POROČILO o političnih odnosih EU z Latinsko Ameriko
20.7.2017 - (2017/2027(INI))
Odbor za zunanje zadeve
Poročevalec: Javi López
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o političnih odnosih EU z Latinsko Ameriko
Evropski parlament,
– ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti naslova V o zunanjem delovanju EU,
– ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti naslovov od I do III in V petega dela (skupna trgovinska politika, razvojno sodelovanje in humanitarna pomoč ter mednarodni sporazumi),
– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 17. oktobra 2016 o globalni strategiji za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije,
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. septembra 2009 z naslovom „Evropska unija in Latinska Amerika: partnerstvo svetovnih akterjev“ (COM(2009)0495),
– ker med državami članicami EU in državami LAK obstajajo tesne kulturne, jezikovne, politične in zgodovinske vezi, ki so nastale tudi zaradi močnih migracijskih tokov, ki so potekali desetletja;
– ob upoštevanju letnega poročila EU o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2015 (problematika po državah in regijah),
– ob upoštevanju izjav z dosedanjih vrhov voditeljev držav in vlad Latinske Amerike in Karibov ter Evropske unije, zlasti izjave z drugega vrha EU in Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav (CELAC), ki je potekal v Bruslju 10. in 11. junija 2015 na temo „Oblikovanje naše skupne prihodnosti: izgradnja uspešne družbe za naše državljane, ki bo temeljila na sožitju in trajnostnem razvoju“, na katerem je bila sprejeta politična izjava o partnerstvu za naslednjo generacijo,
– ob upoštevanju izjave foruma civilne družbe EU-CELAC z dne 11. maja 2015 z naslovom „Equality, rights and democratic participation for the peoples of Europe and Latin America and the Caribbean“ (Enakost, pravice in demokratična udeležba prebivalcev Evrope ter Latinske Amerike in Karibov),
– ob upoštevanju skupnega sporočila s prvega medvrhovnega ministrskega zasedanja EU-CELAC, ki je potekalo 25. in 26. oktobra 2016 v Santo Domingu (Dominikanska republika),
– ob upoštevanju izjave, sprejete na iberoameriškem vrhu voditeljev držav ali vlad, ki je 28. in 29. oktobra 2015 potekal v Cartageni de Indias (Kolumbija) z naslovom „Youth, Entrepreneurship and Education“ (Mladi, podjetništvo in izobraževanje),
– ob upoštevanju politične izjave s petega vrha voditeljev držav in vlad CELAC, ki je 25. januarja 2017 potekal v Punta Cani (Dominikanska republika),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. januarja 2016 v podporo mirovnemu procesu v Kolumbiji[1],
– ob upoštevanju svojih resolucij o Venezueli, zlasti z dne 8. junija 2016[2] in 27. aprila 2017[3] o razmerah v Venezueli,
– ob upoštevanju nezakonodajne resolucije z dne 5. julija 2017 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Kubo na drugi strani, v imenu Evropske unije[4],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2014 o izginotju 43 študentov v Mehiki[5],
– ob upoštevanju resolucij Evro-latinskoameriške parlamentarne skupščine (EuroLat), zlasti z dne 22. septembra 2016 o trgovinskih vidikih različnih pogajanj EU-LAK, ki trenutno potekajo[6], o boju proti revščini v okviru ciljev trajnostnega razvoja iz agende za trajnostni razvoj do leta 2030[7], o financiranju političnih strank v Evropski uniji in Latinski Ameriki[8] ter gospodarskih in finančnih odnosih z Ljudsko republiko Kitajsko z vidika biregionalnega strateškega partnerstva EU-LAK[9] ter z dne 29. marca 2014 o feminicidu v Evropski uniji in Latinski Ameriki[10],
– ob upoštevanju priporočil Evro-latinskoameriške parlamentarne skupščine z dne 22. septembra 2016 o migraciji, razvoju in gospodarski krizi[11],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. maja 2010 o strategiji EU za odnose z Latinsko Ameriko[12],
– ob upoštevanju izjave Evropskega parlamenta, Sveta Evropske unije in Evropske komisije o členu 5(2)(b)(ii) Uredbe (EU) št. 233/2014 z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja za obdobje 2014–2020,
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 233/2014 z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja za obdobje 2014–2020,
– ob upoštevanju konvencije Mednarodne organizacije dela (ILO) št. 169 o domorodnih ljudstvih in plemenih, zlasti člena 14 o pravicah teh oseb do lastništva in posesti zemljišč,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. junija 2013 o vlogi EU pri spodbujanju širšega čezatlantskega partnerstva[13],
– ob upoštevanju priporočil iz posebnega poročila Evropskega računskega sodišča z naslovom „Uspešnost kombiniranja nepovratnih sredstev regionalnih naložbenih instrumentov s posojili finančnih institucij pri podpori zunanjim politikam EU“,
– ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenja Odbora za razvoj (A8-0268/2017),
A. ker je regija Latinske Amerike in Karibov (LAK) ključni partner EU pri skupnem soočanju s trenutnimi svetovnimi izzivi, kot so izkoreninjenje revščine, dostop do pitne vode, vsesplošno spoštovanje človekovih pravic, mir in varnost, socialno-ekonomski razvoj, slabo upravljanje, trajnost, boj proti podnebnim spremembam, digitalna preobrazba in upravljanje migracij;
B. ker partnerstvo med EU in regijo LAK temelji na tesnih zgodovinskih in kulturnih povezavah, obsežnih izmenjavah med ljudmi, intenzivnih in še naraščajočih trgovinskih in naložbenih tokovih ter skupnih vrednotah, kot so demokracija, človekove pravice in pravna država;
C. ker se politika, gospodarstvo in kultura 33 držav LAK razlikujejo, zato so potrebni različni pristopi v usklajenem in doslednem okviru zunanjega delovanja EU, hkrati pa je treba vedno zagovarjati evropske vrednote demokracije in človekovih pravic;
D. ker je dolgotrajno partnerstvo med EU in državami LAK zasnovano na zgodovinskih, kulturnih, človeških in gospodarskih povezavah, ki jih ne smemo jemati za samoumevne in bi morale biti bolj horizontalno usmerjene, na skupnih načelih in vrednotah, vključno s spoštovanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pravne države, mednarodnega miru in varnosti, ter na deljeni podpori večstranskega sistema svetovnega upravljanja, ki temelji na normah in dialogu;
E. ker EU in države LAK skupaj sestavljajo tretjino prebivalstva članic Združenih narodov in predstavljajo približno 25 % svetovnega BDP;
F. ker sta okrepitev političnega dialoga in sodelovanja na področju migracij, podnebnih sprememb, energije in boja proti organiziranemu kriminalu ter vlaganje v poglobljene socialno-ekonomske povezave prek vizumskih olajšav, izmenjav študentov in raziskovalnega sodelovanja prednostni nalogi za zunanje delovanje EU z državami LAK;
G. ker dvoregijsko strateško partnerstvo med Evropsko unijo ter Latinsko Ameriko in Karibi, ki je bilo junija 1999 vzpostavljeno, da bi poglobili odnose med obema regijama, še ni trden dosežek;
H. ker se je regija LAK v preteklem desetletju precej spremenila, saj je na primer velik del prebivalstva postal del srednjega razreda zaradi gospodarskih reform in socialnih politik, boljše porazdelitve bogastva, ustvarjenega v državah te regije, kar je izboljšalo dostop do izobraževanja, zdravstvenega varstva in dostojnih prebivališč, ter splošne konsolidacije demokracije, poleg tega pa je tudi na koncu supercikla blaga, zaradi česar več milijonom ljudi znova grozi revščina;
I. ker je po desetletju znatne gospodarske rasti konec cikla visokih cen surovin, od katerih je odvisna večina držav LAK, skupaj z upočasnitvijo kitajskega gospodarstva, ki je za ZDA trenutno drugi največji trgovinski partner, povzročil stagnacijo gospodarstva ali celo recesijo v različnih državah te regije, zaradi česar je ogrožen napredek, ki je bil dosežen na številnih področjih, več milijonov ljudi pa je znova izpostavljenih tveganju revščine;
J. ker je v nekaterih državah Latinske Amerike javnost izrazila odločno zahtevo po večji ravni demokracije in sodelovanja ter po trajnostnih gospodarskih politikah;
K. ker je pravna država, ki se odraža v stabilnih pravnih okvirih z zajamčeno pravno varnostjo, ključni element za privabljanje naložb, potrebnih za spodbujanje gospodarskega okrevanja;
L. ker spoštovanje pravne države ter stabilnega pravnega in političnega okvira regijama omogoča izvajanje svobodnega podjetništva in naložbam naklonjeno okolje, ki vključujeta zaščitne ukrepe za načelo pravne varnosti;
M. ker visoke stopnje inflacije ovirajo rast, zato bi jih bilo treba takoj odpraviti; ker so stabilni menjalni tečaji ključni elementi gospodarskega razvoja države; ker je bistveno izvajati industrijsko politiko, da bi povečali produktivnost, diverzificirali gospodarstvo in pritegnili naložbe;
N. ker pridružitveni sporazumi med EU in državami LAK izboljšujejo politični in trgovinski dialog ter naložbeno ozračje, odpirajo storitveni sektor in trge javnih naročil ter omogočajo izvajanje infrastrukturnih projektov;
O. ker je zelo pomembno, da Latinska Amerika in EU razvijeta skupno agendo;
P. ker so se v EU v zadnjih letih zgodile pomembne spremembe, kot so gospodarska kriza, izzivi, povezani z izstopom Združenega kraljestva iz EU, in begunska kriza;
Q. ker mora biti EU zaradi glavnih geopolitičnih sprememb, ki trenutno potekajo v državah LAK ter za katere je med drugim značilna vse večja prisotnost azijskih držav, ki si prizadevajo skleniti gospodarska partnerstva v regiji, resnična zaveznica svojih partnerjev v regiji LAK, ne le v smislu gospodarske izmenjave, ampak tudi kot partnerica pri družbenem napredku in obrambi skupnih vrednost.
R. ker je veljavni globalni sporazum EU-Mehika začel veljati leta 1997, pridružitveni sporazum EU-Čile leta 2003, medregijski okvirni sporazum o sodelovanju EU-Mercosur pa leta 1999; ker je za tekoča pogajanja o posodobitvi teh sporazumov zaradi njihove pomembnosti za EU in države LAK potreben ambiciozen zagon, da bi dosegli najbolj sodobne in napredne sporazume;
S. ker je EU glavni vir razvojne pomoči, kar se kaže v instrumentu za financiranje razvojnega sodelovanja 2014–2020, ter glavna vlagateljica in ena od najpomembnejših trgovinskih partnerjev regije LAK in ker je evropsko sodelovanje močno zaradi finančnega in tristranskega sodelovanja;
T. ker Evropska unija v okviru Agende 2030 pripravlja novo razvojno agendo in ker bi bilo treba uporabiti pojem trajnostnega razvoja in vključiti vse države Latinske Amerike (tudi države s srednje visokimi dohodki) in ker bi moral ta novi pristop poleg dohodka na prebivalca upoštevati tudi druga merila;
U. ker so države LAK pri opredeljevanju glavnih prednostnih nalog zunanje politike EU sistematično postavljeni na manj pomembno mesto kljub jasnim kulturnim in jezikovnim vezem, ki EU zgodovinsko povezujejo z državami LAK, in kljub potrebi po iskanju novih zaveznikov glede na vse manjši geopolitični vpliv EU v svetu;
V. ker je celotna atlantska regija, ki obsega Evropsko unijo, Severno Ameriko, Srednjo Ameriko, Južno Ameriko in afriške države ob atlantski obali, zelo pomembna in ker je potrebno sodelovanje med atlantskimi regijami in državami, da bodo lahko obvladovale skupne izzive tega zelo velikega območja;
W. ker bo naslednja ministrska konferenca STO potekala decembra 2017 v Buenos Airesu in ker se bodo v okviru te konference sestale tudi parlamentarne delegacije držav članic;
X. ker izvajanje agende za trajnostni razvoj do leta 2030 zagotavlja splošni dostop do informacij in varstvo svobode izražanja;
Y. ker je deset najuspešnejših držav na področju energetskega upravljanja in 20 % svetovnih rezerv nafte v Latinski Ameriki;
Z. ker sta bili dve državi Latinske Amerike, tj. Mehika in Brazilija, opredeljeni kot strateški partnerici Evropske unije;
1. poudarja, da dvoregijsko partnerstvo EU-LAC temelji na skupnih načelih, vrednotah in interesih, kot so demokracija, človekove pravice, mir in solidarnost, pravna država in neodvisno sodstvo, pa tudi zavezi, da se ta načela, vrednote in interese varuje v horizontalnem odnosu, kar je postalo ključno za doseganje napredka pri dvoregijski izmenjavi in sodelovanju; poudarja, da se po gospodarski krizi države EU in LAK soočajo s skupnimi izzivi na področju trajnostne gospodarske rasti in boja proti brezposelnosti, digitalne preobrazbe, socialne vključenosti in enakosti spolov, obenem pa imajo skupne vrednote;
2. izpostavlja, da novi geopolitični scenarij krepi regijo LAK kot strateško prednostno nalogo in priložnost zunanje politike EU, saj imata obe regiji skupno vizijo sveta, ki temelji na večstranskosti, dialogu, trajnosti, pravni državi, spoštovanju človekovih pravic in vključujočih odprtih družbah; priznava pozitivno in bogato raznolikost akterjev v odnosih med EU in državami LAK, vključno z državami, mesti in lokalnimi subjekti, univerzami, civilno družbo in korporacijami ter Evropskim ekonomsko-socialnim odborom; poziva k dodatnemu usklajevanju sporazumov, ukrepov sodelovanja in političnih stikov na visoki ravni;
3. meni, da sta ključna širitev političnega in gospodarskega sodelovanja in gradnja tesnejših partnerstev z državami LAK kot dopolnjevalna ukrepa na dvoregijski, podregijski in dvostranski ravni; poudarja, da bi moralo to sodelovanje učinkovito prispevati h konsolidaciji gospodarske rasti prek trajnostnih socialno-ekonomskih razvojnih politik ob hkratnem zagotavljanju socialne vključenosti, civilnih svoboščin in človekovih pravic ter zmanjšanja revščine; meni, da bi bilo treba pri partnerstvu EU-LAK in pridružitvenih sporazumih upoštevati gospodarske razlike med regijama ter biti previdni, da ne bi poslabšali asimetrij; ugotavlja, da je navzočnost evropskih podjetij zelo pomembna za gospodarstva latinskoameriških držav, in poudarja, da morajo njihove dejavnosti urejati pravila in procesi spremljanja;
4. opozarja na pomembnost vrhov EU-CELAC kot instrumenta dvoregijskega strateškega partnerstva v novem okviru političnega dialoga; poziva EU in CELAC, naj okrepita to partnerstvo in politični dialog v okviru svojih tematskih dialogov in glavnih pobud, kot so skupna pobuda za raziskave in inovacije, strukturirani dialog o migracijah ter mehanizem za usklajevanje in sodelovanje na področju drog, pa tudi z delom, povezanim z jasno opredeljenimi skupnimi interesi, da se bodo ključni svetovni izzivi skupaj obravnavali v večstranskih forumih, kot so Združeni narodi, G-20 in STO;
5. ponovno poudarja zavezo EU in držav LAK za okrepitev sodelovanja pri globalni agendi in podpira večstranski pristop v okviru STO kot osnovo za odprt trgovinski sistem, ki bo temeljil na predvidljivih in bolj vključujočih pravilih, ki bodo omogočala učinkovito zmanjšanje revščine in spodbujanje trajnostnega razvoja ter bodo pregledna in demokratična z okrepljeno parlamentarno razsežnostjo;
6. znova izraža podporo regionalnemu povezovanju v regiji LAK in poudarja, da je potrebno tesnejše usklajevanje med shemami regionalnega povezovanja, ki obstajajo v tej regiji, pri čemer je treba spoštovati razlike v hitrosti povezovanja; priporoča poglobljen dialog, sodelovanje in izmenjavo dobre prakse s CELAC, Mercosurjem, Andsko skupnostjo (ACN), Integracijskim sistemom Srednje Amerike (SICA) in Pacifiškim zavezništvom, da se izboljša dialog o področjih skupnega interesa in okrepi institucionalni okvir; priporoča, da se okrepijo regijske pobude za politični dialog, sodelovanje in izmenjavo dobre prakse, kot so Zveza južnoameriških držav (UNASUR), Organizacija ameriških držav (OAS) in Karibska skupnost (CARICOM), da se pospeši demokracija v Južni Ameriki; poudarja, da bi bilo treba medparlamentarno sodelovanje EU in državami LAK, zlasti med Evropskim parlamentom in različnimi regijskimi parlamenti, okrepiti z izmenjavo izkušenj in politično-institucionalnega znanja; pozdravlja nedavno začeti dialog med Mercosurjem in Pacifiško zvezo z namenom postopnega približevanja in tesnejšega usklajevanja v zvezi s prihodnjimi regijskimi in svetovnimi izzivi;
7. poudarja, da so politična stabilnost, gospodarska pravila in institucionalna moč, ki jamčijo spoštovanje pravne države in preglednosti, temelj okolja, ki privlači dolgoročne naložbe v skladu s pravno gotovostjo; opozarja, da so za tak pravni okvir potrebne močne demokratične institucije, odgovorno gospodarsko načrtovanje in prizadevanje za okrepitev političnega dialoga ter gospodarskih partnerstev z regijo in zunanjimi partnerji; v zvezi s tem opozarja, da ima partnerstvo z EU osrednjo vlogo;
8. izpostavlja dinamičnost Pacifiškega zavezništva – ki zajema Čile, Kolumbijo, Mehiko in Peru – ter poziva visoko predstavnico in podpredsednico Komisije, naj preuči možnost, da bi EU v tem zavezništvu sodelovala kot opazovalka, kot to že izvajajo njene številne države članice;
9. poudarja, da trenutni svetovni izzivi, vključno s človekovimi pravicami, mirom, bojem proti korupciji in nekaznovanjem, slabim upravljanjem, trajnostnim družbenim in gospodarskim razvojem, izkoreninjenjem revščine, digitalno preobrazbo, množičnimi migracijami, enakopravnostjo spolov, kibernetsko varnostjo, organiziranim kriminalom in terorizmom, prekupčevanjem z mamili, podnebnimi spremembami, geopolitičnimi spremembami, neenakostjo znotraj držav in med njimi ter delom na črno in vse večjo brezposelnostjo, nudijo nove priložnosti in načine sodelovanja za strateško partnerstvo EU in LAK na podlagi skupne vizije in programa;
10. poudarja, da tudi po precejšnjem gospodarskem razvoju, ki je vodil k zmanjšanju ravni revščine in neenakosti, slednja ostaja znatna ovira za razvoj te regije, v kateri 175 milijonov ljudi živi v revščini in izključenosti, med njimi zlasti ženske in mladoletniki; poudarja, da so za obravnavo tega vprašanja ključni gospodarska rast, vključujoč družbeni razvoj, pravična porazdelitev bogastva in splošno zagotavljanje bistvenih javnih storitev;
11. opozarja, da je treba cilj izkoreninjenja revščine in zmanjšanja neenakosti obravnavati z gospodarskimi politikami in politikami družbene kohezije in vključevanja, boljšimi možnostmi za delo in dostopnim izobraževanjem, ter izpostavlja, da je treba zaščititi vse državljane in razširiti srednji razred ne glede na učinke gospodarskih ciklov, utrditi dosežke pri izboljševanju življenjskih razmer, tudi z določitvijo minimalne ravni socialnega varstva, ter spoštovati demokratične vrednote in človekove pravice;
12. poudarja, da je treba gospodarstva vključiti v svetovne vrednostne verige na podlagi krožnega gospodarskega modela in priznati, da je pomembno sklepati dvostranske in večstranske gospodarske sporazume, saj so pomembno orodje pri soočanju s skupnimi svetovnimi izzivi, ter hkrati spodbujati dostojno delo in socialni dialog kot gonili trajnostnega razvoja; poudarja, da bi bilo treba vzpostaviti ugodne razmere za diverzifikacijo gospodarstev obeh regij, da bodo manj odvisna in občutljiva na svetovne ciklične spremembe; poudarja, da bi bilo treba spodbujati prenos znanstvenega in tehnološkega znanja, izboljšati človeški kapital in diverzificirati zaposlovanje, za kar bi bilo nujno treba povečati naložbe v izobraževanje, usposabljanje in veščine;
13. pozdravlja protokol z dne 11. novembra 2016 o pristopu Ekvadorja k sporazumu EU o prosti trgovini s Kolumbijo in Perujem, ki so ga podpisale EU, njene države članice, Ekvador, Kolumbija in Peru; opozarja, da ta sporazum odpravlja visoke carinske tarife in tehnične ovire za trgovino, liberalizira storitvene trge, odpira trge javnih naročil ter vključuje obveznosti v zvezi s hitrimi in učinkovitimi mehanizmi za reševanje sporov;
14. ugotavlja, da je EU največja tuja vlagateljica v regiji LAK in njena druga največja trgovinska partnerica, pri čemer je vzpostavljen dvosmerni gospodarski odnos, ki temelji na vrednotah kakovosti, družbene odgovornosti, ustvarjanja delovnih mest, prenosa tehnologije ter raziskav in inovacij;
15. spodbuja nadaljnja javna in zasebna partnerstva za krepitev gospodarskega razvoja, podjetništva, rasti in tujih naložb; poudarja, da se je treba boriti proti sivi ekonomiji in nerazvitosti ter slabi konkurenčnosti malih in srednjih podjetij; poziva k spodbujanju in izboljšanju mobilnosti med regijama, pri čemer bi bilo treba zagotoviti vzajemno usklajenost pravic delavcev ter izboljšati usklajevanje sistemov socialne varnosti;
16. poudarja, da je treba razviti vzdržne in učinkovite davčne sisteme v obeh regijah z ustrezno davčno kulturo, vključno z uvedbo učinkovitega splošnega računovodstva, da bi spodbudili gospodarsko rast razvoj socialnih držav, ki zagotavljajo in jamčijo javne dobrine in storitve, kot je dostop vseh državljanov do javnega izobraževanja, zdravstva, socialnega varstva in varnosti, ter ponovno izjavlja, da davčne oaze in izogibanje davkom škodijo gospodarskemu in socialnemu razvoju, napredku in blaginji ter ustreznemu izvajanju gospodarskih in socialnih prerazporeditvenih politik;
17. poudarja, da sta gospodarska rast in trgovina ključna elementa pri doseganju trajnostnega razvoja, vendar ne zadostujeta za zmanjšanje revščine, neenakosti in izključenosti; poziva k učinkovitim politikam, ki bodo prispevale k zmanjšanju teh težav prek raznolike, trajnostne in vključujoče rasti, z odločnim poudarkom na socialnih vprašanjih, institucionalni podpori in spoštovanju človekovih pravic;
18. meni, da mora biti glavni namen sodelovanja med državami Latinske Amerike in Karibov ter EU uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja; poziva Unijo, naj spodbudi programe za proračunsko podporo;
19. podpira novo razvojno agendo Komisije, ki je del Agende 2030; ponovno izjavlja, da bi morali biti agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 ter cilji trajnostnega razvoja glavno orodje sodelovanja EU-LAK, vključno z vsemi njihovimi razsežnostmi gospodarskega, socialnega in trajnostnega razvoja, ne le izkoreninjenjem revščine; izpostavlja, da mora EU vsem državam LAK še naprej zagotavljati uradno razvojno pomoč, tudi državam s srednjimi in višjimi dohodki, ki niso več upravičene do dvostranskega razvojnega sodelovanja v skladu z načelom diferenciacije na podlagi novega pristopa, ki bo presegal dohodek na prebivalca; odločno zahteva, naj Komisija izjemoma in v skladu z uredbo o instrumentu razvojnega sodelovanja nadaljuje dvostransko sodelovanje z državami s srednjimi in višjimi dohodki, dokler bo veljaven instrument financiranja razvojnega sodelovanja v obdobju 2014–2020 in pozneje, da se nadaljuje podpora njihovim prizadevanjem pri soočanju s trenutnimi izzivi;
20. poziva k boljšemu usklajevanju med politikami in programi v podporo regiji Latinske Amerike in Karibov, pa tudi najbolj oddaljenih regij ter čezmorskih držav in ozemelj; poziva, naj se izpolnijo politične zaveze, sprejete na regionalnih vrhih med EU in državami Latinske Amerike in Karibov, spremlja naj jih pa dodelitev potrebnih finančnih sredstev.
21. poziva Komisijo, naj opredeli razpoložljive instrumente in jim nameni dovolj sredstev, pri tem pa sprejme ustrezne ukrepe, da bi jih uskladila z načeli učinkovitosti, harmonizacije, vzajemne odgovornosti, prevzemanja politične in druge odgovornosti in usklajenosti z razvojnimi strategijami držav Latinske Amerike in Karibov ter načelom, po katerem se lahko sredstva rezervirajo za zahtevan namen, da bi tako tem državam pomagali, da se bodo lahko soočile z izzivi in prilagodile na morebitno zmanjšanje uradne razvojne pomoči (ODA); poziva, naj takšni instrumenti vključujejo prenos strokovnega znanja in usposabljanje, pomagajo pa naj tudi pri fiskalnih reformah in reformah upravljanja javnih financ, ki prispevajo k spodbujanju rasti in zagotavljanju javnih storitev visoke kakovosti;
22. poziva Komisijo, naj izvršljiva merila za pripravo načel glede učinkovitosti uporabi za svoje programe kombiniranja, zlasti v zvezi z lastno odgovornostjo, usklajenostjo s partnerskimi državami, razvojem in finančno dodatnostjo, preglednostjo in odgovornostjo;
23. poudarja, da je regija Latinske Amerike in Karibov zaradi svojih geografskih in geoloških značilnosti zelo dovzetna za naravne nesreče in da na to negativno vplivajo podnebne spremembe, kar je treba obravnavati na svetovni ravni v skladu z načelom skupne, vendar različne odgovornosti; poziva Komisijo in države Latinske Amerike in Karibov, naj se lotijo temeljnih vzrokov, sprejmejo ukrepe za odpornost na podnebne spremembe ter strategije in protokole za preprečevanje tveganja, da bi čim prej mobilizirale humanitarno pomoč v nujnih primerih;
24. poziva k učinkovitemu izvajanju enakosti spolov in povečanju vloge žensk ter politikam za vključevanje žensk v vse vidike političnega, gospodarskega in družabnega življenja, da se poveča njihova aktivna udeležba v družbi, odločno preprečujejo feminicidi ter zagotovijo fizična in psihološka varnost, olajšajo dostop do trga dela, zaposlitev in lastništvo zemlje ter zagotovi njihovo spolno in reproduktivno zdravje in pravice; poudarja, kako pomembno je izboljšati življenja deklet in žensk; poudarja, da je dostop do izobraževanja zato ključnega pomena ter lahko vodi do socialne in gospodarske preobrazbe; v zvezi s tem pozdravlja medameriško konvencijo o preprečevanju, kaznovanju in izkoreninjenju nasilja nad ženskami (Convención de Belém do Pará) iz leta 1994 in poziva, naj se njenemu sekretariatu mehanizma za spremljanje dodeli pomembnejša vloga; pozdravlja začetek veljavnosti carigrajske konvencije Sveta Evrope leta 2016 in poziva države iz obeh regij, ki je še niso podpisale, da to storijo;
25. meni, da so bistvenega pomena javne politike, zlasti o zdravstvu, izobraževanju in usposabljanju, pa tudi zasebne pobude, ki ponujajo možnosti za skoraj 30 milijonov mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo; poudarja, da morajo razvojni programi obravnavati visoke ravni konfliktov, nasilja, organiziranega kriminala in umorov, ki zlasti vplivajo na mlade in mladostnike ter so eden glavnih izzivov za države Latinske Amerike in Karibov;
26 ponavlja, kako pomembno je, da obstajajo priložnosti za kakovostno delo in izobraževanje mladih, saj so upi za prihodnost in ključni dejavnik za prihodnjo politično stabilnost celine; spodbuja dodatno sodelovanje z ekonomskimi skladi v obliki dvostranskega sodelovanja v univerzitetnem izobraževanju, štipendij, izmenjave znanja ter mednarodne mobilnosti med študenti iz EU in LAK, predvsem z okrepitvijo programa Erasmus + v okviru partnerstva s skupnostjo CELAC na področju visokošolskega izobraževanja, ki se je začelo izvajati leta 2015; z zadovoljstvom ugotavlja, da je bil leta 2015 uspešno vzpostavljen program Erasmus+, ki bo do leta 2020 zagotovil mobilnost za 200 študentov in pa 500 štipendij, zlasti za študente iz skupnosti CELAC; izpostavlja, da je treba spodbujati napredek pri zagotavljanju popolnega in vzajemnega priznavanja univerzitetnih diplom in okrepiti dvoregijsko sodelovanje pri sistemu kakovosti in akreditacije;
27. opozarja na ključno vlogo sodelovanja EU-CELAC na področju znanosti, tehnologije in inovacij ter na pomembnost vzpostavitve skupnega raziskovalnega prostora EU-CELAC, da bi okrepili sodelovanje v zvezi z mobilnostjo raziskovalcev in profesorjev;
28. poudarja, da so pravice otrok izjemno pomembne in da bi morale vse države EU-LAK strogo spoštovati konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah;
29. spodbuja nadaljnje sodelovanje za spodbujanje tehnološkega razvoja in izboljšanje dostopa prebivalstva do informacijskih in komunikacijskih tehnologij, da bi naše družbe prilagodili digitalni preobrazbi;
30. izpostavlja splošne trende in skupne izzive pri spodbujanju svoboščin in socialnih pravic v zadnjem desetletju ter velika prizadevanja za oblikovanje vključujočih javnih politik za zaščito ranljivih skupin in pravično porazdelitev premoženja ter gospodarsko rast, kar je znatno pripomoglo k temu, da se je v zadnjih petnajstih letih skoraj 60 milijonov Latinskoameričanov rešilo revščine; poziva oblasti, naj spoštujejo in zagotavljajo demokratična načela, temeljen pravice in svoboščine ter varnost vseh državljanov, tudi verskih manjšin, domorodcev, okoljskih aktivistov, skupnosti LGTBI, invalidov, prisilno razseljenih ljudi in apatridov ter podeželskega prebivalstva; poudarja, kako pomembno je zagotavljati svobodo zbiranja, združevanja in izražanja, tako v spletu kot drugod;
31. poudarja, da bi bilo treba zagotoviti pravice in varnost verskih manjšin in skupnosti LGBTI; poziva vlade držav LAK, naj odobrijo zakone in sprejmejo ukrepe, ki bodo zagovornike človekovih pravic in novinarje zaščitili pred preganjanjem, grožnjami, obrekovanjem, samovoljnimi pridržanji, mučenjem, prisilnimi izginotji in umori, katerih žrtve so pogosto; poziva k zaščiti pravic in interesov domorodnih prebivalcev in prebivalcev na podeželskih območjih zaradi razvojnih projektov z velikim vplivom na okolje in zaradi delovanja ekstraktivne industrije, predvsem z uporabo mehanizmov predhodnega posvetovanja in privolitve;
32. obžaluje napade na demokratično izvoljene opozicijske vodje, novinarje, zagovornike človekovih pravic, zlasti tiste, ki se ukvarjajo z okoljskimi vprašanji, in njihove odvetnike; poziva organe, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bi zajamčili njihovo telesno in psihološko integriteto ter zagotovili takojšnje, temeljite in nepristranske preiskave, da bi odgovorne privedli pred sodišče v skladu z mednarodnimi standardi;
33. ponovno izjavlja, da bi bilo treba med postopkom pogajanj in izvajanja trgovinskih ali pridružitvenih sporazumov zagotoviti aktivno sodelovanje civilne družbe in nevladnih organizacij ter posvetovanje z njimi;
34. poudarja, da bi se bilo treba v sporazumih nujno sklicevati na pravico do svobode izražanja in svobode zbiranja v državah LAK;
35. spodbuja države članice EU, naj razmislijo o sprejetju zakonodaje, ki bi omogočala zamrznitev premoženja in omejitve pri vizumih za posameznike, ki so vpleteni v hude kršitve človekovih pravic;
36. ponavlja, da morajo migracijske politike in prakse zagotavljati spoštovanje človekovih pravic, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti ženskam in ranljivim skupinam, kot so mladoletniki, starejši in invalidi, hkrati pa upoštevati izzive, povezane z zaščito meja in neinkriminacijo migrantov; poudarja potrebo po celovitem pristopu, namenjenem prepoznavanju gospodarskega in socialnega prispevka migrantskih delavcev za države gostiteljice, pomen tranzitnih držav in pomembnost vzpostavitve zakonitih poti za pridobitev državljanstva v državah gostiteljicah, pri čemer bi bilo treba posebno pozornost nameniti razseljenim osebam, ki potrebujejo azil; poziva k ukrepom, s katerim se bo olajšala in izboljšala mobilnost med državami, pri tem pa zagotovila vzajemna usklajenost pravic delavcev ter izboljšalo usklajevanje sistemov socialne varnosti;
37. poziva države LAK, naj zagotovijo, da se socialne, okoljske in delavske pravice v celoti spoštujejo; poziva k celovitemu in učinkovitemu izvajanju konvencij Mednarodne organizacije dela ter spoštovanju temeljnih standardov dela, ki med drugim vključujejo svobodo združevanja in pravico do kolektivnih pogajanj; poleg tega poudarja, da bi bilo treba zagotoviti odpravo vseh oblik prisilnega ali obveznega dela;
38. izpostavlja obrambne in varnostne izzive, s katerimi se soočata obe regiji, med drugim terorizem ter boj proti prometu s prepovedanimi drogami in organiziranemu kriminalu, ter spodbuja nadaljnja prizadevanja za okrepitev obrambnega in varnostnega sodelovanja s policijskim in vojaškim usklajevanjem, pri čemer bi se morala posebna pozornost namenjati izmenjavi informacij; poziva Latinskoameriške države, naj sodelujejo v misijah EU za krizno upravljanje in mirovnih misijah, kot že počnejo v Kolumbiji in Čilu; spodbuja nadaljnje vojaško sodelovanje za oblikovanje posebne enote za nujno pomoč pri naravnih in humanitarnih katastrofah; poziva k nadaljnjemu sodelovanju na področju pomorske varnosti, razoroževanja, neširjenja orožja in nadzora nad orožjem;
39. poziva k odločnemu spoštovanju načela ozemeljske celovitosti držav;
40. obžaluje zmanjšanje humanitarne pomoči in zavrača dejstvo, da do zmanjšanja še naprej prihaja na območjih, kjer je pomoč najbolj potrebna (severni trikotnik Srednje Amerike, Haiti, Kolumbija), pa tudi na območjih, ki so posebej prizadeta zaradi vpliva podnebnih sprememb in naravnih nesreč;
41. obsoja ukrepe vlad nekaterih držav, ki niso sprejele mednarodne humanitarne pomoči, zaradi česar ni bilo mogoče zadovoljiti najosnovnejših potreb teh držav; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj pozove ustrezne oblasti, naj dovolijo sprejem tovrstne pomoči in predložijo načrt pomoči za vsako državo;
42. poziva EU, naj si prizadeva pomagati državam LAK, ki imajo velike težave z endemičnim nasiljem v obliki številnih nedopustnih umorov, izvensodnih usmrtitev in prisilnih izginotij, saj brez varnosti ni mogoče zagotoviti resnične blaginje, dostojanstva in sreče; poziva države LAK, naj sprejmejo ukrepe za preprečevanje prenatrpanosti zaporov in izboljšanje razmer v njih, zagotovijo spoštovanje fizične in psihološke integritete zapornikov, raziščejo in kaznujejo primere mučenja in grdega ravnanja ter spodbujajo bolj človeško obravnavo aretiranih oseb, da bi se izognili izgredom, do katerih redno prihaja v zaporih in pri katerih so pogoste smrtne žrtve;
43. izpostavlja, da bi bilo treba okrepiti sodelovanje med vsemi državami atlantske regije v boju proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami in se povezati tudi z ustreznimi zahodnoafriškimi državami, ki so pomembna povezava za pretok mamil med Latinsko Ameriko in Evropo;
44. poziva EU, naj podpre srednjeameriške države, ki se spopadajo z organiziranim kriminalom, ki ogroža njihove socialne in politične strukture;
45. poudarja, da bi morala Evropska unija še naprej podpirati srednjeameriško varnostno strategijo in karibsko varnostno strategijo;
46. poudarja, da je nujno treba okrepiti prizadevanja za boj proti korupciji, davčnim utajam in nekaznovanosti, ki sodijo med glavne ovire, ki preprečujejo razvoj, zagotoviti spoštovanje pravne države, izvedbo svobodnih in preglednih volitev, ločitev vej oblasti ter enakopraven dostop do neodvisnega, nepristranskega in profesionaliziranega pravosodnega sistema, podpreti dobro upravljanje, obravnavati institucionalne pomanjkljivosti ter okrepiti upravo; priznava delo, ki je bilo na tem področju opravljeno v programu EUROsociAL;
47. poziva države EU in LAK, naj obravnavajo težavo korupcije in se borijo proti njej z ukrepi, med drugim s preprečevanjem, odkrivanjem in preiskovanjem kaznivih dejanj, kazenskim pregonom ter učinkovitim izvajanjem večstranskih in mednarodnih protikorupcijskih konvencij, in izpostavlja, da obstoj korupcije ne spodkopava le socialne in ekonomske blaginje in socialne enakosti, temveč tudi politično legitimnost in dobro upravljanje; poudarja, da neobstoj neodvisnega sodstva in javne uprave poglablja nezaupanje v javne institucije, kar spodkopava pravno državo in spodbuja nasilje; opozarja, da so preglednost, neodvisni mediji in državljanska udeležba potrebni za krepitev boja proti korupciji; se zaveda, da bi bilo treba uvesti nove mednarodne določbe za odpravo davčnih oaz, na primer samodejno izmenjavo davčnih podatkov in odpravo bančne tajnosti;
48. poziva k tesnejšemu sodelovanju pri okoljskih vprašanjih, ki so pomemben skupni interes, s posebnim poudarkom na energetskem prehodu in procesu razogljičenja, ki bo vplival na gospodarstva v obeh regijah; poudarja, da je treba podpreti raziskave o energiji iz obnovljivih virov ter njeno uporabo, varstvo narave, upravljanje gozdov in politike za obravnavo vzrokov in posledic podnebnih sprememb v regiji, na katero zelo vplivajo, pri čemer je treba upoštevati pravice lokalnih in domorodnih skupnosti na območjih, kjer se pridobivajo naravni viri; poudarja, da bi bilo treba dodatno podpreti pobude, kot je EUROCLIMA ali RIOCC, v skladu s programom iz Lime o trajnostnem razvoju, okolju, podnebnih spremembah in energiji; se zaveda skupne potrebe po izvedbi energetskega prehoda, da bi uspešno izpolnili dogovore iz pariškega sporazuma; poudarja, da so potrebne dodatne naložbe in sodelovanje med institucijami in podjetji EU-LAK, da bi skupaj obravnavali energetski prehod, razogljičenje in izboljšanje osnovne infrastrukture; poudarja, kako pomembno je izboljšati upravljanje in sodne postopke, da bi zaščitili gozdove in razširili ekološke kmetijske prakse;
49. poudarja, da je treba pospešiti pogajanja za sklenitev celovitega, uravnoteženega in vzajemno koristnega pridružitvenega sporazuma EU in Mercosurja, kot je bilo izraženo v sklepih Evropskega sveta z dne 9. marca 2017, da bi dopolnili mrežo veljavnih sporazumov med EU in Latinsko Ameriko; poudarja, da je treba pogajanja zaključiti in skleniti dokončni sporazum, ki ga bo lahko Evropski parlament ratificiral, še pred iztekom sedanjega parlamentarnega sklica, kar bo pozitivno prispevalo h gospodarskih rasti in zaposlovanju na obeh gospodarskih območjih, pa tudi h krepitvi zgodovinskih, kulturnih in političnih vezi ter sodelovanja in zaupanja med prebivalci obeh regij;
50. poudarja, da je treba pospešiti tekoča pogajanja o posodobitvi globalnega sporazuma med EU in Mehiko, in poziva, da se ta sporazum sklene še pred iztekom leta 2017; poudarja, kako pomembno je dokončati pridružitveni sporazum EU-Čile pred prvim trimesečjem leta 2018; poziva, naj parlamenti držav članic ratificirajo pridružitveni sporazum EU-Srednja Amerika, če tega še niso naredili;
51. poudarja, kako pomemben je nedavni pristop Ekvadorja k večsektorskemu sporazumu s Kolumbijo in Perujem, in opominja, da so vrata odprta tudi za Bolivijo, če se bo odločila sodelovati; pozdravlja opustitev schengenskega vizuma za kratkoročno prebivanje za Peru in Kolumbijo; v tem kontekstu zahteva enako opustitev za Ekvador; poudarja, da ti ukrepi krepijo gospodarske in kulturne vezi EU s temi državami;
52. poudarja izjemno pomembnost sistematičnega vključevanja pravil o odgovornosti podjetij ter klavzul spoštovanja človekovih in socialnih pravic v pridružitvene, trgovinske in naložbene sporazume med EU in državami LAK;
53. poudarja, da sta bili Mehika in Brazilija opredeljeni kot strateški partnerici EU, in poziva, da se ta status podeli tudi Argentini kot izstopajoči akterki v tej regiji ter članici Mercosurja in G20 in da se obnovi okvir za institucionalne odnose;
54. priznava pomen iberoameriških vrhov, katerih mehanizmi delovanja so se v zadnjih letih okrepili, hkrati pa izpostavlja pomen podpore, ki jo predsedstvu po načelu rotacije namenja iberoameriški generalni sekretar; opozarja na dodano vrednost vrhov za skupno partnerstvo dveh regij kot foruma za dialog, usklajevanje in sodelovanje; v tem smislu poziva k vzpostavitvi mehanizma za sodelovanje, ki je lahko v obliki memoranduma o soglasju ali okvirnega sporazuma za sodelovanje med Komisijo in/ali Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) ter iberoameriškim generalnim sekretarjem, s katerim se bodo lahko odnosi izboljšali in postali del bolj strukturiranega, urejenega in sistematičnega sistema med organoma; pozdravlja, da je bila na zadnjem vrhu posebna pozornost namenjena tako pomembnim področjem, kot so mladi, izobraževanje in podjetništvo;
55. ponavlja, da so parlamentarna skupščina Eurolat in parlamentarne delegacije zelo uspešni in koristni forumi za parlamentarno razsežnost strateškega partnerstva ter politični dialog med EU in državami LAK, vključno s civilno družbo, katere vlogo bi bilo treba okrepiti, pa tudi pomembno sredstvo za posredovanje zahtev državljanov vrhom EU-CELAC; poudarja, da je pomembno zagotoviti prepoznavnost in širjenje njihovih razprav in sklepov s sodelovanjem na vrhih EU-CELAC ter prek nacionalnih in regionalnih institucionalnih kanalov;
56. poudarja vlogo mednarodne fundacije EU-Latinska Amerika in Karibi kot mednarodne organizacije ter poziva, naj sporazum o njeni ustanovitvi čim prej ratificira vseh 62 članic, kar bo imelo pomembno vlogo pri podpori dvoregijskega partnerstva, zahteva pa tudi, naj se vzpostavijo stalni kanali za sodelovanje med mednarodno fundacijo EU-Latinska Amerika in Karibi ter parlamentarno skupščino Eurolat;
57. podpira povečanje mandata za zunanja posojila Evropske investicijske banke za Latinsko Ameriko za vzdrževanje in razvoj operacij, ki se odzivajo na potrebe po financiranju prednostnih področij, kot so blažitev podnebnih sprememb, razvoj socialne, gospodarske in okoljske infrastrukture ter podpora za mala in srednja podjetja;
58. poziva k boljšemu in večstranskemu usklajevanju držav članic EU v Medameriški razvojni banki (BID) in Razvojni banki Latinske Amerike (CAF), da bi čim bolj povečali njihov gospodarski učinek v razvojnih programih za države LAK;
59. znova izraža podporo mirovnemu procesu v Kolumbiji, ki je odločilen za prihodnost Kolumbijcev in stabilizacijo regije, kjer je ta država, ter podpira kolumbijsko vlado pri izvajanju mirovnega sporazuma; v zvezi s tem poudarja, da je treba k temu pritegniti celotno kolumbijsko družbo, zlasti žrtve in organizacije civilne družbe ter prisilno razseljene osebe, in da mora vlada zagotoviti varnost in varstvo aktivistov za človekove pravice in voditeljev skupnosti; poziva EU in njene države članice, naj nadaljujejo politično in finančno podporo, vključno z uredbo o instrumentu za financiranje razvojnega sodelovanja (člen 5(2)) in skrbniškim skladom EU za Kolumbijo, ter podpira vlogo posebnega odposlanca visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in podpredsednice Komisije v Kolumbijo; izraža željo, da bi se mirovnemu procesu pridružila tudi Nacionalna osvobodilna vojska (ELN);
60. izraža globoko zaskrbljenost zaradi resnega poslabšanja razmer na področju demokracije in človekovih pravic ter socialno-ekonomskih razmer v Venezueli, kjer vse bolj prevladuje ozračje politične in socialne nestabilnosti; poziva venezuelsko vlado, naj ohrani delitev in neodvisnost vej oblasti ter nacionalni skupščini v celoti povrne ustavno oblast; poziva jo tudi, naj zagotovi takojšnji in brezpogojni izpust vseh političnih zapornikov ter čim prej predstavi volilni koledar, ki bo omogočil izvajanje svobodnih in preglednih volilnih postopkov; poziva mednarodno skupnost, regijske akterje in visoko predstavnico/podpredsednico, naj se zavzamejo za vsesplošen narodni sporazum kot edino možno rešitev in ga podprejo; poziva visoko predstavnico/podpredsednico, naj dejavno išče druge ukrepe za konstruktivno spodbujanje politične stabilizacije te države; v tem smislu zavrača vse poskuse, da bi ustavno priznane pristojnosti podelili kateremu drugemu organu;
61. pozdravlja, da je bil decembra 2016 podpisan sporazum o političnem dialogu in sodelovanju med EU in Kubo; poudarja, da je treba pospešiti njegovo izvajanje, saj lahko pozitivno vpliva na celotno partnerstvo med EU in CELAC; poudarja, da bi moral sporazum o političnem dialogu in sodelovanju izboljšati življenjske razmere in socialne pravice kubanskih državljanov ter voditi k demokraciji in spoštovanju in spodbujanju temeljnih svoboščin; poudarja, da bo njegova veljavnost odvisna o tega, ali bo kubanska vlada učinkovito izvajala določbe o človekovih pravicah v sporazumu v skladu z resolucijami Evropskega parlamenta;
62. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter parlamentom in vladam držav CELAC.
- [1] Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0016.
- [2] Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0269.
- [3] Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0200.
- [4] Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0297.
- [5] Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0041.
- [6] http://www.europarl.europa.eu/intcoop/eurolat/assembly/plenary_sessions/montevideo_2016/adopted_docs/trade_en.pdf
- [7] http://www.europarl.europa.eu/intcoop/eurolat/assembly/plenary_sessions/montevideo_2016/adopted_docs/poverty_en.pdf
- [8] http://www.europarl.europa.eu/intcoop/eurolat/assembly/plenary_sessions/montevideo_2016/adopted_docs/pparties_en.pdf
- [9] http://www.europarl.europa.eu/intcoop/eurolat/assembly/plenary_sessions/montevideo_2016/adopted_docs/china_en.pdf
- [10] http://www.europarl.europa.eu/intcoop/eurolat/assembly/plenary_sessions/athens2014/adopted_docs/femicide/1026102en.pdf
- [11] http://www.europarl.europa.eu/intcoop/eurolat/assembly/plenary_sessions/montevideo_2016/adopted_docs/migration_en.pdf
- [12] Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0141.
- [13] Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0280.
MNENJE Odbora za razvoj (31.5.2017)
za Odbor za zunanje zadeve
o političnih odnosih EU z Latinsko Ameriko
(2017/2027(INI))
Pripravljavec mnenja: Enrique Guerrero Salom
POBUDE
Odbor za razvoj poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
1. poudarja, da tudi po znatnem gospodarskem razvoju, ki je vodil k zmanjšanju ravni revščine in neenakosti, neenakost ostaja znatna prepreka za razvoj te regije, v kateri 175 milijonov ljudi živi v revščini in izključenosti, med njimi zlasti ženske in mladoletniki; poudarja, da so za obravnavo tega vprašanja ključni gospodarska rast, vključujoč družbeni razvoj, pravična porazdelitev bogastva in splošno zagotavljanje bistvenih javnih storitev;
2. meni, da mora biti glavni namen sodelovanja med državami Latinske Amerike in Karibov ter EU uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja; poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD), naj sodelujeta z državami Latinske Amerike in Karibov, da bi se dogovorili o učinkovitih strategijah za uresničitev ciljev trajnostnega razvoja; poziva Unijo, naj spodbudi programe za proračunsko podporo;
3. meni, da bi glede na to, da je Unija največja donatorica pomoči regiji Latinske Amerike in Karibov, umik te pomoči, vključno s pomočjo državam s srednjimi dohodki, v katerih so neenakosti še vedno prisotne med različnimi geografskimi območji ter med mestnimi in podeželskimi območji, ki zlasti vplivajo na ženske in manjšine, pomenil korak nazaj, ki bi zavrl prihodnji razvoj te regije; zato poziva Komisijo in Svet, naj sprejmeta nedvoumne zaveze z Latinsko Ameriko in Karibi ter zlasti Srednjo Ameriko, pri tem pa ustrezno upoštevata bodoče partnerstvo EU/AKP, da nihče ne bo zapostavljen in da se bo ublažil učinek na države, ki so nedavno dosegle status srednjega dohodka, ali pa so v procesu tranzicije k temu;
4. meni, da bi morala EU v sedanjem regionalnem in svetovnem okviru poglobiti svoje odnose z Latinsko Ameriko in Karibi ter se osredotočiti na tesnejše sodelovanje na vseh področjih s ciljem, da bi vzpostavila dvostranski odnos na najvišji ravni;
5. poziva Komisijo, naj opredeli razpoložljive instrumente in jim nameni dovolj sredstev, pri tem pa sprejme ustrezne ukrepe, da bi jih uskladila z načeli učinkovitosti, harmonizacije, vzajemne odgovornosti, prevzemanja politične in druge odgovornosti in usklajenosti z razvojnimi strategijami držav Latinske Amerike in Karibov ter načelom, po katerem se lahko sredstva rezervirajo za zahtevan namen, da bi tako tem državam pomagali, da se bodo lahko soočile z izzivi in prilagodile na morebitno zmanjšanje uradne razvojne pomoči (ODA); poziva, naj takšni instrumenti vključujejo prenos strokovnega znanja in usposabljanje, pomagajo pa naj tudi pri fiskalnih reformah in reformah upravljanja javnih financ, ki prispevajo k spodbujanju rasti in zagotavljanju javnih storitev visoke kakovosti;
6. podpira pobudo držav Latinske Amerike za pripravo okvirnega sporazuma o mehanizmu za prestrukturiranje državnega dolga, ki jo podpirajo Združeni narodi;
7. obžaluje zmanjšanje humanitarne pomoči in zavrača dejstvo, da do zmanjšanj še naprej prihaja na območjih, na katerih je pomoč najbolj potrebna (severni trikotnik Srednje Amerike, Haiti, Kolumbija), pa tudi na območjih, ki so posebej prizadeta zaradi vpliva podnebnih sprememb in naravnih nesreč;
8. obsoja ukrepe vlad nekaterih držav, ki niso sprejele mednarodne humanitarne pomoči, zaradi česar ni bilo mogoče zadovoljiti najosnovnejših potreb teh držav; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj pozove ustrezne oblasti, naj dovolijo sprejem tovrstne pomoči in predložijo načrt pomoči za vsako državo;
9. poudarja, da je nujno treba okrepiti prizadevanja za boj proti korupciji, davčnim utajam in nekaznovanosti, ki sodijo med glavne ovire, ki preprečujejo razvoj, zagotoviti spoštovanje pravne države, izvedbo svobodnih in preglednih volitev, ločitev vej oblasti ter enakopraven dostop do neodvisnega, nepristranskega in profesionaliziranega pravosodnega sistema, podpreti dobro upravljanje, obravnavati institucionalne pomanjkljivosti ter okrepiti upravo; priznava delo, ki je bilo na tem področju opravljeno v okviru programa EUROsociAL;
10. zaskrbljeno ugotavlja, da je prilaščanje zemljišč v Latinski Ameriki in Karibih v zadnjem desetletju povezano s kompleksom agroživilskega sektorja, sektorja krme in sektorja goriva, pa tudi s strategijami blažitve podnebnih sprememb (tj. zasajevanje gozdov v okviru programa ogljične izravnave, kot v primeru REDD+); ugotavlja tudi, da so vedno večje regionalne in mednarodne potrebe po rudninah in fosilnih gorivih vodile k rudarskim koncesijam velikega obsega, to pa lahko vpliva na zemljiške pravice skupnosti; poziva države Latinske Amerike in Karibov, naj priznajo vse legitimne pravice do zemljišč, vključno z neformalnimi, domorodnimi in običajnimi pravicami do lastništva posesti, v skladu s smernicami FAO glede lastništva ter naj upoštevajo načelo svobodnega, predhodnega in informiranega soglasja lokalnega prebivalstva, na katerega zemljiški posli vplivajo;
11. poudarja, da ima regija Latinske Amerike in Karibov najvišjo stopnjo umorjenih zagovornikov človekovih pravic med vsemi regijami na svetu; poziva, naj razvojni programi upoštevajo izjemno ranljivost zagovornikov človekovih pravic in naj podajo ambiciozen prispevek k njihovi zaščiti; poziva ESZD, naj si bolj prizadeva nadzorovati upravljanje sredstev, namenjenih zaščiti zagovornikov človekovih pravic;
12. poziva, naj se pri razvoju dvostranskih odnosov upošteva spoštovanje mednarodnih pogodb na področju človekovih pravic, udeležba različnih vlad v regionalnih organih ter sodelovanje z Medameriško komisijo za človekove pravice;
13. meni, da so bistvenega pomena javne politike, zlasti o zdravstvu, izobraževanju in usposabljanju, pa tudi zasebne pobude, ki ponujajo možnosti za skoraj 30 milijonov mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo; poudarja, da morajo razvojni programi obravnavati visoke ravni konfliktov, nasilja, organiziranega kriminala in umorov, ki zlasti vplivajo na mlade in mladostnike ter so eden glavnih izzivov za države Latinske Amerike in Karibov;
14. poudarja, kako pomembno je preučiti načine za povečanje tujih naložb in boljše sodelovanje zasebnega sektorja ter spodbujati oboje, in sicer v okviru, ki spoštuje človekove, okoljske in delavske pravice, in v katerem vlagatelji spoštujejo in izvajajo načela Združenih narodov za odgovorno vlaganje, ob tem pa zagotoviti pravno varnost naložb ter načelo družbene odgovornosti podjetij;
15. ob upoštevanju priporočil iz posebnega poročila Evropskega računskega sodišča o uporabi kombiniranja poziva Komisijo, naj izvršljiva merila za pripravo načel glede učinkovitosti uporabi za svoje programe kombiniranja, zlasti v zvezi z lastno odgovornostjo, usklajenostjo s partnerskimi državami, razvojem in finančno dodatnostjo, preglednostjo in odgovornostjo;
16. poziva EIB in druge finančne institucije držav članic EU, naj učinkovito zagotovijo, da podjetja, ki prejemajo njihovo podporo, ne bodo vpletena v izogibanje davkom prek offshore centrov in davčnih oaz, ter naj učinkovito sledijo in spremljajo tokove, vzdržnost dolgov in dodano vrednost svojih projektov trajnostnega razvoja;
17. poudarja pomen usklajevanja različnih področij javnega posredovanja ter spodbuja udeležbo vseh političnih in družbenih akterjev, sindikatov in drugih organizacij civilne družbe, tako na osrednji kot lokalni ravni, pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja; meni, da bi moral javni sektor vedno vsem zagotavljati javne dobrine, ki so bistvene za razvoj, in vsem nameniti pravna sredstva proti kršitvam človekovih pravic, tudi v primerih, ko te kršitve zagrešijo podjetja;
18. poudarja, da sta gospodarska rast in trgovina ključna elementa pri doseganju trajnostnega razvoja, vendar ne zadostujeta za zmanjšanje revščine, neenakosti in izključenosti; poziva k učinkovitim politikam, ki bodo prispevale k zmanjšanju teh težav prek raznolike, trajnostne in vključujoče rasti, z odločnim poudarkom na socialnih vprašanjih, institucionalni podpori in spoštovanju človekovih pravic;
19. poudarja, da se regija Latinske Amerike in Karibov še vedno sooča z velikimi izzivi v zvezi z državnim dolgom; poziva k pristopu k vzdržnosti dolga na podlagi človeških potreb, in sicer z izvajanjem načel UNCTAD; v zvezi s tem pozdravlja delo OZN pri pripravi mednarodnega mehanizma za prestrukturiranje državnega dolga;
20. poudarja, da je regija Latinske Amerike in Karibov zaradi svojih geografskih in geoloških značilnosti zelo dovzetna za naravne nesreče in da na to negativno vplivajo podnebne spremembe, kar je treba obravnavati na svetovni ravni v skladu z načelom skupne, vendar različne odgovornosti; poziva Komisijo in države Latinske Amerike in Karibov, naj se lotijo temeljnih vzrokov, sprejmejo ukrepe za odpornost na podnebne spremembe ter strategije in protokole za preprečevanje tveganja, da bi čim prej mobilizirale humanitarno pomoč v nujnih primerih;
21. poziva, naj razvojni programi v regiji Latinske Amerike in Karibov vključujejo večsektorski pristop na podlagi spola, ohranjajo temeljne svoboščine in pravice žensk, zagotavljajo spolno in reproduktivno zdravje ter spodbujajo dostop žensk do zaposlitvenih priložnosti; poudarja, da je po navedbah Gospodarske komisije za Latinsko Ameriko in Karibe (CEPAL) v povprečju v tej regiji vsak dan ubitih 12 žensk; zato poudarja, da bi moralo biti končanje tega ubijanja žensk in diskriminacije na podlagi spola prednostni cilj za razvoj in za uresničitev ciljev trajnostnega razvoja;
22. želi spomniti na zaveze, o katerih sta se dogovorili EU in CELAC (Skupnost latinskoameriških in karibskih držav) v akcijskih načrtih 2013 in 2015 v zvezi z odpravo nasilja nad ženskami, in je zaskrbljen, ker se sedmo poglavje o spodbujanju enakosti spolov ne izvaja; poziva države članice in ESZD, naj sodelujejo ter dodelijo ekonomske in institucionalne vire, da zagotovijo uresničevanje priporočil o spodbujanju enakosti spolov, dogovorjenih v akcijskih načrtih, zlasti kar zadeva odpravo vseh oblik nasilja v skladu s konvencijo iz Belém do Pará, Istanbulsko konvencijo in Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW);
23. poziva k boljšemu usklajevanju med politikami in programi v podporo regiji Latinske Amerike in Karibov, pa tudi najbolj oddaljenih regij ter čezmorskih držav in ozemelj; poziva, naj se izpolnijo politične zaveze, sprejete na regionalnih vrhih med EU in državami Latinske Amerike in Karibov, spremlja naj jih pa dodelitev potrebnih finančnih sredstev.
INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
|
Datum sprejetja |
30.5.2017 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
17 0 5 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Beatriz Becerra Basterrechea, Ignazio Corrao, Doru-Claudian Frunzulică, Enrique Guerrero Salom, Maria Heubuch, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Arne Lietz, Linda McAvan, Vincent Peillon, Lola Sánchez Caldentey, Elly Schlein, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Paavo Väyrynen, Bogdan Brunon Wenta, Anna Záborská |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Frank Engel, Ádám Kósa, Cécile Kashetu Kyenge, Paul Rübig, Judith Sargentini |
||||
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
|
17 |
+ |
|
|
ALDE |
Beatriz Becerra Basterrechea, Paavo Väyrynen |
|
|
ECR |
Eleni Teoharus (Eleni Theocharous) |
|
|
EFDD |
Ignazio Corrao |
|
|
PPE |
Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Frank Engel, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Ádám Kósa, Paul Rübig, Bogdan Brunon Wenta |
|
|
S&D |
Doru-Claudian Frunzulică, Enrique Guerrero Salom, Cécile Kashetu Kyenge, Arne Lietz, Linda McAvan, Vincent Peillon, Elly Schlein |
|
|
0 |
- |
|
|
|
|
|
|
5 |
0 |
|
|
GUE/NGL |
Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Lola Sánchez Caldentey |
|
|
PPE |
Anna Záborská, |
|
|
Verts/ALE |
Maria Heubuch, Judith Sargentini |
|
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani
INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
|
Datum sprejetja |
11.7.2017 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
55 7 2 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Lars Adaktusson, Michèle Alliot-Marie, Francisco Assis, Petras Auštrevičius, Bas Belder, Mario Borghezio, Elmar Brok, Klaus Buchner, James Carver, Fabio Massimo Castaldo, Lorenzo Cesa, Aymeric Chauprade, Javier Couso Permuy, Andi Cristea, Arnaud Danjean, Knut Fleckenstein, Eugen Freund, Michael Gahler, Iveta Grigule, Sandra Kalniete, Tunne Kelam, Janusz Korwin-Mikke, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Eduard Kukan, Ryszard Antoni Legutko, Arne Lietz, Barbara Lochbihler, Sabine Lösing, Andrejs Mamikins, Alex Mayer, David McAllister, Tamás Meszerics, Francisco José Millán Mon, Javier Nart, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Ioan Mircea Paşcu, Alojz Peterle, Tonino Picula, Julia Pitera, Cristian Dan Preda, Jozo Radoš, Sofia Sakorafa, Jordi Solé, Jaromír Štětina, Charles Tannock, László Tőkés, Miguel Urbán Crespo, Ivo Vajgl, Elena Valenciano, Geoffrey Van Orden, Hilde Vautmans, Anders Primdahl Vistisen, Boris Zala |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Brando Benifei, Luis de Grandes Pascual, András Gyürk, Javi López, Marietje Schaake, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Ernest Urtasun, Bodil Valero, Paavo Väyrynen, Marie-Christine Vergiat |
||||
|
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Ádám Kósa |
||||
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU
|
55 |
+ |
|
|
ALDE |
Petras Auštrevičius, Iveta Grigule, Javier Nart, Jozo Radoš, Marietje Schaake, Ivo Vajgl, Hilde Vautmans, Paavo Väyrynen |
|
|
ECR |
Bas Belder, Ryszard Antoni Legutko, Charles Tannock, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Geoffrey Van Orden, Anders Primdahl Vistisen |
|
|
EPP |
Lars Adaktusson, Michèle Alliot-Marie, Elmar Brok, Lorenzo Cesa, Arnaud Danjean, Michael Gahler, András Gyürk, Sandra Kalniete, Tunne Kelam, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Eduard Kukan, Ádám Kósa, David McAllister, Francisco José Millán Mon, Alojz Peterle, Julia Pitera, Cristian Dan Preda, László Tőkés, Luis de Grandes Pascual, Jaromír Štětina |
|
|
S&D |
Francisco Assis, Brando Benifei, Andi Cristea, Knut Fleckenstein, Eugen Freund, Arne Lietz, Javi López, Andrejs Mamikins, Alex Mayer, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Ioan Mircea Paşcu, Tonino Picula, Elena Valenciano, Boris Zala |
|
|
VERTS/ALE |
Klaus Buchner, Barbara Lochbihler, Tamás Meszerics, Jordi Solé, Ernest Urtasun, Bodil Valero |
|
|
7 |
- |
|
|
EFDD |
James Carver |
|
|
GUE/NGL |
Javier Couso Permuy, Sabine Lösing, Sofia Sakorafa, Miguel Urbán Crespo, Marie-Christine Vergiat |
|
|
NI |
Janusz Korwin-Mikke |
|
|
2 |
0 |
|
|
EFDD |
Fabio Massimo Castaldo |
|
|
ENF |
Mario Borghezio |
|
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani