POROČILO o mandatu za trialog o predlogu proračuna za leto 2018

30.6.2017 - (2017/2043(BUD))

Odbor za proračun
Poročevalec: Siegfried Mureşan

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o mandatu za trialog o predlogu proračuna za leto 2018

(2017/2043(BUD))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju predloga splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2018, ki ga je 30. maja 2017 sprejela Komisija (COM(2017)0000),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002[1],

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020[2],

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju[3],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. marca 2018 o splošnih smernicah za pripravo proračuna za leto 2018, oddelek III – Komisija[4],

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 21. februarja 2017 proračunskih smernicah za leto 2018 (06522/2017),

–  ob upoštevanju člena 86a Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0249/2017),

Predlog proračuna za leto 2018: rezultati na področju rasti, delovnih mest in varnosti

1.  opozarja, da je Parlament v resoluciji z dne 15. marca 2017 potrdil, da so trajnostna rast, dostojna, kakovostna in stabilna delovna mesta, socialno-ekonomska kohezija, varnost, migracije in podnebne spremembe osrednja vprašanja in prednostne naloge proračuna EU za leto 2018;

2.  meni, da je predlog Komisije v splošnem dobro izhodišče za letošnja pogajanja, glede na to, da mora proračun EU za leto 2018 omogočiti, da bo EU še naprej ustvarjala trajnostno rast in delovna mesta, hkrati pa zagotavljala varnost svojih državljanov in se odzivala na izzive v zvezi z migracijami; obžaluje, da predlog Komisije ne odgovarja povsem na poziv Parlamenta k ukrepanju proti podnebnim spremembam;

3.  pozdravlja odločitev Komisije, da bo v predlog proračuna vključila rezultate vmesne revizije večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 celo pred uradno odobritvijo Sveta, s čimer pošilja odločen signal glede pomena revizije večletnega finančnega okvira in potrebe po večji prožnosti proračuna EU, ki bo Uniji omogočila, da se bo učinkovito odzivala na nove nujne primere in financirala svoje politične prednostne naloge;

4.  ponovno izraža prepričanje, da so, če želimo zagotoviti trajnostno rast in ustvarjanje stabilnih in kakovostnih delovnih mest v EU, naložbe v raziskave, inovacije, infrastrukturo ter mala in srednja podjetja osrednjega pomena; v zvezi s tem pozdravlja predlagano povečanje sredstev za program Obzorje 2020, instrument za povezovanje Evrope in Erasmus+, saj bodo ti programi neposredno prispevali k uresničitvi zadanih ciljev; vendar meni, da bo potrebno dodatno povečanje, zlasti zaradi rezov finančnih sredstev za te politike v korist financiranja EFSI;

5.  želi spomniti na bistveno vlogo malih in srednjih podjetij pri ustvarjanju delovnih mest in zmanjšanju naložbene vrzeli ter poudarja, da mora ustrezno financiranje teh podjetij ostati ena glavnih prednostnih nalog proračuna EU; v zvezi s tem obžaluje, da so predlagana sredstva za COSME v primerjavi s proračunom za leto 2017 nižja za 2,9 %, in izraža namero, da bo povečal sredstva tega programa za leto 2018; poudarja, da je treba dodatno okrepiti mala in srednja podjetja, in poziva k izpolnitvi vseh finančnih zavez programa v preostanku sedanjega večletnega finančnega okvira; pozdravlja prizadevanja Komisije za poenostavitev financiranja malih in srednjih podjetij v programu Obzorje 2020;

6.  želi pohvaliti vlogo Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) pri zmanjševanju naložbene vrzeli po vsej EU in med ozemlji EU ter pri izvajanju strateških naložb, ki zagotavljajo visoko raven dodane vrednosti za gospodarstvo, okolje in družbo; zato podpira podaljšanje njegovega izvajanja do leta 2020; poudarja hitro črpanje sredstev v sklopu za mala in srednja podjetja v okviru EFSI ter pozdravlja njihovo predvideno rast; kljub temu obžaluje, da ne obstaja celovit pristop k financiranju malih in srednjih podjetij, ki bi omogočil jasen pregled vseh razpoložljivih sredstev; ponavlja svoje stališče iz potekajočih zakonodajnih pogajanj, da se podaljšanja ne bi smelo financirati z nadaljnjim zmanjševanjem sredstev za obstoječe programe EU; meni, da sklad EFSI, katerega jamstveni sklad se večinoma financira iz proračuna EU, ne bi smel podpirati subjektov, ki imajo sedež ali so registrirani v jurisdikcijah s seznama ustrezne politike EU o nekooperativnih jurisdikcijah oziroma ne upoštevajo davčnih standardov EU ali mednarodnih davčnih standardov o preglednosti in izmenjavi informacij;

7.  pozdravlja pobude EU na področju obrambnih raziskav ter razvoja in nakupa obrambne tehnologije, s katerimi bo mogoče v tem sektorju doseči ekonomijo obsega in posledično poskrbeti za boljše usklajevanje med državami članicami, če bodo ustrezno razvite, pa bodo pripeljale tudi do bolj smotrnih izdatkov na področju obrambe in prihrankov na nacionalni revni; poudarja tudi, da je treba povečati konkurenčnost in inovativnost evropske obrambne industrije; spominja na svoje stališče iz preteklosti, da bi se morale nove pobude na tem področju financirati z dodatnimi sredstvi, ne pa na račun obstoječih programov, vključno z instrumentom za povezovanje Evrope;

8.  ugotavlja, da Komisija ni upoštevala zahteve Parlamenta, naj pripravi oceno in ustrezne predloge za „vozovnico Interrail za Evropo ob 18. rojstnem dnevu“; poudarja, da bi lahko taki predlogi povečali evropsko zavest in identiteto; poudarja pa, da je treba morebitne nove projekte financirati iz novih finančnih virov, ne na račun obstoječih programov, in da morajo biti čim bolj socialno vključujoči; ponovno poziva Komisijo, naj pripravi ustrezne predloge v zvezi s tem;

9.  pozdravlja dejstvo, da predlog proračuna za leto 2018 v odgovor na pozive Parlamenta za nadaljevanje pobude za zaposlovanje mladih vsebuje dodatna sredstva za ta program; prav tako ugotavlja, da predlog spremembe proračuna št. 3/2017 v zvezi s pobudo za zaposlovanje mladih zajema sredstva za prevzem obveznosti v znesku 500 milijonov EUR, kakor sta se v spravnem postopku o proračunu za leto 2017 dogovorila Parlament in Svet; je prepričan, da predlagani zneski očitno ne bodo zadoščali za to, da bi uresničili cilje pobude za zaposlovanje mladih, in da bo mogoče brezposelnost mladih izkoreniniti samo, če bo pobuda za zaposlovanje mladih še naprej prispevala k prednostnima ciljema Unije, tj. rasti in zaposlovanju; vztraja, da se je treba učinkovito odzvati na brezposelnost mladih po vsej Uniji, in poudarja, da je mogoče pobudo za zaposlovanje mladih dodatno izboljšati in povečati njeno učinkovitost, zlasti zagotoviti, da bo prinašala resnično evropsko dodano vrednost za politike zaposlovanja mladih v državah članicah in da ne bo nadomeščala financiranja nekdanjih nacionalnih politik;

10.  opozarja, da ima kohezijska politika glavno vlogo pri razvoju in rasti EU; poudarja, da bodo začeli programi kohezijske politike leta 2018 predvidoma odpravljati zamude in delovati s polno paro; potrjuje zavezo Parlamenta, da si bo prizadeval zagotoviti ustrezna sredstva zanje, saj so ena od glavnih politik EU; je kljub temu zaskrbljen zaradi nedopustnih zamud pri izvajanju operativnih programov na nacionalni ravni; poziva države članice, naj poskrbijo, da se bo imenovanje organov upravljanja, revizijskih organov in organov za potrjevanje zaključilo, izvajanje pa pospešilo; priznava, da so za nizko stopnjo izvrševanja delno odgovorne institucije EU, ki so sodelovale v dolgih pogajanjih o pravni podlagi; ugotavlja, da nekatere države članice menijo, da bi morala biti kohezijska sredstva orodje za zagotavljanje solidarnosti v vseh politikah Unije;

11.  je zlasti zaskrbljen zaradi morebitnih ponovnih zaostankov pri plačilu neporavnanih računov ob koncu sedanjega večletnega finančnega okvira in opozarja, da je ta znesek ob koncu leta 2014 dosegel doslej največjo raven 24,7 milijarde EUR; pozdravlja, da je Komisija ob vmesni reviziji večletnega finančnega okvira prvič predložila napoved plačil do leta 2020, a hkrati opozarja, da je treba to napoved vsako leto redno posodabljati, da bo lahko proračunski organ pravočasno sprejel potrebne ukrepe; svari pred škodljivimi posledicami, ki bi jih imela nova plačilna kriza, zlasti za upravičence proračuna EU; je prepričan, da je verodostojnost EU povezana tudi z njeno sposobnostjo zagotavljanja ustrezne ravni sredstev za plačila v proračunu EU, s katerimi bo mogoče izpolniti prevzete obveznosti; opozarja na škodljive posledice zamud pri izplačevanju za zasebni sektor, zlasti mala in srednja podjetja iz EU, ki imajo pogodbe z javnimi organi;

12.  poudarja, kako pomembno je uresničiti zaveze EU glede ciljev, sprejetih na konferenci COP21. zlasti zaradi odločitve administracije ZDA, da se umakne iz sporazuma; glede na to opozarja, da brez dodatnih prizadevanj obstaja resno tveganje, da ne bo dosežen cilj, nameniti vsaj 20 % izdatkov EU v večletnem finančnem okviru 2014–2020 za ukrepe, povezane s podnebjem; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je povečanje sredstev za biotsko raznovrstnost skromno, le 0,1-odstotno; poudarja, da je treba zaščito biotske raznovrstnosti vključiti v vse postavke proračuna EU, in znova poziva k metodologiji spremljanja, ki bo upoštevala vse odhodke, povezane z biotsko raznovrstnostjo, in njihovo učinkovitost; poudarja tudi, da projekti, financirani z denarjem EU, ne bi smeli negativno vplivati na blaženje podnebnih sprememb ali na prehod h krožnemu, nizkoogljičnemu gospodarstvu;

13.  poudarja, da so bili posebni instrumenti prvič uporabljeni v takšnem obsegu, kar je dokaz, da proračun EU ni bil zasnovan za reševanje vprašanj, kot je sedanja migracijska in begunska kriza; meni, da bi bil pristop, primeren za obdobje po krizi, preuranjen; zato nasprotuje predlaganemu zmanjšanju sredstev v razdelku 3 glede na proračun za leto 2017, saj to ni v skladu z zavezo EU, da bo učinkovito obravnavala migracijsko in begunsko krizo; poudarja pa, da je treba po odzivu na nujne razmere brez primere uporabiti bolj sistematičen in proaktiven pristop, dopolnjen z učinkovito uporabo proračuna EU; znova poudarja, da sta varnost in zaščita državljanov prednostna naloga EU;

14.  ponovno poudarja, da je treba, če želimo doseči dolgoročno trajnostno rešitev, obravnavati temeljne vzroke migracijske in begunske krize, poleg stabilizacije sosedstva EU, in da so naložbe v države izvora migrantov in beguncev osrednjega pomena pri uresničevanju tega cilja; v zvezi s tem pozdravlja načrt za zunanje naložbe in poziva k čimprejšnjemu dogovoru med institucijami o Evropskem skladu za trajnostni razvoj in njegovemu hitremu izvajanju; zato presenečeno ugotavlja, da so bila sredstva za razdelek 4 zmanjšana, saj tega ni mogoče upravičiti s povečevanjem sredstev v preteklosti ali nizko stopnjo izvrševanja; znova poudarja, da odpravljanje vzrokov za migracije med drugim vključuje reševanje vprašanj, kot so revščina, brezposelnost, izobraževanje in gospodarske priložnosti, pa tudi nestabilnost, konflikti in podnebne spremembe;

15.  pozdravlja predlagano povečanje sredstev za vzhodno komponento evropskega instrumenta sosedstva, saj je predlog v skladu s pozivi Parlamenta v preteklosti; meni, da je podpora EU, zlasti za države podpisnice pridružitvenih sporazumov, bistvena za nadaljnje gospodarsko povezovanje in konvergenco z EU, pa tudi za napredek na področju demokracije, načel pravne države in človekovih pravic v vzhodnem sosedstvu; poudarja, da bi se smela ta podpora zagotavljati le, dokler te države izpolnjujejo merila upravičenosti, zlasti kar zadeva pravno državo, boj proti korupciji in krepitev demokratičnih institucij;

16.  ugotavlja, da predlog proračuna za leto 2018 v razdelkih 1, 3 in 4 predvideva zelo majhno razliko do zgornje meje v večletnem finančnem okviru oziroma je sploh ne predvideva; meni, da je to posledica pomembnih novih pobud, sprejetih od leta 2014 (EFSI, predlogi v zvezi z migracijo, v zadnjem času pa tudi obrambne raziskave in evropski solidarnostne enote), ki so se financirale iz razlike do zgornje meje v večletnem finančnem okviru, dogovorjene leta 2013; opozarja, da bo večletni finančni okvir, zlasti po vmesni reviziji, vseboval določbe o prožnosti, ki so sicer omejene, vendar bi jih bilo treba v celoti izkoristiti, da bo mogoče uresničiti težnje uspešnih programov ter se spoprijeti z novimi in nepredvidenimi izzivi; izraža namero Parlamenta, da bi se v procesu spremembe pogosteje uporabljale določbe o prožnosti; ponovno poziva k uvedbi novih dejanskih virov lastnih sredstev v proračunu EU;

17.  v zvezi s tem ugotavlja, da se v predlogu proračuna na več mestih namiguje na potrebo po dopolnilnem pismu, s katerim bi se delno vnaprej opredelilo stališče Parlamenta v proračunskem postopku; obžaluje, da Komisija ni vključila morebitnih novih pobud v zvezi z varnostjo in migracijami ter morebitnim podaljšanjem instrumenta za begunce v Turčiji, temveč je napovedala, da se utegnejo predlagati v sklopu dopolnilnega pisma, ki ga pripravlja; poziva Komisijo, naj pravočasno posreduje podrobnosti o prihodnjih predlogih, da jih bo lahko proračunski organ ustrezno preučil; poudarja, da morebitne pobude ne bi smele zanemarjati, kaj šele nadomeščati zahtev in predlogov sprememb, ki jih je Parlament vložil v tem proračunskem postopku;

18.  ponovno izraža podporo izvajanju strategije Komisije o proračunu, usmerjenem v rezultate, in poziva k nenehnemu izboljševanju kakovosti in predstavljanja podatkov o uspešnosti, da bi bilo mogoče zagotavljati natančne, jasne in razumljive informacije o uspešnosti programov EU;

Podrazdelek 1a – Konkurenčnost za rast in delovna mesta

19.  ugotavlja, da so se v predlogu Komisije za leto 2018 obveznosti v podrazdelku 1a v primerjavi z letom 2017 povečale za 2,5 %, 21.841,3 milijona EUR; pozdravlja dejstvo, da je precejšen del teh dodatnih sredstev namenjen programu Obzorje 2020, instrumentu za povezovanje Evrope in programu Erasmus+, saj so se njihova sredstva za prevzem obveznosti povečala za 7,3 %, 8,7 % in 9,5 %, a ugotavlja, da so sredstva še vedno nekoliko nižja, kot pa je bilo predvideno v finančnem načrtu; poudarja predvsem zelo nizko stopnjo uspešnosti vlog za program Obzorje 2020;

20.  vendar je presenečen, da so se sredstva za prevzem obveznosti in sredstva za plačila v okviru programa COSME zmanjšala za 2,9 % in 31,3 %, čeprav je podpora malim in srednjim podjetjem uvrščena med najpomembnejše prednostne naloge EU;

21.  v zvezi s podaljšanjem EFSI poudarja, da Parlament nasprotuje nadaljnjemu zmanjševanju sredstev za instrument za povezovanje Evrope, in meni, da bi bilo treba dodatnih 1,1 milijarde EUR, dodeljenih jamstvu EU, črpati zgolj iz nedodeljene razlike do zgornje meje (v višini 650 milijonov EUR) in pričakovanih neto pozitivnih prihodkov (v višini 450 milijonov EUR); opominja, da instrument za povezovanje Evrope (del IKT) vključuje tudi novo pobudo Wifi4EU; opozarja, da se proračun instrumenta za povezovanje Evrope zaradi pomanjkanja sredstev, predvsem kar zadeva infrastrukturni del, prepogosto izkorišča;

22.  je seznanjen s predlogom Komisije o vzpostavitvi evropskih solidarnostnih enot; vendar z zaskrbljenostjo ugotavlja, da zakonodajni predlog, sprejet 30. maja 2017, kljub opozorilom Parlamenta predvideva, da bi se tri četrtine proračuna evropskih solidarnostnih enot financiralo s prerazporeditvijo iz obstoječih programov, predvsem programa Erasmus+ (197,7 milijona EUR); je zaskrbljen, saj bi bili zaradi tega ti programi EU v nevarnosti, in izraža namero v proračunu 2018 dodatno okrepiti program Erasmus+; poudarja, da bi bilo treba morebitne nove politične zaveze financirati z novimi sredstvi, ne pa s prerazporejanjem sredstev;

23.  pozdravlja predlagano okrepitev pripravljalnega ukrepa za obrambne raziskave in predstavitev Komisije o zakonodajnem predlogu razvojnega programa na področju obrambne industrije;

Podrazdelek 1b – Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija

24.  ugotavlja, da skupna sredstva za prevzem obveznosti v podrazdelku 1b znašajo 55.407,9 milijona EUR, kar je 2,4 % več kot v proračunu za leto 2017, če k temu prištejemo tudi predlog spremembe proračuna št. 3;

25.  ugotavlja, da je predlagani znesek 46.763,5 milijona EUR v sredstvih za prevzem obveznosti 25,7 % višji kot leta 2017, kar gre pripisati predvsem zmanjšanju v letu 2017 zaradi zamude pri začetku izvajanja novih operativnih programov; opozarja, da je bila v letu 2016 zaradi nenatančnih napovedi držav članic v podrazdelku 1b uporaba sredstev za plačila za več kot 11 milijard EUR prenizka, in ugotavlja, da so bile predlagane stopnje za leto 2018 glede na prve napovedi že zmanjšane za 1,6 milijarde EUR;

26.  poudarja, da je treba programe za obdobje 2014–2020 začeti izvajati s polno paro, in je prepričan, da se je treba v prihodnje izogibati neobičajnemu kopičenju neporavnanih računov; v zvezi s tem poziva Komisijo in države članice, naj nemudoma rešijo odprta vprašanja v zvezi z zamudami pri imenovanju nacionalnih organov upravljanja in organov za potrjevanje, prav tako pa naj odpravijo tudi druge zastoje pri vlaganju plačilnih zahtevkov; iskreno upa, da so nacionalni organi in Komisija v proračunu za leto 2018 izboljšali oceno potreb po plačilih in da bo mogoče v celoti izvršiti predlagano stopnjo sredstev za plačila; priznava, da so dolgotrajna pogajanja o pravni podlagi med institucijami EU eden od številnih vzrokov za trenutno nizko stopnjo izvrševanja;

27.  pozdravlja predlog Komisije o financiranju nadaljevanja pobude za zaposlovanje mladih in je seznanjen s predlagano uporabo zneska 233,3 milijona EUR iz splošne razlike do zgornje meje za obveznosti; poziva Komisijo in države članice, naj upoštevajo smernice v nedavnem poročilu Evropskega računskega sodišča; opozarja, da bi bilo treba vsako povečanje namenskih sredstev za pobudo za zaposlovanje mladih pospremiti tudi z ustreznim zneskom iz Evropskega socialnega sklada; namerava preučiti vse možnosti za dodatno povečanje sredstev za te programe v proračunu za leto 2018;

28.  opozarja na pomembnost Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD) v boju z revščino in socialno izključenostjo ter poziva, da se v proračunu za leto 2018 predvidijo zadostna proračunska sredstva, da bo mogoče zadostiti potrebam ciljnih skupin in uresničiti cilje sklada;

Razdelek 2 – Trajnostna rast: naravni viri

29.  je seznanjen s predlaganima zneskoma 59.553,5 milijona EUR v sredstvih za obveznosti (+1,7 % v primerjavi z letom 2017) in 56.359,8 milijarde EUR v plačilih (+2,6 %) za razdelek 2, pri čemer razlika do zgornje meje pri obveznostih znaša 713,5 milijona EUR; ugotavlja, da so povečana sredstva za financiranje potreb Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada v letu 2018 (+2,1 %) predvsem posledica precej nižjega zneska namenskih prejemkov, ki bodo predvidoma na voljo v letu 2018;

30.  ugotavlja, da je Komisija v razdelku 2 pustila razliko do zgornje meje v višini 713,5 milijona EUR; poudarja, da se bo morda treba zaradi čedalje večje nestanovitnosti kmetijskih trgov, kot na primer pri krizi v mlečnem sektorju v preteklosti, zateči k tej razliki do zgornje meje; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bo razlika do zgornje meje zadoščala za obravnavo kriz, do katerih utegne priti;

31.  opozarja na podaljšanje izrednih podpornih ukrepov za nekatere vrste sadja, za katere so tržne razmere še vedno težavne; obžaluje pa, da Komisija trenutno ne predlaga podpornih ukrepov v živinorejskih sektorjih, predvsem v mlekarstvu, povezanih z rusko prepovedjo uvoza iz EU, ter pričakuje spremembo smeri v zvezi s tem; posledično pričakuje, da se bo, če se bo uporabila razlika do zgornje meje v razdelku 2, del sredstev dodelil proizvajalcem mleka v državah, ki jih je ruski embargo najbolj prizadel; pričakuje, da bo Komisija oktobra pripravila dopolnilno pismo, ki bi moralo temeljiti na posodobljenih informacijah o financiranju Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada, da bi preverili dejanske potrebe v kmetijskem sektorju, pri tem pa ustrezno upoštevati vpliv ruskega embarga in drugih razlogov za nestanovitnost trgov;

32.  pozdravlja povečanje sredstev za prevzem obveznosti za Evropski pomorski in ribiški sklad (+2,4 %) ter program LIFE+ (+5,9 %) v skladu s finančnim načrtom, a obžaluje, da občutno nižja sredstva za plačila kažejo, da imata programa v obdobju 2014–2020 še vedno težave z začetkom izvajanja;

Razdelek 3 – Varnost in državljanstvo

33.  ugotavlja, da so za razdelek 3 predlagana sredstva za prevzem obveznosti v višini 3.473,1 milijona EUR; poudarja, da so za razmere v zvezi z migranti in begunci ter povezane izzive potrebne skupne, celovite in trajnostne rešitve;

34.  predlog Komisije, da se varnostnim vprašanjem nameni dodatnih 800 milijonov EUR, zlasti po več terorističnih napadih v EU;

35.  meni, da sta pomen in nujnost teh vprašanj v nasprotju s precejšnjim zmanjšanjem sredstev za prevzem obveznosti (–18,9 %) in plačila (–21,7 %), ki se glede na proračun za leto 2017 predlaga za razdelek 3, zlasti za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in program za pravosodje; poziva, da se tem skladom namenijo ustrezna sredstva; vztraja, da tega zmanjšanja ni mogoče upravičiti z zamudami pri izvajanju dogovorjenih ukrepov in sprejemanju novih zakonodajnih predlogov; zato poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo na voljo zadostna proračunska sredstva in da se bodo morebitne dodatne potrebe hitro obravnavale;

36.  meni tudi, da bi bilo mogoče z večjo podporo iz proračuna EU dodatno izboljšati sodelovanje med državami članicami v varnostnih zadevah; se sprašuje, kako bo mogoče doseči ta cilj, ko pa so se sredstva v ustreznih proračunskih vrsticah Sklada za notranjo varnost v primerjavi s proračunom za leto 2017 občutno zmanjšala; poudarja, da je treba zagotoviti potrebna sredstva za izvajanje predlaganih novih informacijskih in mejnih sistemov, na primer evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) ter sistema vstopa in izstopa;

37.  meni, da bo leto 2018 izjemno pomembno za oblikovanje evropske agende o migracijah, saj se še razpravlja o več osrednjih komponentah; poudarja, da je treba natančno oceniti proračunske posledice številnih zakonodajnih predlogov v obravnavi, na primer reforme dublinskega skupnega azilnega sistema, novega sistema vstopa in izstopa ter evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve, vključno z možnostjo njihovega poznega sprejetja; poudarja, kako pomembno je ustrezno financiranje, ki bo odražalo ambicije Unije na tem področju in omogočilo hitro vzpostavitev učinkovite evropske azilne in migracijske politike ob popolnem upoštevanju mednarodnega prava in na temelju solidarnosti med državami članicami;

38.  poudarja, da predlog Komisije že tretje leto zapored ne pušča razlike do zgornje meje v razdelku 3, kar kaže, da je najmanjši razdelek v večletnem finančnem okviru že nekaj časa premajhen, na kar je pri vmesni reviziji opozoril tudi Parlament; v zvezi s tem pozdravlja predlog Komisije, da se iz instrumenta prilagodljivosti uporabi znesek 817 milijonov EUR v sredstvih za prevzem obveznosti, kar bo mogoče le zahvaljujoč dodatni prilagodljivosti v uredbi o revidiranem večletnem finančnem okviru; vztraja, da je raven odhodkov še vedno nezadostna, in obžaluje, da namerava Komisija morebitne nadaljnje predloge podati šele v dopolnilnem pismu;

39.  opominja, da Parlament že od nekdaj odločno podpira programe na področju kulture in medijev; pozdravlja, da se v primerjavi s proračunom za leto 2017 predlaga povečanje sredstev za program Ustvarjalna Evropa, med drugim za evropsko leto kulturne dediščine v sklopu multimedijskih ukrepov; prav tako vztraja, naj se zagotovi dovolj sredstev za program Evropa za državljane; poziva Komisijo, naj pregleda pobude v proračunski vrstici multimedijskih ukrepov ter se prepriča, da proračun učinkovito podpira izjemno kakovostno in neodvisno poročanje o zadevah EU; ponovno izraža podporo trajnostnemu večletnemu dogovoru o financiranju kanala Euranet+; pozdravlja tudi, da so se v primerjavi s proračunom za leto 2017 povečala sredstva za prevzem obveznosti za program za živila in krmo ter program za varstvo potrošnikov; navsezadnje poudarja, kako pomembna sta močan program na področju zdravja in ustrezen proračun, ki bosta omogočila evropsko sodelovanje na področju zdravja, vključno z novimi inovacijami v zvezi z zdravstveno oskrbo, pa tudi na področju neenakosti pri zdravstvu, bremena kroničnih bolezni, protimikrobne odpornosti, čezmejne zdravstvene oskrbe in dostopa do nege;

Razdelek 4 – Evropa v svetu

40.  obžaluje skupno zmanjšanje sredstev za prevzem obveznosti v razdelku 4 v višini 9,6 milijarde EUR (5,6 % manj kot v proračunu za leto 2017); ugotavlja, da je zmanjšanje sredstev za najpomembnejše instrumente v razdelku 4 povezano predvsem s povečanjem sredstev za instrument za begunce v Turčiji in novi partnerski okvir v sklopu evropske agende o migracijah v prejšnjih letih, kakor je bilo odobreno v proračunu za leto 2017;

41.  meni pa, da tako korenito zmanjšanje sredstev za instrument za razvojno sodelovanje in evropski instrument sosedstva, zlasti za njegovo južno komponento, ni upravičeno, saj so na področju migracij potrebni dolgoročnejši ukrepi EU, ki presegajo migracijske dogovore v sklopu partnerskega okvira in njegove zaveze mednarodnemu razvoju; v zvezi s tem poziva k povečanju finančnih sredstev za mirovni proces in finančno pomoč Palestini in UNRWA; opominja, kako pomembno je zagotoviti zadostna sredstva za južno sosedstvo, saj je stabilnost na Bližnjem vzhodu osrednji element za odpravo temeljnih vzrokov migracij;

42.  kljub temu pozdravlja predlagano povečanje sredstev za vzhodno komponento evropskega instrumenta sosedstva, ki bo prispevalo k demokratičnim reformam in gospodarskemu povezovanju z EU, zlasti v državah, ki so podpisale pridružitvene sporazume z Unijo;

43.  je seznanjen s povečano podporo političnim reformam v Turčiji (IPA II), zlasti v luči dejstva, da država nazaduje na področju pravne države, svobode govora in temeljnih pravic; poziva Komisijo, naj ustavi predpristopno pomoč, če bodo pristopna pogajanja zastala, in v tem primeru sredstva nameni neposredni podpori civilni družbi in beguncem v Turčiji, prav tako pa naj več vlaga v programe medosebnih izmenjav, kot je Erasmus+ za študente, akademike in novinarje; pričakuje, da se bo dovolj sredstev namenilo državam upravičenkam do predpristopne pomoči z zahodnega Balkana, ki nujno potrebujejo finančno podporo za reforme;

44.  meni, da bi bilo treba glede na pomen visokošolskega izobraževanja za splošne reforme v partnerskih državah nenehno podpirati mobilnost študentov in akademsko sodelovanje med EU in državami sosedstva; zato obžaluje, da so se zmanjšala sredstva za tehnično in finančno pomoč v okviru treh zunanjih instrumentov (predpristopna pomoč, sosedstvo in razvojno sodelovanje), katerih cilj je spodbujati mednarodno razsežnost visokošolskega izobraževanja v izvajanju programa Erasmus+;

45.  je seznanjen s predlogom Komisije, da se pusti razlika do zgornje meje v višini 232 milijonov EUR; je prepričan, da izzivi, s katerimi se EU sooča na področju zunanjega delovanja, zahtevajo trajno financiranje, ki presega sedanjo velikost razdelka 4; opozarja, da je v proračunu za leto 2017 uporaba varnostne rezerve omogočila financiranje nad zgornjimi mejami; meni, da bi se morale nove pobude financirati z novimi sredstvi in da bi bilo treba izkoristiti vse možnosti za prilagodljivost, dogovorjene pri reviziji večletnega finančnega okvira;

46.  poziva Komisijo, ki je že večkrat omenila morebitno podaljšanje instrumenta za begunce v Turčiji, naj čim prej pripravi ustrezen predlog, če namerava to dejansko storiti; opozarja, da si Parlament, Svet in Komisija prizadevajo, da bi bila ustanovitev skrbniških skladov in instrumenta za begunce v Turčiji pregledna, jasna in skladna z načelom enotnosti proračuna Unije ter da se ne bo posegalo v pristojnosti proračunskega organa, vključno s parlamentarnim nadzorom; ponovno poziva države članice, naj pravočasno izpolnijo svoje zaveze glede financiranja instrumenta za begunce v Turčiji in skrbniških skladov;

47.  celoti podpira zaobljube, ki jih je EU dala na bruseljski konferenci v podporo Siriji in s katerimi je podkrepila prejšnje londonske zaobljube; se strinja, da se evropski instrument sosedstva in humanitarna pomoč za izpolnitev te zaobljube povečata s po 120 milijoni EUR;

Razdelek 5 – Uprava

48.  ugotavlja, da so se odhodki v razdelku 5 v primerjavi s proračunom za leto 2017 povečali za 3,1 % na 9.682,4 milijona EUR (+287,9 milijona EUR); ugotavlja, da gre več kot tretjino nominalnega povečanja pripisati dodatnim sredstvom za pokojnine (+108,5 milijona EUR); je seznanjen, da so dodatna sredstva predvsem posledica pričakovanega povečanja števila upokojencev (+4,2 %); ugotavlja, da se bo njihovo število v prihodnjih letih predvidoma še povečevalo; je seznanjen s strogim pristopom k upravnim odhodkom in nominalno zamrznitvijo vseh odhodkov, ki niso povezani s plačami;

49.  ugotavlja, da dejanska razlika do zgornje meje znaša 93,6 milijona EUR, potem ko bo 570 milijonov EUR namenjenih za izravnavo uporabe varnostne rezerve za razdelek 3 v letu 2017; poudarja, da se je delež, ki ga v proračunu EU predstavlja razdelek 5, zaradi pokojnin nekoliko povečal na 6,0 % (v sredstvih za prevzem obveznosti);

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

50.  poudarja pomen pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov kot orodij za opredeljevanje političnih prednostnih nalog in uvedbo novih pobud, ki utegnejo postati stalne dejavnosti in programi EU; namerava določiti uravnotežen sveženj pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov; ugotavlja, da so v sedanjem predlogu razlike do zgornje meje v nekaterih razdelkih zelo omejene ali jih celo ni, zato namerava preučiti, kako bi lahko omogočili več pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, ne da bi s tem ogrozili druge politične prednostne naloge; meni, da bi morala Komisija pri izvajanju pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov obveščati poslance Evropskega parlamenta, ki so jih predlagali, o vseh korakih izvajanja, s čimer bi zagotovili, da se bo spoštoval duh njihovega predloga;

Agencije

51.  ugotavlja, da so se sredstva za decentralizirane agencije v predlogu proračuna za leto 2018 povečala za 3,1 % (brez namenskih prihodkov), število delovnih mest pa za 146, a poudarja, da je opaziti precejšnje razlike med agencijami, ki delujejo ustaljeno (–11,2 %), in agencijami z novimi nalogami (+10,5 %); domneva, da ti zneski ustrezno odražajo dejstvo, da je večina agencij po letu 2013 izpolnila ali celo presegla cilj 5-odstotnega zmanjšanja števila delovnih mest (nekatere ga bodo izpolnile leta 2018), medtem ko se je število zaposlenih povečalo le v agencijah, ki se ukvarjajo z migracijami in varnostjo (+183 delovnih mest), agencijah za finančni nadzor (+28 delovnih mest) in nekaterih agencijah, ki so jim bile zaupane nove naloge (ERA, EASA, GSA) (+18 delovnih mest); ponavlja poziv iz poročila o podelitvi razrešnice za leto 2015, da je treba prihraniti in po potrebi poiskati dodatna sredstva, da se zagotovi ustrezno delovanje agencij, vključno s stalnim sekretariatom mreže agencij EU (zdaj skupni urad za podporo);

52.  ponovno poudarja, da je treba agencijam EU, ki delujejo na področju pravosodja in notranjih zadev, obvezno zagotoviti potrebne operativne odhodke in kadrovske vire, da bodo kos dodatnim nalogam in pristojnostim, ki so jim bile zaupane v zadnjih letih; v zvezi s tem pozdravlja, da se za Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo (Frontex) in Evropski azilni podporni urad (EASO) predlaga povečanje števila zaposlenih, saj je to osnovni pogoj za učinkovito delovanje teh agencij; poudarja, da predlagani proračun in kadrovski viri za Europol ne zadoščajo za izpolnjevanje dodeljenih nalog, saj so Komisija in države članice v prejšnjih letih sklenile okrepiti sodelovanje med državami članicami, zlasti na področju boja proti terorizmu, organiziranemu kriminalu, kibernetski kriminaliteti in trgovini z ljudmi ter zaščite otrok brez spremstva; opozarja na ugotovljene pomanjkljivosti v sedanji arhitekturi izmenjave informacij in poziva Komisijo, naj agenciji eu-LISA zagotovi ustrezne človeške in finančne vire, da bo lahko opravljala naloge in prevzela pristojnosti, ki so ji bile na tem področju naložene pred kratkim; opozarja na pomembno vlogo urada EASO, ki države članice podpira pri upravljanju prošenj za azil, zlasti ob povečanem številu prosilcev za azil; obžaluje zmanjšanje operativnih sredstev (23,6 % manj kot leta 2017) in kadrovskih virov (4 delovna mesta manj) za agencijo Eurojust, ki se sooča z občutnim povečanjem obsega dela;

53.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so tarča zmanjševanja števila zaposlenih predvsem evropske agencije na področju zaposlovanja in usposabljanja (CEDEFOP, ETF, EU-OSHA, EUROFOUND) ter na področju okoljskih ukrepov (ECDC, ECHA, EEA, EFSA, EMA), saj se je število zaposlenih v prvi skupini zmanjšalo za 5, v drugi pa za 12; meni, da je to v nasprotju s splošno politiko Unije o ustvarjanju dostojnih, kakovostnih in stabilnih delovnih mest ter boju proti podnebnim spremembam; pozdravlja povečanje števila zaposlenih in proračuna za agenciji ACER in GSA, a poudarja, da povečanje ne zadošča, da bi lahko agenciji ustrezno izvajali svoje naloge;

54.  ugotavlja, da leta 2018 nastopi tretji registracijski rok za REACH, ki vpliva na številna podjetja v Evropi in doslej najvišje število malih in srednjih podjetij, to pa bo pomembno vplivalo na delovno obremenitev agencije ECHA; zato poziva Komisijo, naj se vzdrži predvidene odprave šestih začasnih delovnih mest v letu 2018 in jo preloži na leto 2019, da bo lahko agencija učinkovito izvedla ves delovni program za leto 2018; v zvezi s tem ugotavlja, da je agencija ECHA od leta 2012 število zaposlenih, ki se ukvarjajo z uredbo REACH, že zmanjšala za 10 %;

o

o o

55.  opozarja, da je vključevanje načela enakosti spolov pravna obveznost, ki izvira neposredno iz pogodb; poziva k uveljavljanju načela enakosti spolov v proračunskem postopku ter uporabo proračunskih odhodkov kot učinkovitega sredstva za spodbujanje enakosti žensk in moških; priporoča, da se oblikuje proračunski načrt za uvedbo vključevanja načela enakosti spolov v institucijah EU, kakor je navedeno v sprejetem pilotnem projektu, in da se v prihodnje doda posebna proračunska vrstica za usklajevanje tega načela v vseh institucijah;

56.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

• [1]  UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
• [2]  UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
• [3]  UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
• [4]  Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0085.

PRILOGA: SKUPNA IZJAVA O DATUMIH ZA PRORAČUNSKI POSTOPEK IN UREDITVI ZA DELOVANJE SPRAVNEGA ODBORA V LETU 2018

A.  V skladu z delom A priloge Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju se Evropski parlament, Svet in Komisija dogovorijo o naslednjih ključnih datumih za proračunski postopek za leto 2018:

1.  trialog bo sklican 13. julija zjutraj, pred sprejetjem stališča Sveta;

2.  Komisija si bo prizadevala do konca maja predstaviti poročilo o načrtovanih prihodkih in odhodkih za leto 2018;

3.  Svet si bo prizadeval sprejeti stališče in ga posredovati Evropskemu parlamentu do 37. tedna (tretji teden septembra), da bi bilo laže doseči pravočasen dogovor z Evropskim parlamentom;

4.  Odbor Evropskega parlamenta za proračun si bo prizadeval o spremembah stališča Sveta glasovati najpozneje do konca 41. tedna (sredi oktobra);

5.  trialog bo sklican 18. oktobra popoldne, pred obravnavo v Evropskem parlamentu;

6.  Evropski parlament bo o obravnavanem dokumentu glasoval na plenarnem zasedanju v 43. tednu (plenarno zasedanje od 23. do 26. oktobra);

7.  spravno obdobje se bo začelo 31. oktobra; v skladu z določbami člena 314(4)(c) PDEU se bo obdobje, ki je na voljo za spravo, izteklo 20. novembra 2017;

8.  spravni odbor se bo sestal 6. novembra popoldne v Evropskem parlamentu ter 17. novembra v Svetu, po potrebi pa bo lahko sklical dodatne seje; seje spravnega odbora bodo pripravljene na trialogih: prvi trialog bo potekal 9. novembra zjutraj, v 21-dnevnem spravnem obdobju pa se lahko skličejo dodatni trialogi, med drugim 13. ali 14. novembra (Strasbourg).

B.  Ureditev delovanja spravnega odbora je določena v delu E priloge k omenjenemu medinstitucionalnemu sporazumu.

MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (15.6.2017)

za Odbor za proračun

o mandatu za trialog o predlogu proračuna za leto 2018
(2017/2043(BUD))

Pripravljavka mnenja: Deirdre Clune

POBUDE

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  opozarja, da sta zanesljivo okrevanje in trajnostna rast ključna dejavnika za več kakovostnih delovnih mest, večjo blaginjo in boljšo vertikalno socialno konvergenco ter da je treba evropske strukturne in investicijske sklade učinkoviteje usmerjati v spodbujanje vključujoče rasti, socialne kohezije in zmanjševanje neenakosti; opominja, da bi bilo treba iz proračuna EU finančno podpreti uresničevanje ciljev Evropa 2020 na socialnem področju in področju zaposlovanja;

2.  poudarja, da mora imeti proračun za leto 2018 pomembno vlogo pri krepitvi prispevka Unije k trajnostni in vključujoči rasti in zaposlovanju na kakovostna delovna mesta, zlasti boju proti brezposelnosti mladih in dolgoročni brezposelnosti, revščini, vključno z revščino zaposlenih, vse večjim neenakostim in socialni izključenosti; v zvezi s tem poudarja, da proračuna za leto 2018 ne bi smeli obravnavati brez upoštevanja dejstva, da bo večletni finančni okvir 2014–2020 najpozneje konec tega leta revidiran; poziva Svet, naj čim prej dokonča pregled večletnega finančnega okvira;

3.  poudarja pomen zadostnega financiranja in dobrega proračunskega upravljanja programov v večletnem finančnem okviru 2014–2020, ki so usmerjeni v odpravljanje brezposelnosti, revščine in socialne izključenosti, kot so pobuda za zaposlovanje mladih (YEI), Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG), različna področja programa za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI) s posebnim poudarkom na osi Eures in treh samostojnih proračunskih vrsticah za podporo evropskemu socialnemu dialogu in organizacijam delavcev ter Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD); zato poudarja, da bi bilo treba v letu 2018 sredstva za te programe vsaj ohraniti na ravni iz prejšnjega proračuna EU; ugotavlja, da so bila odobrena sredstva za plačila v letošnjem proračunu omejena, saj črpanje iz strukturnih skladov ni bilo tako hitro, kot je bilo pričakovati, in poudarja, da je treba v proračunu 2018 predvideti dovolj sredstev;

4.  vztraja, naj finančna podpora iz skladov EU še naprej daje prednost programom, ki lajšajo odpiranje delovnih mest in njihovo ohranjanje ter doseže čim več ciljnih upravičencev, zlasti tiste, ki najtežje vstopajo na trg dela; priporoča, da se iz ustreznih proračunskih vrstic zagotovi dovolj finančnih sredstev za izvedbo ukrepov iz priporočila Sveta o vključevanju dolgoročno brezposelnih na trg dela;

5.  poudarja zlasti, da zaposlenost pozitivno vpliva na okrevanje bolnikov s telesnimi in duševnimi težavami in da bi morali financiranje usmeriti v modele, ki temeljijo na dokazih, kot so programi zaposlitve in usposabljanja;

6.  meni, da so parametri programov, kot je Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji, nepravično strogi do manjših držav članic; s tem v zvezi predlaga, da so merila za upravičenost prilagodljiva, saj odpuščanje presežnih delavcev in zapiranje podjetij bolj prizadene manjše regije;

7.  vztraja, da je treba v proračunu za leto 2018 predvideti zadostna sredstva za obveznosti in zlasti plačila za Evropski socialni sklad, saj se začenja obdobje pospešenega izvajanja, zato bo število zahtevkov držav članic za izplačilo naraslo;

8.  poziva države članice, naj dokončajo akreditacijo vseh pristojnih upravljavskih organov, da se zagotovi učinkovito delovanje Evropskega socialnega sklada.

9.  poudarja, da po ugotovitvah OECD večje število izobraženih ljudi prispeva k bolj demokratičnim družbam in trajnostnim gospodarstvom, ki so manj odvisni od javne pomoči in manj izpostavljeni gospodarskim recesijam; zato opozarja, da bi moral proračun EU spodbujati naložbe v kakovostno izobraževanje, poklicno usposabljanje in inovacije, ne le kot ključni mehanizem v boju proti brezposelnosti, revščini in socialni izključenosti, temveč tudi, da se omogoči EU konkurenčnost na svetovnih trgih;

10.  opozarja, da je stopnja brezposelnosti mladih v Uniji[1] še vedno nesprejemljiva in da je položaj brezposelnih mladih, zlasti tistih, ki niso zaposleni ter se ne izobražujejo ali usposabljajo, še posebej zaskrbljujoč; poudarja, da je, če želimo obravnavati to vprašanje, izjemno pomembno zagotoviti ustrezno in pravočasno financiranje programov jamstva za mlade prek evropske pobude za mlade in Evropskega socialnega sklada;

11.  v zvezi s tem poudarja, da je treba nadaljevati pobudo za zaposlovanje mladih do konca sedanjega večletnega finančnega okvira, in meni, da je bistveno, da se ustrezno financira; vendar ugotavlja, da to financiranje ostaja nezadovoljivo; pozdravlja dogovor v okviru pogajanj o proračunu za leto 2017, o novih finančnih sredstvih v višini 500 milijonov EUR za leto 2017, in poudarja, da mora Svet sprejeti dogovorjeno zvišanje pred koncem leta; poudarja, da je treba zagotoviti sredstva v višini najmanj 700 milijonov EUR za obdobje 2018–2020, kot je bilo dogovorjeno v okviru vmesnega pregleda večletnega finančnega okvira; poziva tudi k temu, da se zanje dodelijo zadostna sredstva za plačila, da se zagotovi njihovo pravilno izvajanje;

12.  z zaskrbljenostjo se seznanja z ugotovitvijo Računskega sodišča, da samo s sredstvi iz proračuna EU ne bo mogoče rešiti težav vseh mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo oziroma usposabljajo[2];

13.  poudarja, da so dolgoročne rešitve potrebne zlasti glede kakovosti in dostopnosti terciarnih izobraževalnih sistemov in tudi zagotavljanja dostopa do kakovostne zaposlitve, ki vodi do dostojnih delovnih mest za mlade; v tem pogledu poudarja, da so potrebna večja finančna in upravna prizadevanja za boljšo dostopnost programa Erasmus+, da bo lažje odstraniti ovire za mobilnost prosilcev iz regij z nizkimi dohodki, ki sta jih kriza in varčevanje bolj prizadela;

14.  poudarja, da je treba nameniti sredstva za boj proti revščini, zlasti revščini otrok, in ukrepe, s katerimi bo zadoščeno osnovnim potrebam otrok, kot so hrana, stanovanje, izobraževanje in zdravstveno varstvo;

15.  opozarja na pomembnost Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD) v boju z revščino in socialno izključenostjo ter poziva, da se v proračunu za leto 2018 predvidijo zadostna proračunska sredstva, da bo mogoče zadostiti potrebam ciljnih skupin in uresničiti cilje sklada;

16.  meni, da bi moral proračun EU podpirati tudi ukrepe poklicnega in strokovnega usposabljanja s posebnim poudarkom na veščinah, specifičnih za posamezne sektorje, zlasti nedavno pobudo Sveta o poteh izpopolnjevanja, namenjeno premalo usposobljenim odraslim, in spodbujati mobilnost vajencev po zgledu programa Erasmus za študente;

17.  poziva k trajnim prizadevanjem, da se prek proračuna zagotovita ustrezno usposabljanje in prekvalifikacija v sektorjih, kjer primanjkuje delovne sile, in ključnih sektorjih z velikimi možnostmi za ustvarjanje delovnih mest;

18.  poudarja, da so mikro-, mala in srednja podjetja (vključno s socialnimi podjetji) hrbtenica evropskega gospodarstva, saj predstavljajo kar 99 % vseh podjetij v EU; ugotavlja, da je pridobitev financiranja ena od glavnih težav pri ustanavljanju in uspešnem delovanju takšnih podjetij; podpira načelo „najprej pomisli na male“; poudarja, da bi moral proračun za leto 2018 podpirati ukrepe, ki spodbujajo podjetništvo, vključno s socialnim podjetništvom, inovativnimi socialnimi podjetji, finančno udeležbo zaposlenih ter samozaposlitvijo; v zvezi s tem poudarja, da bi moral proračun za leto 2018 predvsem olajšati dostop do mikrokreditov, ki jih ponuja veja za mikrofinanciranje in socialno podjetništvo v sklopu programa EaSI; poudarja, da bi bilo treba zajamčiti določen znesek nepovratnih sredstev za mala, srednja in socialna podjetja, da se ohranita njihova konkurenčnost in potencial za zaposlovanje;

19.  poudarja, da bi moral proračun EU podpirati prizadevanja za dokončanje enotnega trga, konkurenčnost in socialno konvergenco, razvoj politike družbeno odgovornih podjetij in spremljanje uporabe pravnih družbenih predpisov v podjetjih, da se zagotovita zaposlovanje in rast;

20.  poziva delegacijo Parlamenta, naj poudari, kako pomembno je izvajanje v celoti proračunskih vrstic za zaposlovanje in socialne zadeve;

21.  poudarja, da je treba spremembe, zaradi katerih bi bila zmanjšana načrtovana proračunska sredstva v teh vrsticah, zavrniti, in da je treba poiskati ustrezno ravnovesje med obveznostmi in plačili, da bodo te politike lahko dosegle svoj polni potencial;

22.  opozarja, da so vse agencije na področju zaposlovanja in socialnih zadev (Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja (CEDEFOP), Evropska fundacija za usposabljanje (ETF), Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) in Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA)) pomembno prispevale k vprašanjem, s katerimi se ukvarja odbor EMPL, zlasti njihov potencial za reševanje številnih težav (kot so ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, nove oblike zaposlitve, podpora za poklicno usposabljanje in ukrepi za poklicne kvalifikacije ali varnost in zdravje na delovnem mestu); na podlagi slednjega poudarja, da so njihove naloge vse številnejše, zato je treba tem agencijam dodeliti potrebne finančne in kadrovske vire, da bodo lahko uresničile svoje poslanstvo in izvajale ta opravila; odločno podpira, da se individualne potrebe teh agencij ocenijo za vsak primer posebej.

23.  poudarja, da bi moral proračun za leto 2018 spodbujati visoko raven varstva delavcev in kulturo preprečevanja po vsej EU ter pomagati pri spoprijemanju z novimi izzivi na področju varnosti in zdravja pri delu, ki se vedno znova ponavljajo; vztraja, s tem v zvezi, da je treba zagotoviti ustrezno financiranje agencije OSHA ter sklop telesnega in duševnega zdravja in varstva pri delu v sklopu osi PROGRESS programa za zaposlovanje in socialne inovacije;

24.  poudarja, da Eurofound potrebuje dodatna finančna sredstva, da bo mogoče izravnati precejšnje povečanje irskega količnika v zadnjih letih, zaradi česar agencija zelo težko ohranja enak obseg raziskav; poudarja, da je potrebno dodatno financiranje, zlasti da se zagotovi izvedba vseevropskih raziskav javnega mnenja in omogoči dodatne dejavnosti v zvezi z delom na črno ter vključevanjem beguncev in migrantov na trg dela;

25.  ponovno poudarja, da so pilotni projekti in pripravljalni ukrepi zelo koristna orodja za spodbujanje novih dejavnosti in politik na področju zaposlovanja in socialne vključenosti; poudarja, da je bilo več zamisli Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve v preteklosti uspešno uresničenih v obliki pilotnih projektov ali pripravljalnih ukrepov; poziva Komisijo, naj pri izbiri pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov z evropsko dodano vrednostjo ohrani netradicionalen pristop; zato meni, da bo ta odbor v letu 2018 še naprej uporabljal te instrumente; spodbuja uporabo celotne razlike do zgornje meje v vseh razdelkih; poziva, naj Komisija Parlament redno in podrobno seznanja z najnovejšimi informacijami o različnih fazah izvajanja pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov; poziva Komisijo, naj pri izvajanju pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov spoštuje njihovo vsebino, o kateri sta se dogovorila Parlament in Svet in jo potrdila.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	12.6.2017
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	40 5 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Guillaume Balas, Brando Benifei, Mara Bizzotto, Vilija Blinkevičiūtė, David Casa, Martina Dlabajová, Arne Gericke, Marian Harkin, Czesław Hoc, Agnes Jongerius, Jan Keller, Ádám Kósa, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Kostadinka Kuneva, Jérôme Lavrilleux, Thomas Mann, Dominique Martin, Emilian Pavel, João Pimenta Lopes, Georgi Pirinski, Marek Plura, Terry Reintke, Sofia Ribeiro, Robert Rochefort, Anne Sander, Sven Schulze, Jutta Steinruck, Romana Tomc, Yana Toom, Renate Weber, Tatjana Ždanoka
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Maria Arena, Heinz K. Becker, Deirdre Clune, Tania González Peñas, Dieter-Lebrecht Koch, Marju Lauristin, Edouard Martin, Joachim Schuster, Csaba Sógor, Michaela Šojdrová, Helga Stevens, Ivo Vajgl, Flavio Zanonato
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Isabella De Monte

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

40	+
ALDE EPP Green/EFA GUE/NGL S&D	Martina Dlabajová, Marian Harkin, Robert Rochefort, Yana Toom, Ivo Vajgl, Renate Weber Heinz K. Becker, David Casa, Deirdre Clune, Dieter-Lebrecht Koch, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Ádám Kósa, Jérôme Lavrilleux, Thomas Mann, Marek Plura, Sofia Ribeiro, Anne Sander, Sven Schulze, Michaela Šojdrová, Csaba Sógor, Romana Tomc Terry Reintke, Tatjana Ždanoka Tania González Peñas, Kostadinka Kuneva, João Pimenta Lopes Maria Arena, Guillaume Balas, Brando Benifei, Vilija Blinkevičiūtė, Isabella De Monte, Agnes Jongerius, Jan Keller, Marju Lauristin, Edouard Martin, Emilian Pavel, Georgi Pirinski, Joachim Schuster, Jutta Steinruck, Flavio Zanonato

5	-
ECR ENF	Arne Gericke, Czesław Hoc, Helga Stevens Mara Bizzotto, Dominique Martin

0	0

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

• [1]  Marca 2017 je brezposelnost mladih znašala 17,2 % v EU28 in 19,4 % v evroobmočju, medtem ko je marca 2016 znašala 19,1 % oziroma 21,3 % – Eurostat, 2. maj 2017: http://ec.europa.eu/eurostat/documents/2995521/8002525/3-02052017-AP-EN.pdf/94b69232-83a9-4011-8c85-1d4311215619
• [2]  Posebno poročilo št. 5/2017: Brezposelnost mladih – ali so politike EU prinesle spremembe?, str. 8

MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (9.6.2017)

za Odbor za proračun

o mandatu za trialog o predlogu proračuna za leto 2018
(2017/2043(BUD))

Pripravljavec mnenja: Daniel Dalton

POBUDE

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  opozarja, da je enotni trg osrednji cilj gospodarskega sodelovanja in ključni element gospodarske rasti v EU;

2.  poziva Komisijo, naj nameni ustrezna sredstva za vzpostavitev enotnega digitalnega trga in uvedbo vseh ukrepov, ki jih predvideva;

3.  poudarja, da je dobro delujoč, tesno povezan in poenoten enotni trg s pravičnim okoljem za potrošnike ter mala in srednja podjetja temelj za povečanje konkurenčnosti EU, in poziva, naj se zagotovi dovolj proračunskih sredstev, da bi bilo mogoče podpreti prehod v digitalno dobo, pa tudi procesa internacionalizacije in ponovne industrializacije evropske industrije ter malih in srednjih podjetij;

4.  meni, da je potrošniška politika horizontalna prednostna naloga, za katero je treba zagotoviti dovolj sredstev; poziva Komisijo in države članice, naj naredijo vse, kar je v njihovi moči, da bi povečale seznanjenost, ozaveščenost potrošnikov in opolnomočenje v zvezi s potrošniško politiko, varnostjo proizvodov in tržnim nadzorom, zlasti na digitalnem enotnem trgu, ter v različnih politikah EU podprle interese potrošnikov;

5.  poudarja velik potencial rasti za prost pretok storitev, ki je še vedno premalo uveljavljen na enotnem trgu, in poziva k pobudam, s katerimi bi spodbudili čezmejno trgovino s storitvami, ki ostaja v številnih sektorjih storitev premalo razvita zaradi negotovosti in upravne zapletenosti ter pomanjkanja dobro strukturiranih mehanizmov sodelovanja med državami članicami; meni, da morajo vse nove pobude obravnavati zlasti te ovire;

6.  opozarja, da je treba podpirati carinsko politiko EU, in poudarja, da sta poenostavitev carinskih postopkov in učinkovito uveljavljanje carinskih sistemov izjemno pomembna za boj proti goljufijam in mednarodnemu kriminalu ter za spodbujanje konkurenčnosti; poudarja, da je treba za zagotovitev hitrega izvajanja carinskega zakonika Unije in uvedbo vseh interoperabilnih sistemov IT iz zakonika v državah članicah nameniti dovolj proračunskih sredstev;

7.  izpostavlja osrednjo vlogo malih in srednjih podjetij ter mikropodjetij v gospodarstvu EU in poudarja, da jim je treba zagotoviti: učinkovito financiranje za inovacije, širitev, internacionalizacijo in dostop do tretjih trgov, da bi bilo mogoče povečati njihovo konkurenčnost v mednarodnem merilu; večjo podporo v procesu sprejemanja poslovnih modelov krožnega gospodarstva; pomoč in spremstvo v obdobju digitalne preobrazbe gospodarstva ter podporo pri izkoriščanju priložnosti, ki jih ta prinaša; poudarja, da je treba za program COSME in Evropsko podjetniško mrežo nameniti ustrezna proračunska sredstva;

8.  poudarja, kako pomembni so standardi za tržno konkurenčnost EU; poudarja, kako pomembno je sodelovanje potrošnikov in deležnikov v procesu standardizacije; opozarja, da je treba dejavnostim evropskih organizacij za standardizacijo zagotoviti ustrezno finančno podporo;

9.  poziva k okrepitvi orodij enotnega trga, ki potrošnike in podjetja ozaveščajo o pravilih notranjega trga, jim omogočajo uveljavljanje pravic ter spodbujajo tesnejše sodelovanje med ustreznimi nacionalnimi organi, in zlasti poudarja, kako pomembno je še naprej zagotavljati sredstva za SOLVIT in FinNet ter mrežo evropskih centrov za potrošnike, da bi podprli njeno misijo seznanjanja evropskih državljanov o njihovih potrošniških pravicah;

10.  spodbuja Komisijo, naj poveča sredstva v okviru programa Obzorje 2020 in EFSI, da bi tako izboljšali delovanje notranjega trga in podprli evropska podjetja, ki dajejo prednost vključenosti, ustvarjanju delovnih mest, raziskavam in inovacijam.

11.  poudarja, da bi morala biti politika enotnega trga prednostna naloga v sklopu prizadevanj za boljšo uporabo proračunskih sredstev in da bi bilo treba tudi na drugih področjih poiskati ustrezne prihranke, s čimer bi bilo mogoče izpolniti zaveze v zvezi s porabo.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	8.6.2017
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	30 2 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Dita Charanzová, Carlos Coelho, Anna Maria Corazza Bildt, Daniel Dalton, Nicola Danti, Evelyne Gebhardt, Sergio Gutiérrez Prieto, Robert Jarosław Iwaszkiewicz, Liisa Jaakonsaari, Antonio López-Istúriz White, Morten Løkkegaard, Jiří Pospíšil, Virginie Rozière, Christel Schaldemose, Olga Sehnalová, Igor Šoltes, Ivan Štefanec, Catherine Stihler, Róża Gräfin von Thun und Hohenstein, Mylène Troszczynski, Anneleen Van Bossuyt
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Lucy Anderson, Pascal Arimont, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Kaja Kallas, Julia Reda, Marc Tarabella, Lambert van Nistelrooij, Sabine Verheyen
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Georges Bach, Peter Jahr, Markus Pieper

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

30	+
ALDE	Dita Charanzová, Kaja Kallas, Morten Løkkegaard
ECR	Daniel Dalton, Anneleen Van Bossuyt
PPE	Pascal Arimont, Georges Bach, Carlos Coelho, Anna Maria Corazza Bildt, Peter Jahr, Antonio López-Istúriz White, Markus Pieper, Jiří Pospíšil, Ivan Štefanec, Róża Gräfin von Thun und Hohenstein, Sabine Verheyen, Lambert van Nistelrooij
S&D	Lucy Anderson, Nicola Danti, Evelyne Gebhardt, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Sergio Gutiérrez Prieto, Liisa Jaakonsaari, Virginie Rozière, Christel Schaldemose, Olga Sehnalová, Catherine Stihler, Marc Tarabella
VERT/ALE	Julia Reda, Igor Šoltes

2	-
EFDD	Robert Jarosław Iwaszkiewicz
ENL	Mylène Troszczynski

0	0

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (1.6.2017)

za Odbor za proračun

o proračunu 2018 – mandat za trialog
(2017/2043(BUD))

Pripravljavec mnenja: Tibor Szanyi

POBUDE

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja pomen kmetijstva in razvoja podeželja pri uresničevanju ključnih ciljev in prednostnih nalog, kot so prehranska varnost, ustvarjanje delovnih mest, trajnostno upravljanje naravnih virov, inovacije in ozemeljsko ravnovesje, ter da sta kmetijstvo in razvoj podeželja zaradi skupne narave te politike pomemben del splošnega proračuna EU; priznava vlogo skupnega upravljanja pri izvajanju skupne kmetijske politike; opozarja, da se poraba za kmetijstvo zmanjšuje v relativnem smislu, čeprav so bile hkrati temu področju dodeljene nove naloge pri blažitvi podnebnih sprememb in zagotavljanju javnih dobrin, in zdaj zajema približno 38 % proračuna EU; zato poziva, da proračun za kmetijstvo ostane vsaj na trenutni ravni, da bo lahko ta sektor tudi v prihodnje uresničeval ključne cilje, zlasti ker kmetijski sektor pogosto prizadenejo krize, ki zahtevajo proračunski odziv; ugotavlja, da mora imeti stabilnost prihodkov prednost;

2.  poziva države članice, naj v celoti izkoristijo programska orodja, ki so na voljo za kmetijstvo in razvoja podeželja v sedanjem obdobju financiranja; poziva Komisijo, naj tudi v prihodnje skrbi za nemoteno izvajanje teh programov;

3.  poudarja, da bi morala Komisija poskrbeti za zanesljivo oceno potreb kmetijstva v sklopu razdelka 2; zahteva, da se vsa razpoložljiva rezerva v razdelku 2 predvidi za kmetijski sektor, ne glede na druge politične prednostne naloge, in da se ta rezerva zavaruje in ohrani tudi v prihodnjem večletnem finančnem okviru; poziva k dosledni uporabi načela, da vsi prihodki, ustvarjeni s kmetijstvom, ostanejo v proračunu za kmetijstvo;

4.  opozarja na pomembno vlogo krizne rezerve; vztraja, da se sredstva iz proračuna za leto 2017, ki so bila dodeljena v rezervo za krizne razmere v kmetijskem sektorju prek mehanizma finančne discipline in niso bila porabljena, v proračunu za leto 2018 v celoti namenijo za neposredna plačila v skladu s členom 26(5) Uredbe (EU) št. 1306/2013, saj bistveno prispevajo k zmanjšanju finančnih izgub, ki so posledica kriz v tem sektorju;

5.  ugotavlja, da je bilo evropsko kmetijstvo v zadnjih letih večkrat podvrženo krizam; zato poziva Komisijo, naj premisli o obstoječem sistemu rezervo za krizne razmere ter oblikuje nov instrument, ki bo omogočal hitro politično posredovanje ob krizah in se za svoje financiranje ne bo opiral na letni mehanizem finančne discipline;

6.  ugotavlja, da točke iz svežnja „omnibus“ povečujejo potencial za izvrševanje in bi jih bilo treba ustrezno upoštevati v proračunu za leto 2018; poudarja, da bi bilo treba proračun izvrševati v skladu z večjim potencialom te poenostavitve; poziva da se zagotovijo zadostna sredstva, da bo mogoče uvesti vse elemente poenostavitve skupne kmetijske politike; poudarja, da bi morala ta poenostavitev skupne kmetijske politike zagotoviti tudi nadaljnje zmanjšanje stopenj napake pri uporabi sredstev, pozitivne spremembe pa bi morale pomeniti tudi, da je sistem za končne uporabnike preprostejši; podpira vse korake na poti k pristopu, ki bo temeljil na uspešnosti;

7.  poziva Komisijo in države članice, naj začnejo pravočasno spremljati precejšnje nihanje cen kmetijskih proizvodov, saj to neugodno vpliva na prihodke kmetov, in naj se po potrebi odzivajo hitro in učinkovito ter kmetom zagotovijo možnost, da se neposredno borijo proti tej nestanovitnosti cen;

8.  meni, da klavzula o aktivnih kmetih iz člena 9 Uredbe (EU) št. 1307/2013 odpravlja morebitno tveganje izgube ugleda, povezano s sredstvi EU; poziva Komisijo, naj zagotovi enotno uporabo meril iz klavzule o aktivnih kmetih, da bi zagotovila preprostejšo in hkrati zanesljivejšo identifikacijo teh kmetov; poudarja, kako pomembno je, da aktivni kmetje izpolnjujejo ta merila za namene dodeljevanja sredstev EU;

9.  poudarja, da bi morala biti poenostavitev skupne kmetijske politike skladna s potrebnimi proračunskimi sredstvi, da bi lahko ta politika uresničevala svoj celotni potencial in izpolnjevala ključne cilje in prednostne naloge;

10.  vztraja, da se ohranijo pobude za mlade kmete, saj podpirajo inovacije in menjavo generacij;

11.  opozarja na še vedno trajajoča neravnovesja v verigi preskrbe s hrano, v kateri je položaj primarnih proizvajalcev občutno šibkejši od položaja drugih akterjev; zato poziva Komisijo, naj okrepi vlogo kmetov v verigi preskrbe s hrano s spodbujanjem ustanavljanja in krepitvijo organizacij proizvajalcev in zadrug ter s podpiranjem sodelovanja med proizvajalci in trgovci, kratkih dobavnih verig in kakovostnih lokalnih blagovnih znamk kot nizom ukrepov za odpravo nepoštenih trgovinskih praks, ter naj ukrepa za izboljšanje preglednosti cen in marž v verigi preskrbe s hrano; izpostavlja stališče Parlamenta o nepoštenih trgovinskih praksah in opozarja, da je že večkrat zahteval sprejetje zakonodaje EU v zvezi s tem; poudarja, da je treba nujno pojasniti pravila o organizacijah proizvajalcev, da se omogočita uspešno delovanje in uporaba razpoložljivih sredstev;

12.  pozdravlja zanimanje proizvajalcev ter organizacij in združenj proizvajalcev za promocijsko politiko, sprejeto z Uredbo (EU) št. 1144/2014; ugotavlja pa, da so deležniki izrazili pomisleke glede dostopnosti programov, zlasti za mala in srednja podjetja v sektorju; poziva Komisijo, naj začne temeljito oceno promocijske politike in razmisli o povečanju njenega proračuna;

13.  poudarja strokovno znanje lokalnih akcijskih skupin pri organizaciji programov za razvoj podeželja; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo nemoteno izvajanje pristopov, temelječih na skupnostih, in zahteva, da se jim dodelijo večja finančna sredstva;

14.  vztraja, da se rezervirajo zadostna sredstva za nadzor prehranske verige, s posebnim poudarkom na trgovinskih odnosih in enaki vsebnosti hranil v živilih po vsej EU;

15.  meni, da bi bilo treba dodatno analizirati, izkoriščati in spodbujati priložnosti, ki jih nudijo „pametne“ rešitve; poudarja, da bi morale te „pametne“ rešitve ohranjati skladnost s cilji politik na področju okolja, podnebja in biotske raznovrstnosti, poskrbeti za tesno sodelovanje z ustreznimi deležniki iz vseh držav članic ter spodbujati in podpirati pobude, prilagojene potrebam majhnih kmetij brez ekonomij obsega, da bi lahko imele koristi od novih tehnologij; ugotavlja, da integrirane „pametne“ rešitve – na primer pametne vasi, precizno kmetovanje, digitalizacija, ekonomija delitve in krožno gospodarstvo ter socialne pobude – lahko prispevajo h kmetijstvu in splošni blaginji na podeželju; poudarja, da se je treba posvetiti vasem, da se zagotovi, da bo podeželje lahko gospodarsko preživelo ter da bo privlačno in okoljsko trajno za življenje; pozdravlja obstoječe in prihodnje projekte, osredotočene na „pametne“ rešitve; poziva Komisijo, naj načrtuje financiranje za „pametne“ pristope v luči reforme skupne kmetijske politike in izjave 2.0 iz Corka; poziva, da sredstva, predvidena za raziskave in inovacije v agroživilskem sektorju, ostanejo v celoti razpoložljiva;

16.  je prepričan, da je potrebna finančna podpora za obsežnejše uvajanje pametnih in inovativnih rešitev v kmetijskem sektorju, saj dokazano koristijo okolju in prispevajo k učinkovitosti kmetijstva;

17.  pozdravlja ustanovitev novih opazovalnih skupin za trg za kmetijske rastline in sladkor; priznava prizadevanja Komisije, da bi nadaljevala reformo in tako dodatno podprla sektor sadja in zelenjave; meni, da bi bile skupine proizvajalcev in morebitna opazovalnica, ki bi pokrivala ta sektor, skupaj z organizacijami in opazovalnico sektorja za mleko in meso, koristne za zagotavljanje točnih in pravočasnih informacij; ugotavlja, da tržne opazovalnice lahko prispevajo k preglednosti kmetijskih trgov, saj ponujajo natančnejši pregled nad sektorji;

18.  poudarja, da so bili pilotni projekti v zadnjih letih pomembni za sektorja kmetijstva in razvoja podeželja; poziva k nadaljnjemu podpiranju teh projektov, zlasti tistih, ki se izvajajo in so se izkazali kot zelo uspešni, k posvečanju zadostne pozornosti širjenju najboljših praks in pridobljenih izkušenj ter k vključevanju uspešnih pristopov; poziva Komisijo, naj opravi naknadno oceno učinkovitosti in koristi teh pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov;

19.  se zaveda vloge finančnih sredstev pri blaženju morebitnih posledic nestanovitnosti cen; ugotavlja tudi, da je orodje za stabilizacijo prihodkov v posameznih sektorjih na osnovi vzajemnega sklada primeren pristop; nadalje vztraja, da bi bilo treba nekatere posebne kmetijske podsektorje in pobude, kot sta čebelarstvo in program za razdeljevanje sadja in mleka v šolah, ohraniti v središču pozornosti;

20.  poziva, naj se nameni dovolj sredstev za raziskave ter veterinarske in fitosanitarne ukrepe EU; poudarja, da zaenkrat odobrena proračunska sredstva v višini 20 milijonov EUR za veterinarske in fitosanitarne ukrepe morda ne bodo zadostovala za kritje povečanega števila epidemij, kot so med drugimi aviarna influenca, afriška prašičja kuga, vozličasti dermatitis, novi izbruhi okužb z bakterijo Xylella fastidiosa ter vdora azijskega sršena (Vespa velutina) in krompirjeve vešče (Tecia solanivora); ugotavlja, da bi bilo treba ohraniti tudi druga orodja za obvladovanje tveganj v primerih okoljskih nesreč, nevarnosti, povezanih s trgi, ali nihanja prihodkov; poziva, da se obstoječi tržni standardi posodobijo, da se prepreči nepotrebne finančne izgube za proizvajalce;

21.  vztraja, da je treba rezervirati sredstva za nadomestilo gospodarskih izgub, ki so jih utrpeli kmetje zaradi tržne krize ter sanitarnih oziroma fitosanitarnih kriz, kot je bila okužba z bakterijo Xylella fastidiosa, in ponavlja, da je treba za to uporabiti razpoložljivo rezervo v razdelku 2 v povezavi z razdelkom 3; vztraja, da bi moralo nadomestilo za izkoreninjenje bolezni kriti tudi obnovo kmetijskih ekosistemov, vključno z živo in zdravo prstjo, vzpostavitev odporne biotske raznovrstnosti, zlasti z zagotovitvijo genetske raznolikosti sadilnega materiala, kar naj bi v najboljšem primeru pomenilo tudi odpornost na bolezni in škodljivce, da bi bili ti kmetijski ekosistemi v prihodnosti manj ranljivi;

22.  meni, da je treba upoštevati posledice izstopa Združenega kraljestva iz EU in nadaljevanja ruskega embarga za kmetijski sektor;

23.  poudarja, da bi lahko imel izstop Združenega kraljestva iz EU občutne finančne posledice za prihodnji večletni finančni okvir; poudarja tudi, da bi te finančne posledice lahko skupno kmetijsko politiko, pri kateri gre za skupno evropsko politiko, ki se financira pretežno iz proračuna EU, prizadele veliko bolj kot druge politike, saj je državna pomoč dovoljena zgolj v zelo omejenem obsegu; zato vztraja pri reviziji proračuna za skupno kmetijsko politiko, ki mora vključevati razmislek o možnosti povečanja proračuna za to politiko, da bi se upoštevale tržne pomanjkljivosti in krize.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU ZA MNENJE

Datum sprejetja	30.5.2017
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	31 0 3
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	John Stuart Agnew, Clara Eugenia Aguilera García, Eric Andrieu, Daniel Buda, Matt Carthy, Viorica Dăncilă, Michel Dantin, Paolo De Castro, Albert Deß, Herbert Dorfmann, Norbert Erdős, Edouard Ferrand, Luke Ming Flanagan, Beata Gosiewska, Martin Häusling, Esther Herranz García, Jan Huitema, Peter Jahr, Ivan Jakovčić, Jarosław Kalinowski, Elisabeth Köstinger, Zbigniew Kuźmiuk, Philippe Loiseau, Ulrike Müller, Maria Noichl, Marijana Petir, Bronis Ropė, Maria Lidia Senra Rodríguez, Ricardo Serrão Santos, Tibor Szanyi, Marc Tarabella, Marco Zullo
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Bas Belder, Franc Bogovič, Hannu Takkula

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

31	+
ALDE	Ulrike Müller, Hannu Takkula
ECR	Bas Belder, Beata Gosiewska, Zbigniew Kuźmiuk
EFDD	Marco Zullo
ENF	Edouard Ferrand, Philippe Loiseau
GUE/NGL	Matt Carthy, Luke Ming Flanagan
PPE	Franc Bogovič, Daniel Buda, Michel Dantin, Albert Deß, Herbert Dorfmann, Norbert Erdős, Esther Herranz García, Peter Jahr, Jarosław Kalinowski, Elisabeth Köstinger, Marijana Petir
S&D	Clara Eugenia Aguilera García, Eric Andrieu, Paolo De Castro, Viorica Dăncilă, Maria Noichl, Ricardo Serrão Santos, Tibor Szanyi, Marc Tarabella
Verts/ALE	Martin Häusling, Bronis Ropė

0	-

3	0
ALDE	Jan Huitema
EFDD	John Stuart Agnew
GUE/NGL	Maria Lidia Senra Rodríguez

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje (31.5.2017)

za Odbor za proračun

o mandatu za trialog o predlogu proračuna za leto 2018
(2017/2043(BUD))

Pripravljavec mnenja: Morten Løkkegaard

POBUDE

Odbor za kulturo in izobraževanje poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  obžaluje dejstvo, da je dodatek za program Erasmus+ v višini 200 milijonov EUR, ki je bil predlagan v okviru revizije večletnega finančnega okvira za obdobje 2017–2020, Svet zmanjšal na 100 milijonov EUR, pri čemer je bilo leta 2017 že dodeljenih 50 milijonov EUR; opozarja, da bi bilo treba ta sredstva uporabiti v okviru politike, kateri so bila dodeljena, saj Erasmus+ ostaja glavna strateška naložba v mlade v Evropi;

2.  ugotavlja, da predlagano financiranje za novo evropsko solidarnostno enoto v veliki meri temelji na programih Erasmus+ (v letu 2017 približno 58 milijonov EUR) in Evropa za državljane (približno 3,5 milijona EUR na leto) ter Programu Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije (14,2 milijona na leto); ugotavlja tudi, da razlikovanje med sklopoma prostovoljstva in poklicnih dejavnosti ni jasno, zato utegne biti uspešnost obstoječega programa evropske prostovoljske službe ogrožena; vztraja, da sta za nove pobude potrebni nova pravna podlaga in jasno oblikovana politika, uskladiti pa jih je treba z drugimi programi; poudarja, da prihodnja vzpostavitev evropske solidarnostne enote ne sme ogroziti financiranja za prednostne izobraževalne in kulturne programe; poudarja tudi, da pobuda ne razlikuje jasno med prostovoljskimi dejavnostmi in zaposlitvami, s čimer bi preprečili nadomeščanje potencialno kakovostnih delovnih mest z neplačanim prostovoljnim delom;

3.  glede na nove družbene izzive v Evropi ugotavlja, da je treba izboljšati evropski pristop k skupnim evropskim izzivom, in sicer s podporo za obsežne inovacijske projekte na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine, ki jih izvajajo mreže evropske civilne družbe; poudarja, da bi to lahko dosegli tako, da bi del skupnih sredstev programa Erasmus+ za financiranje ključnega ukrepa 2 (sodelovanje za inovacije in izmenjavo dobre prakse) namenili centraliziranim ukrepom;

4.  ugotavlja, da je treba povečati operativno podporo evropskim mrežam v okviru ključnega ukrepa 3 (podpora reformi politike), da bi izboljšali promocijo in širitev priložnosti, ki jih nudi program Erasmus+;

5.  priznava pomen množičnega športa za širjenje osrednjih evropskih vrednot, kot so udeležba državljanov, demokracija, sodelovanje, človekove pravice, prostovoljstvo in enakost; poziva k večjim sinergijam med kulturo in športom ter zunanjimi programi EU; poziva zlasti k temu, da se v te programe vključijo pobude in proračunske vrstice za kulturne in športne dejavnosti, vključno z množičnim športom in njegovo vlogo v zunanjih odnosih; poziva k ohranitvi športnega poglavja programa Erasmus+ in financiranja posebnih letnih prireditev;

6.  pozdravlja pobude Komisije, ki je v sklopu programov Erasmus+ in Ustvarjalna Evropa izvedla posebne javne razpise za projekte, namenjene beguncem; poziva jo, naj te razpise oceni in objavlja tudi v prihodnje ter za to nameni več finančnih sredstev, da bo zadostila večjim potrebam in omogočila v prihodnost usmerjeno politiko za naslednji večletni finančni okvir;

7.  poudarja, da imata podprogram Kultura v okviru programa Ustvarjalna Evropa in program Evropa za državljane še naprej nizki stopnji uspešnosti projektov (tj. 11 % in 16 % leta 2016), kar povzroča nezadovoljstvo med kandidati in ovira delovanje programov; poziva, naj se tema programoma leta 2018 dodeli več sredstev, da bi zagotovili učinkovito doseganje ciljev; pozdravlja prizadevanje institucij EU v zadnjih letih, da bi zmanjšale zaostanke pri izplačilih; poudarja, da zamude pri dokončni pripravi pogodb med ustreznimi organi in upravičenci kot tudi pozna plačila ogrožajo polno izvajanje programov s strani Komisije;

8.  poziva k večjim sinergijam med kulturnimi in izobraževalnimi programi ter Evropskim skladom za strateške naložbe (EFSI) in evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi, zlasti Evropskim socialnim skladom; poziva Evropsko investicijsko banko, naj razmisli o tem, da bi kulturnemu in ustvarjalnemu sektorju namenila večji delež financiranja iz EFSI, saj lahko informacije o možnostih financiranja iz tega sklada širita v večjem obsegu in bolje kot drugi sektorji; poziva Komisijo, naj spodbuja vezi med jamstvenim instrumentom za kulturni in ustvarjalni sektor ter EFSI, da bi zagotovili namenu ustrezna posojila za kulturni in ustvarjalni sektor, podprli kulturni in ustvarjalni sektor ter tako spodbudili rast; pozdravlja predlog v zvezi z EFSI 2.0, da se okrepi vloga Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe, in je seznanjen z njegovim precejšnjim potencialom kot vir informacij pri morebitni združitvi sredstev EU in oblikovanju naložbenih platform, ki bi lahko zagotovile bolj uravnoteženo sektorsko in geografsko pokritost;

9.  pozdravlja dogovor v zvezi z evropskim letom kulturne dediščine 2018 s proračunom 7 milijonov EUR v letu 2018, pri čemer so 4 milijoni EUR nova denarna sredstva; ponavlja, da financiranje za evropsko leto kulturne dediščine ne sme negativno vplivati na program Ustvarjalna Evropa, v skladu z izjavama Sveta in Komisije, oziroma na program Evropa za državljane;

10.  opominja na odlično delo Euraneta+, pomen neodvisnega novinarskega poročanja o zadevah EU, ki ga zagotavlja ta vseevropska radijska mreža, in na njene uspehe pri boljšem obveščanju državljanov EU; pozdravlja pozitivna prizadevanja, da bi našli začasno rešitev za njegovo nadaljevanje; spodbuja Komisijo, naj zagotovi trajnost te mreže po letu 2018, in sicer naj poskrbi za večletno financiranje v prihodnjih letih, ki se bo odražalo z uvedbo posebne proračunske vrstice in njeno vključitvijo v naslednji večletni finančni okvir;

11.  poudarja potencial pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov kot sredstev za preizkušanje ukrepov na področjih politik EU in uvedbo novih inovativnih pobud, ki utegnejo postati dolgoročni ukrepi EU; je seznanjen z uspehom pripravljalnega ukrepa Nova podoba Evrope, ki poteka zadnje leto; poudarja, da se je ta pobuda izkazala za dragoceno, saj je spodbudila razpravo in sveže razmišljanje med mladimi o izzivih, s katerimi se sooča EU; ob upoštevanju teh izzivov poziva, naj se pobuda nadaljuje prek mladinskega poglavja programa Erasmus+;

12.  želi spomniti, da sta program jamstva za mlade in pobuda za zaposlovanje mladih ključni orodji za reševanje trdovratnega problema visoke stopnje brezposelnosti med mladimi, in poziva k njunemu nenehnemu izboljševanju ter občutnemu povečanju njunega proračuna; je seznanjen z ugotovitvami Evropskega računskega sodišča iz poročila o jamstvu za mlade; poudarja, da je potrebnih več naložb, strukturnih reform, ki bodo povečale rast, in usklajevanja socialnih politik, da bo mogoče na trajnosten način podpreti kakovosten prehod mladih na trg dela;

13.  pozdravlja nenehen razvoj nagrade LUX v model, temelječ na sodelovanju vseh državljanov EU, kot tudi prvo leto delovanja Hiše evropske zgodovine in uspeh Parlamentariuma, ki je presegel vsa pričakovanja; poziva, da se za ta odlična sredstva komuniciranja z državljani EU zagotovi temelj za večletno financiranje;

14.  spominja na sklep Parlamenta v postopku priprave njegovega proračuna za leto 2017, namreč da se ustanovi služba za tolmačenje vseh plenarnih razprav v mednarodni znakovni jezik, in poziva upravo, naj ta sklep uresniči brez nadaljnjega odlašanja;

15.  poudarja, da bi bilo treba za večletne finančne okvire po letu 2020 uvesti sistem dejanskih in stalnih lastnih sredstev, da bo mogoče izboljšati kronično slabo uspešnost nekaterih programov EU, ki je posledica nezadostnega financiranja, in zagotoviti proticiklično funkcijo proračuna EU.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	30.5.2017
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	20 2 4
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Andrea Bocskor, Nikolaos Hundis (Nikolaos Chountis), Silvia Costa, María Teresa Giménez Barbat, Jorgos Gramatikakis (Giorgos Grammatikakis), Petra Kammerevert, Svetoslav Hristov Malinov, Luigi Morgano, Momčil Nekov (Momchil Nekov), John Procter, Michaela Šojdrová, Helga Trüpel, Sabine Verheyen, Bogdan Brunon Wenta, Teodoros Zagorakis (Theodoros Zagorakis), Bogdan Andrzej Zdrojewski, Milan Zver, Krystyna Łybacka
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Santiago Fisas Ayxelà, Dietmar Köster, Zdzisław Krasnodębski, Morten Løkkegaard, Martina Michels, Remo Sernagiotto
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Josep-Maria Terricabras, Kazimierz Michał Ujazdowski

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

20	+
ALDE PPE   S&D   Verts/ALE	María Teresa Giménez Barbat, Morten Løkkegaard Andrea Bocskor, Santiago Fisas Ayxelà, Svetoslav Hristov Malinov, Sabine Verheyen, Bogdan Brunon Wenta, Teodoros Zagorakis (Theodoros Zagorakis), Bogdan Andrzej Zdrojewski, Milan Zver, Michaela Šojdrová Silvia Costa, Jorgos Gramatikakis (Giorgos Grammatikakis), Petra Kammerevert, Dietmar Köster, Luigi Morgano, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Krystyna Łybacka   Josep-Maria Terricabras, Helga Trüpel

2	-
ECR	John Procter, Remo Sernagiotto

4	0
ECR GUE/NGL	Zdzisław Krasnodębski, Kazimierz Michał Ujazdowski Nikolaos Hundis (Nikolaos Hundis (Nikolaos Chountis)), Martina Michels

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov (9.6.2017)

za Odbor za proračun

o mandatu za trialog o predlogu proračuna za leto 2018
(2017/2043(BUD))

Pripravljavka mnenja: Constance Le Grip

POBUDE

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker je v skladu s členoma 2 in 3(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) enakost žensk in moških temeljna vrednota EU in eden njenih ciljev in ker v skladu s členom 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) Evropska unija v vseh svojih dejavnostih spodbuja enakost žensk in moških; ker sta vključevanje enakosti spolov in priprava proračuna ob upoštevanju vidika spola pomembni orodji za vgraditev tega načela v politike, ukrepe, dejavnosti in razvojne programe EU, da bi spodbudili dejavno udeležbo žensk na trgu dela ter v gospodarskih in socialnih dejavnostih, pa tudi z namenom boja proti diskriminaciji;

B.  ker je bistveno, da program Daphne pri izvajanju programa za pravice, enakost in državljanstvo ohrani čim večjo vlogo; ker mora Komisija upoštevati, da je treba tudi v prihodnje zagotoviti dovolj finančnih sredstev, nemoteno izvajanje ukrepov in predvidljivost financiranja na vseh področjih, zajetih v specifičnih ciljih; ker bi bilo treba povečati proračun za boj proti nasilju nad ženskami, saj je vsaka tretja ženska v EU že doživela nasilje na podlagi spola;

C.  ker so povečevanje konkurenčnosti gospodarstva EU, infrastruktura, dobro financirane raziskave, podpora za razvoj veščin in stalna zavezanost EU krepitvi naložb ključni za zagotavljanje trajnostne rasti in ustvarjanja kakovostnih delovnih mest; ker je treba dodatno povečati potencial žensk in deklet na področju digitalnega gospodarstva in v sektorjih znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike ter informacijske in komunikacijske tehnologije, da bodo dosegle dejansko enakost spolov, premagale stereotipe na podlagi spola ter prispevale h gospodarski rasti in inovacijam;

D.  ker je zdravje osnovni pogoj za gospodarsko blaginjo in ker se lahko z učinkovitimi naložbami v zdravje spodbuja gospodarska rast; ker bi morale usklajene politike in pobude na ravni EU za boj proti neenakosti na področju zdravja in spodbujanje enakosti spolov vključevati tudi ukrepe, s katerimi bi odpravili neenakost pri dostopu do storitev spolnega in reproduktivnega zdravja;

E.  ker je dostop do javnih služb osrednjega pomena za ekonomsko neodvisnost in krepitev vloge žensk, saj ostajajo javne službe za ženske pomemben zaposlitveni sektor;

1.  opozarja, da je vključevanje načela enakosti spolov pravna obveznost, ki izvira neposredno iz pogodb; poziva k uveljavljanju načela enakosti spolov v proračunskem postopku ter uporabo proračunskih odhodkov kot učinkovitega sredstva za spodbujanje enakosti žensk in moških; priporoča, da se oblikuje proračunski načrt za uvedbo vključevanja načela enakosti spolov v institucijah EU, kakor je navedeno v sprejetem pilotnem projektu, in da se v prihodnje doda posebna proračunska vrstica za usklajevanje tega načela v vseh institucijah EU;

2.  poziva EU in države članice, naj sprejmejo ukrepe za ublažitev posledic pravila globalne prepovedi, in sicer z bistvenim povečanjem sredstev za storitve in pravice na področju spolnega in reproduktivnega zdravja, zlasti sredstev, ki so namenjena izrecno zagotavljanju dostopa do kontracepcije ter varnega in zakonitega splava, pri čemer naj uporabijo razvojna sredstva na ravni držav članic in EU, da bi zapolnile finančno vrzel, potem ko bo Trumpova administracija ukinila financiranje vseh tujih organizacij, ki zagotavljajo storitve ter svetovanje o pravicah na področju spolnega in reproduktivnega zdravja;

3.  poziva k povečanju sredstev za uresničevanje ekonomskih pravic žensk in zmanjšanje razlik med spoloma, tudi z uporabo obstoječih instrumentov na ravni EU in držav članic, kot so ocene učinka na enakost spolov; poziva, naj se za javne odhodke pri pripravi proračuna upošteva načelo enakosti spolov, da bi zagotovili enakost žensk in moških ter odpravili vse razlike med spoloma;

4.  poudarja, da je v skladu s členom 8 PDEU spodbujanje enakosti moških in žensk eno temeljnih načel Evropske unije; opozarja, da je treba vprašanje enakosti spolov vključiti v vse politike in ga obravnavati na vseh ravneh proračunskega postopka;

5.  znova poziva, naj se za vsak specifični cilj programa za pravice, enakost in državljanstvo ustvari ločena proračunska vrstica, tudi v luči priprave naslednjega večletnega finančnega okvira, da bi se povečala preglednost uporabe sredstev, zagotovila potrebna sredstva za specifične cilje ter povečala njihova prepoznavnost;

6.  poziva k sprejetju priprave proračuna, ki upošteva enakost spolov, v evropskih strategijah za učinkovitejše spodbujanje enakosti spolov; poudarja, da je treba dodeliti več sredstev za boj proti vsem oblikam nasilja in diskriminacije zoper ženske in dekleta;

7.  poziva države članice, naj za spodbujanje enakosti spolov, še zlasti na področju zaposlovanja, uporabljajo sredstva, ki so na voljo v Evropskem socialnem skladu in Evropskem skladu za regionalni razvoj, pri čemer naj ne zagotavljajo zgolj vključevanja vidika spola, temveč tudi ukrepe, neposredno namenjene ranljivim skupinam žensk, ki ustrezno upoštevajo posledice gospodarske krize, prav tako pa naj opravljajo naložbe v visokokakovostne javne storitve, zlasti z zagotavljanjem ustreznih visokokakovostnih storitev po dostopnih cenah za varstvo otrok, nego starejših in skrb za druge vzdrževane osebe, zahteva pa tudi resnično proračunsko preglednost glede sredstev, namenjenih politikam za enakost spolov (Evropski socialni sklad ter programa Progress in Daphne);

8.  poziva EU, naj v sklopu razvojne pomoči EU prek izobraževalnih in zdravstvenih storitev (zlasti storitev v zvezi s spolnim in reproduktivnim zdravjem in pravicami) spodbuja pravice žensk in enakost spolov, opolnomočenje deklet in politično zastopanost žensk;

9.  poziva, naj se v sklopu programa COSME finančna sredstva dodelijo programom, ki podpirajo podjetništvo žensk, med drugim mala in srednja podjetja, ki jih ustanovijo in vodijo ženske, ter omogočajo in spodbujajo dostop žensk do posojil in lastniškega kapitala;

10.  poudarja, da je treba v sektorje znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike ter informacijske in komunikacijske tehnologije pritegniti več žensk; poudarja, da je treba v okviru Obzorja 2020, Erasmusa+, Evropskega socialnega sklada in pobude za zaposlovanje mladih financirati programe, ki ženskam in dekletom ponujajo kakovostno izobraževanje in usposabljanje ter jih obveščajo o možnostih v sektorjih znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike ter informacijske in komunikacijske tehnologije;

11.  obžaluje dejstvo, da Evropski sklad za strateške naložbe ne vključuje vidika spola, in poudarja, da uspešno gospodarsko okrevanja brez obravnave posledic krize za ženske ni mogoče;

12.  poudarja, kako pomembno vlogo ima Evropski inštitut za enakost spolov pri spodbujanju in krepitvi enakosti spolov, med drugim pri vključevanju načela enakosti spolov v vse politike Unije ter zbiranju relevantnih podatkov in strokovnih mnenj na področju enakosti spolov, vključno z bojem proti nasilju nad ženskami in dekleti; poudarja, da mora inštitut, če želimo, da bo ustrezno uresničil svoje cilje, ostati samostojna namenska enota v institucionalnem okviru EU; poziva k povečanju njegovega proračuna in števila zaposlenih, da bi ustrezno povečali njegovo zmogljivost za pomoč Komisiji s posredovanjem ustreznih podatkov in zagotavljanjem tehnične pomoči na prednostnih področjih, kot je na primer boj proti nasilju na podlagi spola;

13.  poziva Komisijo, naj spodbujanje in izboljševanje storitev v zvezi s spolnim in reproduktivnim zdravjem in pravicami vključi v naslednjo strategijo za javno zdravje.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	8.6.2017
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	14 2 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Daniela Aiuto, Beatriz Becerra Basterrechea, Malin Björk, Vilija Blinkevičiūtė, Antanas Guoga, Anna Hedh, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Florent Marcellesi, Angelika Mlinar, Ernest Urtasun, Jana Žitňanská
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Inés Ayala Sender, Branislav Škripek, Dubravka Šuica
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Patricija Šulin

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

14	+
ALDE	Beatriz Becerra Basterrechea, Angelika Mlinar
EFDD	Daniela Aiuto
GUE/NGL	Malin Björk
PPE	Antanas Guoga, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Dubravka Šuica, Patricija Šulin
S&D	Inés Ayala Sender, Vilija Blinkevičiūtė, Anna Hedh, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández
VERTS/ALE	Florent Marcellesi, Ernest Urtasun

2	-
ECR	Branislav Škripek, Jana Žitňanská

0	0

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

PRILOGA: PISMO ODBORA ZA ZUNANJE ZADEVE

Pismo, ki sta ga David McAllister, predsednik Odbora za zunanje zadeve, in Cristian Dan Preda, član Odbora za zunanje zadeve, 19. junija 2017 poslala Jeanu Arthuisu, predsedniku Odbora za proračun

Prevod

Zadeva:  Prispevek odbora AFET k poročilu o mandatu za proračunski trialog

Spoštovani predsednik!

Ker vaš odbor pripravlja poročilo o mandatu za julijski trialog, vas želiva obvestiti o prednostnih nalogah Odbora za zunanje zadeve (AFET) za proračun EU za leto 2018.

Najprej bi rada izrazila zaskrbljenost, ker zneska obveznosti in plačil v proračunskem razdelku 4 (Evropa v svetu), ki sta se skupaj zmanjšala za več kot pol milijarde evrov, ne bosta zadostovala za nujno potrebne učinkovitejše ukrepe v soseščini EU in širše. Okrepljeni zunanji ukrepi EU, katerim so dodeljeni zadostni viri, so še vedno ključnega pomena za trajnostno in učinkovito odzivanje na številne nujne izzive, s katerimi se sooča Unija, vključno z varnostnimi grožnjami ter migracijsko in begunsko krizo, ki so bile opredeljene kot prednostne naloge proračuna za leto 2017.

Naš odbor je seznanjen s precejšnjim povečanjem razdelka 4 v letu 2017, ki je preseglo zgornjo mejo večletnega finančnega okvira, vendar ta enoletni ukrep še zdaleč ni dovolj, zato ga je treba nadaljevati. Glede na to se ne moremo strinjati, da bi bila razlika do zgornje meje v letu 2018 višja kot 230 milijonov EUR. Sicer poudarjamo, da je pri uporabi sredstev potrebna prilagodljivost, da se poveča zmogljivost EU za odzivanje na krize, vendar ne na račun obstoječih prednostnih področij instrumentov za financiranje zunanjih ukrepov in dolgoročnih politik. Zato je treba dodeliti razliko do zgornje meje in zagotoviti potrebno prilagodljivost z mehanizmi, ki jih ponuja popravljeni večletni finančni okvir.

Po mnenju našega odbora bi morala biti podpora kandidatkam in morebitnim kandidatkam pri sprejemanju in izvajanju političnih, gospodarskih in socialnih reform s ciljem pridružitve tudi v prihodnje prednostna naloga EU. Nedavni politični dogodki na zahodnem Balkanu so vse bolj skrb zbujajoči in zahtevajo takojšnjo pozornost Unije, da ne bi bil ogrožen napredek, dosežen v preteklih desetletjih. Iz tega razloga pozdravljamo pristop na osnovi uspešnosti in se ne strinjamo s predlaganim rezom v znesku skoraj 90 milijonov EUR za podporo političnim reformam v državah na zahodnem Balkanu iz instrumenta za predpristopno pomoč, zaradi česar se bodo razpoložljiva finančna sredstva zmanjšala skoraj za tretjino.

Zagotavljanje zadostne podpore državam v vzhodni in južni soseščini prav tako ostaja ključna politična prednostna naloga odbora AFET. V tem kontekstu povsem podpiramo zavezo z bruseljske konference v aprilu 2017, da se bo povečala pomoč v Siriji, Jordaniji in Libanonu. Glede na strateški pomen sosednjih držav menimo, da se predvideni prispevek v znesku 250 milijonov EUR iz evropskega instrumenta sosedstva v letu 2018 povsem kompenzira z ustreznim povečanjem, da se bomo tako izognili splošnemu zmanjšanju sredstev tega instrumenta. Menimo tudi, da mora EU ohraniti osrednjo vlogo pri podpiranju mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu, Palestinske oblasti in agencije UNRWA.

Glede na dinamični razvoj svetovnih varnostnih in humanitarnih razmer je treba utrditi mehanizme EU za odzivanje na krize, ne pa jih oslabiti. Zato je bistveno, da se sredstva instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru (IcSP) po nepremišljenem rezu v letu 2017 vrnejo na prejšnjo raven in se še povečajo glede na morebitne nove naloge v letu 2018. Zneski v predlogu proračuna so v tem pogledu obetavni in menimo, da so dobra osnova za proračunska pogajanja.

Proračun skupne zunanje in varnostne politike, iz katerega se financirajo civilne misije za obvladovanje kriz, je prav tako pomemben, saj prispeva k miru in varnosti po svetu, zato prosimo, da se ga ne zmanjša. Odbor AFET želi tudi poudariti, da je treba še okrepiti evropski instrument za demokracijo in človekove pravice (EIDHR), med drugim podporo za opazovanje volitev.

V času, ko se kibernetski napadi in dezinformacijske kampanje vse pogosteje uporabljajo za spodkopavanje demokratične ureditve v sosednjih državah in tudi v EU, je izjemno pomembno, da se za boj proti tem grožnjam namenijo zadostna sredstva.

Zadnja pripomba zadeva upravni proračun Evropske službe za zunanje delovanje: obžalujemo, da lanski predlog, da se v skladu z ugotovitvami po pregledu te službe v letu 2013 proračunska vrstica za posebne predstavnike EU iz proračuna za skupno zunanjo in varnostno politiko preseli v proračun te službe, ni bil sprejet. Menimo, da bi morali to vprašanje spet obravnavati, saj bi ta premik prispeval k utrditvi diplomatskih dejavnosti EU, prav tako pa bi ustvaril prihranke na račun učinkovitejše in uspešnejše zunanje politike EU.

Zelo bi bili hvaležni, če bi predloge našega odbora upoštevali v proračunskih pogajanjih.

S spoštovanjem,

David McAllister      Cristian Dan Preda

V vednost:  Siegfried Mureșan, poročevalec o proračunu EU za leto 2018

PRILOGA: PISMO ODBORA ZA MEDNARODNO TRGOVINO

Odbor za mednarodno trgovino

EXPO-COM-INTA D(2017)24538

Siegfried Mureșan

Poročevalec za proračun za leto 2018

Odbor za proračun

Zadeva:  Mandat za trialog o predlogu proračuna za leto 2018

Kot poročevalec Odbora za mednarodno trgovino (INTA) za proračun za leto 2018 vas želim seznaniti s prednostnimi nalogami odbora za leto 2018, o katerih so se 20. marca 2017 dogovorili njegovi koordinatorji.

Kot prvo v odboru INTA menimo, da bi bilo treba s proračunom EU z zadostnimi finančnimi sredstvi podkrepiti dejstvo, da Komisija trgovino opredeljuje kot eno najpomembnejših prednostnih nalog v delovnem programu. Trgovina ni zgolj učinkovit instrument za ustvarjanje rasti in delovnih mest v Evropi, temveč tudi pomembno orodje zunanje politike za krepitev evropskih vrednot po svetu. Trgovina je tudi instrument za stabilizacijo geopolitičnih razmer v bližnjih državah, saj odpira možnosti za boljšo prihodnost in nove trge za lokalne proizvajalce ter ponudi vir neposrednih tujih naložb.

Skupna trgovinska politika bo po pričakovanjih v prihodnje še pomembnejša, če se želimo uspešno spopasti z izzivi, ki jih pred nas postavljajo spreminjajoče se geopolitične razmere. Zaradi trgovinske politike ZDA bi se lahko v različnih regijah odprle nove priložnosti. Poleg tega so zelo ambiciozno zastavljena trgovinska pogajanja, ki jih vodi EU: naj med drugimi omenimo posodobljene sporazume z nekaterimi latinskoameriškimi državami in Turčijo, pogajanja z Mercosurjem, Japonsko, Indonezijo, naložbeni sporazum s Kitajsko, državami AKP, sporazum o trgovini s storitvami (TiSA), delo v okviru WTO. Že vzpostavljena in vsa prihodnja pogajanja bodo še naprej zahtevala precejšni vložek služb Evropske komisije, predvsem GD za trgovino. Proračun za trgovinske dejavnosti je zato treba povečati v zadostni meri, da se bo EU lahko uspešno pogajala in izpolnila ambiciozno zastavljeni program na področju trgovine.

Seveda se trgovinski sporazumi ne končajo tedaj, ko je o njih sklenjen dogovor. Uniji bi brez dvoma koristilo, če bi dovolj sredstev namenila vmesnim in naknadnim ocenam tega, ali tretje države izpolnjujejo obveznosti do EU in sledijo drugim političnim točkam iz trgovinskih sporazumov, kot so človekove pravice ali pravice delavcev. Te ocene bi morale postati pomemben del proračunskih vrstic, povezanih s trgovinskimi dejavnostmi, saj bodo pokazale dejansko učinkovitost trgovinske politike kot celote.

Pomemben instrument v podporo prizadevanjem partnerskih držav za razvoj in širjenje njihove trgovine kot vzvoda za rast in zmanjšanje revščine je pomoč, povezana s trgovino, kot je opredeljena v „Pomoči za trgovino“ EU.

Člani odbora INTA izražajo zaskrbljenost, ker nekateri državljani Unije globalizacijo enačijo z zmanjševanjem evropske storilnosti in izgubo delovnih mest. Za povrnitev zaupanja državljanov mora Komisija vlagati v razvoj učinkovitejše komunikacijske strategije na področju trgovinske politike Unije in prednosti mednarodne trgovine (po zgledu npr. trgovinske in naložbene strategije EU „Trgovina za vse“).

Ob tem želimo poudariti, da bi bilo treba v celoti uporabiti vsa razpoložljiva sredstva EU za spodbujanje internacionalizacije malih in srednjih podjetij. Ta prizadevanja bodo prispevala k zmanjšanju števila brezposelnih in spodbudila socialno kohezijo v EU, saj na mala in srednja podjetja odpade levji delež vseh delovnih mest v EU. Vsi ti instrumenti so že vzpostavljeni, zato bi bila njihova ocena in izboljšanje dobrodošla.

Nazadnje je treba opozoriti, da eden glavnih izzivov za EU ostaja nadzor naših meja. Odbor INTA zato še naprej poudarja, da bi bilo treba evropski sosedski politiki dodeliti zadostna proračunska sredstva in tako našim tesnim partnerjem, zlasti partnerjem v vzhodnem partnerstvu in državam po arabski pomladi, zagotoviti ustrezno tehnično podporo in pomoč. Zlasti v zvezi s temi državami odbor vztraja, da se mora v proračunu Unije odraziti pomen programa makrofinančne pomoči, ki se je izkazal kot izjemno koristen instrument za izkazovanje naše podpore partnericam v težkem finančnem položaju.

S spoštovanjem,

Reimer Böge

PRILOGA: PISMO ODBORA ZA PRORAČUNSKI NADZOR

Odbor za proračunski nadzor

Predsednik

IPOL-COM-CONT D(2017)22966

Jean Arthuis

Predsednik Odbora za proračun

Evropski parlament

Bruselj

Zadeva:  Prispevek Odbora za proračunski nadzor v zvezi z mandatom za trialog o proračunu za leto 2018

Spoštovani g. Arthuis,

Odbor za proračunski nadzor poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svojem mandatu za proračunski trialog upošteva naslednje pomisleke:

1.  Odbor je seznanjen, da je bil konec leta 2016 neobičajni zaostanek pri izplačilih postopoma, vendar v celoti odpravljen, kot je bilo določeno v plačilnem načrtu, dogovorjenem s Parlamentom in Svetom leta 2015, in da so razpoložljiva proračunska sredstva prvič po letu 2010 več kot zadostovala za obstoječe potrebe.

2.  Odbor je kljub temu zelo zaskrbljen, saj so se do konca leta 2016 močno povečale neporavnane obveznosti (RAL) – za več kot 21 milijard EUR v primerjavi z letom 2015, kar je dvakrat toliko, kot je bilo prvotno pričakovano – in dosegle 238 milijard EUR. Poudarja, da je to predvsem posledica dejstva, da so države članice predložile zelo malo zahtevkov za izplačilo za obdobje 2014–2020.

3.  Odbor opozarja, da utegne to škodovati učinkovitosti evropskih strukturnih in investicijskih skladov, saj v nekaterih državah članicah prispevki, za katere še niso bili vloženi zahtevki za izplačilo, skupaj z zahtevanim sofinanciranjem presegajo 15 % vse javne porabe, če upoštevamo zadnja dva finančna okvira za obdobji 2007–2013 in 2014–2020.

4.  V zvezi s tem odbor poudarja, da je bilo do konca leta 2015 za več kot polovico neporabljenih obveznosti strukturnih skladov, ki za obdobje 2007–2013 še niso bile izplačane, odgovornih pet držav članic – Češka republika, Italija, Španija, Poljska in Romunija.

5.  Odbor močno obžaluje, da utegnejo biti zato zamude pri izvrševanju proračuna za programsko obdobje 2014–2020 večje, kot so bile za programsko obdobje 2007–2013, in se boji, da bi se prihodnji večletni finančni okvir lahko začel z doslej najvišjo stopnjo neporavnanih obveznosti.

6.  Odbor je zadovoljen, ker je plačilni načrt, sprejet marca 2015, izboljšal kratkoročno upravljanje denarnih tokov, vendar vztraja, da bo za zmanjšanje visoke ravni neporavnanih obveznosti potreben bolj dolgoročen pristop in poglobljena ocena temeljnih vzrokov, da bi oblikovali učinkovito strategijo za njihovo preprečevanje v prihodnosti.

7.  Odbor poudarja, da bo uporaba člena 50 Pogodbe o Evropski uniji lahko povzročila težave pri upravljanju proračuna Unije, zlasti v zvezi s plačili, in poudarja, da je treba to pomembno vprašanje obravnavati v začasnih oziroma dokončnih sporazumih z državami članicami, ki izstopajo iz Unije. Komisijo poziva, naj pripravi račun za izstop v skladu s členom 50 in pojasni metodologijo, ki jo bo uporabila za izračun.

8.  Komisijo tudi poziva, naj sprejme ukrepe, da bi zagotovila strogo spoštovanje pravil in urnikov glede neporavnanih obveznosti, vključno z:

·zaključkom programov iz obdobja 2007–2013 in razveljavitvijo prevzetih obveznosti,

·pravilno uporabo neto popravkov na področju kohezije,

·zmanjšanjem denarnih sredstev, ki jih imajo upravitelji,

·pripravo plačilnih načrtov in napovedi na področjih, kjer so neporavnane obveznosti zelo velike, in

·izterjavo neporabljenega salda finančnih instrumentov v deljenem upravljanju in preostalih neporabljenih sredstev finančnih instrumentov v posrednem upravljanju iz prejšnjih večletnih finančnih okvirov, za katera se je obdobje upravičenosti izteklo.

9.  Odbor zahteva, naj Komisija pri upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju glede na slab položaj, v katerem so se znašle nekatere države članice, nujno upošteva omejitve zmogljivosti in posebne socialne in gospodarske okoliščine v teh državah ter jo znova poziva, naj vsako leto pripravi novo dolgoročno napoved denarnih tokov za obdobje od sedmih do desetih let, ki bo zajemala proračunske omejitve, plačilne potrebe, omejitve zmogljivosti in morebitno razveljavitev prevzetih obveznosti, da bo lahko bolje usklajevala potrebe po plačilih in razpoložljiva sredstva.

S spoštovanjem,

Ingeborg Gräβle     Joachim Zeller

Predsednica odbora CONT    Poročevalec o razrešnici Komisiji

PRILOGA: PISMO ODBORA ZA OKOLJE, JAVNO ZDRAVJE IN VARNOST HRANE

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

predsednik

D(2017)20505

Siegfried Mureşan

Glavni poročevalec za proračun za leto 2018

Odbor za proračun

ASP 07F158

Bruselj

Spoštovani g. Mureşan,

v skladu s sklepom Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (ENVI) z dne 8. junija 2017 vam želim tako v vlogi predsednice tega odbora kot v vlogi stalne poročevalke za proračun posredovati priporočila v zvezi z mandatom za trialog o predlogu proračuna za leto 2018.

V splošnem želim v imenu odbora ENVI poudariti, da smo trdno prepričani, da je vključevanje podnebnih ukrepov in učinkovite rabe virov horizontalnega pomena za vse politike EU pri uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020. Proračun EU mora podpirati uresničevanje ciljev iz pariškega sporazuma in le z ustrezno ravnjo finančne podpore bo mogoče ublažiti podnebne spremembe ter izpeljati prehod v krožno, nizkoogljično gospodarstvo. Projekti, ki se financirajo z evropskimi sredstvi, ne bi smeli negativno vplivati na ta prehod. V zvezi s tem želim izpostaviti zelo zaskrbljujoče ugotovitve Evropskega računskega sodišča, ki kažejo, da obstaja resno tveganje, da ne bo izpolnjen cilj, po katerem bi bilo treba za ukrepe v zvezi s podnebjem v obdobju 2014–2020 nameniti vsaj 20 % proračuna EU. Zato želim poudariti, da bi si bilo treba zelo prizadevati za dosego tega cilja.

Prav tako želim v imenu odbora ENVI poudariti, da bi bilo treba v proračunu za leto 2018 nameniti zadostna sredstva za dolgoročno zaščito biotske raznovrstnosti po vsej EU. Izboljšati bi bilo treba tudi metodologijo spremljanja porabe za biotsko raznovrstnost in vključevanje zaščite biotske raznovrstnosti v proračun.

Države članice bi morale pri prizadevanjih za okrevanje po gospodarski krizi okoljske in podnebne politike ter ukrepe in projekte obravnavati kot priložnost za izboljšanje javnega zdravja in spodbujanje ustvarjanja delovnih mest in gospodarske rasti med malimi in srednjimi podjetji. Zdravje je samo po sebi vrednota in osnovni pogoj za spodbujanje rasti po vsej EU.

Za državljane EU so pomembna tudi področja okolja, podnebnih sprememb, javnega zdravja, civilne zaščite, varstva potrošnikov ter varnosti živil in krme. Zato želim poudariti, da bi bilo treba v celoti upoštevati zgornje meje, dogovorjene v večletnem finančnem okviru, in odločno zavrniti vse spremembe, s katerimi bi se zmanjšala proračunska sredstva, predvidena za posamezne proračunske vrstice. Poudariti želim tudi, kako pomembni so programa LIFE in „Zdravje za rast“ ter mehanizem Unije na področju civilne zaščite. Manjših programov ne bi smeli potiskati na stran v korist programov, ki so v središču javne in politične pozornosti.

Poudariti želim tudi, da smo še posebej zaskrbljeni zaradi proračunskih omejitev za decentralizirane agencije EU, ki sodijo na področje delovanja našega odbora, saj se njihove naloge in dolžnosti vseskozi povečujejo. Po potrebi bi jim bilo treba dodeliti več finančnih in človeških virov, da bodo lahko izpolnile svoj mandat in izvajale svoje naloge. Zelo smo zaskrbljeni, ker se je v večini agencij v zadnjih letih ne glede na povečan obseg dela občutno zmanjšalo število zaposlenih. Zato odločno podpiramo pristop, s katerim bi za vsak primer posebej ocenili individualne potrebe decentraliziranih agencij.

Nenazadnje odbor ENVI poziva, naj se poskusi predvideti, kakšne bodo proračunske posledice izstopa Združenega kraljestva iz EU za agencije, ki sodijo na področje delovanja odbora (zlasti Evropska agencija za zdravila), ter za sklade in programe EU na področju okolja, javnega zdravja in varnosti hrane.

Podobno pismo sem poslala tudi predsedniku Odbora za proračun Jeanu Arthuisu.

S spoštovanjem,

Adina-Ioana Vălean

PRILOGA: PISMO ODBORA ZA INDUSTRIJO, RAZISKAVE IN ENERGETIKO

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

predsednik

Jean ARTHUIS

predsednik

Odbor za proračun (BUDG)

Evropski parlament

D(2017)25513

AA/lw

Strasbourg,

Zadeva:  Prednostne naloge odbora ITRE za mandat za trialog o predlogu proračuna za leto 2018

Spoštovani gospod predsednik!

Kot predsednik odbora ITRE in pripravljavec mnenja za proračun za leto 2018 ter ob upoštevanju prihodnjega proračunskega trialoga vas želim seznaniti s prednostnimi nalogami odbora ITRE v proračunu za leto 2018.

Najprej se želim zahvaliti poročevalcu za proračun za leto 2018 g. Siegfriedu Mureşanu za plodno izmenjavo mnenj s člani odbora ITRE dne 25. aprila 2017 kot tudi za koristne informacije o postopku, ki smo jih v preteklih mesecih prejeli iz sekretariata odbora BUDG.

Evropski parlament je 15. marca 2017 sprejel svojo resolucijo o splošnih smernicah za pripravo proračuna za leto 2018 (2016/2323(BUD)). V imenu odbora ITRE sem preučil splošne smernice za pripravo proračuna za leto 2018 in veseli me, da so glavne prednostne naloge odbora ITRE za proračun za leto 2018, ki so bile izpostavljene med izmenjavo mnenj 25. aprila 2017, že dobro izražene.

Odbor ITRE se popolnoma strinja, da bi moral proračun EU podati konkretne odgovore na izzive, s katerimi se sooča EU, in da proračun EU še vedno ostaja pomemben del rešitve za ta vprašanja. To velja zlasti za naložbe v raziskave in inovacije, kjer so nezadostna finančna sredstva za program Obzorje 2020 privedla do nizke stopnje uspešnosti vlog. Zaskrbljujoče je, da se vedno večje število visokokakovostnih predlogov, katerih ocena projektnega predloga je nad pragom, ne more financirati – le eden od štirih predloženih visokokakovostnih predlogov je bil izbran za financiranje. Najnižji delež financiranja visokokakovostnih predlogov je mogoče zaznati v rubriki „prihodnje in nastajajoče tehnologije“ v okviru instrumenta za mala in srednja podjetja ter v rubriki „vključujoče in inovativne družbe, ki kritično razmišljajo“, zato odbor ITRE pozdravlja povečanje zadevne proračunske vrstice v proračunu za leto 2018.

Odbor ITRE pozdravlja tudi povečanje proračuna za večino družbenih izzivov v okviru programa Obzorje 2020.

Odbor je seznanjen s predlaganim povečanjem za pripravljalni ukrep za obrambno in varnostno sodelovanje, in poudarja, da so za omenjeni raziskovalni del v večletnem finančnem okviru po letu 2020 potrebna dodatna finančna sredstva, kot je nova politična pobuda, ki pomembno vpliva na proračun EU. Ta pobuda ne bi smela biti izvedena v škodo obstoječih sredstev za raziskave.

Odbor ITRE prav tako poudarja pomen financiranja končnih fazah raziskav, tako da se laboratorijske znanstvene inovacije lahko razvijejo v komercialne dejavnosti. Prav tako cenimo vašo osredotočenost na uspeh najmlajših generacij. Zato tudi pozivamo Komisijo, naj zagotovi nove povečane stopnje podpore za mlade raziskovalce, zlasti z dodelitvijo zadostnih sredstev za raziskovalce na začetku poklicne poti.

Program COSME je dokazal svojo uporabnost, in toplo pozdravljamo podporo vašega odbora za povečanje sredstev programa COSME, saj so mala in srednja podjetja pomemben del evropskega gospodarstva in zagotavljajo visoko število delovnih mest v EU.

Na področju energetske politike odbor ITRE opozarja, da je treba večjo prednost nameniti proračunskim področjem, določenim za dokončno vzpostavitev notranjega energetskega trga in nizkoogljičnega gospodarstva, da se dosežejo cilji energetske unije in evropski podnebni cilji. V ta namen je treba zagotoviti ustrezna sredstva za projekte v skupnem interesu, ki so namenjeni zagotavljanju diverzifikacije virov energije in poti ter povezljivosti plinskih in električnih omrežij, pa tudi dodatna sredstva za tehnično pomoč EFSI, da bi zbrali in pripravili projekte za pametna omrežja, energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije.

Iz teh razlogov in tudi za povečanje medsebojne povezanosti naših energetskih, prevoznih in digitalnih omrežjih, odbor ITRE priznava pomen instrumenta za povezovanje Evrope, in zato pozdravlja povečanje svojega proračuna za leto 2018.

Glede na poudarjen pomen programa Obzorje 2020 in instrumenta za povezovanje Evrope pa bi odbor ITRE predlagal obnovitev izvirnega letne ravni proračunskih vrstic za te programe, ki so bili izključeni iz jamstvenega sklada EFSI. Povečanje se bo financiralo z vsemi razpoložljivimi finančnimi sredstvi iz veljavne uredbe o večletnem finančnem okviru. V zvezi s tem bi odbor ITRE rad opozoril na zaveze Parlamenta med pogajanji za EFSI, da bi čim bolj zmanjšali negativen vpliv na ta dva programa, katerih finančna sredstva so se v primerjavi s predlogom Komisije že precej zmanjšala med pogajanji za večletni finančni okvir 2014–2020.

Prav tako smo zaskrbljeni, da bi lahko podaljšanje trajanja EFSI – pri čemer priznavamo, da gre za zelo uspešen instrument – in s tem povezano povečanje v višini 2 milijard EUR za jamstvo, ponovno negativno vplivalo na program Obzorje 2020 in instrument za povezovanje Evrope. Zato pozivamo poročevalca, naj zaščiti te programe.

Glede decentraliziranih agencij Unije s precejšnjimi izvršilnimi nalogami za uresničitev ciljev politik EU v okviru pristojnosti odbora ITRE menimo, da bi bilo treba 5-odstotno zmanjšanje števila zaposlenih ter fond za prerazporeditve leta 2018 končati. Odbor ITRE je zaskrbljen, da zneski iz osnutka proračuna Komisije za leto 2018 ne zadostujejo za dejanske potrebe financiranja Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER). Zato poudarjamo potrebo po zagotovitvi ustreznih finančnih sredstev in osebja za agencijo ACER zaradi novih nalog, ki ji jih je zaupal zakonodajni organ. Odobrena proračunska sredstva za Agencijo za evropski GNSS so bila povečana, število dodatnih delovnih mest za to agencijo pa še vedno ni zadostno za izpolnjevanje novih nalog, ki so ji bile zaupane z zakonodajo.

V proračunu za leto 2018 bi bilo treba posebno pozornost nameniti tudi novim zakonodajnim pobudam, kot je WIFI4EU, za katero je bila proračunska vrstica vzpostavljena šele lani. V zvezi s tem odbor ITRE zelo ceni, da so bile okrepitve na podlagi vmesnega pregleda večletnega finančnega okvira 2014–2020 že vključene v predlog proračuna za leto 2018, in vztraja pri zavezi za vložitev 120 milijonov EUR v pobudo WIFI4EU med letoma 2017 in 2019.

Odbor ITRE je seznanjen tudi s povečanjem proračuna za leto 2018 za programe pomoči pri razgradnji jedrskih elektrarn. Odbor ITRE sicer priznava, da potrebujemo evropsko finančno pomoč za razgradnjo, ampak obžaluje zamude v tem postopku. Zato bi bilo dobrodošlo previdno in dobro premišljeno povečanje zadevnih proračunskih vrstic.

Nazadnje odbor ITRE izraža zadovoljstvo, da so v resoluciji Parlamenta o splošnih smernicah za proračun za leto 2018 ponovljeni prejšnji pozivi, da se za proračun EU zagotovi ustrezna raven odobritev plačil. Dejstvo, da Unija ne izpolnjuje svojih pravnih in političnih zavez glede odobritev plačil, lahko resno škoduje njeni zanesljivost in resnično cenimo vaša stalna prizadevanja za rešitev tega problema.

Zelo bi bili hvaležni, če bi lahko odbor BUDG te vidike upošteval pri pripravi svojega poročila o mandatu za trialog, in veselimo se nadaljnjega sodelovanja med našima odboroma skozi celoten proračunski cikel v letu 2018.

S spoštovanjem

(podpis)

Jerzy Buzek

V vednost: Siegfried Mureşan, poročevalec za proračun za leto 2018

PRILOGA: PISMO ODBORA ZA RIBIŠTVO

Pismo, ki ga je Alain Cadec, predsednik Odbora za ribištvo, 27. aprila 2017 poslal Siegfriedu Mureşanu, glavnemu poročevalcu za proračun za leto 2018

Prevod

Zadeva:  Prednostne naloge Odbora za ribištvo v proračunu Komisije za leto 2018

Cenjeni kolega,

Odbor za ribištvo se je odločil, da bo o svojem mnenju in prednostnih nalogah v proračunu Komisije za leto 2018 Odbor za proračun obvestil s pisnim postopkom in v obliki pisma, sprejetega na zadnji seji odbora 25. aprila 2017.

Odbor za ribištvo je seznanjen z mnenjem Sveta, da naj bodo v proračunu za leto 2018 in korektivnih proračunskih instrumentih strogo upoštevane ustrezne zgornje meje v skladu z uredbo o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020. Svet meni, da je treba do zgornjih mej pustiti dovolj rezerve za primer nepredvidenih dogodkov.

Finančna sredstva za skupno ribiško politiko so zbrana v oddelku 3 pod naslovom 11: Pomorske zadeve in ribištvo, Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo ter obvezni prispevki za regionalne organizacije za upravljanje ribištva in sporazume o trajnostnem ribolovu.

Odbor za ribištvo meni, da je treba v mandat za trialog vključiti naslednje prednostne naloge:

1. Odbor za ribištvo je zaskrbljen zaradi izjave Sveta (da naj bodo v proračunu za leto 2018 in korektivnih proračunskih instrumentih strogo upoštevane ustrezne zgornje meje v skladu z uredbo o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020).

Nove pobude ne bi smele biti financirane iz proračuna Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo na škodo obstoječih programov in politik Unije. Za odobritve, ki so povezane z Evropskim skladom za strateške naložbe in zadevajo Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo, Obzorje 2020 ter konkurenčnost malih in srednjih podjetij, ne smejo veljati proračunska zmanjšanja, da bi skladi lahko izpolnili svoje cilje. Svet ponavlja, da je treba do zgornjih mej pustiti dovolj rezerve za primer nepredvidenih dogodkov, kar ni realno za obravnavo morebitnega novega in nepredvidenega dogajanja v bližnji prihodnosti.

Ob upoštevanju, da prihaja več kot 60 % ribiških proizvodov v EU iz mednarodnih voda in izključnih ekonomskih con tretjih držav, je treba v letni proračun za leto 2018 uvrstiti ustrezne in zanesljive proračunske določbe, zlasti zaradi predvidenih obnovitev protokolov z Marokom, Zelenortskimi otoki, Slonokoščeno obalo, São Toméjem in Príncipom ter Madagaskarjem.

2. Opozarja na odločitev Združenega kraljestva, da bo izstopilo iz EU, kar bo vplivalo na večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020. Odbor za ribištvo poudarja, da je zaradi breksita proces vzpostavitve novega finančnega proračunskega okvira izredno pomemben. Da se dosežejo cilji Unije, je nujna večja stopnja dodatne prožnosti proračuna EU.

Izstop Združenega kraljestva iz EU bi pomenil izgubo dostopa do izjemnih ribolovnih virov, kar bi imelo velik vpliv na ribiško industrijo in sestavo evropske flote. Odbor za ribištvo opozarja na dejstvo, da v nekaterih obalnih skupnostih 65 % zaposlitev temelji na ribiškem sektorju; poziva, naj se sprejmejo ustrezni in nujni finančni ukrepi za zagotovitev ekonomske in socialne kohezije teh območij ob upoštevanju pogajanj v zvezi z breksitom.

Odbor za ribištvo ima resne pomisleke, da bi se lahko s sedanjimi finančnimi sredstvi, ki so na voljo za ribiški sektor, te razmere zadovoljivo obravnavale.

S prijaznimi pozdravi,

Alain CADEC

PRILOGA: PISMO ODBORA ZA DRŽAVLJANSKE SVOBOŠČINE, PRAVOSODJE IN NOTRANJE ZADEVE

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

Predsednik

IPOL-COM-LIBE D (2017)19959        D 308218      19.05.2017

Jean Arthuis

Predsednik Odbora za proračun

ASP 09G205

Zadeva:   Prednostne naloge odbora LIBE v predlogu proračuna za leto 2018

Spoštovani gospod predsednik!

Pišem vam v zvezi s prednostnimi nalogami odbora LIBE za pogajanja o predlogu proračuna za leto 2018.

Odbor LIBE pozdravlja nedavni dogovor o vmesnem pregledu večletnega finančnega okvira in večjo prožnost, ki bi lahko bila rezultat izvrševanja proračuna za leto 2018, kot je navedla Evropska komisija v svoji izjavi v zvezi s tem. Načeloma pozdravljamo dogovor za povečanje razdelka 3 za 2,55 milijarde EUR nad zgornjo mejo za obdobje 2018–2020. Vendar bi želeli hkrati poudariti, da je bil ta znesek določen na podlagi vseh zakonodajnih predlogov, za katere smo konec leta 2016 vedeli, da obstajajo, vključno s finančnimi posledicami revizije dublinske zakonodaje (približno 460 milijonov EUR na leto), ki do danes (maj 2017) še ni bila sprejeta, in da je Komisija po tem datumu izdala nove predloge.

Poleg tega niso bile upoštevane številne nove finančne potrebe, ki niso vključene v ta sredstva v višini 2,55 milijarde EUR in se nanašajo na nadaljnji razvoj politike na področju pravosodja in notranjih zadev. Če ob tem upoštevamo še morebitne nepredvidljive dogodke v preostalem obdobju večletnega finančnega okvira, je zato mogoče, da znesek v višini 2,55 milijarde EUR ne bo zadostoval.

Spomniti je treba, da sta bila instrument prilagodljivosti in varnostna rezerva samo za leto 2017 uporabljena v znesku v višini 1,7 milijarde EUR za povečanje zgornje meje razdelka 3, tako da bodo za znesek v višini 2,55 milijarde EUR v obdobju 2018–2020 morda potrebna znatna prizadevanja za določanje prednostnih nalog. Prednostne naloge odbora LIBE za pogajanja o predlogu proračuna za leto 2018 spadajo v tri širše politične kategorije: (1) azil in migracije, (2) upravljanje zunanjih meja EU in (3) notranja varnost Unije. Vsako od teh treh političnih kategorij boste našli med glavnimi prednostnimi nalogami odbora LIBE za leto 2018:

1) na področju azila in migracij je prva prednostna naloga odbora LIBE zagotoviti zadostna finančna sredstva za instrument za zagotavljanje nujne humanitarne pomoči v Uniji, saj je ta mehanizem bistven za hitro odzivanje na humanitarne krize na ozemlju EU. Druga prednostna naloga je financiranje ukrepov za sprejem in vključevanje ljudi, ki prosijo za mednarodno zaščito v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje. Tretja prednostna naloga je zagotoviti zadostna finančna sredstva za preoblikovanje Evropskega azilnega podpornega urada v popolnoma operativno Agencijo Evropske unije za azil.

2) V zvezi z nadzorom in upravljanjem zunanjih meja EU je prva prednostna naloga odbora LIBE, da bi še naprej ustrezno financirali Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo, da bi čim prej postala popolnoma operativna. Druga prednostna naloga je financiranje vzdrževanja in razvoja obstoječih in prihodnjih informacijskih sistemov EU s financiranjem ustreznih ukrepov v okviru proračuna agencije EU-LISA. Odbor LIBE želi zlasti opozoriti na število zaposlenih v agenciji EU-LISA, ki se mu zdi nezadostno glede na obseg sedanjih in prihodnjih projektov, ki so v pristojnosti te agencije. Odbor LIBE zato predlaga, da se število zaposlenih v agenciji ustrezno poveča.

3) V zvezi z upravljanjem notranje varnosti v Uniji se prva prednostna naloga nanaša na ukrepe za okrepitev policijskega in pravosodnega sodelovanja v okviru Evropske agende za varnost, cilj katere je učinkovitejši boj proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu. To mora zajemati ustrezne ukrepe v delovnih načrtih ustreznih agencij, razvoj sedanjega sistema SIS II, ki ga je predlagala Komisija, kot tudi prihodnji razvoj na področju kazenskega pregona v zvezi z informacijskimi sistemi EU. Odbor LIBE zato zahteva ustrezno dodelitev sredstev za Eurojust. Druga prednostna naloga je namenjena financiranju ukrepov za boj proti kibernetski kriminaliteti v skladu s prednostnimi nalogami na področju varstva podatkov in varnosti podatkov ter Evropsko agendo za varnost in revidirano strategijo EU za kibernetsko varnost, ki se pričakuje v drugi polovici leta 2017.

Odbor LIBE bi rad opozoril, da zunanji programi, ki ne spadajo v njegovo pristojnost, vplivajo na potrebe po financiranju znotraj Unije. Odbor LIBE zato poudarja, kako pomembno je učinkovito in uspešno načrtovanje programov in spremljanje finančnih sredstev, dodeljenih v okviru instrumentov Unije za zunanje financiranje.

Nazadnje pa bi rad priporočil, da Parlament pozove Komisijo, naj poda zakonodajni predlog, da se zagotovi, da se finančna sredstva, ki niso bila porabljena v mehanizmu začasne premestitve v korist Italije in Grčije, ki preneha veljati septembra 2017, prerazporedijo v razdelek III.

S spoštovanjem

Claude MORAES

PRILOGA: PISMO ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE

Pismo, ki ga je Danuta Maria Hübner, predsednica Odbora za ustavne zadeve, 1. junija 2017 poslala Jeanu Arthuisu, predsedniku Odbora za proračun

Prevod

Zadeva:  Prednostne naloge odbora AFCO v zvezi z mandatom za trialog o proračunu za leto 2018

Spoštovani gospod predsednik!

Odbor za ustavne zadeve, ki mu predsedujem, se zaveda, da se je letošnji proračunski postopek s predstavitvijo ocene prihodkov in odhodkov Komisije za leto 2018 dne 30. maja 2017 začel nekoliko pozneje kot ponavadi. Ker je zaradi te zamude časovni načrt za sprejetje vašega poročila o mandatu za trialog o proračunu za leto 2018 zelo zgoščen, mi je bila kot pripravljavki mnenja odbora AFCO v zvezi s proračunom za leto 2018 zaupana priprava prispevka k osnutku poročila v obliki pisma, v katerem so začrtane prednostne naloge odbora AFCO za proračun za leto 2018.

Odbor za ustavne zadeve tako želi opozoriti na prednostna področja, ki si zaslužijo obravnavo v letošnjih pogajanjih o proračunu:

– komunikacija z državljani bi morala biti v sklopu proračuna vseh evropskih institucij za leto 2018 na vrhu seznama prednostnih nalog, ne le ker so pred vrati evropske volitve leta 2019, pač pa tudi zato, da bi zagotovili obširno javno debato in sodelovanje državljanov pri razpravi o prihodnosti Evrope na podlagi bele knjige, ki jo je Komisija objavila v začetku leta. Evropski javni prostori, ki so na voljo že v 18 državah članicah, bi utegnili prevzeti vlogo dragocenih kanalov dialoga z državljani, 2018 pa bi se lahko izkazalo kot primerno leto za poskus razširitve obsega njihovih dejavnosti;

– odbor AFCO je v zvezi s proračunom Parlamenta zadovoljen, da se je komunikacijski strategiji za volitve leta 2019 glede na izkušnje iz volilne kampanje leta 2014 namenil tehten premislek. Izjemno pomembno je preprečiti zmanjšanje volilne udeležbe, zato bi morale biti komunikacije in dialog z državljani prek vseh mogočih kanalov v samem središču komunikacijske strategije Parlamenta. Državljani bi se morali počutiti vključeno, zastopano in angažirano. Komunikacijsko strategijo Parlamenta bi bilo treba na tem področju v čim večji meri uskladiti s predlogi za reformo evropske volilne zakonodaje, ki jih je Parlament sprejel 11. novembra 2015;

– v zvezi z običajnimi proračunskimi prednostnimi nalogami odbora AFCO sem zadovoljna, da so se povečala tako sredstva za prevzem obveznosti kot sredstva za plačila, namenjena programu Evropa za državljane, prav tako pa so se povečala tudi sredstva za prevzem obveznosti za program Pravice, enakost in državljanstvo. Kljub temu sem zaskrbljena, da so se nekoliko zmanjšala sredstva za prevzem obveznosti za evropsko državljansko pobudo. Ker so ti instrumenti izjemno pomembni za okrepitev procesov participativne demokracije v EU, pa tudi za povečevanje odobravanja evropskih ukrepov in politike med državljani ter vzpostavljanje zaupanja vanje, AFCO želi, da se tem programom in z njimi povezanim komunikacijskim strategijam zagotovi dovolj sredstev, da bo mogoče izpolniti zadane cilje.

Prepričana sem, da bo Odbor za proračun pri pripravi mandata za trialog o proračunu za leto 2018 upošteval naše predloge.

S spoštovanjem,

Prof. Danuta Hübner

INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja	29.6.2017
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	22 3 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Jonathan Arnott, Jean Arthuis, Richard Ashworth, Reimer Böge, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Gérard Deprez, Manuel dos Santos, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazabal Rubial, Esteban González Pons, Clare Moody, Siegfried Mureşan, Jan Olbrycht, Younous Omarjee, Paul Rübig, Patricija Šulin, Indrek Tarand, Isabelle Thomas, Inese Vaidere, Tiemo Wölken
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Xabier Benito Ziluaga, Nicola Caputo, Anneli Jäätteenmäki, Ivana Maletić, Stanisław Ożóg, Tomáš Zdechovský

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

22	+
ALDE	Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Jean Arthuis, Gérard Deprez, Anneli Jäätteenmäki
PPE	Reimer Böge, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), José Manuel Fernandes, Esteban González Pons, Ivana Maletić, Siegfried Mureşan, Jan Olbrycht, Paul Rübig, Inese Vaidere, Tomáš Zdechovský, Patricija Šulin
S&D	Nicola Caputo, Eider Gardiazabal Rubial, Clare Moody, Isabelle Thomas, Tiemo Wölken, Manuel dos Santos
Verts/ALE	Indrek Tarand

3	-
EFDD	Jonathan Arnott
GUE/NGL	Xabier Benito Ziluaga, Younous Omarjee

2	0
ECR	Richard Ashworth, Stanisław Ożóg

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani