnejši tisti standardi, ki se razvijejo ob široki podpori industrije, javnih organov, potrošnikov, delavcev in državljanov. Zato podpira enoten evropski sistem, ki bi poleg prispevkov velike industrije in javnih organov upošteval tudi prispevke malih in srednjih podjetij, potrošnikov ter državljanov.

Poročevalka meni, da mora učinkovit evropski standardizacijski sistem temeljiti na tesnem partnerstvu in sodelovanju med industrijo, javnimi organi, organi za standardizacijo in drugimi zainteresiranimi stranmi, ki si bodo skupaj prizadevali, da bi v sistemu, ki bo temeljil na vključevanju, odprtosti, preglednosti in soglasju, določili strateške tehnične ali kakovostne zahteve za sedanje ali prihodnje izdelke, proizvodne postopke, storitve ali metode.

Nadalje ugotavlja, da so standardi prostovoljno, tržno usmerjeno orodje, ki zagotavlja tehnične zahteve in smernice, ki lahko prispevajo k izvajanju evropske zakonodaje in politik, če so določeni na pregleden in vključujoč način, poudarja pa, da morajo politične odločitve glede ravni varovanja zdravja, varnosti in okolja ostati v pristojnosti zakonodajalca.

Ob koncu opozarja, da je treba evropske standarde in evropski standardizacijski sistem uveljavljati na svetovni ravni, ter poziva Komisijo in države članice, naj si prizadevajo za ta cilj ter večjo pozornost namenijo globalni vlogi in pomenu standardov, kadar sodelujejo pri njihovem oblikovanju.

III. Standardi na področju IKT

Poročevalka priznava, da imata tako interoperabilnost kot standardizacija ključno vlogo pri digitalni preobrazbi. Čeprav se je zaradi zbliževanja tehnologij in digitalizacije družbe, podjetij in javnih storitev zabrisala tradicionalna meja med splošno standardizacijo in standardizacijo na področju IKT, Komisija še vedno predlaga različne instrumente politike za načrtovanje dejavnosti standardizacije IKT in standardizacije, ki se nanaša na druga področja.

Zato s tem poročilom Komisijo poziva, naj jasno pokaže usklajenost med tekočim načrtom in načrtom za prednostne naloge na področju standardizacije IKT, svežnjem o standardih za 21. stoletje in letnim programom dela ter pripravi nekaj predlogov za izboljšanje interneta stvari.

Poročevalka poudarja, da mora Evropa podpirati odprte postopke standardizacije kot gonilo inovacij, medsebojne povezanosti in uporabe tehnologij, ki temelji na poštenih, razumnih in nediskriminatornih licenčnih pogojih (zaveza FRAND), da bi obravnavala legitimne interese tako imetnikov standardnih patentov kot potencialnih pridobiteljev licenc ter zagotovila enake konkurenčne pogoje na področju standardizacije, ki bodo omogočili, da bodo lahko podjetja vseh velikosti sodelovala v medsebojno korist.

IV. Potreba po celovitem pristopu k evropskim standardom za 21. stoletje

Poročevalka meni, da proces standardizacije ni vezan samo na ekonomske vidike. Poudarja, da morajo deležniki, ki so vključeni v razvoj standardov, sprejeti celovit in skupen pristop, v katerega bodo v celoti vključeni cilji v zvezi z malimi in srednjimi podjetji, potrošniki in državljani, zlasti tisti, ki so povezani z gospodarskimi, socialnimi in okoljskimi vprašanji.

Poročevalka tudi obžaluje, da se Komisija pred sprejetjem svežnja ni ustrezno posvetovala z Evropskim parlamentom, in jo skupaj z drugimi evropskimi institucijami, organizacijami za standardizacijo ter drugimi ustreznimi deležniki poziva, naj različne pobude združi v enoten strateški celostni program dela.

Poleg tega predlaga krepitev, izboljšanje in usklajenost letnega programa dela Unije, zlasti z uskladitvijo dejavnosti standardizacije na področju IKT in dejavnosti z drugih področij ter vzpostavitvijo letnega foruma za standardizacijo pred sprejetjem letnega programa dela Unije, da bi se v medinstitucionalnem dialogu izboljšalo sodelovanje različnih deležnikov.

Poročevalka pozdravlja skupno pobudo za standardizacijo in predlaga, da se v študiji o gospodarskih in socialnih učinkih zajamejo tudi podatki o vplivu poslovnega modela postopka standardizacije ter podatki o različnih finančnih modelih.

Komisija v svojem sporočilu o standardih za storitve spodbuja razvoj standardov v sektorju storitev. Poročevalka podpira pristop Komisije, meni pa, da je treba to izvesti za boljše razumevanje potreb deležnikov in določitev prednostnih področij, na katerih nastaja največ škode potrošnikom, ne da bi se s tem posegalo v obstoječe nacionalne regulativne zahteve, zlasti v določbe delovnega prava, kolektivne pogodbe in kolektivna pogajanja.

Poročevalka prav tako poudarja, da je treba podpirati sodelovanje malih in srednjih podjetij v postopku oblikovanja standardov in pri uporabi razpoložljivih standardov.

V. Evropske organizacije za standardizacijo

Poročevalka je pripravila tudi nekaj predlogov o tem, kako bi lahko izboljšali dostopnost in preglednost postopkov standardizacije v Evropskem odboru za standardizacijo (CEN), Evropskem odboru za elektrotehnično standardizacijo (CENELEC) in na Evropskem inštitutu za telekomunikacijske standarde (ETSI) ter kako bi lahko okrepili sistem z zagotovitvijo, da bo razvoj standardov ostal odprt, pregleden in usmerjen v evropske interese ter da bo omogočal enak dostop in upošteval interese vseh deležnikov, ki želijo vplivati na postopek standardizacije in sodelovati pri razvoju standardov.

VI. Strateška priporočila

Poročilo vključuje nekaj strateških priporočil, ki naj bi jih Evropska komisija upoštevala v medinstitucionalnem dialogu in letnem programu dela za leto 2018.

Poročevalka predlaga, da Komisija okrepi sinergije in usklajevanje med evropskimi organizacijami za standardizacijo in organizacijami deležnikov ter sprejme akcijski načrt za odpravo dejanskih ovir za učinkovito sodelovanje organizacij iz Priloge III. V poročilu strateško predlaga, da se organizacijam iz Priloge III podeli poseben članski status s posebnimi pravicami in obveznostmi ter da se pogoji za te organizacije popolnoma uskladijo na nacionalni in evropski ravni.

Da bi se dostop malih in srednjih podjetij do postopka standardizacije še dodatno izboljšal, poročevalka predlaga vzpostavitev enotnih točk za dostop, ki bodo enostavne za uporabo in bodo uporabnikom standardov nudile podporo in informacije.

V zvezi z izboljšanjem ključne vloge evropskega standardizacijskega sistema na svetovni ravni poročevalka predlaga, naj Komisija spremlja mednarodno standardizacijo na področju IKT in po potrebi financira sodelovanje evropskih strokovnjakov na mednarodni ravni, s čimer bi podprla evropski regulativni model in interese.

Na koncu poročevalka predlaga izboljšanje ozaveščenosti in znanja o standardih z oblikovanjem smernic za izobraževanje in usposabljanje oblikovalcev politik, v katerih bo pojasnjeno, kako standardizacija deluje in v katerih primerih se uporablja.

MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (29.3.2017)

za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

o evropskih standardih – izvajanje Uredbe (EU) št. 1025/2012
(2016/2274(INI))

Pripravljavec mnenja (*): Hans-Olaf Henkel

(*) Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika

POBUDE

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. poudarja, da bi morala biti standardizacija informacijske in komunikacijske tehnologije, ki poteka prostovoljno, soglasno in pod okriljem industrije ter temelji na odprtosti, preglednosti, nepristranskosti, skladnosti in vključevanju, uspešna in učinkovita, kar bi prineslo koristi evropskim potrošnikom, delavcem in industriji;

2. poudarja, da so standardi informacijske in komunikacijske tehnologije bistveni za dokončno vzpostavitev enotnega digitalnega trga, saj omogočajo pretvorbo v digitalizirano gospodarstvo na podlagi podatkov in podpirajo svetovno konkurenčnost evropske industrije; poudarja, da mora biti standardizacija informacijske in komunikacijske tehnologije bistven del evropske industrijske strategije, saj interoperabilnost omogoča ekonomijo obsega, spodbuja inovacije ter podpira dostop do trga in ustvarjanje delovnih mest;

3. se zaveda izzivov, povezanih s sedanjim okvirom digitalizacije za vse sektorje, vse hitrejšega ritma tehnoloških sprememb in širjenja forumov, ki določajo standarde, ter priznava, da je treba procese EU za določanje standardov prilagoditi tem novim okoliščinam;

4. priznava strateški pomen standardizacije informacijske in komunikacijske tehnologije ter poziva k trajnemu dialogu med Parlamentom, Komisijo, Svetom in evropskimi organizacijami za standardizacijo;

5. poudarja potrebo po večjem sodelovanju znotraj skupnosti za standardizacijo informacijske in komunikacijske tehnologije, zlasti med evropskimi organizacijami za standardizacijo, ter slednje poziva, naj pripravijo skupni letni delovni program, v katerem bodo opredelile medsektorska področja v skupnem interesu;

6. priznava strateški pomen usklajenega in optimiziranega udejstvovanja EU na svetovnih forumih o informacijski in komunikacijski tehnologiji ter v mednarodnih standardizacijskih organizacijah;

7. poziva Komisijo, naj racionalizira število platform in mehanizmov za usklajevanje;

8. poziva Komisijo, naj na mednarodni ravni dejavno podpira evropske standarde in pripravi načrt za tesnejše sodelovanje z mednarodnimi partnerji na podlagi posebnih področij v skupnem interesu;

9. poudarja, da imajo standardi in tehnične specifikacije informacijske in komunikacijske tehnologije globalni značaj, ter poziva, da si je treba v vseh evropskih organizacijah za standardizacijo trajno prizadevati za uvedbo globalnih standardov v Evropi ter tesneje sodelovati s tretjimi državami, in sicer prek preglednega, vključujočega in na soglasju temelječega procesa, ter poziva Komisijo, naj opredeli dokazano najboljše standarde za namene javnih naročil ob ustreznem upoštevanju zakonodaje in politik EU; poziva Komisijo, naj pospeši postopek objavljanja evropskih standardov informacijske in komunikacijske tehnologije v Uradnem listu Evropske unije;

10. poudarja, da lahko sporazumi o pravični trgovini med državami članicami EU in državami nečlanicami EU prispevajo k oblikovanju skupnih mednarodnih pravil o standardizaciji;

11. poudarja, da mednarodno sodelovanje o standardih pripomore k zagotavljanju preglednosti, učinkovitosti in povezanosti ter ustvarja konkurenci prijazno okolje za industrijo – dober primer je Svetovni forum za harmonizacijo pravilnikov o vozilih (WP.29) pri Ekonomski komisiji Združenih narodov za Evropo (UNECE), ki je bil ustanovljen za sektor informacijske in komunikacijske tehnologije;

12. meni, da je sodelovanje Komisije in držav članic z industrijo EU ključno za lažje sprejemanje globalnih standardov, ki nosijo evropski žig, pri opredelitvi in uvajanju tehnologij 5G;

13. spodbuja Komisijo, naj razmisli o zbliževanju s tretjimi državami na področju 5G, računalništva v oblaku, varnosti podatkov in kibernetske varnosti;

14. spodbuja Komisijo in evropske organizacije za standardizacijo, naj pri podpiranju internacionalizacije evropskih standardov, institucionalnega ustroja ter postopkov standardizacije zagotovijo dodatno tehnično pomoč k tisti, ki jo zagotavlja EU;

15. poziva Komisijo, naj čim prej začne izvajati skupno pobudo za standardizacijo, saj je to določeno v strategiji za enotni trg;

16. poudarja, da se standardizacijo vse pogosteje obravnava kot pomemben dejavnik, ki prispeva k raziskavam in razvoju, ter da ima pomembno vlogo pri odpravljanju razlik med raziskavami in trgom, spodbuja širjenje in uporabo rezultatov raziskav ter ustvarja podlago za nadaljnje inovacije;

17. poziva Komisijo, naj sprejme politike, s katerimi bo odpravila pretirane ovire v inovativnih sektorjih, da bi spodbudila naložbe v raziskave in razvoj ter standardizacijo EU; ugotavlja, da morajo vertikalne panoge pripraviti svoje načrte za standardizacijo, in sicer na podlagi postopkov pod okriljem industrije, ki bi, če bi jih vodila močna volja za doseganje skupnih standardov, lahko postali svetovni standardi; meni, da bi morali imeti organi EU za standardizacijo pri tem posebno vlogo;

18. poziva udeležence skupne pobude, naj zagotovijo, da bodo raziskave in inovacije bolje usklajene s prednostnimi nalogami za določanje standardov;

19. poziva Evropski odbor za standardizacijo (CEN), Evropski odbor za elektrotehnično standardizacijo (CENELEC) ter Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde (ETSI), naj si prizadevajo za in spodbujajo medsektorsko sodelovanje ter naj zagotovijo enostavne, prožne, pregledne in dostopne postopke standardizacije, zlasti za standarde informacijske in komunikacijske tehnologije, ki vplivajo na tradicionalne panoge, z ustrezno udeležbo vseh pomembnih deležnikov, kot so proizvodne panoge, mala in srednja podjetja, socialni in družbeni deležniki ter javni organi;

20. poudarja, da digitalizacija zelo hitro napreduje in je glavno gonilo gospodarstva; poudarja pomen učinkovite digitalizacije vertikalnih industrij v korist malim in srednjim podjetjem, zlasti pa potrošnikom na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni, ter potrebo po ustreznem upoštevanju njihovih pomislekov pri mednarodni standardizaciji informacijske in komunikacijske tehnologije;

21. se zaveda preostalih ovir za udeležbo malih in srednjih podjetij pri standardizaciji in prevzemanju standardov, vključno s premajhno ozaveščenostjo; poziva k preprostemu in dostopnemu okviru za standardizacijo v podporo vsem malim in srednjim podjetjem v vseh evropskih organizacijah za standardizacijo;

22. pozdravlja prizadevanja Evropskega inštituta za telekomunikacijske standarde, da bi evropskim malim in srednjim podjetjem zagotovili lahek dostop, pa tudi njegovo dolgoročno strategijo (2016–2021) za obravnavanje posebnega medsektorskega sodelovanja;

23. poudarja, da se s standardizacijo na področju blaga, storitev ter informacijske in komunikacijske tehnologije izboljšuje dostop do trga, zlasti za mala in srednja podjetja;

24. poudarja, da je za standardizacijo informacijske in komunikacijske tehnologije potrebna uravnotežena in učinkovita politika za pravice intelektualne lastnine ter da sistem podeljevanja licenc FRAND (tj. pošteno, razumno in nediskriminatorno) zagotavlja pomembno ravnovesje med inovatorji in uporabniki tehnologije; pozdravlja nedavno prelomno sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi Huawei proti ZTE ter poziva Komisijo, naj zagotovi učinkovito reševanje sporov, podpre donosnost naložb in zagotovi širok dostop do standardizirane tehnologije; poudarja, da lahko pomanjkanje pravne jasnosti omaja poštenost sistema; poudarja, da so pri podeljevanju dovoljenj v slabšem položaju zlasti mala in srednja podjetja, ter meni, da bi z večjo preglednostjo in smernicami glede pogojev podeljevanja dovoljenj povečali uporabo standardov;

25. poudarja, da se morajo o sporazumu o podeljevanju licenc FRAND za portfelj patentov, ki je potreben za izvajanje standarda, dogovoriti pogodbenice, in da poštena licenčnina odraža vrednost, ki jo patentirana tehnologija prispeva k proizvodu;

26. poziva Komisijo, naj objavi polletna poročila, v katerih bodo navedeni dejanski primeri: (a) nelicenčne uporabe standardnih patentov (tj. kršitev), ki traja 18 mesecev ali več, in (b) vprašanj v zvezi z dostopom do standardov zaradi sistematičnega neizpolnjevanja zavez FRAND;

27. ugotavlja, da je pri spremljanju in nadaljnjemu razvijanju okvira podeljevanja licenc potreben na dokazih temelječ pristop, da bi zagotovili dinamičen ekosistem, s katerim bi ustvarjali dodano vrednost in delovna mesta;

28. meni, da so odprto znanje in licence najboljše orodje za spodbujanje inovacij in razvoja tehnologije; spodbuja raziskovalne ustanove, ki prejemajo sredstva EU, naj uporabijo odprte patente in licence, da bi prevzele večjo vlogo pri določanju standardov;

29. priznava izboljšave pri postopku spodbujanja standardizacije informacijske in komunikacijske tehnologije; poudarja, da je hitro in pravočasno sprejetje standardov informacijske in komunikacijske tehnologije nadvse pomembno, ter udeležene strani poziva, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za izboljšanje postopkov in povečanje gotovosti;

30. ponovno poudarja, da ima Komisija ključno vlogo pri določanju hitrosti, s katero so lahko standardi pripravljeni za trg, in jo spodbuja, naj se skupaj z evropskimi organizacijami za standardizacijo dogovori o jasnem postopku za zagotavljanje pravočasne objave standardov v Uradnem listu Evropske unije;

31. poudarja, da je pravočasno oblikovanje standardov nadvse pomembno, kar v primeru harmoniziranih standardov vključuje tudi njihovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

32. priznava uspeh novega pristopa ter poziva k ohranitvi njegovih načel;

33. pozdravlja pet prednostnih področij informacijske in komunikacijske tehnologije, kot jih je opredelila Komisija: tehnologija 5G, računalništvo v oblaku, internet stvari, varnost podatkov in kibernetska varnost, ki so vsa po vrsti osnovni tehnološki gradniki, na katerih bodo temeljila enako pomembna področja, kot so e-zdravje, pametna in učinkovita raba energije, inteligentni prometni sistemi, pametna mesta in napredna proizvodnja;

34. poudarja, da je treba ustvariti odprt, interoperabilen ekosistem informacijske in komunikacijske tehnologije na podlagi petih prednostnih standardov te tehnologije, da bi spodbujali konkurenco pri ustvarjanju vrednosti, ki bo omogočala razcvet inovacij; meni, da:

– bi morali standardi kibernetske varnosti omogočiti vgrajeno varnost, spoštovati načela vgrajene zasebnosti, podpreti odpornost omrežij in obvladovanje tveganja ter biti zmožni spopasti se s hitrim razvojem kibernetskih groženj za ves razvoj informacijske in komunikacijske tehnologije;

– bi morali čim bolj zbližati standarde za storitve v oblaku, da bi omogočili interoperabilnost vseh vidikov teh storitev, s tem pa bi omogočili prenosljivost;

– bi morali s standardi interneta stvari obravnavati sedanjo razdrobljenost, ne da bi pri tem zavrli inovacije v sektorju, ki se zelo hitro razvija;

35. priznava, da so učinkovita komunikacijska omrežja 5G izrazito odvisna od skupnih standardov za zagotovitev interoperabilnost in zanesljivosti, vendar želi spomniti, da je razvoj visokozmogljivostnega omrežja temelj za zanesljivo omrežje 5G;

36. ugotavlja, da je uspešno podatkovno gospodarstvo odvisno od širšega ekosistema informacijske in komunikacijske tehnologije, vključno z visoko izobraženimi strokovnjaki ter kvalificiranimi ljudmi, da bi opravili digitalni razkorak in izključenost;

37. za digitalizacijo evropske industrije spodbuja sprejetje referenčnega arhitekturnega modela za industrijo 4.0 na ravni EU;

38. poudarja pomen medsebojno povezanih platform in podatkovnih baz na evropski ravni, s čimer bi omogočili boljšo interoperabilnost omrežij in sistemov;

39. poudarja, da sta interoperabilnost ter zmogljivost opreme, tehničnih rešitev in storitev v središču standardizacije informacijske in komunikacijske tehnologije;

40. meni, da standardizacija informacijske in komunikacijske tehnologije ne zajema le določanja zahtev za proizvode, temveč tudi razvoj inovativnih tehnologij;

41. poziva Komisijo, naj spodbuja evropske standarde, ki podpirajo odprtokodna orodja, s katerimi se lahko zagotovi enak dostop do lastniških instrumentov, razvitih na evropski ravni;

42. poziva Komisijo, naj prevzame vodilno vlogo pri spodbujanju medsektorskih, medjezikovnih standardov ter pri podpiranju zasebnosti prijaznih, zanesljivih in varnih storitev;

43. poudarja, da enotna (tehnična) ureditev pripomore k zmanjšanju stroškov razvoja, proizvodnje in certificiranja ter preprečuje podvajanje nalog;

44. poudarja, da standardizacija pomeni tudi razvoj enotnega postopka, ki je vzdržen in ga je mogoče prenesti na vse države članice;

45. poziva Komisijo, naj Parlament v obliki redne neuradne izmenjave vsako leto obvešča o napredku standardizacije informacijske in komunikacijske tehnologije ter njenemu prispevku h konkurenčnosti in rasti EU.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	22.3.2017
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	61 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Nikolaj Barekov (Nikolay Barekov), Bendt Bendtsen, Xabier Benito Ziluaga, José Blanco López, Cristian-Silviu Buşoi, Reinhard Bütikofer, Jerzy Buzek, Angelo Ciocca, Edward Czesak, Pilar del Castillo Vera, Fredrick Federley, Ashley Fox, Adam Gierek, András Gyürk, Rebecca Harms, Eva Kaili, Kaja Kallas, Krišjānis Kariņš, Seán Kelly, Peter Kurumbašev (Peter Kouroumbashev), Zdzisław Krasnodębski, Miapetra Kumpula-Natri, Janusz Lewandowski, Paloma López Bermejo, Edouard Martin, Angelika Mlinar, Nadine Morano, Dan Nica, Angelika Niebler, Morten Helveg Petersen, Michel Reimon, Herbert Reul, Paul Rübig, Massimiliano Salini, Algirdas Saudargas, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Dario Tamburrano, Evžen Tošenovský, Claude Turmes, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Kathleen Van Brempt, Henna Virkkunen, Martina Werner, Lieve Wierinck, Anna Záborská, Flavio Zanonato, Carlos Zorrinho
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Mario Borghezio, Soledad Cabezón Ruiz, Jens Geier, Françoise Grossetête, Benedek Jávor, Olle Ludvigsson, Sofia Sakorafa, Anne Sander, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Marco Zullo
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Isabella Adinolfi, Arndt Kohn, Maria Noichl, Pavel Poc

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

61	+
ALDE	Fredrick Federley, Kaja Kallas, Angelika Mlinar, Morten Helveg Petersen, Lieve Wierinck
ECR	Nikolaj Barekov (Nikolay Barekov), Edward Czesak, Ashley Fox, Zdzisław Krasnodębski, Evžen Tošenovský
EFDD	Isabella Adinolfi, Dario Tamburrano, Marco Zullo
ENL	Mario Borghezio, Angelo Ciocca
GUE	Xabier Benito Ziluaga, Paloma López Bermejo, Sofia Sakorafa, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis)
PPE	Bendt Bendtsen, Jerzy Buzek, Cristian-Silviu Buşoi, Françoise Grossetête, András Gyürk, Krišjānis Kariņš, Seán Kelly, Janusz Lewandowski, Nadine Morano, Angelika Niebler, Herbert Reul, Paul Rübig, Massimiliano Salini, Anne Sander, Algirdas Saudargas, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Henna Virkkunen, Anna Záborská, Pilar del Castillo Vera
S&D	José Blanco López, Soledad Cabezón Ruiz, Jens Geier, Adam Gierek, Eva Kaili, Arndt Kohn, Peter Kurumbašev (Peter Kouroumbashev), Miapetra Kumpula-Natri, Olle Ludvigsson, Edouard Martin, Dan Nica, Maria Noichl, Pavel Poc, Kathleen Van Brempt, Martina Werner, Flavio Zanonato, Carlos Zorrinho
VERTS/ALE	Reinhard Bütikofer, Rebecca Harms, Benedek Jávor, Michel Reimon, Claude Turmes

0	-

0	0

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

MNENJE Odbora za promet in turizem (11.4.2017)

za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

o evropskih standardih – izvajanje Uredbe (EU) št. 1025/2012
(2016/2274(INI))

Pripravljavec mnenja: Pavel Telička

POBUDE

Odbor za promet in turizem poziva Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A. ker ima prometni sektor vodilno vlogo pri razvoju in uvedbi standardov, ki so potrebni za vzpostavitev enotnega evropskega prometnega prostora;

1. pozdravlja sporočilo Evropske komisije o prednostnih nalogah na področju standardizacije IKT za enotni digitalni trg; meni, da bo spodbujanje standardizacije na ravni EU prispevalo k odpravi ovir na notranjem trgu, doseganju ciljev politik EU in reševanju sedanjih izzivov v prometnem sektorju in turizmu, na primer:

a. doseganje podnebnih in okoljskih ciljev ter ciljev na področju energetske učinkovitosti z razvojem in podpiranjem rešitev na področju trajnostnega prometa, mobilnosti in turizma, kot so verige prevoznih storitev za dobavo blaga od vrat do vrat in pobud, kot je Čisto nebo;

b. izboljšanje varnosti z nadaljnjo podporo avtomatizaciji in izboljšanju učinkovitosti sistemov za upravljanja prometa na lokalni in mednarodni ravni, kot so evropski sistem za upravljanje železniškega prometa (ERTMS), evropski globalni satelitski navigacijski sistemi EGNOS in Galileo), rečne informacijske storitve (RIS), inteligentni prometni sistemi (ITS), sistem za upravljanje ladijskega prometa (VTMIS) in nova generacija evropskega sistema upravljanja zračnega prometa (SESAR);

c. vzpostavitev konkurenčnega enotnega evropskega prometnega prostora z odpravljanjem ovir, spodbujanjem interoperabilnosti sistemov v vseh vrstah prometa z boljšo interoperabilnostjo, intermodalnostjo in medsebojno povezljivostjo ter vključitvijo prometnih rešitev, ki izhajajo iz sodelovalnega gospodarstva;

d. povečanje privlačnosti, dostopnosti in kakovosti prometnih in turističnih storitev za vse potnike in potrošnike z zagotavljanjem uporabnikom prijaznejših in prilagojenih izdelkov ter več informacij;

2. poudarja, da inovacije v prometnem in turističnem sektorju ponujajo ogromne priložnosti in imajo ugoden vpliv za podjetja EU, zlasti mala in srednja podjetja ter zagonska podjetja, in vztraja, da je treba oblikovati nove standarde, po možnosti z uporabo medpodročnega pristopa, in si še naprej prizadevati za standardizacijo, da bi zagotovili pravilno izvajanje pobud EU na področju digitalizacije, kot so kooperativni inteligentni prometni sistemi (C-ITS) in razvoj prometnih aplikacij v okviru satelitskih navigacijskih sistemov EU (Galileo in EGNOS);

3. ugotavlja, da bo standardizacija IKT koristna za razvoj prometnih in turističnih storitev ter multimodalnih prometnih rešitev; poziva Komisijo, naj skupaj z evropskimi organizacijami za standardizacijo pri izvajanju prednostnega akcijskega načrta za standardizacijo IKT temu razvoju pripiše večji pomen ter zlasti razišče potencialno vlogo standardizacije pri podpori tehnološkim spremembam in novim poslovnim modelom, ki nastajajo v sektorju turizma; poziva Komisijo, naj hitro ukrepa, da bi spodbudila razvoj celostnega in pametnega izdajanja vozovnic in zagotavljanja informacij ter nove koncepte mobilnosti, kot je mobilnost kot storitev;

4. poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo, olajšajo financiranje in pospešijo nameščanje potrebne infrastrukture, tudi s posodabljanjem, preoblikovanjem in naknadnim opremljanjem, za tržni prevzem novih tehnologij, podprtih z evropskimi standardi (npr. infrastruktura za alternativna goriva), skladno s predpisi o zdravju, varnosti in okolju; poudarja, da je infrastruktura dolgoročna naložba in da bi morala njena standardizacija zato zagotoviti čim večjo interoperabilnost in s tem omogočati prihodnji tehnološki razvoj in njegovo uporabo;

5. poudarja, da je okolju svetovne konkurence in zaradi mednarodne narave prometa razvoj mednarodnih standardov nujno potreben za zagotovitev interoperabilnosti in za povečanje tržnih priložnosti za industrijo EU; poziva Komisijo, naj še naprej dejavno spodbuja razvoj evropskih standardov na mednarodnih forumih;

6. obžaluje dejstvo, da razlike med nacionalnimi standardi, na primer v sektorju tovornega prometa in logističnem sektorju, še vedno ovirajo notranji trg, in zato poziva Komisijo in evropske organizacije za standardizacijo, naj po potrebi razvijejo ustrezne standarde za harmonizacijo pogojev na nacionalni ravni, da bi odstranili vse morebitne ovire na notranjem trgu; v zvezi s tem poudarja, da si je treba s tem v zvezi prizadevati za intermodalno harmonizacijo standardov;

7. poleg tega poudarja, da lahko standardizacija poleg tega, da preprečuje razdrobljenost trga,bistveno prispeva k zmanjšanju upravnega bremena in stroškov prevoza za vsa podjetja (npr. e-dokumenti), zlasti mala in srednja podjetja, in pripomore k pravilnemu izvrševanju zakonodaje EU (npr. digitalni tahografi, sistemi za elektronsko cestninjenje);

8. poleg tega poziva Komisijo, naj nameni pozornost in zagotovi podporo prizadevanjem držav kandidatk pri usklajevanju njihovih standardov z evropskimi standardi, da bi čimbolj zmanjšali obstoječa ozka grla;

9. meni, da „odprti standardi“ v IKT preprečujejo vezanost odjemalcev na enega dobavitelja, zmanjšujejo stroške, spodbujajo konkurenco in inovacije ter zagotavljajo interoperabilnost; poudarja pomen odprtih, preglednih in vključujočih postopkov standardizacije; spodbuja Komisijo in evropske organizacije za standardizacijo, naj še naprej spodbujajo odprte standarde kot steber enotnega evropskega prometnega prostora, ob polnem spoštovanju posebnih potreb prometnega sektorja.

10. je močno prepričan, da so, zlasti v prometnem sektorju, odprti podatki še naprej bistveni element, da bi lahko v celoti izkoristili prednosti enotnega digitalnega trga, kot je spodbujanje in razvoj večmodalnega prometa; zato podarja, da je potrebna večja pravna varnost, predvsem v smislu lastništva in odgovornosti; poziva Komisijo, naj torej nemudoma objavi načrt za razvoj standardov za harmonizacijo podatkov o javno financiranem prevozu in programskih vmesnikov, da bi se spodbudile podatkovno intenzivne inovacije in zagotavljanje novih prevoznih storitev;

11. je seznanjen s pomisleki glede kibernetske varnosti in posebnostmi nevarnosti v prometnem sektorju; poziva Komisijo, naj te posebnosti obravnava ob sprejetju priporočil o standardih za kibernetsko varnost, pričakovanih do konca 2017, kot prvi korak k celoviti strategiji za kibernetsko varnost v prometnem sektorju;

12. spodbuja Komisijo, naj zbere statistične podatke za boljšo presojo vpliva digitalizacije in IKT na promet in turizem;

13. poudarja, da mora postopek standardizacije v Evropi zajemati standarde, ki bodo izboljšali neovirano dostopnost prometa in prometnih storitev za invalide in starejše;

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	11.4.2017
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	43 2 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Daniela Aiuto, Lucy Anderson, Inés Ayala Sender, Georges Bach, Izaskun Bilbao Barandica, Deirdre Clune, Michael Cramer, Luis de Grandes Pascual, Andor Deli, Isabella De Monte, Ismail Ertug, Jacqueline Foster, Dieter-Lebrecht Koch, Merja Kyllönen, Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Bogusław Liberadzki, Peter Lundgren, Marian-Jean Marinescu, Cláudia Monteiro de Aguiar, Jens Nilsson, Markus Pieper, Salvatore Domenico Pogliese, Tomasz Piotr Poręba, Gabriele Preuß, Dominique Riquet, Massimiliano Salini, David-Maria Sassoli, Claudia Schmidt, Claudia Țapardel, Keith Taylor, Pavel Telička, István Ujhelyi, Peter van Dalen, Wim van de Camp, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi), Janusz Zemke, Roberts Zīle, Kosma Złotowski, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Jakop Dalunde, Maria Grapini, Matthijs van Miltenburg, Henna Virkkunen
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	John Stuart Agnew, Jiří Maštálka

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

43	+
ALDE	Izaskun Bilbao Barandica, Dominique Riquet, Pavel Telička, Matthijs van Miltenburg
ECR	Jacqueline Foster, Tomasz Piotr Poręba, Roberts Zīle, Kosma Złotowski, Peter van Dalen
EFDD	Daniela Aiuto
GUE/NGL	Merja Kyllönen, Jiří Maštálka
PPE	Georges Bach, Deirdre Clune, Andor Deli, Dieter-Lebrecht Koch, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Marian-Jean Marinescu, Cláudia Monteiro de Aguiar, Markus Pieper, Salvatore Domenico Pogliese, Massimiliano Salini, Claudia Schmidt, Henna Virkkunen, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi), Luis de Grandes Pascual, Wim van de Camp
S&D	Lucy Anderson, Inés Ayala Sender, Isabella De Monte, Ismail Ertug, Maria Grapini, Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Bogusław Liberadzki, Jens Nilsson, Gabriele Preuß, David-Maria Sassoli, Claudia Țapardel, István Ujhelyi, Janusz Zemke
Verts/ALE	Michael Cramer, Jakop Dalunde, Keith Taylor

2	-
EFDD	Peter Lundgren, John Stuart Agnew

0	0

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja	30.5.2017
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	34 0 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Dita Charanzová, Carlos Coelho, Anna Maria Corazza Bildt, Daniel Dalton, Nicola Danti, Dennis de Jong, Pascal Durand, Ildikó Gáll-Pelcz, Evelyne Gebhardt, Sergio Gutiérrez Prieto, Robert Jarosław Iwaszkiewicz, Liisa Jaakonsaari, Antonio López-Istúriz White, Eva Maydell, Marlene Mizzi, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Olga Sehnalová, Jasenko Selimovic, Igor Šoltes, Ivan Štefanec, Catherine Stihler, Róża Gräfin von Thun und Hohenstein, Mylène Troszczynski, Mihai Ţurcanu, Anneleen Van Bossuyt, Marco Zullo
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Biljana Borzan, Birgit Collin-Langen, Edward Czesak, Anna Hedh, Kaja Kallas, Franz Obermayr, Adam Szejnfeld, Marc Tarabella, Sabine Verheyen

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

ALDE

ECR

EFDD

GUE/NGL

PPE

S&D

Verts/ALE

Dita Charanzová, Kaja Kallas, Jasenko Selimovic

Edward Czesak, Daniel Dalton, Anneleen Van Bossuyt

Robert Jarosław Iwaszkiewicz, Marco Zullo

Dennis de Jong

Carlos Coelho, Birgit Collin-Langen, Anna Maria Corazza Bildt, Ildikó Gáll-Pelcz, Antonio López-Istúriz White, Eva Maydell, Andreas Schwab, Ivan Štefanec, Adam Szejnfeld, Róża Gräfin von Thun und Hohenstein, Mihai Ţurcanu, Sabine Verheyen

Biljana Borzan, Nicola Danti, Evelyne Gebhardt, Sergio Gutiérrez Prieto, Anna Hedh, Liisa Jaakonsaari, Marlene Mizzi, Christel Schaldemose, Olga Sehnalová, Catherine Stihler, Marc Tarabella

Pascal Durand, Igor Šoltes

0	-

2	0
ENF	Franz Obermayr, Mylène Troszczynski

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov