Choisissez la langue de votre document :
- bg - български
- es - español
- cs - čeština
- da - dansk
- de - Deutsch
- et - eesti keel
- el - ελληνικά
- en - English
- fr - français
- ga - Gaeilge
- hr - hrvatski
- it - italiano
- lv - latviešu valoda
- lt - lietuvių kalba
- hu - magyar
- mt - Malti
- nl - Nederlands
- pl - polski
- pt - português
- ro - română
- sk - slovenčina
- sl - slovenščina (izbrano)
- fi - suomi
- sv - svenska
| Postopek : 2016/0238(COD) |
|
Potek postopka na zasedanju
| Potek postopka za dokument : A8-0263/2017 | ||||||
Predložena besedila : A8-0263/2017 |  | Razprave : PV 13/09/2017 - 20CRE 13/09/2017 - 20 PV 28/05/2018 - 23 CRE 28/05/2018 - 23 |  | Glasovanja : PV 14/09/2017 - 8.11CRE 14/09/2017 - 8.11 PV 29/05/2018 - 7.9 CRE 29/05/2018 - 7.9 Obrazložitev glasovanja |  | Sprejeta besedila : P8_TA(2017)0357P8_TA(2018)0212 |
| POROČILO ***I |
| ||||||||||||
| 18.7.2017 |
| ||||||||||||
|
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi večletnega načrta za pridnene staleže v Severnem morju in ribištvo, ki izkorišča te staleže, ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 676/2007 in Uredbe Sveta (ES) št. 1342/2008 (COM(2016)0493 – C8-0336/2016 – 2016/0238(COD)) | |||||||||||||
| |||||||||||||
NAPAKE/DODATKI | |||||||||||||
| |||||||||||||
 OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA |
| ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi večletnega načrta za pridnene staleže v Severnem morju in ribištvo, ki izkorišča te staleže, ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 676/2007 in Uredbe Sveta (ES) št. 1342/2008 (COM(2016)0493 – C8-0336/2016 – 2016/0238(COD)) (Redni zakonodajni postopek: prva obravnava) Evropski parlament, – ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0493), – ob upoštevanju člena 294(2) in člena 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0336/2016), – ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, – ob upoštevanju uradnega obvestila vlade Združenega kraljestva z dne 29. marca 2017 v skladu s členom 50 Pogodbe o Evropski uniji o njeni nameri, da izstopi iz Evropske unije; – ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. decembra 2016(1), – ob upoštevanju člena 59 Poslovnika, – ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A8-0263/2017), 1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju; 2. poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če bo svoj predlog nadomestila, ga bistveno spremenila oziroma ga namerava bistveno spremeniti; 3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| OBRAZLOŽITEV |
| |||
|
(1) Ozadje predloga Komisije Večletni načrti so v skladu z osnovno uredbo bistveni za večletno trajnostno izkoriščanje morskih bioloških virov, saj temeljijo na zamisli, da je treba v njih obravnavati posebnosti različnih ribištev. Na večletnih načrtih temeljijo načrti o zavržkih, v katerih so natančno opredeljene obveznosti iztovarjanja za določene staleže in ribištva ter omogočene izjeme. Z načrtom za Baltsko morje je bil sprejet prvi večletni načrt v skladu z osnovno uredbo. Ta se sicer obravnava kot vzorec večletnih načrtov za druga morska območja, vendar je treba upoštevati tudi posebnosti različnih ribištev (in območij). Na podlagi ocene učinka, na kateri temelji predlog Komisije za ta večletni načrt (v nadaljnjem besedilu: načrt za Severno morje), so bili med drugim določeni naslednji cilji (S.31): zmanjšanje premajhnega ulova (angl. underfishing) z razponi F(MSY), oblikovanje zaščitnih ukrepov za previdnostni pristop, olajšanje izvajanja obveznosti iztovarjanja in vzpostavitev okvira za izvajanje regionalizacije. Predlog Komisije se nanaša le na pridnene staleže, saj se njihovo upravljanje zelo razlikuje od upravljanja pelagičnih in industrijskih staležev. (2) Vsebina predloga Struktura in obseg Komisija načeloma prevzema strukturo načrta za Baltsko morje. Nekateri deli so bili spremenjeni ali izpuščeni. Predlog je osredotočen na mešani ribolov pridnenih staležev v Severnem morju. Ne vsebuje bioloških interakcij med staleži, saj jih z znanstvenega vidika še ni mogoče ustrezno modelirati. Pri mešanem ribolovu se lahko pojavijo vrste, ki omejujejo ribolov. Zato je Komisija v svoj predlog vključila pojem razponov. Ti razponi naj bi zagotovili določeno prilagodljivost glede problematike vrst, ki omejujejo ribolov. Komisija deli pridnene staleže na sedem skupin, in sicer po nekaterih merilih, kot je na primer obstoj celotnih dovoljenih ulovov. Komisija uvaja pojem Abundance(buffer), ki ga je razvil Regionalni svetovalni svet za Severno morje. Ta pojem je bolj trajnosten kot pojem Abundance(limit), ki ga je razvil Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES). Doslednost in mehanizmi Medtem ko se znanstveni nasveti in izračuni staležev na splošno nanašajo na tako imenovana območja ICES, ki temeljijo na znanju in odkritjih in se lahko sčasoma prilagodijo dinamiki staležev, določitev celotnih dovoljenih ulovov zadeva enote upravljanja, ki so v primerjavi z območji ICES statične. Iz tega izhaja nesorazmerje med enotami staležev in enotami upravljanja. Pri uvrščanju v skupine, kot jih je določila Komisija, je treba upoštevati, da imajo nekateri staleži, ki spadajo v skupino 3, referenčne velikosti skupine 1. Ker pa so ti staleži pretežno prisotni v Severnem Atlantiku, se bodo te referenčne velikosti upoštevale v prihodnjem večletnem načrtu za severozahodni Atlantik. To pomeni, da se bodo ti staleži uvrstili v skupino 7 načrta za Severno morje. Skupina 7 temelji na osnovni zamisli, da bodo pripravljeni večletni načrti za druga območja, v okviru katerih bodo staleži z razponi FMSY, če se bo ohranila obstoječa struktura, uvrščeni v skupino 1. V predlogu Komisije spada mol v skupino 1. V posebej zahtevanem mnenju ICES v zvezi z razponi niso bili navedeni nobeni razponi za mola, zato v Prilogi I niso določeni. Po mnenju Komisije je bil mol vključen v skupino 1, ker naj bi bili v bližnji prihodnosti na voljo podatki o razponih. Naslednja različica mnenja ICES bo vsebovala tudi posodobljene vrednosti za vahnjo. Poročevalka je bila seznanjena, da skupini 3 in 6 zajemata vse vrste raž. Skupina 3 zajema tudi trsko iz Kattegata. Poročevalka skuša s svojimi predlogi sprememb doseči dosledno in jasno označevanje območij, Zato je prilagodila poimenovanja, ki veljajo za Severno morje. Pojasnila je, da se razdelek ICES IIIa nanaša tako na Skagerrak kot na Kattegat, razdelek IIIa zahod pa le na Skagerrak. V zvezi z Atlantikom in Severnim morjem se celotni dovoljeni ulovi določijo tudi za vode Unije v razdelku IIa. V predlogu Komisije pa to območje iz člena 1 ni navedeno v opredelitvah posameznih skupin v členu 2. Poročevalka meni, da to območje ni bilo upoštevano pri izračunih staležev ICES. Skupini 1 in 2 je mogoče spremeniti le v rednem zakonodajnem postopku, kar velja tudi za predvidene razpone za te skupine v Prilogi. Nasprotno bi lahko v skupino 3 vključili tudi druge staleže, če bo ICES zanje določil celotne dovoljene ulove. V tem primeru bi bili staleži izključeni iz skupine 5. Če pa bi se ICES odločil za odpravo celotnega dovoljenega ulova, bi se staleži prestavili iz skupine 3 v skupino 5. Medtem ko načrt za Baltsko morje predvideva delegirane akte za sprejetje ukrepov samo za vrste prilova, lahko Komisija v skladu s svojim predlogom za Severno morje sprejme posebne ohranitvene ukrepe (člen 9) za različne skupine in številne vrste. (3) Mnenje poročevalke Poročevalka je pripravila spremembe predloga zaradi pojasnitve razmer, uskladitve z veljavnimi predpisi, kot sta osnovna uredba in načrt za Baltsko morje, in prilagoditve najnovejšim znanstvenim spoznanjem. Mešani ribolov, razponi in prilagodljivost Razponi so bili uvedeni že z načrtom za Baltsko morje. Poročevalka se je odločila, da prevzame pristop razponov iz načrta za Baltsko morje, predvsem zaradi mešanega ribolova in problematike vrst, ki omejujejo ribolov, ki sta prisotna v Severnem morju. Razponi omogočajo prilagodljivost pri določanju celotnih dovoljenih ulovov. Mehanizme prilagodljivosti določa že osnovna uredba. To pomeni, da morajo države članice pri dodeljevanju kvot upoštevati sestavo ulova. Poročevalka podpira Komisijo v zvezi s tem. Po njenem mnenju je treba poleg tega omogočiti menjavo kvot in izboljšati selektivnost, in sicer v prvi vrsti za izkoriščanje ribolovnih virov, da bi se izognili prenizki ravni izkoriščenosti kvot. Po besedah Komisije države članice doslej še niso uvedle prilagodljivosti med vrstami. Ta bi omogočila tudi zmanjšanje problematike vrst, ki omejujejo ribolov. Poleg tega se člen 33(2) osnovne uredbe med drugim sklicuje na izmenjavo ribolovnih možnosti s tretjimi državami, da bi se zagotovilo trajnostno izkoriščanje staležev, ki se delijo s tretjimi državami. Izračun zgornjih mej razponov ICES temelji na tako imenovanem svetovalnem pravilu ICES. Na njegovi podlagi bi se v primeru, ko bi stalež padel pod nek prag, izvedel konkreten mehanizem. Uporaba zgornjih mej je upravičena le, če se upošteva svetovalno pravilo ICES. Poročevalka zato v normativnem delu natančneje določa to povezavo. Zakonodaja na področju skupne ribiške politike mora temeljiti na najboljšem razpoložljivem znanstvenem mnenju. To pomeni tudi, da mora zakonodaja zagotoviti prilagodljivost, ki bo omogočila odzivanje na nova znanstvena spoznanja. Zato poročevalka v priloge namesto konkretnih številk vključuje to načelo. Najboljše razpoložljivo znanstveno mnenje Že med pogajanji o načrtu za Baltsko morje so potekale razprave na temo najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja. Ta izraz se uporablja v členu 119(1)(a) UNCLOS, pa tudi v osnovni uredbi, na primer v členu 3(c). Vendar ta izraz ni opredeljen. Običajna praksa je, da se zakonodajna besedila oblikujejo na podlagi mnenja ICES. Zlasti v okviru pogajanj o ribolovnih možnostih v Baltskem morju za leto 2017 je postalo jasno, da je treba izraz „najboljše razpoložljivo znanstveno mnenje“ konkretno opredeliti. Poročevalka je zato uvedla opredelitev, v skladu s katero je treba znanstveni nasvet pred njegovo uporabo objaviti in oceniti. Izstop Združenega kraljestva iz EU in Norveška Načrt bi moral vzpostaviti dobro delovno podlago za prihodnje upravljanje s tretjimi državami. V zvezi s tem je treba v celoti izkoristiti možnosti iz člena 33 osnovne uredbe. Zato je treba hitro dokončati načrt za Severno morje. Druga vprašanja Skupina 6 v predlogu Komisije se nanaša na seznam prepovedanih vrst, kot je trenutno naveden v členu 12 Uredbe Sveta (EU) 2017/127. Poročevalka predlaga, da se v to besedilo vključi manj prožen seznam, kot je to že storila Komisija v obstoječem predlogu o tehničnih predpisih. Tak seznam bi poleg tega izključeval možnost, da bi se staleži z ničnim celotnim dovoljenim ulovom uvrstili v to skupino. Ocena učinka je bila opravljena, ko je začel veljati prvi načrt iztovarjanja za pridnene vrste v Severnem morju. Po mnenju Komisije enoletne izkušnje z načrtom iztovarjanja ne bi vplivale na glavne predpostavke ocene učinka. Poročevalka bo to oceno izvajanja upoštevala pri nadaljnjem delu v zvezi s tem načrtom. Prilagodljivost prek regionalizacije in delegiranih aktov, ki je bila dosežena z večletnimi načrti, ne sme Evropskemu parlamentu onemogočati izvrševanja njegove nadzorne funkcije. V členu 17 načrta za Baltsko morje je pri začasnem prenehanju ribolovnih dejavnosti, če je to namenjeno uresničitvi ciljev načrta, predvidena podpora iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo. Poročevalka ta ukrep sprejema v enakem besedilu. | ||||
| POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU |
| ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU |
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Uporabljeni znaki: + : za - : proti 0 : vzdržani | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov |