POROČILO o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2016/1036 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije, in Uredbe (EU) 2016/1037 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije

27.6.2017 - (COM(2016)0721 – C8-0456/2016 – 2016/0351(COD)) - ***I

Odbor za mednarodno trgovino
Poročevalec: Salvatore Cicu

Predlogi sprememb

Postopek : 2016/0351(COD)

Potek postopka na zasedanju

Potek postopka za dokument :

A8-0236/2017

Predložena besedila :

A8-0236/2017

Razprave :

PV 14/11/2017 - 15
CRE 14/11/2017 - 15

Glasovanja :

PV 15/11/2017 - 13.11
CRE 15/11/2017 - 13.11
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0437

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko
POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2016/1036 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije, in Uredbe (EU) 2016/1037 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije

(COM(2016)0721 – C8-0456/2016 – 2016/0351(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0721),

– ob upoštevanju člena 294(2) in člena 207(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0456/2016),

– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 29. marca 2017[1],

– ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 12. maja 2016 o statusu tržnega gospodarstva Kitajske[2],

– ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino in mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A8-0236/2017),

1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če nadomesti, bistveno spremeni ali namerava bistveno spremeniti svoj predlog;

3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe 1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) Normalna vrednost bi se morala v primeru uvoza iz držav brez tržnega gospodarstva določiti na podlagi člena 2(7)(a) in (b) Uredbe (EU) 2016/1036. Glede na razvoj dogodkov v zvezi z nekaterimi državami, ki so članice STO, je primerno, da se za navedene države normalna vrednost določi na podlagi odstavkov 1 do 6a člena 2 Uredbe (EU) 2016/1036 z učinkom od dneva, ko začne veljati ta uredba, in v skladu z določbami te uredbe. V primeru držav, ki na dan začetka preiskave niso članice STO in so navedene v Prilogi I k Uredbi (EU) 2015/755¹, bi bilo treba normalno vrednost določiti na podlagi člena 2(7) Uredbe (EU) 2016/1036, kakor jo spreminja ta uredba. Ta uredba ne bi smela posegati v ugotavljanje, ali je posamezna članica STO država s tržnim gospodarstvom.	(2) Normalna vrednost bi se morala v primeru uvoza iz držav brez tržnega gospodarstva določiti na podlagi člena 2(7)(a) in (b) Uredbe (EU) 2016/1036. Za države, ki so članice STO, je primerno, da se za navedene države normalna vrednost določi na podlagi odstavka 6a člena 2 Uredbe (EU) 2016/1036 z učinkom od dneva, ko začne veljati ta uredba, in v skladu z določbami te uredbe. V primeru držav, ki na dan začetka preiskave niso članice STO in so navedene v Prilogi I k Uredbi (EU) 2015/755¹, bi bilo treba normalno vrednost določiti na podlagi člena 2(7) Uredbe (EU) 2016/1036, kakor jo spreminja ta uredba. Ta uredba ne bi smela posegati v ugotavljanje, ali je posamezna članica STO država s tržnim gospodarstvom. Ta uredba je v skladu z obveznostmi, ki jih ima Unija po mednarodnem pravu in vključuje sklic na zavezanost držav članic k ciljem Združenih narodov za trajnostni razvoj. Poleg tega ne posega v pogoje, določene v protokolih in drugih instrumentih, v skladu s katerimi so države pristopile k Marakeškemu sporazumu o ustanovitvi STO. Pri izvajanju pravil uredbe je bistvenega pomena, da se Unija usklajuje z glavnimi trgovinskimi partnerji in si izmenjuje informacije z njimi.
––––––––––––––––––––––––	––––––––––––––––––––––––
¹ Uredba (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o skupnih pravilih za uvoz iz nekaterih tretjih držav (UL L 123, 19.5.2015, str. 33).	¹ Uredba (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o skupnih pravilih za uvoz iz nekaterih tretjih držav (UL L 123, 19.5.2015, str. 33).

Predlog spremembe 2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Glede na izkušnje iz preteklih postopkov je primerno, da se pojasnijo okoliščine, v katerih se lahko šteje, da obstaja znatno izkrivljanje, ki v veliki meri vpliva na sile prostega trga. Zlasti je primerno pojasniti, da se za to stanje lahko šteje, da med drugim obstaja, kadar sporočene cene ali stroški, vključno s stroški surovin, niso rezultat sil prostega trga zaradi poseganja države. Primerno je pojasniti tudi, da se pri preučitvi, ali takšno stanje obstaja ali ne, lahko med drugim upošteva možni učinek naslednjega: ali zadevni trg v veliki meri oskrbujejo podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom ali političnim nadzorom ali navodili organov države izvoznice; ali prisotnost države v podjetjih državi omogoča, da vpliva na cene ali stroške; ali javne politike ali ukrepi ne dajejo prednosti domačim dobaviteljem ali kako drugače vplivajo na sile prostega trga; ter dostopa do financiranja, ki ga ponujajo institucije, ki izvajajo cilje javne politike. Primerno je tudi določiti, da lahko službe Komisije izdajo poročilo z opisom konkretnega stanja glede teh meril v posamezni državi ali posameznem sektorju; da se lahko takšno poročilo in dokazi, na katere se opira, priložijo spisu kakršne koli preiskave, ki se nanaša na navedeno državo ali sektor; in da bi morale imeti zainteresirane strani dovolj priložnosti, da podajo pripombe glede poročila in dokazov, na katere se poročilo opira, pri vsaki preiskavi, v kateri se takšno poročilo ali dokazi uporabljajo.

(3) Glede na izkušnje iz preteklih postopkov je primerno, da se pojasnijo okoliščine, v katerih pride do znatnega izkrivljanja, ki v veliki meri vpliva na sile prostega trga. Zlasti je primerno pojasniti, da do tega stanja med drugim pride, kadar sporočene cene ali stroški, vključno s stroški surovin, energije in drugih proizvodnih dejavnikov, niso rezultat sil prostega trga zaradi poseganja države, ali pa v primeru neskladnosti s temeljnimi konvencijami Mednarodne organizacije dela (MOD) in večstranskimi sporazumi na področju okolja in davkov, kar privede do izkrivljanja konkurence. Primerno je pojasniti tudi, da bi se moral pri ocenjevanju, ali obstaja znatno izkrivljanje, med drugim upoštevati možni učinek naslednjega: ali vlada neposredno ali posredno vpliva na razporejanje virov, odločitve ter podjetja; ali zadevni trg v veliki meri oskrbujejo podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom ali političnim nadzorom ali navodili organov države izvoznice; ali prisotnost države v podjetjih državi omogoča, da vpliva na cene ali stroške; ali javne politike ali ukrepi ne dajejo prednosti domačim dobaviteljem ali kako drugače vplivajo na sile prostega trga; neobstoja, diskriminatorne rabe oziroma neustreznega izvajanja preglednega in učinkovitega, delujočega prava gospodarskih družb, ki zagotavlja ustrezno upravljanje gospodarskih družb; neobstoja, diskriminatorne rabe oziroma neustreznega izvajanja preglednega in učinkovitega sklopa zakonov, ki zagotavljajo spoštovanje lastninskih pravic in delujoč stečajni sistem; urnih postavk, ki niso rezultat prostega dogovora med delavci in upravo; ali ima neobstoj preglednega sklopa zakonov diskriminatorne posledice za skupna podjetja in tuje naložbe ter dostop do financiranja, ki ga ponujajo institucije, ki izvajajo cilje javne politike, tudi s pomočjo sektorskih subvencij, ali obstaja oligopol ali monopol pri proizvodnih dejavnikih in ali obstajajo druge okoliščine, ki jih Komisija šteje za ustrezne za ocenjevanje, ali obstaja znatno izkrivljanje. Primerno je tudi, da bi morale službe Komisije izdati podrobno poročilo z opisom konkretnega stanja glede teh meril v posamezni državi ali posameznem sektorju. Za države, za katere je bilo odprto znatno število protidampinških primerov, bi bilo treba poročilo sprejeti do ... [vstaviti datum začetka veljavnosti te uredbe + 15 dni]. Takšno poročilo in dokazi, na katere se opira, bi se morali priložiti spisu kakršne koli preiskave, ki se nanaša na navedeno državo ali sektor. Zainteresirane strani, vključno z industrijo in sindikati Unije, bi morale imeti dovolj priložnosti, da podajo pripombe glede poročila in dokazov, na katere se poročilo opira, pri vsaki preiskavi, v kateri se takšno poročilo ali dokazi uporabljajo. Te pripombe bi bilo treba upoštevati pri odločanju o pripravi in posodobitvi zadevnih poročil. Ocena znatnega izkrivljanja je še posebej pomembna v primeru heterogenih sektorjev, v katerih je delež malih in srednjih podjetij (MSP) visok in je sektorsko izkrivljanje najtežje dokazati. Če se okoliščine v posamezni državi ali sektorju spremenijo, bi morala Komisija na zahtevo Evropskega parlamenta ali države članice ali pa na lastno pobudo dati pobudo za poročilo ali ga posodobiti. Komisija bi morala v svoje letno poročilo o protidampinških, protisubvencijskih in zaščitnih ukrepih Unije vključiti analizo o izvajanju te uredbe in jo predložiti Evropskemu parlamentu.

Predlog spremembe 3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4) Primerno je tudi opozoriti, da bi se stroški običajno morali izračunati na osnovi evidenc, ki jih hrani izvoznik ali proizvajalec v preiskavi. Kadar pa v državi izvoznici obstaja znatno izkrivljanje, zaradi česar so stroški v evidencah zadevne stranke umetno nizki, se lahko takšni stroški prilagodijo ali določijo na kateri koli razumni podlagi, vključno z informacijami, ki izhajajo iz drugih reprezentativnih trgov ali mednarodnih cen ali referenčnih vrednosti. Glede na izkušnje iz preteklih postopkov je primerno dodatno pojasniti, da bi se za namene uporabe določb, ki jih uvaja ta uredba, morali ustrezno upoštevati vsi relevantni dokazi, vključno z ustreznimi ocenjevalnimi poročili o okoliščinah na domačem trgu proizvajalcev izvoznikov in dokazi, na katerih poročila temeljijo, ki so bili priloženi spisu in glede katerih so imele zainteresirane strani priložnost podati pripombe.

(4) Primerno je tudi opozoriti, da bi se stroški običajno morali izračunati na osnovi zanesljivih evidenc, ki jih hrani izvoznik ali proizvajalec v preiskavi. Kadar pa v državi izvoznici obstaja znatno izkrivljanje, zaradi česar so stroški v evidencah zadevne stranke umetno nizki, bi se morali takšni stroški določiti na kateri koli razumni podlagi, vključno z informacijami, ki izhajajo iz drugih reprezentativnih trgov, trgov v Uniji ali neizkrivljenih mednarodnih cen ali referenčnih vrednosti. Če proizvajalec izvoznik iz države ali sektorja, v katerih obstaja vsaj eno znatno izkrivljanje, prepričljivo dokaže, da ga znatno izkrivljanje neposredno ali posredno ne zadeva in da njegovi stroški v zvezi z enim ali več posameznimi proizvodnimi dejavniki niso izkrivljeni, potem bi bilo treba te stroške uporabiti za konstruiranje njegove normalne vrednosti. Takšne posamezne ugotovitve ne bi smele vplivati na normalno vrednost drugih proizvajalcev in torej ne bi smele biti prenesene na celotno državo ali celotni sektor. Glede na izkušnje iz preteklih postopkov je primerno dodatno pojasniti, da bi se za namene uporabe določb, ki jih uvaja ta uredba, morali ustrezno upoštevati vsi relevantni dokazi, vključno z ustreznimi ocenjevalnimi poročili o okoliščinah na domačem trgu proizvajalcev izvoznikov in dokazi, na katerih poročila temeljijo, ki so bili priloženi spisu in glede katerih so imele zainteresirane strani priložnost podati pripombe. Industrija Unije bi morala imeti možnost predložiti pripombe glede obstoja znatnega izkrivljanja. Te pripombe bi bilo treba upoštevati pri odločanju o pripravi oziroma posodobitvi zadevnih poročil. Če iz poročila izhaja, da obstaja vsaj eno znatno izkrivljanje, bi moralo poročilo zajemati dovolj dokazov za utemeljitev izračuna normalne vrednosti. V nobenem primeru se industriji Unije ne bi smela naložiti dodatna bremena. Stranke, udeležene v preiskavi, bi bilo treba kmalu po začetku preiskave obvestiti o tem, katere zadevne vire namerava Komisija uporabiti, vključno s predhodno ugotovitvijo glede obstoja znatnega izkrivljanja, in imajo deset dni časa za predložitev pripomb. V ta namen bi morale imeti zainteresirane strani možnost, da potem, ko se vpišejo v register, ki ga vodi Komisija, brez poseganja v predpise o zaupnosti iz Uredbe (EU) 2016/1036 dostopajo do spisa, vključno z vsemi dokazi, na katere se sklicuje preiskovalni organ. To, ali v državi izvoznici v celotnem gospodarstvu ali enem njegovih sektorjev obstaja vsaj eno znatno izkrivljanje, bi morala dokončno ugotoviti Komisija in o tem najpozneje 60 dni po začetku preiskave obvestiti stranke. Ugotovitev, da v določeni državi ali določenem sektorju obstaja znatno izkrivljanje, bi morala veljati do preklica, preklicana pa bi morala biti samo, če iz zadostnih dokazov prepričljivo izhaja, da znatno izkrivljanje te države ali tega sektorja ne zadeva več.

Predlog spremembe 4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6) Če ni drugih posebnih prehodnih pravil, ki urejajo to področje, je primerno določiti, da se ta uredba uporablja za vse odločitve o začetku postopka ter za vse postopke, vključno s prvotnimi preiskavami in preiskavami v zvezi s pregledi, ki se začnejo na datum ali po datumu začetka veljavnosti te uredbe ob upoštevanju člena 11(9) Uredbe (EU) 2016/1036. Poleg tega je s posebnim prehodnim pravilom in pod pogojem, da ni nobenega drugega posebnega prehodnega pravila, ki bi urejalo to področje, primerno določiti, da bi se v primeru prehoda z normalne vrednosti, izračunane v skladu s členom 2(7)(a) ali (b), na normalno vrednost, izračunano v skladu z odstavki 1 do 6a člena 2, moralo šteti, da razumno obdobje iz prvega pododstavka člena 11(3) Uredbe (EU) 2016/1036 poteče na datum, na katerega se začne prvi pregled zaradi izteka ukrepa po takem prehodu. Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja določbam te uredbe, bi bilo treba enak pristop uporabljati v zvezi s pregledi, opravljenimi v skladu s členom 11(4) Uredbe (EU) 2016/1036. Opozoriti je treba tudi, da prehod z normalne vrednosti, izračunane v skladu s členom 2(7)(a) ali (b), na normalno vrednost, izračunano v skladu z odstavki 1 do 6a člena 2, sam po sebi ne bi vseboval dovolj dokazov v smislu člena 11(3) Uredbe (EU) 2016/1036. Takšna prehodna pravila bi morala zapolniti pravno praznino, ki bi drugače lahko ustvarila pravno negotovost, morala bi zagotoviti razumno možnost, da se zainteresirane strani prilagodijo na iztek veljavnosti starih pravil in začetek veljavnosti novih, ter olajšati učinkovito, urejeno in pravično izvajanje Uredbe (EU) 2016/1036.

(6) Če ni drugih posebnih prehodnih pravil, ki urejajo to področje, je primerno določiti, da se ta uredba uporablja za vse odločitve o začetku postopka ter za vse postopke, vključno s prvotnimi preiskavami in preiskavami v zvezi s pregledi, ki se začnejo na datum ali po datumu začetka veljavnosti te uredbe ob upoštevanju člena 11(9) Uredbe (EU) 2016/1036. Poleg tega je s posebnim prehodnim pravilom in pod pogojem, da ni nobenega drugega posebnega prehodnega pravila, ki bi urejalo to področje, primerno določiti, da bi se v primeru prehoda z normalne vrednosti, izračunane v skladu s členom 2(7)(a) ali (b) Uredbe (EU) 2016/1036, na normalno vrednost, izračunano v skladu z odstavki 1 do 6a člena 2, moralo šteti, da razumno obdobje iz prvega pododstavka člena 11(3) Uredbe (EU) 2016/1036 poteče na datum, na katerega se zaključi prvi pregled zaradi izteka ukrepa po takem prehodu. Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja določbam te uredbe, bi bilo treba enak pristop uporabljati v zvezi s pregledi, opravljenimi v skladu s členom 11(4) Uredbe (EU) 2016/1036. Opozoriti je treba tudi, da prehod z normalne vrednosti, izračunane v skladu s členom 2(7)(a) ali (b) Uredbe (EU) 2016/1036, na normalno vrednost, izračunano v skladu z odstavki 1 do 6a člena 2, sam po sebi ne bi vseboval dovolj dokazov v smislu člena 11(3) Uredbe (EU) 2016/1036. Takšna prehodna pravila, ki omogočajo nadaljnjo uporabo ukrepov za zaščito proti subvencioniranemu uvozu, bi morala zapolniti pravno praznino, ki bi drugače lahko ustvarila pravno negotovost, morala bi zagotoviti razumno možnost, da se zainteresirane strani prilagodijo na iztek veljavnosti starih pravil in začetek veljavnosti novih, ter olajšati učinkovito, urejeno in pravično izvajanje Uredbe (EU) 2016/1036.

Predlog spremembe 5

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1

Uredba (EU) 2016/1036

Člen 2 – odstavek 6 a – točka a


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
„6a. (a) Če se pri uporabi te določbe ali katere koli druge ustrezne določbe te uredbe ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnega izkrivljanja, se normalna vrednost konstruira na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti. Viri, ki bi se lahko uporabili za ta namen, so lahko med drugim neizkrivljene mednarodne cene, stroški ali referenčna merila ali ustrezni stroški proizvodnje in prodaje v ustrezni reprezentativni državi, ki je po gospodarski razvitosti podobna državi izvoznici, pod pogojem, da so relevantni podatki o stroških na voljo takoj. Konstruirana normalna vrednost vključuje razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške in za dobiček.	„6a. (a) Če se ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov, ker v državi izvoznici v celotnem gospodarstvu ali enem njegovih sektorjev obstaja vsaj eno znatno izkrivljanje, se normalna vrednost konstruira na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti za vsak proizvodni dejavnik. Viri, ki jih Komisija lahko uporabi za ta namen, so lahko med drugim neizkrivljene mednarodne cene, stroški ali referenčna merila ali ustrezni stroški proizvodnje in prodaje v primerni reprezentativni državi, tudi tisti v Uniji, pod pogojem, da so relevantni podatki o stroških na voljo takoj.
	Če proizvajalec izvoznik iz države, v kateri obstaja vsaj eno znatno izkrivljanje, jasno dokaže, da ga znatno izkrivljanje neposredno ali posredno ne zadeva in da njegovi stroški v zvezi z enim ali več posameznimi proizvodnimi dejavniki v skladu z oceno iz tretjega pododstavka niso izkrivljeni, potem se ti stroški uporabijo za konstruiranje njegove normalne vrednosti.
	Neobstoj izkrivljanja stroškov proizvajalca izvoznika v zvezi z določenim proizvodnim dejavnikom in njegova zanesljivost se med drugim ocenita na podlagi zadevnih količin, njihovega deleža glede na celotne stroške zadevnega proizvodnega dejavnika in dejanske uporabe v proizvodnji.
	Takšne posamezne ugotovitve ne vplivajo na normalno vrednost drugih proizvajalcev in se – ne glede na člen 17 Uredbe (EU) 2016/1036 – torej ne prenesejo na celotno državo ali celotni sektor.
	Konstruirana normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške in za dobiček. Če proizvajalec izvoznik ali organi države, za katero se šteje, da obstaja vsaj eno znatno izkrivljanje, niso pripravljeni sodelovati pri pripravi poročila, se uporablja člen 18 Uredbe (EU) 2016/1036.

Predlog spremembe 6

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1

Uredba (EU) 2016/1036

Člen 2 – odstavek 6 a – točka b


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) Lahko se šteje, da obstaja znatno izkrivljanje za zadevni izdelek v smislu točke (a), kadar med drugim sporočene cene ali stroški, vključno s stroški surovin, niso rezultat sil prostega trga zaradi poseganja države. Pri preučitvi, ali znatno izkrivljanje obstaja ali ne, se lahko med drugim upošteva možni učinek naslednjega: ali zadevni trg v veliki meri oskrbujejo podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom ali političnim nadzorom ali navodili organov države izvoznice; ali prisotnost države v podjetjih državi omogoča, da vpliva na cene ali stroške; ali javne politike ali ukrepi ne dajejo prednosti domačim dobaviteljem ali kako drugače vplivajo na sile prostega trga; ter dostopa do financiranja, ki ga ponujajo institucije, ki izvajajo cilje javne politike.	(b) Znatno izkrivljanje v smislu točke (a) je izkrivljanje, do katerega pride, kadar sporočene cene ali stroški, vključno s stroški surovin, energije in drugih proizvodnih dejavnikov, niso rezultat sil prostega trga zaradi poseganja države, ali pa v primeru neskladnosti s temeljnimi konvencijami Mednarodne organizacije dela (MOD), naštetimi v Prilogi –I, večstranskimi sporazumi na področju okolja, katerih pogodbenica je Unija, ter ustreznimi konvencijami OECD na področju davkov, kar privede do izkrivljanja konkurence. Pri ocenjevanju, ali znatno izkrivljanje obstaja, se med drugim upošteva možni učinek naslednjega: ali vlada neposredno ali posredno v veliki meri vpliva na razporejanje virov, odločitve ter podjetja; ali zadevni trg v veliki meri oskrbujejo podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom ali političnim nadzorom ali navodili organov države izvoznice; ali prisotnost države v podjetjih državi omogoča, da vpliva na cene ali stroške; ali javne politike ali ukrepi ne dajejo prednosti domačim dobaviteljem ali kako drugače vplivajo na sile prostega trga; neobstoja, diskriminatorne rabe oziroma neustreznega izvajanja preglednega in učinkovitega, delujočega prava gospodarskih družb, ki zagotavlja ustrezno upravljanje gospodarskih družb; neobstoja, diskriminatorne rabe oziroma neustreznega izvajanja preglednega in učinkovitega sklopa zakonov, ki zagotavljajo spoštovanje lastninskih pravic in delujoč stečajni sistem; urnih postavk, ki niso rezultat prostega dogovora med delavci in upravo; ali ima neobstoj preglednega sklopa zakonov diskriminatorne posledice za skupna podjetja in tuje naložbe ter dostop do financiranja, ki ga ponujajo institucije, ki izvajajo cilje javne politike ali sicer ne delujejo neodvisno od države, tudi s pomočjo sektorskih subvencij, ali obstaja oligopol ali monopol pri proizvodnih dejavnikih in ali obstajajo druge okoliščine, ki jih Komisija šteje za ustrezne za ocenjevanje, ali obstaja znatno izkrivljanje.

Predlog spremembe 7

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1

Uredba (EU) 2016/1036

Člen 2 – odstavek 6 a – točka c


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) Po potrebi lahko službe Komisije izdajo poročilo z opisom konkretnega stanja glede meril, navedenih v točki (b), v posamezni državi ali posameznem sektorju. Takšno poročilo in dokazi, na katere se poročilo opira, se lahko priložijo spisu kakršne koli preiskave, ki se nanaša na navedeno državo ali navedeni sektor. Zainteresirane strani bi morale imeti dovolj priložnosti, da dopolnijo poročilo in dokaze, na katere se poročilo opira, podajo pripombe v zvezi z njimi ali se oprejo nanje pri vsaki preiskavi, v kateri se takšno poročilo ali dokazi uporabljajo. Sprejete ugotovitve upoštevajo vse ustrezne dokaze v spisu.	(c) Službe Komisije izdajo podrobno poročilo z opisom konkretnega stanja glede meril, navedenih v točki (b), v posamezni državi ali posameznem sektorju. Za države, za katere je bilo odprto znatno število protidampinških primerov, se poročilo sprejme do ... [vstaviti datum začetka veljavnosti te uredbe + 15 dni]. Takšno poročilo in dokazi, na katere se opira, se priložijo spisu kakršne koli preiskave, ki se nanaša na navedeno državo ali sektor. Zainteresirane strani, vključno z industrijo in sindikati Unije, imajo dovolj priložnosti, da glede poročila in dokazov, na katere se poročilo opira, podajo pripombe in se oprejo nanje pri vsaki preiskavi, v kateri se takšno poročilo ali dokazi uporabljajo. Te pripombe se upoštevajo pri odločanju o pripravi in posodobitvi zadevnih poročil. Komisija pri pripravi svojega poročila upošteva gospodarske in trgovinske posebnosti MSP in jim pomaga pri uporabi poročil. Komisija pri ugotavljanju stanja upošteva vse ustrezne dokaze, ki so v spisu preiskave. Če se okoliščine v posamezni državi ali sektorju spremenijo, Komisija na zahtevo Evropskega parlamenta ali države članice ali pa na lastno pobudo da pobudo za poročilo ali ga posodobi. Komisija v svoje letno poročilo o protidampinških, protisubvencijskih in zaščitnih ukrepih Unije vključi analizo o izvajanju te uredbe in jo predloži Evropskemu parlamentu.

Predlog spremembe 8

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1

Uredba (EU) 2016/1036

Člen 2 – odstavek 6 a – točka d


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) Industrija Unije se lahko opre na poročilo iz točke (c) pri izračunu normalne vrednosti pri vložitvi pritožbe v skladu s členom 5 ali zahtevka za pregled v skladu s členom 11.	(d) Industrija Unije se lahko opre na poročilo iz točke (c) pri izračunu normalne vrednosti pri vložitvi pritožbe v skladu s členom 5, zahtevka za pregled v skladu s členom 11 ali zahtevka za ponovno preiskavo v skladu s členom 12. Če iz poročila izhaja, da obstaja vsaj eno znatno izkrivljanje, je poročilo v skladu s točko (c) zadosten dokaz za utemeljitev izračuna normalne vrednosti v skladu s točko (a). V nobenem primeru se pri ugotavljanju, ali v določeni tretji državi ali določenem sektorju obstaja znatno izkrivljanje, industriji Unije ne naložijo dodatna bremena. Če poročila ni, Komisija uporabi vse razpoložljive informacije ali podatke za določitev obstoja znatnega izkrivljanja, če so izpolnjene ustrezne zahteve, pa uporabi tudi metodologijo iz točke (a).

Predlog spremembe 9

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1

Uredba (EU) 2016/1036

Člen 2 – odstavek 6 a – točka e


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) Stranke, udeležene v preiskavi, se kmalu po začetku preiskave obvestijo o zadevnih virih, ki jih namerava Komisija uporabiti za namene točke (a), in imajo 10 dni časa za predložitev pripomb. V ta namen se zainteresiranim stranem omogoči dostop do spisa, vključno z vsemi dokazi, na katere se opira preiskovalni organ, brez poseganja v člen 19.	(e) Stranke, udeležene v preiskavi, se kmalu po začetku preiskave obvestijo o zadevnih virih, ki jih namerava Komisija uporabiti za namene točke (a), vključno s predhodno ugotovitvijo glede obstoja znatnega izkrivljanja, in imajo deset delovnih dni časa za predložitev pripomb. V ta namen bi morale imeti zainteresirane strani možnost, da potem, ko se vpišejo v register, ki ga vodi Komisija, brez poseganja v člen 19 dostopajo do spisa, vključno z vsemi dokazi, na katere se opira preiskovalni organ. To, ali v državi izvoznici v celotnem gospodarstvu ali enem njegovih sektorjev obstaja vsaj eno znatno izkrivljanje, dokončno ugotovi Komisija in o tem najpozneje 60 dni po začetku preiskave obvesti stranke.
	Ugotovitev, da v določeni državi ali določenem sektorju obstaja znatno izkrivljanje, velja do preklica, preklicana pa je samo, če iz zadostnih dokazov prepričljivo izhaja, da znatno izkrivljanje te države ali tega sektorja ne zadeva več.

Predlog spremembe 10

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2

Uredba (EU) 2016/1036

Člen 2 – odstavek 7 – točka a – pododstavek 1


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
V primeru uvoza iz držav, ki na dan začetka preiskave niso članice STO in so navedene v Prilogi I k Uredbi (EU) 2015/755, se normalna vrednost določi na podlagi cene ali konstruirane vrednosti v tretji državi s tržnim gospodarstvom ali cene, ki velja pri izvozu iz te tretje države v druge države, vključno z Unijo, ali, kjer to ni mogoče, na kateri koli drugi razumni osnovi, vključno s ceno, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje v Uniji za podoben proizvod, po potrebi primerno prilagojeni, tako da vsebuje razumno profitno maržo.	V primeru uvoza iz držav, ki na dan začetka preiskave niso članice STO in so navedene v Prilogi I k Uredbi (EU) 2015/755, se normalna vrednost določi na podlagi cene ali konstruirane vrednosti v primerni reprezentativni državi, ki je članica STO ali pa ni našteta v Prilogi I k Uredbi (EU) 2015/755. V nasprotnem primeru se normalna vrednost določi na podlagi cene, ki velja pri izvozu iz te tretje države v druge države, vključno z Unijo, ali, kjer to ni mogoče, na kateri koli drugi razumni osnovi, vključno s ceno, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje v Uniji za podoben proizvod, po potrebi primerno prilagojeni, tako da vsebuje razumno profitno maržo.

Predlog spremembe 11

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2

Uredba (EU) 2016/1036

Člen 2 – odstavek 7 – točka a – pododstavek 2


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Primerna tretja država s tržnim gospodarstvom se izbere na smiseln način, pri čemer se ustrezno upoštevajo vse zanesljive informacije, ki so dostopne v času izbire. Upoštevajo se tudi roki; kjer je to primerno, se uporabi tretja država s tržnim gospodarstvom, ki je predmet iste preiskave.	Primerna reprezentativna država se izbere na smiseln način, pri čemer se ustrezno upoštevajo vse zanesljive informacije, ki so dostopne v času izbire. Upoštevajo se tudi roki; kjer je to primerno, se uporabi primerna reprezentativna država, ki je predmet iste preiskave.

Predlog spremembe 12

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2

Uredba (EU) 2016/1036

Člen 2 – odstavek 7 – točka a – pododstavek 3


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Strani, udeležene v preiskavi, se obvesti kmalu po začetku preiskave za predvideno tretjo državo s tržnim gospodarstvom, pri čemer imajo 10 dni časa za pripombe.	Stranke, udeležene v preiskavi, se o predvideni primerni reprezentativni državi obvesti takoj po začetku preiskave in imajo deset dni časa za predložitev pripomb.

Predlog spremembe 13

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 a (novo)

Uredba (EU) 2016/1036

Člen 3 – odstavek 6


Veljavno besedilo	Predlog spremembe
	(2a) V členu 3 se odstavek 6 nadomesti z naslednjim:
„6. Na osnovi vseh zadevnih dokazov, predstavljenih v zvezi z odstavkom 2, je treba dokazati, da dampinški uvoz povzroča škodo v smislu te uredbe. Konkretno to pomeni, da je treba dokazati, da so obseg in/ali ravni cen, ugotovljeni v skladu s odstavkom 3, odgovorni za učinek na industrijo Unije , kot ga predvideva odstavek 5, in da je ta učinek tako velik, da ga je mogoče označiti kot znatnega.“	„6. Na osnovi vseh zadevnih dokazov in najboljših razpoložljivih informacijah, predstavljenih v zvezi z odstavkom 2, je treba dokazati, da dampinški uvoz povzroča škodo v smislu te uredbe. Konkretno to pomeni, da je treba dokazati, da so obseg in/ali ravni cen, ugotovljeni v skladu s odstavkom 3, odgovorni za učinek na industrijo Unije , kot ga predvideva odstavek 5, in da je ta učinek tako velik, da ga je mogoče označiti kot znatnega.“

Predlog spremembe 14

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Uredba (EU) 2016/1036

Člen 11 – odstavek 3 – pododstavek 1


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
„V primeru prehoda z normalne vrednosti, izračunane v skladu s prejšnjim členom 2(7)(a) ali (b), na normalno vrednost, izračunano v skladu z odstavki 1 do 6a člena 2, se šteje, da razumno obdobje poteče na datum, na katerega se začne prvi pregled zaradi izteka ukrepa po takem prehodu.“	„Če obstoječi protidampinški ukrepi temeljijo na normalni vrednosti, izračunani v skladu s prejšnjim členom 2(7)(a) ali (b) Uredbe (EU) 2016/1036, metodologija iz odstavka 6a člena 2 metodologije, ki je bila prvotno uporabljena za določitev normalne vrednosti, ne nadomesti do datuma, na katerega se zaključi prvi pregled zaradi izteka teh ukrepov po začetku veljavnosti Uredbe ...“

Predlog spremembe 15

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Uredba (EU) 2016/1036

Člen 11 – odstavek 4 – pododstavek 4 a


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
„V primeru prehoda z normalne vrednosti, izračunane v skladu s prejšnjim členom 2(7)(a) ali (b), na normalno vrednost, izračunano v skladu z odstavki 1 do 6a člena 2, se vsak pregled v skladu s tem odstavkom odloži do datuma, na katerega se začne prvi pregled zaradi izteka ukrepa po takem prehodu.“	„Če obstoječi protidampinški ukrepi temeljijo na normalni vrednosti, izračunani v skladu s prejšnjim členom 2(7)(a) ali (b) Uredbe (EU) 2016/1036, metodologija iz odstavka 6a člena 2 metodologije, ki je bila prvotno uporabljena za določitev normalne vrednosti, ne nadomesti do datuma, na katerega se zaključi prvi pregled zaradi izteka teh ukrepov po začetku veljavnosti Uredbe ...“

Predlog spremembe 16

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 a (novo)

Uredba (EU) 2016/1036

Člen 16 – odstavek 1


Veljavno besedilo	Predlog spremembe
	(5a) V členu 16 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:
„1. Komisija, kadar se ji zdi primerno, izvede obiske, da preveri evidence uvoznikov, izvoznikov, trgovcev, zastopnikov, proizvajalcev, trgovinskih združenj in organizacij in preveri informacije, ki so ji bile dostavljene glede dampinga in škode. Če ni ustreznega in pravočasnega odgovora, se Komisija lahko odloči, da preveritvenega obiska ne opravi.“	„1. Komisija, kadar se ji zdi primerno, pošlje izkušene zastopnike, da izvedejo obiske, da preverijo evidence uvoznikov, izvoznikov, trgovcev, zastopnikov, proizvajalcev, trgovinskih združenj in organizacij in preverijo informacije, ki so ji bile dostavljene glede dampinga in škode. Če ni ustreznega in pravočasnega odgovora, se Komisija lahko odloči, da preveritvenega obiska ne opravi.“

Predlog spremembe 17

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 b (novo)

Uredba (EU) 2016/1036

Člen 18 – odstavek 1 – pododstavek 1


Veljavno besedilo	Predlog spremembe
	(5b) V členu 18 se pododstavek 1 odstavka 1 nadomesti z naslednjim:
„V primerih, v katerih katera koli zainteresirana stran zavrne dostop do potrebnih informacij ali jih kako drugače ne zagotovi v rokih iz te uredbe ali če znatno ovira preiskavo, se lahko na podlagi razpoložljivih dejstev sprejmejo začasne ali dokončne pozitivne ali negativne ugotovitve.“	„V primerih, v katerih katera koli zainteresirana stran zavrne dostop do potrebnih informacij ali jih kako drugače ne zagotovi v rokih iz te uredbe ali če znatno ovira preiskavo, se na podlagi najboljših razpoložljivih dejstev sprejmejo začasne ali dokončne ugotovitve.“

Predlog spremembe 18

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 5c (novo)

Uredba (EU) 2016/1036

Člen 18 – odstavek 1 – pododstavek 3


Veljavno besedilo	Predlog spremembe
	(5c) V členu 18 se pododstavek 3 odstavka 1 nadomesti z naslednjim:
„Zainteresirane strani je treba obvestiti o posledicah nesodelovanja.“	„Zainteresirane strani je treba obvestiti o posledicah nesodelovanja in vnesti v register, s pomočjo katerega bodo Komisija in partnerske države lahko več pozornosti namenile dejavnostim teh zainteresiranih strani.“

Predlog spremembe 19

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 d (novo)

Uredba (EU) 2016/1036

Priloga - I (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(5d) Vstavi se naslednja priloga:
	„Priloga –I
	1. Konvencija o prisilnem ali obveznem delu (št. 29) (1930)
	2. Konvencija o sindikalni svobodi in varstvu sindikalnih pravic (št. 87) (1948)
	3. Konvencija o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja (št. 98) (1949)
	4. Konvencija o enakem plačilu delavcev in delavk za delo enake vrednosti (št. 100) (1951)
	5. Konvencija o odpravi prisilnega dela (št. 105) (1957)
	6. Konvencija o diskriminaciji pri zaposlovanju in poklicih (št. 111) (1958)
	7. Konvencija o minimalni starosti za sklenitev delovnega razmerja (št. 138) (1973)
	8. Konvencija o prepovedi in takojšnjih ukrepih za odpravo najhujših oblik otroškega dela (št. 182) (1999).“

Predlog spremembe 20

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1

Uredba (EU) 2016/1037

Člen 10 – odstavek 7 – pododstavek 2


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
„Komisija omogoči tudi posvetovanja z zadevno državo porekla in/ali izvoza v zvezi z drugimi subvencijami, ugotovljenimi med preiskavo. V teh primerih Komisija pošlje državi porekla in/ali izvoza povzetek glavnih elementov v zvezi z drugimi subvencijami, zlasti tistimi iz točke (c) odstavka 2 tega člena. Če dodatne subvencije niso zajete v obvestilu o začetku, se obvestilo o začetku spremeni in spremenjena različica objavi v Uradnem listu Evropske unije s pozivom vsem zainteresiranim stranem k predložitvi pripomb.“	„Komisija omogoči tudi posvetovanja z zadevno državo porekla in/ali izvoza v zvezi z drugimi subvencijami, ugotovljenimi med preiskavo. V teh primerih Komisija pošlje državi porekla in/ali izvoza povzetek glavnih elementov v zvezi z drugimi subvencijami, zlasti tistimi iz točke (c) odstavka 2 tega člena. Če dodatne subvencije niso zajete v obvestilu o začetku, se obvestilo o začetku spremeni in spremenjena različica objavi v Uradnem listu Evropske unije. Vsem zainteresiranim stranem se da na voljo več in dovolj časa za predložitev pripomb.

Predlog spremembe 21

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ta uredba se uporablja za vse odločitve o začetku postopka ter za vse postopke, vključno s prvotnimi preiskavami in preiskavami v zvezi s pregledi, ki se začnejo na datum ali po datumu začetka veljavnosti te uredbe.

Ta uredba se uporablja za vse preiskave v skladu s členom 5 Uredbe (EU) 2016/1036, ki se začnejo na datum ali po datumu ... [vstaviti datum začetka veljavnosti te uredbe]. Za vse druge preiskave se uporablja od datuma, ko se po tem datumu začetka veljavnosti zaključi prvi pregled zaradi izteka zadevnih ukrepov.

[1] Še ni objavljeno v Uradnem listu.
[2] Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0223.

MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (30.5.2017)

za Odbor za mednarodno trgovino

Pripravljavec mnenja: Jerzy Buzek

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe 1

Predlog uredbe

Navedba sklicevanja 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 12. maja 2016 o statusu tržnega gospodarstva Kitajske,

Predlog spremembe 2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1a) Unija bi morala biti sposobna učinkovito zaščititi svojo industrijo pred dampingom, prihodnji ukrepi Unije pa bi morali biti v skladu s pravili STO. Instrument z enakimi pravili za vse trgovinske partnerje je ustrezna podlaga za trajne trgovinske odnose.

Predlog spremembe 3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Normalna vrednost bi se morala v primeru uvoza iz držav brez tržnega gospodarstva določiti na podlagi člena 2(7)(a) in (b) Uredbe (EU) 2016/1036. Glede na razvoj dogodkov v zvezi z nekaterimi državami, ki so članice STO, je primerno, da se za navedene države normalna vrednost določi na podlagi odstavkov 1 do 6a člena 2 Uredbe (EU) 2016/1036 z učinkom od dneva, ko začne veljati ta uredba, in v skladu z določbami te uredbe. V primeru držav, ki na dan začetka preiskave niso članice STO in so navedene v Prilogi I k Uredbi (EU) 2015/755², bi bilo treba normalno vrednost določiti na podlagi člena 2(7) Uredbe (EU) 2016/1036, kakor jo spreminja ta uredba. Ta uredba ne bi smela posegati v ugotavljanje, ali je posamezna članica STO država s tržnim gospodarstvom.

(2) Glede na razvoj dogodkov v svetovni trgovini, ki zadevajo tudi članice STO, in njihov vpliv na domačo industrijo, je primerno, da se normalna vrednost določi na podlagi odstavkov 1 do 6a člena 2 Uredbe (EU) 2016/1036 z učinkom od dneva, ko začne veljati ta uredba, in v skladu z določbami te uredbe. V primeru držav, ki so članice STO in nimajo tržnega gospodarstva, oziroma držav, ki na dan začetka preiskave niso članice STO in so navedene v Prilogi I k Uredbi (EU) 2015/755², bi bilo treba normalno vrednost določiti na podlagi člena 2(7) Uredbe (EU) 2016/1036, kakor jo spreminja ta uredba.

__________________

² Uredba (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o skupnih pravilih za uvoz iz nekaterih tretjih držav (UL L 123, 19.5.2015, str. 33).

Obrazložitev

Pripravljavec mnenja ohranja izrecno navedbo statusa tržnega ali netržnega gospodarstva za države članice STO, kot to na primer določa člen 15d Protokola o pristopu Kitajske k STO.

Predlog spremembe 4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2a) Glede na dogovor Sveta za posodobitev instrumentov trgovinske zaščite Unije ter za obstoj učinkovitih protidampinških ukrepov je treba upoštevati, da pravilo nižje dajatve neupravičeno zmanjšuje protidampinške dajatve na ravni, ki je nižja od stopnje dampinga. V ta namen in tako, kot je predlagal Evropski parlament v svojem stališču, sprejetem na prvi obravnavi dne 16. aprila 2014 v zvezi s posodobitvijo instrumentov trgovinske zaščite, bi bilo treba odpraviti pravilo nižje dajatve, pospešiti postopke trgovinske zaščite, uvesti začasne dajatve, sindikatom ter malim in srednjim podjetjem pa omogočiti, da bodo lahko vložili protidampinške pritožbe.

Predlog spremembe 5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

ali zadevni trg v veliki meri oskrbujejo podjetja, kot so javni organi, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom ali političnim nadzorom ali navodili, tako posrednimi kot neposrednimi, organov države izvoznice; ali prisotnost države v podjetjih državi omogoča, da vpliva na cene ali stroške; ali javne politike ali ukrepi ne dajejo prednosti domačim dobaviteljem, na primer z uporabo cen, ki jih določi država, oziroma razlikovanjem v davčnih, trgovinskih ali valutnih sistemih, ali kako drugače vplivajo na sile prostega trga, vključno z dodeljevanjem sredstev; odsotnosti preglednega in nediskriminacijskega prava gospodarskih družb, ki zagotavlja ustrezno korporativno upravljanje, kot so na primer uporaba mednarodnih računovodskih standardov, zaščita delničarjev in javna dostopnost točnih podatkov gospodarske družbe; odsotnosti in izvajanja skladnega, učinkovitega in preglednega sklopa zakonov, ki zagotavljajo spoštovanje lastninskih pravic in delovanje učinkovitega režima stečajev; odsotnosti resničnega finančnega sektorja, ki deluje neodvisno od države in za pravo in prakso katerega veljajo zadostne jamstvene določbe in ustrezen nadzor; pomanjkanja skladnosti z mednarodnimi socialnimi in okoljskimi standardi, ki ima za rezultat vpliv na stroške proizvodnje.

Primerno je tudi določiti, da bi morala Komisija čim prej izdati poročilo z opisom konkretnega stanja glede teh meril v posamezni državi ali posameznem sektorju; da se takšno poročilo in dokazi, na katere se opira, priložijo spisu kakršne koli preiskave, ki se nanaša na navedeno državo ali sektor, in se po potrebi redno posodabljajo; in da bi morale imeti zainteresirane strani dovolj priložnosti, da podajo pripombe glede poročila in dokazov, na katere se poročilo opira, pri vsaki preiskavi, v kateri se takšno poročilo ali dokazi uporabljajo.

Predlog spremembe 6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4) Primerno je tudi opozoriti, da bi se stroški običajno morali izračunati na osnovi evidenc, ki jih hrani izvoznik ali proizvajalec v preiskavi. Kadar pa v državi izvoznici obstaja znatno izkrivljanje, zaradi česar so stroški v evidencah zadevne stranke umetno nizki in ne odražajo dejanskih tržnih vrednosti, se takšni stroški prilagodijo ali določijo na kateri koli razumni podlagi, vključno z informacijami, ki izhajajo iz drugih reprezentativnih trgov ali neizkrivljenih mednarodnih cen ali referenčnih vrednosti, vključno s cenami ali referenčnimi vrednostmi Unije, kjer je to ustrezno. Glede na izkušnje iz preteklih postopkov je primerno dodatno pojasniti, da bi se za namene uporabe določb, ki jih uvaja ta uredba, morali ustrezno upoštevati vsi relevantni dokazi, vključno z ustreznimi ocenjevalnimi poročili o okoliščinah na domačem trgu proizvajalcev izvoznikov in dokazi, na katerih poročila temeljijo, ki so bili priloženi spisu in glede katerih so imele zainteresirane strani priložnost podati pripombe.

Predlog spremembe 7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6) Če ni drugih posebnih prehodnih pravil, ki urejajo to področje, je primerno določiti, da se ta uredba uporablja za vse odločitve o začetku postopka ter za vse postopke, vključno s prvotnimi preiskavami in preiskavami v zvezi s pregledi, ki se začnejo na datum ali po datumu začetka veljavnosti te uredbe ob upoštevanju člena 11(9) Uredbe (EU) 2016/1036. Poleg tega je s posebnim prehodnim pravilom in pod pogojem, da ni nobenega drugega posebnega prehodnega pravila, ki bi urejalo to področje, primerno določiti, da bi se v primeru prehoda z normalne vrednosti, izračunane v skladu s členom 2(7)(a) ali (b), na normalno vrednost, izračunano v skladu z odstavki 1 do 6e člena 2, moralo šteti, da razumno obdobje iz prvega pododstavka člena 11(3) Uredbe (EU) 2016/1036 poteče na datum, na katerega se začne prvi pregled zaradi izteka ukrepa po takem prehodu. Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja določbam te uredbe, bi bilo treba enak pristop uporabljati v zvezi s pregledi, opravljenimi v skladu s členom 11(4) Uredbe (EU) 2016/1036. Opozoriti je treba tudi, da prehod z normalne vrednosti, izračunane v skladu s členom 2(7)(a) ali (b), na normalno vrednost, izračunano v skladu z odstavki 1 do 6e člena 2, sam po sebi ne bi vseboval dovolj dokazov v smislu člena 11(3) Uredbe (EU) 2016/1036. Takšna prehodna pravila bi morala zapolniti pravno praznino, ki bi drugače lahko ustvarila pravno negotovost, morala bi zagotoviti razumno možnost, da se zainteresirane strani prilagodijo na iztek veljavnosti starih pravil in začetek veljavnosti novih, ter olajšati učinkovito, urejeno in pravično izvajanje Uredbe (EU) 2016/1036.

Predlog spremembe 8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7a) Unija bi se morala usklajevati z glavnimi trgovinskimi partnerji prek večstranskih ali dvostranskih ukrepov pred in med preiskavami. Glede tega bi morala primerjalno spremljanje protidampinškega izračuna z našimi glavnimi trgovinskimi partnerji opraviti Komisija, rezultate pa bi morala sporočiti deležnikom.

Predlog spremembe 9

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1

Uredba (EU) 2016/1036

Člen 2 – odstavek 6 a – točka a


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) Če se pri uporabi te določbe ali katere koli druge ustrezne določbe te uredbe ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnega izkrivljanja, se normalna vrednost konstruira na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti. Viri, ki bi se lahko uporabili za ta namen, so lahko med drugim neizkrivljene mednarodne cene, stroški ali referenčna merila ali ustrezni stroški proizvodnje in prodaje v ustrezni reprezentativni državi, ki je po gospodarski razvitosti podobna državi izvoznici, pod pogojem, da so relevantni podatki o stroških na voljo takoj. Konstruirana normalna vrednost vključuje razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške in za dobiček.	(a) Če se ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnega izkrivljanja v celotnem gospodarstvu ali njegovih sektorjih, normalna vrednost temelji na ceni ali se konstruira na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti za vsak proizvodni dejavnik. Viri, ki bi se lahko uporabili za ta namen, so lahko med drugim neizkrivljene mednarodne cene, stroški ali referenčna merila ali ustrezni stroški proizvodnje in prodaje v ustrezni reprezentativni državi, tudi v državi v Uniji in z zadostno stopnjo mednarodnih socialnih in okoljskih standardov, pod pogojem, da so relevantni podatki na voljo takoj. Konstruirana normalna vrednost vključuje razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške in za dobiček.
	Kadar izvoznik lahko jasno dokaže, da na njegove cene ali stroške vseh proizvodnih dejavnikov ne vpliva znatno izkrivljanje, se te cene ali stroški uporabijo za oblikovanje njegove normalne vrednosti.

Predlog spremembe 10

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1

Uredba (EU) 2016/1036

Člen 2 – odstavek 6 a – točka b


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) Lahko se šteje, da obstaja znatno izkrivljanje za zadevni izdelek v smislu točke (a), kadar med drugim sporočene cene ali stroški, vključno s stroški surovin, niso rezultat sil prostega trga zaradi poseganja države. Pri preučitvi, ali znatno izkrivljanje obstaja ali ne, se lahko med drugim upošteva možni učinek naslednjega: ali zadevni trg v veliki meri oskrbujejo podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom ali političnim nadzorom ali navodili organov države izvoznice; ali prisotnost države v podjetjih državi omogoča, da vpliva na cene ali stroške; ali javne politike ali ukrepi ne dajejo prednosti domačim dobaviteljem ali kako drugače vplivajo na sile prostega trga; ter dostopa do financiranja, ki ga ponujajo institucije, ki izvajajo cilje javne politike.	(b) Lahko se šteje, da obstaja znatno izkrivljanje v smislu točke (a), kadar med drugim sporočene cene ali stroški, vključno s stroški surovin in drugih proizvodnih dejavnikov, niso rezultat sil prostega trga zaradi poseganja države na kateri koli ravni. Pri preučitvi, ali znatno izkrivljanje obstaja ali ne, se med drugim upošteva možni učinek naslednjega:
	ali zadevni trg v veliki meri oskrbujejo podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom ali političnim nadzorom ali tako posrednimi kot neposrednimi navodili organov države izvoznice (kot so javni organi); ali prisotnost države v podjetjih državi omogoča, da vpliva na cene ali stroške; ali javne politike ali ukrepi ne dajejo prednosti domačim dobaviteljem, na primer z uporabo cen, ki jih določi država, oziroma razlikovanjem v davčnih, trgovinskih ali valutnih sistemih, ali kako drugače vplivajo na sile prostega trga, tudi z dodeljevanjem sredstev; odsotnosti preglednega in nediskriminacijskega prava gospodarskih družb, ki zagotavlja ustrezno korporativno upravljanje, kot so na primer uporaba mednarodnih računovodskih standardov, zaščita delničarjev in javna dostopnost točnih podatkov gospodarske družbe; odsotnosti in izvajanja skladnega, učinkovitega in preglednega sklopa zakonov, ki zagotavljajo spoštovanje lastninskih pravic in delovanje učinkovitega režima stečajev; odsotnosti resničnega finančnega sektorja, ki deluje neodvisno od države in za pravo in prakso katerega veljajo zadostne jamstvene določbe in ustrezen nadzor; pomanjkanja skladnosti z mednarodnimi socialnimi in okoljskimi standardi, ki ima za rezultat vpliv na stroške proizvodnje;

Predlog spremembe 11

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1

Uredba (EU) 2016/1036

Člen 2 – odstavek 6 a – točka b a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ba) Lahko se šteje, da obstaja znatno izkrivljanje za zadevni izdelek v smislu točke (a), kadar so med drugim sporočene cene ali stroški posledica presežnih zmogljivosti v smislu, da cena ali stroški izdelka niso rezultat sil prostega trga, saj nanje vplivajo ravni prekomerne proizvodnje, ki zmanjšujejo vpliv stalnih stroškov.

Predlog spremembe 12

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1

Uredba (EU) 2016/1036

Člen 2 – odstavek 6 a – točka c


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) Po potrebi lahko službe Komisije izdajo poročilo z opisom konkretnega stanja glede meril, navedenih v točki (b), v posamezni državi ali posameznem sektorju. Takšno poročilo in dokazi, na katere se poročilo opira, se lahko priložijo spisu kakršne koli preiskave, ki se nanaša na navedeno državo ali navedeni sektor. Zainteresirane strani bi morale imeti dovolj priložnosti, da dopolnijo poročilo in dokaze, na katere se poročilo opira, podajo pripombe v zvezi z njimi ali se oprejo nanje pri vsaki preiskavi, v kateri se takšno poročilo ali dokazi uporabljajo. Sprejete ugotovitve upoštevajo vse ustrezne dokaze v spisu.	(c) Komisija čim prej izda javno poročilo z opisom konkretnega stanja glede meril, navedenih v točki (b), v posamezni državi ali posameznem sektorju. Med drugim poročilo po potrebi vključuje informacije o izpolnjevanju mednarodnih okoljskih in socialnih standardov, ki vplivajo na stroške proizvodnje. Takšno poročilo in dokazi, na katere se opira, kot tudi ustrezne ugotovitve prejšnjih preiskav Unije in poročila posameznih držav, se lahko priložijo spisu kakršne koli preiskave, ki se nanaša na navedeno državo ali sektor. Zainteresirane strani, vključno s sindikati ter malimi in srednjimi podjetji, bi morale imeti dovolj priložnosti, da dopolnijo poročilo in dokaze, na katere se poročilo opira, podajo pripombe v zvezi z njimi ali se oprejo nanje pri vsaki preiskavi, v kateri se takšno poročilo ali dokazi uporabljajo. Komisija o tem obvesti Evropski parlament in Svet. Sprejete ugotovitve upoštevajo vse ustrezne dokaze v spisu, ki temeljijo na zanesljivih, varnih in pravočasnih informacijah ter razpoložljivih podatkih. Komisija poročilo ali dokaze, na katere se opira, posodablja redno in najmanj vsakih pet let ali kadar koli se razmere v zvezi z merili, določenimi v točki (b), spremenijo.

Predlog spremembe 13

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1

Uredba (EU) 2016/1036

Člen 2 – odstavek 6 a – točka d


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) Industrija Unije se lahko opre na poročilo iz točke (c) pri izračunu normalne vrednosti pri vložitvi pritožbe v skladu s členom 5 ali zahtevka za pregled v skladu s členom 11.	(d) Industrija Unije in sindikati se lahko oprejo na poročilo iz točke (c) pri izračunu normalne vrednosti pri vložitvi pritožbe v skladu s členom 5, zahtevka za pregled v skladu s členom 11 ali zahtevka za ponovno preiskavo v skladu s členom 12. To poročilo je zadosten dokaz za utemeljitev izračuna normalne vrednosti v pritožbi ali zahtevku na podlagi metodologije, določene v odstavku 6a. Poleg tega lahko, kadar znatni delež industrije Unije, ki se pritožuje, sestavljajo mala in srednja podjetja, izračuni normalne vrednosti v pritožbi ali zahtevku temeljijo na podatkih o stroških proizvodnje zadevnega izdelka v Uniji.

Predlog spremembe 14

Predlog uredbe

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1

Uredba (EU) 2016/1036

Člen 2 – odstavek 6 a – točka e


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e) Stranke, udeležene v preiskavi, se kmalu po začetku preiskave obvestijo o zadevnih virih, ki jih namerava Komisija uporabiti za namene točke (a), in imajo 10 dni časa za predložitev pripomb. V ta namen se zainteresiranim stranem omogoči dostop do spisa, vključno z vsemi dokazi, na katere se opira preiskovalni organ, brez poseganja v člen 19.	(e) Stranke, udeležene v preiskavi, vključno s sindikati ter malimi in srednjimi podjetji, se kmalu po začetku preiskave obvestijo o zadevnih virih, ki jih namerava Komisija uporabiti za namene točke (a), in imajo 10 dni časa za predložitev pripomb. V ta namen se zainteresiranim stranem omogoči dostop do spisa, vključno z vsemi dokazi, na katere se opira preiskovalni organ, brez poseganja v člen 19. O razkritju metodologije, ki se bo uporabljala, se obvesti vse pogodbenice najpozneje v treh mesecih od začetka preiskave.

Predlog spremembe 15

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Komisija bo do navedenega datuma objavila svoje poročilo iz točke 1 člena 1 te uredbe glede člena 6a(c) Uredbe (EU) 2016/1036.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov	Zaščita proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije, in proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije
Referenčni dokumenti	COM(2016)0721 – C8-0456/2016 – 2016/0351(COD)
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	INTA 21.11.2016
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju	ITRE 21.11.2016
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja	Jerzy Buzek 5.12.2016
Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja	Paloma López Bermejo
Obravnava v odboru	27.2.2017
Datum sprejetja	30.5.2017
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	30 21 5
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Bendt Bendtsen, Xabier Benito Ziluaga, José Blanco López, Reinhard Bütikofer, Jerzy Buzek, Angelo Ciocca, Edward Czesak, Jakop Dalunde, Pilar del Castillo Vera, Christian Ehler, Ashley Fox, Adam Gierek, Theresa Griffin, Hans-Olaf Henkel, Kaja Kallas, Barbara Kappel, Krišjānis Kariņš, Seán Kelly, Jaromír Kohlíček, Peter Kurumbašev (Peter Kouroumbashev), Zdzisław Krasnodębski, Miapetra Kumpula-Natri, Janusz Lewandowski, Paloma López Bermejo, Edouard Martin, Angelika Mlinar, Nadine Morano, Dan Nica, Angelika Niebler, Morten Helveg Petersen, Miroslav Poche, Michel Reimon, Herbert Reul, Paul Rübig, Massimiliano Salini, Algirdas Saudargas, Jean-Luc Schaffhauser, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Evžen Tošenovský, Claude Turmes, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Kathleen Van Brempt, Henna Virkkunen, Lieve Wierinck, Anna Záborská, Flavio Zanonato, Carlos Zorrinho
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Soledad Cabezón Ruiz, Jude Kirton-Darling, Constanze Krehl, Barbara Kudrycka, Olle Ludvigsson, Florent Marcellesi, Marian-Jean Marinescu, Marisa Matias, Markus Pieper, Sofia Sakorafa, Anne Sander, Pavel Telička, Anneleen Van Bossuyt
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Fabio Massimo Castaldo, Nicola Danti, Gabriele Preuß

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

30	+
ALDE	Kaja Kallas, Angelika Mlinar, Morten Helveg Petersen, Pavel Telicka, Lieve Wierinck
ENF	Angelo Ciocca, Jean-Luc Schaffhauser
PPE	Bendt Bendtsen, Jerzy Buzek, Christian Ehler, Krišjānis Kariņš, Seán Kelly, Barbara Kudrycka, Janusz Lewandowski, Marian-Jean Marinescu, Angelika Niebler, Markus Pieper, Herbert Reul, Massimiliano Salini, Anne Sander, Algirdas Saudargas, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Henna Virkkunen, Anna Záborská, Pilar del Castillo Vera
Verts/ALE	Reinhard Bütikofer, Jakop Dalunde, Florent Marcellesi, Michel Reimon, Claude Turmes

21	-
EFDD	Fabio Massimo Castaldo
GUE	Xabier Benito Ziluaga, Jaromír Kohlícek, Paloma López Bermejo, Marisa Matias
S&D	José Blanco López, Soledad Cabezón Ruiz, Adam Gierek, Theresa Griffin, Jude Kirton-Darling, Peter Kurumbašev (Peter Kouroumbashev), Constanze Krehl, Miapetra Kumpula-Natri, Olle Ludvigsson, Edouard Martin, Dan Nica, Miroslav Poche, Gabriele Preuβ, Kathleen Van Brempt, Flavio Zanonato, Carlos Zorrinho

5	0
ECR	Edward Czesak, Ashley Fox, Hans-Olaf Henkel, Evžen Tošenovský, Anneleen Van Bossuyt

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov	Zaščita proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije, in proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije
Referenčni dokumenti	COM(2016)0721 – C8-0456/2016 – 2016/0351(COD)
Datum predložitve EP	9.11.2016
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	INTA 21.11.2016
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju	ITRE 21.11.2016	JURI 21.11.2016
Poročevalec/-ka Datum imenovanja	Salvatore Cicu 28.11.2016
Obravnava v odboru	24.1.2017	4.5.2017
Datum sprejetja	20.6.2017
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	33 3 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	William (earl) Dartmouthski, Laima Liucija Andrikienė, Tiziana Beghin, David Borrelli, Daniel Caspary, Salvatore Cicu, Santiago Fisas Ayxelà, Eleonora Forenza, Jude Kirton-Darling, Patricia Lalonde, Bernd Lange, Emma McClarkin, Anne-Marie Mineur, Sorin Moisă, Alessia Maria Mosca, Franz Obermayr, Franck Proust, Tokia Saïfi, Matteo Salvini, Marietje Schaake, Helmut Scholz, Joachim Schuster, Hannu Takkula, Iuliu Winkler, Jan Zahradil
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Eric Andrieu, Klaus Buchner, Dita Charanzová, Nicola Danti, Seán Kelly, Sander Loones, Georg Mayer, Bolesław G. Piecha, Jarosław Wałęsa
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Clara Eugenia Aguilera García, Birgit Collin-Langen, Edouard Martin, Massimiliano Salini
Datum predložitve	27.6.2017

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

33	+
ALDE	Dita Charanzová, Patricia Lalonde, Marietje Schaake, Hannu Takkula
ECR	Sander Loones, Emma McClarkin, Jan Zahradil
EFDD	William (earl) Dartmouthski
ENF	Georg Mayer, Franz Obermayr, Matteo Salvini
PPE	Laima Liucija Andrikienė, Daniel Caspary, Salvatore Cicu, Birgit Collin-Langen, Santiago Fisas Ayxelà, Seán Kelly, Franck Proust, Massimiliano Salini, Tokia Saïfi, Jarosław Wałęsa, Iuliu Winkler
S&D	Clara Eugenia Aguilera García, Eric Andrieu, Nicola Danti, Jude Kirton-Darling, Bernd Lange, Edouard Martin, Sorin Moisă, Alessia Maria Mosca, Joachim Schuster
Verts/ALE	Klaus Buchner

3	-
EFDD	Tiziana Beghin, David Borrelli
GUE/NGL	Anne-Marie Mineur

2	0
GUE/NGL	Eleonora Forenza, Helmut Scholz

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov