Postopek : 2013/0255(APP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0290/2017

Predložena besedila :

A8-0290/2017

Razprave :

PV 04/10/2017 - 17
CRE 04/10/2017 - 17

Glasovanja :

PV 05/10/2017 - 4.4
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0384

PRIPOROČILO     ***
PDF 537kWORD 56k
29.9.2017
PE 609.373v02-00 A8-0290/2017

o osnutku uredbe Sveta o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva („EJT“)

(09941/2017 – C8-0229/2017 – 2013/0255(APP))

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

Poročevalka: Barbara Matera

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o osnutku uredbe Sveta o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva („EJT“)

(09941/2017 – C8-0229/2017 – 2013/0255(APP))

(Posebni zakonodajni postopek – odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka uredbe Sveta (09941/2017),

–  ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 86 Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0229/2017),

–  ob upoštevanju člena 99(1) in (4) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0290/2017),

1.  odobri osnutek uredbe Sveta;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.


OBRAZLOŽITEV

Za zaščito proračuna in finančnih interesov EU ter pregon kaznivih dejanj, usmerjenim zoper njih, so zdaj izključno pristojne države članice. OLAF, Eurojust in Europol niso pristojni za opravljanje kazenskih preiskav, zato bo EJT zapolnilo to institucionalno vrzel.

Ustanovitev EJT bo bistveno spremenila način zaščite finančnih interesov Unije. V enoten, homogen in učinkovit pristop k boju proti goljufijam v EU se bodo združila evropska in nacionalna prizadevanja za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj. Sedaj lahko le nacionalni organi preiskujejo in preganjajo goljufije v EU, njihove pristojnosti pa segajo le do državnih meja.

Evropska komisija je 17. julija 2013 vložila predlog uredbe Sveta za ustanovitev Evropskega javnega tožilstva, v kateri je opredelila njegove pristojnosti in postopke. Člen 86 Pogodbe o delovanju EU (PDEU) določa pravno podlago in pravila za ustanovitev EJT. V skladu s členom 86 je treba predlagano uredbo sprejeti z zakonodajnim postopkom odobritve: Svet o tem odloči soglasno na podlagi odobritve Evropskega parlamenta.

7. februarja 2017 je bilo ugotovljeno, da predlog v Svetu nima soglasne podpore. V skladu s členom 86 Pogodbe o delovanju EU to omogoča skupini vsaj devetih držav članic, da predložijo besedilo v razpravo Evropskemu svetu za zadnji poskus, da bi se doseglo soglasje. Poročevalka obžaluje, da pri okrepljenem sodelovanju zaenkrat sodeluje le 20 držav članic, in države članice, ki ne sodelujejo, spodbuja, naj se v prihodnosti pridružijo.

8. junija so države članice, ki sodelujejo pri okrepljenem sodelovanju, sprejele splošni pristop glede predloga.

Evropski parlament je sprejel 3 vmesna poročila (v letih 2014, 2015 in 2016) o EJT, v katerih je izrazil več pomislekov o pristojnostih EJT, direktivi o zaščiti finančnih interesov in goljufijah v zvezi z DDV, strukturi, preiskavah, procesnih pravicah, sodnem nadzoru in odnosih z drugimi pristojnimi agencijami EU.

•  Sestava EJT 

EJT bo organ Unije z decentralizirano strukturo, njegov cilj pa bo povezati nacionalne organe preiskovanja in pregona. Na čelu EJT bo evropski javni tožilec, vsako sodelujočo članico pa bo zastopal po en tožilec. V skladu z uredbo bodo preiskave vodili evropski delegirani tožilci, nameščeni v vsaki državi članici. O številu evropskih delegiranih tožilcev bo odločeno na nacionalni ravni, vendar bi morala vsaka država članica imeti vsaj enega. Delegirani tožilci bodo sestavni del EJT, vendar bodo še naprej izvrševali tudi naloge nacionalnih tožilcev. Pri svojem delovanju kot evropski delegirani tožilci bodo popolnoma neodvisni od nacionalnih organov pregona.

•  Pristojnosti

EJT bo odgovorno za preiskave in pregon storilcev kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, ter njihovo privedbo pred sodišče. Dejavnosti tožilstva v zvezi s temi kršitvami se bodo opravljale na pristojnih sodiščih držav članic.

Pristojnosti in postopki EJT vključujejo predlagano direktivo o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (direktiva o zaščiti finančnih interesov). Decembra 2016 sta Evropski parlament in Svet dosegla začasni sporazum o predlogu direktive o zaščiti finančnih interesov. Dogovorjeno je bilo, da se v njeno področje uporabe vključijo hude oblike čezmejnih goljufij na področju DDV, mejna vrednost pa je bila določena v višini 10 milijonov EUR.

Poročevalka pozdravlja dejstvo, da je bilo merilo škode večinoma omiljeno z uvedbo izjem in ne velja več za člen 3(a), (b) in (c) direktive o zaščiti finančnih interesov (odhodki, ki niso povezani z javnim naročanjem; odhodki, povezani z javnim naročanjem, in prihodki od lastnih sredstev iz naslova DDV). Uvedena je bila možnost, da nacionalni organi na EJT prenesejo pristojnost za nekatere zadeve, za katere EJT sicer ne bi bilo pristojno.

Uredba o EJT širi področje uporabe obveznosti poročanja nacionalnih organov in EJT daje več možnosti, da zahteva dodatne informacije. Čezmejna razsežnost hudih kaznivih dejanj, ki sodijo v pristojnost EJT, bi se v prihodnosti lahko razširila.

•  Sodni nadzor

Uredba o EJT zagotavlja celovit sistem sodnega nadzora nacionalnih sodišč in omogoča neposredni nadzor Sodišča EU (odločitev EJT, da bo opustilo zadevo, ki se vodi na podlagi prava EU, spori o plačilu odškodnine za škodo, ki jo povzroči EJT, spori o klavzulah o arbitraži, zadeve v zvezi z osebjem in odločitve, ki vplivajo na pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, kot je pravica javnosti do dostopa do dokumentov).

•  Preiskovalni ukrepi

EJT bo imelo na razpolago zadostne preiskovalne ukrepe za vodenje preiskav. Člen 30 uredbe vsebuje seznam ukrepov, za katere se kaznivo dejanje, ki se preiskuje, kaznuje z zaporno kaznijo do štirih let. V zvezi s tem sta se sozakonodajalca dogovorila o merilih, po katerih države članice zahtevajo preiskovalne ukrepe na podlagi načela vzajemnega priznavanja iz Direktive 2014/41/EU o evropskem preiskovalnem nalogu v kazenskih zadevah.

•  Procesna jamstva  

Varstvo procesnih pravic osumljencev in obdolžencev se zagotavlja popolnoma v skladu s pravicami osumljencev in obdolžencev iz Listine o človekovih pravicah. Uredba zagotavlja pravico do obrambe osumljencev, zlasti pravico do pravne pomoči, pravico do tolmačenja in prevajanja, pravico do informacij in vpogleda v spis, pravico do predložitve dokazov in pravico, da se EJT zaprosi, naj zbira dokaze v imenu osumljenca.

•  Eurojust, OLAF in Europol

Za izvrševaje svojih dolžnosti bo ETJ morda moralo vzpostaviti in vzdrževati odnose z obstoječimi agencijami, uradi ali organi Unije, kot so Eurojust, OLAF in Europol.

Zlasti ETJ in Eurojust morata imeti jasno določene pristojnosti, da se zagotovi pravna varnost. Da bi se izognili nepotrebnim ponovitvam in podvajanju pristojnosti med tema uradoma, je treba jasno razmejiti in opredeliti naloge. Urada lahko v posameznih primerih na podlagi natančnih meril sodelujeta in izmenjujeta informacije o preiskavah.

ETJ z uradom OLAF vzpostavi tesno sodelovanje zlasti v zvezi z izmenjavo informacij. Določbe uredbe preprečujejo, da bi se o istih dejstvih vodile vzporedne preiskave. EJT lahko od urada OLAF zahteva, da posreduje informacije, omogoči usklajevanje in opravi upravne preiskave.

Odnos med EJT in Europolom bo temeljil na tesnem sodelovanju, EJT pa bo lahko od Europola pridobilo ustrezne informacije, ko bo to potrebno za namene preiskave.

•  Nesodelujoče države

Poročevalka pozdravlja odločitev Sveta, da v določbe člena 59a o odnosih med EJT in državami članicami, ki se niso vključile v okrepljeno sodelovanje, vključi zahtevo, da te države obveščajo EJT kot pristojni organ za spoštovanje pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah.

•  Sklepi

Kljub temu, da bi poročevalka pozdravila bolj ambiciozno uredbo, meni, da sedanja oblika v veliki meri upošteva pripombe EP.

Poročevalka obžaluje, da pri ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva ne sodelujejo vse države članice EU, vendar pozdravlja dejstvo, da jih 20 soglaša s splošnim pristopom, ki vključuje zlasti kazniva dejanja iz direktive o zaščiti finančnih interesov, predvsem huda kazniva dejanja v zvezi z DDV. Poročevalka poziva nesodelujoče države članice, da se okrepljenemu sodelovanju pridružijo v prihodnosti.


POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov

Evropsko javno tožilstvo

Referenčni dokumenti

09941/2017 – C8-0229/2017 – COM(2013)05342013/0255(APP)

Datum posvetovanja / Zahteva za odobritev

17.7.2017

 

 

 

Pristojni odbor

Datum razglasitve na zasedanju

LIBE

11.9.2017

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

Datum razglasitve na zasedanju

BUDG

11.9.2017

CONT

11.9.2017

JURI

11.9.2017

PETI

11.9.2017

Odbori, ki niso podali mnenja

Datum sklepa

BUDG

27.9.2017

CONT

27.9.2017

JURI

27.9.2017

PETI

27.9.2017

Poročevalec/-ka

Datum imenovanja

Barbara Matera

10.11.2015

 

 

 

Nadomeščeni poročevalci/-ke

Monica Macovei

 

 

 

Obravnava v odboru

29.11.2016

25.9.2017

28.9.2017

 

Datum sprejetja

28.9.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

40

5

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jan Philipp Albrecht, Heinz K. Becker, Malin Björk, Michał Boni, Caterina Chinnici, Rachida Dati, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Frank Engel, Cornelia Ernst, Tanja Fajon, Laura Ferrara, Lorenzo Fontana, Ana Gomes, Nathalie Griesbeck, Sylvie Guillaume, Monika Hohlmeier, Brice Hortefeux, Sophia in ‘t Veld, Dietmar Köster, Barbara Kudrycka, Cécile Kashetu Kyenge, Marju Lauristin, Juan Fernando López Aguilar, Monica Macovei, Roberta Metsola, Louis Michel, Péter Niedermüller, Soraya Post, Judith Sargentini, Birgit Sippel, Helga Stevens, Traian Ungureanu, Marie-Christine Vergiat, Josef Weidenholzer, Cecilia Wikström

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Marina Albiol Guzmán, Anna Hedh, Lívia Járóka, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Jean Lambert, Gilles Lebreton, Angelika Mlinar, Emil Radev, Christine Revault d’Allonnes Bonnefoy, Jaromír Štětina

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Maurice Ponga, Cristian Dan Preda

Datum predložitve

29.9.2017


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

40

+

PPE

Heinz K. Becker, Michał Boni, Rachida Dati, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Frank Engel, Monika Hohlmeier, Brice Hortefeux, Lívia Járóka, Barbara Kudrycka, Roberta Metsola, Maurice Ponga, Cristian Dan Preda, Emil Radev, Traian Ungureanu, Jaromír Štětina

S&D

Caterina Chinnici, Tanja Fajon, Ana Gomes, Sylvie Guillaume, Anna Hedh, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Cécile Kashetu Kyenge, Dietmar Köster, Marju Lauristin, Juan Fernando López Aguilar, Péter Niedermüller, Soraya Post, Christine Revault d'Allonnes Bonnefoy, Birgit Sippel, Josef Weidenholzer

ECR

Monica Macovei

ALDE

Nathalie Griesbeck, Sophia in 't Veld, Louis Michel, Angelika Mlinar, Cecilia Wikström

Verts/ALE

Jan Philipp Albrecht, Jean Lambert, Judith Sargentini

EFDD

Laura Ferrara

5

-

ENL

Lorenzo Fontana, Gilles Lebreton

GUE/NGL

Marina Albiol Guzmán, Malin Björk, Cornelia Ernst

2

0

ECR

Helga Stevens

GUE/NGL

Marie-Christine Vergiat

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov