Postopek : 2016/2224(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0295/2017

Predložena besedila :

A8-0295/2017

Razprave :

PV 23/10/2017 - 19
CRE 23/10/2017 - 19

Glasovanja :

PV 24/10/2017 - 5.17
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0402

POROČILO     
PDF 915kWORD 116k
10.10.2017
PE 606.289v02-00 A8-0295/2017

o legitimnih ukrepih za zaščito žvižgačev, ki z razkrivanjem zaupnih informacij podjetij in javnih organov ravnajo v javnem interesu

(2016/2224(INI))

Odbor za pravne zadeve

Poročevalka: Virginie Rozière

Pripravljavka mnenja (*):

Molly Scott Cato, Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

(*)  Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika

PRED. SPREM.
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 PRILOGA: SEZNAM SUBJEKTOV ALI OSEB, OD KATERIH JE POROČEVALKA PREJELA PRISPEVEK
 MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve
 MNENJE Odbora za proračunski nadzor
 MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve
 MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane
 MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje
 MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
 MNENJE Odbora za ustavne zadeve
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o legitimnih ukrepih za zaščito žvižgačev, ki z razkrivanjem zaupnih informacij podjetij in javnih organov ravnajo v javnem interesu

(2016/2224(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji, zlasti člena 2,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti člena 11,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah, zlasti člena 10,

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in širjenjem,

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2013/30 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o varnosti naftnih in plinskih dejavnosti na morju in spremembi Direktive 2004/35/ES,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES,

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2015 o davčnih stališčih in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2016 o davčnih stališčih in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom (TAXE 2)(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2013 o organiziranem kriminalu, korupciji in pranju denarja: priporočila za ukrepe in pobude, ki bi jih bilo treba sprejeti(3),

–  ob upoštevanju resolucije št. 1729 (2010) parlamentarne skupščine Sveta Evrope o zaščiti prijaviteljev nepravilnosti,

–  ob upoštevanju resolucije št. 2060 (2015) parlamentarne skupščine Sveta Evrope o izboljšanju zaščite prijaviteljev nepravilnosti,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. decembra 2015 s priporočili Komisiji o spodbujanju preglednosti, usklajevanja in konvergence pri politikah na področju davka od dohodkov pravnih oseb v Uniji(4),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. junija 2011 o boju proti korupciji v EU (COM(2011)0308),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. julija 2016 o nadaljnjih ukrepih za povečanje preglednosti in boju proti davčnim utajam in izogibanju davkom (COM(2016)0451),

–  ob upoštevanju akcijskega načrta skupine G20 o boju proti korupciji in zlasti njegovih smernic za sprejetje zakonodaje za zaščito žvižgačev,

–  ob upoštevanju poročila OECD iz marca 2016 z naslovom „Zaveza učinkoviti zaščiti žvižgačev“,

–  ob upoštevanju sklepa evropske varuhinje človekovih pravic, s katerim je zaključila svojo samoiniciativno preiskavo o prijavljanju nepravilnosti (OI/1/2014/PMC),

–  ob upoštevanju priporočila odbora ministrov Sveta Evrope CM/Rec(2014)7 z dne 30. aprila 2014 o zaščiti žvižgačev, kakor tudi njegovega kratkega vodnika o vzpostavitvi nacionalnega okvira iz januarja 2015,

–  ob upoštevanju resolucije št. 2171 (2017) parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 27. junija 2017, v kateri se nacionalne parlamente poziva, naj priznajo pravico do prijave nepravilnosti,

–  ob upoštevanju načela 4 iz priporočila OECD o izboljšanju etičnega ravnanja v javni službi,

–  ob upoštevanju Konvencije OECD o boju proti podkupovanju tujih uradnikov v mednarodnem poslovanju,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. februarja 2017 o vlogi prijaviteljev nepravilnosti pri varovanju finančnih interesov EU(5),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za proračunski nadzor, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za kulturo in izobraževanje, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in Odbora za ustavne zadeve (A8-0295/2017),

A.  ker je cilj Evropske unije spoštovanje demokracije in načela pravne države ter tako svojim državljanom zagotavlja svobodo izražanja; ker je žvižgaštvo temeljni vidik pravice do svobode izražanja in informiranja, obe pravici pa sta zagotovljeni z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, njeno spoštovanje in izvrševanje pa zagotavlja EU; ker EU spodbuja varstvo delavcev in izboljšanje delovnih pogojev;

B.  ker Evropska unija prispeva h krepitvi mednarodnega sodelovanja v boju proti korupciji, ob popolnem spoštovanju načel mednarodnega prava, človekovih pravic in pravne države, kakor tudi suverenosti vseh držav;

C.  ker je v skladu s členom 67(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) Evropska unija pristojna za skupno evropsko azilno politiko;

D.  ker sta preglednost in udejstvovanje državljanov del razvoja in izzivov demokracije v 21. stoletju;

E.  ker smo od gospodarske, dolžniške in finančne krize dalje priča valu ukrepov proti izogibanju davkom in davčnim utajam na mednarodni ravni; ker je na področju finančnih storitev potrebna večja preglednost za odvračanje od nepravilnosti in ker nekatere države članice že imajo izkušnje z osrednjimi prijavnimi točkami, ki žvižgačem omogočajo prijavo dejanskih ali mogočih kršitev predpisov o skrbnem finančnem poslovanju; ker je Organizacija združenih narodov leta 2003 sprejela konvencijo proti korupciji(6); ker je Evropski parlament na podlagi teh razkritij ustanovil posebna odbora in preiskovalni odbor; ker je že v več resolucijah pozval k zaščiti žvižgačev(7); ker so že odobrene pobude za boljšo mednarodno izmenjavo informacij v davčnih zadevah koristne in ker je bilo z različnimi razkritji, povezanimi z davki, objavljenih veliko pomembnih informacij o nepravilnostih, ki drugače ne bi prišle na dan;

F.  ker imajo žvižgači pomembno vlogo pri opozarjanju na nezakonito ali neprimerno ravnanje, ki je v nasprotju z interesom javnosti in delovanjem naše družbe, zato pa svojemu delodajalcu, javnim organom ali neposredno javnosti razkrijejo informacijo o takem ravnanju;

G.  ker s takimi dejanji pomagajo državam članicam ter najpomembnejšim institucijam in organom Unije pri preprečevanju zlasti vseh poskusov kršitev načel integritete in zlorabe oblasti, ki ogrožajo ali kršijo javno zdravje in varnost, finančno integriteto, gospodarstvo, človekove pravice, okolje ali pravno državo na evropski in nacionalni ravni, zvišujejo brezposelnost, omejujejo ali izkrivljajo pošteno konkurenco in krnijo zaupanje državljanov v demokratične institucije in postopke na nacionalni in evropski ravni, in boju proti tem kršitvam;

H.  ker je korupcija danes resna težava za Evropsko unijo, saj lahko privede do nezmožnosti vlad, da zaščitijo prebivalstvo, delavce, pravno državo in gospodarstvo, do poslabšanja javnih ustanov in služb, gospodarske rasti in konkurenčnosti na različnih področjih in povzroči izgubo zaupanja v preglednost in demokratično legitimnost javnih in zasebnih ustanov in industrije; ker naj bi korupcija vsako leto stala gospodarstvo Evropske unije 120 milijard EUR oziroma 1 % BDP EU;

I.  ker so se dosedanja prizadevanja v boju proti korupciji na mednarodni ravni osredotočala predvsem na nepravilnosti v javnem sektorju, nedavna razkritja pa so izpostavila vlogo finančnih institucij, svetovalcev in drugih zasebnih podjetij pri korupciji;

J.  ker se je v več odmevnih primerih žvižgaštva pokazalo, da ukrepanje žvižgačev omogoča seznanjanje javnosti in političnih organov z informacijami v javnem interesu, kot so nezakonito ali neprimerno ravnanje ali druge hude kršitve v zasebnem in javnem sektorju; ker se je skušalo nekatere od teh ravnanj odpraviti s pomočjo popravnih ukrepov;

K.  ker varovanje zaupnosti prispeva k vzpostavitvi učinkovitejših kanalov za prijavljanje goljufij, korupcije ali drugih kršitev in ker lahko zaradi občutljivosti informacij slabo varovanje zaupnosti privede do njihovega nezaželenega uhajanja in kršitve javnega interesa Unije in držav članic;

L.  ker lahko uvedba javnih registrov o dejanskem lastništvu skladov in podobnih pravnih konstruktov ter drugih ukrepov za preglednost investicijskih subjektov deluje odvračilno za preprečevanje nepravilnosti, ki jih žvižgači običajno obravnavajo;

M.  ker varovanje tajnosti identitete žvižgačev in zaupnosti informacij, ki jih razkrijejo, prispeva k vzpostavitvi učinkovitejših kanalov za prijavljanje goljufij, korupcije, nezakonitega ali nepoštenega ravnanja ali drugih hudih kršitev in ker lahko zaradi občutljivosti informacij slabo varovanje zaupnosti privede do njihovega nezaželenega uhajanja in kršitve javnega interesa Unije; ker je z zaščito žvižgačev v javnem sektorju lažje odkriti zlorabo javnih sredstev, goljufije in druge oblike čezmejne korupcije, povezane z nacionalnimi interesi ali interesi Unije;

N.  ker je obžalovanja vredno, da obstoječi kanali za uradne pritožbe o kršitvah mednarodnih podjetij le redko vodijo do konkretnih kazni za nepravilnosti;

O.  ker se je žvižgaštvo izkazalo za koristno na številnih področjih, tako v javnem kot v zasebnem sektorju, kot so javno zdravje, obdavčevanje, okolje, varstvo potrošnikov, boj proti korupciji in diskriminaciji in spoštovanje socialnih pravic;

P.  ker morajo biti primeri dobro opredeljeni, ob upoštevanju narave funkcij, ki se opravljajo, resnosti ravnanja in ugotovljenega tveganja;

Q.  ker je bistveno, da se ne prekorači meja med ovadbo in prijavo nepravilnosti; ker ne gre za to, da se širijo informacije o vseh, temveč da se dobro razmeji, kaj sodi na področje zavračanja pomoči demokraciji, ki je v nevarnosti;

R.  ker so v številnih primerih žvižgači tarče maščevanja, ustrahovanja in poskusov pritiska, da bi se jim preprečilo opozarjanje na nepravilnosti ali se jih odvrnilo od tega ali da se jih zaradi tega kaznuje; ker se tovrstni pritisk toliko bolj pogosto izvaja na delovnem mestu, tako da se lahko žvižgači, ki v okviru delovnega razmerja razkrijejo informacije v javnem interesu, znajdejo v šibkem položaju glede na delodajalca;

S.  ker je bila večkrat izražena resna zaskrbljenost, da se lahko žvižgači, ki ravnajo v javnem interesu, na delovnem mestu soočajo s sovražnostjo, nadlegovanjem, ustrahovanjem in izključitvijo, ovirami za prihodnje zaposlovanje, izgubo sredstev za preživljanje, pogosto pa tudi z resnimi grožnjami njihovim družinskim članom in sodelavcem; ker ima lahko strah pred povračilnimi ukrepi odvračilen učinek na žvižgače, s tem pa je ogrožen javni interes;

T.  ker bi morala biti zaščita žvižgačev zagotovljena z zakonom in okrepljena po vsej EU, v javnem in zasebnem sektorju, pod pogojem, da ravnajo na razumni podlagi; ker bi tovrstni zaščitni mehanizmi morali biti uravnoteženi in bi morali zagotavljati popolno spoštovanje temeljnih in zakonitih pravic oseb, zoper katere se opravijo prijave nepravilnosti; ker bi ti zaščitni mehanizmi morali veljati za novinarje, ki so še vedno ranljivi v zvezi z razkritjem občutljivih informacij in ščitijo žvižgače zaradi zaupnosti virov;

U.  ker zaščita žvižgačev v več državah članicah ni ustrezno zagotovljena, medtem ko so številne druge uvedle napredne sisteme za njihovo zaščito, ki pa pogosto niso dosledni in zato ne zagotavljajo zadostne stopnje zaščite; ker je torej zaščita žvižgačev v Evropi razdrobljena, kar žvižgačem povzroča težave, ko se želijo seznaniti s svojimi pravicami in s pravili za opozarjanje, ter pravno negotovost v čezmejnih primerih;

V.  ker v nekaterih državah članicah vlada splošna nepripravljenost, da bi sprejeli in izvrševali zakonodajo o zaščiti pravic žvižgačev, kljub temu, da države predpisujejo obveznost, da se prijavijo in kaznujejo korupcija, goljufije in druge kršitve;

W.  ker ima Evropski varuh človekovih pravic jasno pristojnost za preiskavo pritožb državljanov EU v zvezi z nepravilnostmi v institucijah Unije, vendar nima pristojnosti za zaščito žvižgačev;

X.  ker prijavljanje nepravilnosti zelo pogosto ni omejeno na gospodarske in finančne zadeve; ker bi lahko pomanjkanje ustreznega varstva morebitne žvižgače odvrnilo od prijavljanja kršitev, da bi se izognili nevarnosti povračilnih ukrepov in/ali maščevanja; ker je OECD poročala, da je v letu 2015 86 % podjetij imelo mehanizem za poročanje o domnevnih primerih resnih kršitev, vendar več kot tretjina ni imela pisne politike o zaščiti žvižgačev pred povračilnimi ukrepi oziroma ni vedela, če takšna politika obstaja; ker je bilo več žvižgačev, ki so razkrili gospodarske in finančne nepravilnosti, kršitve ali nezakonite dejavnosti, izpostavljenih sodnemu pregonu; ker so osebe, ki prijavljajo ali razkrivajo informacije v javnem interesu, skupaj s svojimi družinskimi člani in kolegi pogosto žrtve povračilnih ukrepov, ki jih lahko stanejo tudi kariere; ker ima Evropsko sodišče za človekove pravice ustaljeno sodno prakso o žvižgačih, vendar bi morala biti zaščita žvižgačev zagotovljena z zakonom; ker Listina Evropske unije o temeljnih pravicah zagotavlja svobodo izražanja in pravico do dobrega upravljanja;

Y.  ker se zaščita žvižgačev v Evropski uniji ne bi smela omejevati le na evropske, ampak bi morala veljati tudi za mednarodne primere;

Z.  ker je treba na delovnem mestu vzpostaviti delovno okolje, v katerem si bodo ljudje upali izraziti pomisleke glede morebitnih kršitev, pomanjkljivosti, nepravilnosti, slabega upravljanja, goljufij ali nezakonitosti; ker je izjemno pomembno spodbujati kulturo, ki ljudem omogoča, da na vprašanja opozarjajo brez strahu pred povračilnimi ukrepi, ki bi lahko vplivali na njihovo sedanje ali prihodnje zaposlitveno stanje;

AA.  ker so zaposleni v številnih državah, zlasti zaposleni v zasebnem sektorju, zavezani zaupnosti, kar zadeva določene informacije, kar pomeni, da so lahko žvižgači soočeni z disciplinskimi ukrepi zaradi poročanja zunaj okvira svojega delovnega razmerja;

AB.  ker glede na študijo OECD več kot tretjina organizacij z mehanizmi opozarjanja nima pisne politike o zaščiti žvižgačev pred povračilnimi ukrepi oziroma zanjo ne ve;

AC.  ker zakonodaja Unije že določa nekatera pravila za zaščito žvižgačev pred nekaterimi oblikami povračilnih ukrepov na različnih področjih, Komisija pa še ni predlagala ustreznih zakonodajnih ukrepov za učinkovito in enotno zaščito žvižgačev in njihovih pravic v EU;

AD.  ker so bile vse institucije EU do 1. januarja 2014 dolžne uvesti notranja pravila za zaščito žvižgačev, ki so uradniki EU, v skladu s členi 22a, 22b in 22c Kadrovskih predpisov;

AE.  ker je Evropski parlament večkrat pozval k horizontalnim ukrepom za zaščito žvižgačev v Uniji;

AF.  ker je v svoji resoluciji z dne 23. oktobra 2013 o organiziranem kriminalu, korupciji in pranju denarja: priporočila za ukrepe in pobude, ki jih je treba sprejeti, resoluciji z dne 25. novembra 2015 o davčnih odločbah in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom, resoluciji z dne 16. decembra 2015 s priporočili Komisiji o spodbujanju preglednosti, usklajevanja in konvergence pri politikah na področju davka od dohodkov pravnih oseb v Uniji in resoluciji z dne 14. februarja 2017 o vlogi prijaviteljev nepravilnosti pri varovanju finančnih interesov EU Evropski parlament pozval Komisijo, naj predloži zakonodajni predlog za vzpostavitev učinkovitega in celovitega evropskega programa za zaščito žvižgačev, ki bi ščitil tiste, ki prijavijo primere domnevnih goljufij ali drugih nezakonitih dejavnosti, ki škodijo javnim interesom ali finančnim interesom Evropske unije;

AG.  ker je vsak državljan tretje države, ki mu Evropska unija ali ena od njenih članic prizna vlogo žvižgača, upravičen do vseh veljavnih ukrepov za zaščito, če je v okviru svojih funkcij ali zunaj njega izvedel za informacije – in jih razkril – o nezakonitem ravnanju ali vohunjenju, ki naj bi ga izvedla tretja država ali nacionalna ali mednarodna družba, ki ogroža državo, narod ali državljane Unije, in ki brez njihove vednosti ogroža celovitost vlade, nacionalno varnost ali posamične ali kolektivne svoboščine;

AH.  ker so s 1. julijem 2014 skoraj vse evropske institucije in agencije v svoje poslovnike v skladu s členoma 22b in 22c Kadrovskih predpisov kot obvezne uvedle ukrepe za zaščito žvižgačev;

AI.  ker so mednarodne organizacije, kot sta Svet Evrope in OECD, že uveljavile načela, Evropsko sodišče za človekove pravice pa sodno prakso;

AJ.  ker so pomembnost zaščite žvižgačev priznali vsi večji mednarodni organi na področju boja proti korupciji in ker so standarde opozarjanja na nepravilnosti določili v Konvenciji OZN proti korupciji, priporočilu Sveta Evrope št. CM/Rec(2014)7 in priporočilu OECD o boju proti podkupovanju iz leta 2009;

AK.  ker je treba nujno uvesti celovit horizontalni okvir, ki bo določal pravice in obveznosti, učinkovito ščitil žvižgače v državah članicah Unije ter znotraj institucij, organov in teles Unije;

Vloga žvižgačev in potreba po njihovi zaščiti

1.  poziva Komisijo, naj izvede oceno ustrezne pravne podlage, ki bo Uniji omogočila, da sprejme nadaljnje ukrepe, in pred koncem leta predstavi horizontalni zakonodajni predlog za vzpostavitev celovitega skupnega regulativnega okvira, ki bo na vseh področjih zagotavljal visoko raven zaščite za žvižgače v Uniji in bo veljal v javnem in zasebnem sektorju ter v nacionalnih in evropskih institucijah, vključno z ustreznimi nacionalnimi in evropskimi organi, uradi in agencijami, ter bo upošteval nacionalni kontekst brez poseganja v možnost držav članic, da sprejmejo nadaljnje ukrepe; poudarja, da trenutno obstaja več možnih pravnih podlag za ukrepanje Unije na tem področju; poziva Komisijo, naj preuči vse te možnosti in predloži obsežen, dosleden in učinkovit mehanizem; želi jo spomniti na doktrino, ki jo je Sodišče Evropske unije razvilo skozi dolgoletno sodno prakso, in sicer koncept implicitnih pristojnosti Unije, ki omogoča uporabo več pravnih podlag;

2.  poudarja, da je nerazumno in zaskrbljujoče, da se državljani in novinarji kazensko preganjajo, namesto da bi jim nudili pravno varstvo pri razkrivanju informacij v javnem interesu, vključno z informacijami o domnevnih strokovnih napakah, nepravilnostih, goljufijah ali nezakonitih dejavnostih, zlasti ko gre za ravnanje, ki krši temeljna načela EU, kot je izogibanje davkom, davčna utaja in pranje denarja;

3.  predlaga, da bi morali mednarodni sporazumi, ki se nanašajo na finančne storitve, obdavčitev in konkurenco, vključevati določbe o zaščiti žvižgačev;

4.  poudarja, da je treba zagotoviti pravno varnost v zvezi z zaščitnimi določbami za žvižgače, saj prevladujoče nejasnosti in razdrobljen pristop morebitne žvižgače odvračata od prijavljanja nepravilnosti; zato poudarja, da bi bilo treba v okviru zadevne zakonodaje Unije vzpostaviti jasen postopek za ustrezno ravnanje z razkritji in učinkovito zaščito žvižgačev;

5.  opozarja, da bo moral prihodnji normativni okvir upoštevati pravila, pravice in dolžnosti, ki urejajo zaposlovanje in vplivajo nanj; nadalje poudarja, da bi bilo treba to storiti v posvetovanju s socialnimi partnerji in v skladu s kolektivnimi pogodbami;

6.  poziva, naj bo v tej zakonodaji določeno, da družbe, ki preverjeno izvajajo povračilne ukrepe proti žvižgačem, ne morejo prejemati sredstev EU niti ne morejo sklepati pogodb z javni organi;

7.  spodbuja države članice, naj oblikujejo merila in kazalnike za politiko na področju žvižgaštva v javnem in zasebnem sektorju;

8.  poziva države članice, naj upoštevajo člen 33 Konvencije OZN proti korupciji, ki poudarja vlogo žvižgačev pri preprečevanju korupcije in boju proti njej;

9.  obžaluje, da je dovolj napredne zaščitne sisteme za žvižgače sprejelo le nekaj držav članic; poziva države članice, ki v nacionalno zakonodajo še niso vključile takih sistemov ali načel, naj to storijo čim prej;

10.  poudarja, da je treba v izobraževalnih programih za poslovne vede in sorodne stroke več pozornosti nameniti poslovni etiki;

11.  spodbuja države članice in institucije Unije, naj si prizadevajo za širjenje kulture priznavanja pomembne vloge, ki jo imajo žvižgači v družbi, vključno s kampanjami za ozaveščanje; poziva zlasti Komisijo, naj pripravi celovit načrt o tem vprašanju; meni, da je treba v javnem sektorju in na delovnih mestih ter v sodelovanju s sindikalnimi organizacijami podpirati etično kulturo, da bi opozorili na pomen ozaveščanja zaposlenih o obstoječih pravnih okvirih za žvižgaštvo;

12.  poziva Komisijo, naj spremlja predpise držav članic o žvižgačih, da bi spodbudili izmenjavo najboljših praks in s tem prispevali k zagotovitvi učinkovitejše zaščite žvižgačev na nacionalni ravni;

13.  poziva Komisijo, naj pripravi celovit načrt za odvračanje od prenosa premoženja v države zunaj EU, ki zagotavljajo anonimnost nepoštenim osebam;

14.  šteje za žvižgača vsako osebo, ki poroča o informacijah v javnem interesu (tudi evropskem javnem interesu) ali take informacije razkrije, na primer nezakonito ali nedopustno dejanje ali dejanje, ki predstavlja grožnjo ali škodo, ki škodi javnemu interesu ali ga ogroža, običajno (vendar ne zgolj) v kontekstu delovnega razmerja, bodisi v javnem ali zasebnem sektorju, v okviru pogodbenega razmerja ali svoje dejavnosti v sindikatih ali združenjih; poudarja, da to vključuje posameznike, ki niso v tradicionalnem razmerju zaposleni–delodajalec, kot so svetovalci, pogodbeni delavci, pripravniki, prostovoljci, študentje, zaposleni za določen čas in nekdanji zaposleni, ki imajo dokaze o takih dejanjih in utemeljene razloge za domnevo, da so objavljene informacije resnične;

15.  meni, da bi morale tudi osebe, ki niso v običajnem razmerju delodajalec–zaposleni, na primer svetovalci, pogodbeni sodelavci, pripravniki, prostovoljci, študentje, zaposleni za določen čas, nekdanji delavci in državljani, imeti dostop do kanalov za poročanje in pravico do ustrezne zaščite, če razkrijejo informacije o nezakonitem ali nedopustnem dejanju ali dejanju, ki škoduje javnemu interesu;

16.  poudarja, da je potrebna jasna rešitev za žvižgače, ki delajo v družbah, registriranih v Uniji, ki pa imajo sedež zunaj nje;

17.  meni, da informacije o škodi javnemu interesu vključujejo, med drugim, korupcijo, kazniva dejanja, kršitve pravnih obveznosti, sodne zmote, zlorabo položaja, navzkrižje interesov, nezakonito uporabo javnih sredstev, zlorabo pooblastil, nezakonite finančne tokove, nevarnost za okolje, zdravje, javno varnost, nacionalno in globalno varnost, varstvo zasebnosti in osebnih podatkov, izogibanje davkom, pravice potrošnikov, kršitve pravic delavcev in drugih socialnih pravic, kršitve človekovih pravic, temeljnih svoboščin in načela pravne države ter dejanja, namenjena prikritju takih kršitev;

18.  meni, da bi moral imeti splošni javni interes prednost pred zasebnim interesom ali ekonomsko vrednostjo razkritih informacij ter da bi morala obstajati možnost, da se razkrijejo informacije o resnih nevarnostih za javni interes, tudi če so pravno zaščitene; vendar se zavzema za to, da bi za informacije v zvezi s spoštovanjem poklicne etike in za tajne podatke, povezane z nacionalno varnostjo in obrambo, veljali posebni postopki; meni, da bi bilo treba v takih primerih treba poročati pristojnemu organu;

19.  poudarja, da je treba nenehno zagotavljati učinkovito zaščito za žvižgače, tudi kadar njihova razkritja ne zadevajo nezakonitih ravnanj, če je namen razkritja preprečiti morebitno škodovanje splošnemu javnemu interesu;

20.  poudarja, da morajo države članice ravnati v skladu s priporočili Sveta Evrope o zaščiti žvižgačev;

21.  poudarja, da se je skozi leta pokazalo, kako pomembna je vloga žvižgačev pri razkrivanju primerov hudega škodovanja javnemu interesu, in da žvižgači prispevajo k demokraciji, preglednosti v politiki in gospodarstvu ter javno dostopnim informacijam, zato bi jih bilo treba prepoznati kot nujne za preprečevanje nezakonitih dejanj; poudarja, da so se žvižgači izkazali kot bistven vir za raziskovalno novinarstvo in neodvisni tisk; poudarja, da je zagotavljanje zaupnosti virov bistvena za svobodo tiska; poziva države članice, naj zagotovijo, da je pravica novinarjev, da ne razkrijejo identitete vira, učinkovito zaščitena; meni, da so tudi novinarji ranljivi in bi zato morali biti deležni pravnega varstva;

22.  ugotavlja, da so v zadnjih letih nekatere države članice sprejele ukrepe za okrepitev pravic žvižgačev; vendar obžaluje, da so žvižgači v več državah članicah še vedno izpostavljeni civilnemu in kazenskemu pregonu, zlasti kadar so sredstva za njihovo obrambo, podporo in zaščito neobstoječa ali neučinkovita; poleg tega ugotavlja, da razlike med državami članicami vodijo v pravno negotovost, izbiranje najugodnejšega sodišča in tveganje neenakega obravnavanja;

23.  poudarja, da je zaščita žvižgačev bistvena za pravilno izvrševanje pristojnosti Evropske unije;

24.  meni, da pomanjkanje zadostne zaščite žvižgačev negativno vpliva na varovanje finančnih interesov Evropske unije;

25.  meni, da izvajanje celovitih pravnih predpisov o zaščiti žvižgačev spodbuja kulturo prijavljanja nepravilnosti in da bi bilo treba žvižgaštvo spodbujati kot državljansko dolžnost; zato poziva države članice in institucije Unije, naj spodbujajo pozitivno vlogo žvižgačev in poudarjajo resno zaskrbljenost zaradi njihovega pogosto ranljivega in nezaščitenega položaja, predvsem z ozaveščanjem in kampanjami za njihovo zaščito, obveščanjem in usposabljanjem; priporoča zlasti Komisiji, naj pripravi celovit načrt v zvezi s tem vprašanjem; v zvezi s tem poziva, naj se vzpostavi spletno mesto, na katerem bi morale biti na voljo koristne informacije o zaščiti žvižgačev in kjer bi se lahko vložile pritožbe; poudarja, da bi moralo biti to spletno mesto enostavno dostopno javnosti, podatki na njem pa bi morali ostati anonimni;

26.  poziva k ukrepom za spremembo javnega mnenja o žvižgačih, zlasti pri politikih, delodajalcih in v medijih, s poudarjanjem njihove pozitivne vloge kot mehanizma za zgodnje opozarjanje na zlorabe ali pojav korupcije in za njihovo odkrivanje in preprečevanje ter mehanizma odgovornosti, ki omogoča javni nadzor nad delovanjem države in podjetij;

27.  spodbuja države članice, naj bodo proaktivne pri spodbujanju kulture preglednosti na delovnem mestu v javnem ali zasebnem sektorju, ki organizacijam omogoča, da delujejo v skladu z visokimi etičnimi standardi, in zaposlenim vzbuja zaupanje, da lahko spregovorijo o nepravilnostih, kar omogoča sprejemanje ukrepov za preprečevanje oziroma odpravo nevarnosti ali škode;

28.  spodbuja države članice, naj redno ocenjujejo učinkovitost izvajanih ukrepov in pri tem upoštevajo javno mnenje o opozarjanju na nepravilnosti in žvižgačih, medsektorske raziskave višjih vodstvenih delavcev, odgovornih za prejemanje in obravnavo poročil, ter neodvisne raziskovalne študije o opozarjanju na nepravilnosti na delovnem mestu;

29.  spodbuja države članice, ki še niso sprejele zakonodaje glede žvižgaštva, naj to storijo v bližnji prihodnosti, in poziva Komisijo, naj preuči možnosti za oblikovanje platforme za izmenjavo primerov najboljše prakse na tem področju med državami članicami, pa tudi s tretjimi državami.

30.  poudarja, da so raziskave in izmenjava primerov najboljše prakse pomembni za spodbujanje boljše zaščite žvižgačev na evropski ravni;

31.  poziva Evropsko računsko sodišče in urad evropske varuhinje človekovih pravic, naj do konca leta 2017 objavita: 1) posebni poročili s statističnimi podatki in jasno navedenimi rezultati v zvezi s primeri žvižgaštva, ugotovljenimi v evropskih institucijah, podjetjih, združenjih, organizacijah in drugih organih, registriranih v Uniji; 2) nadaljnje ukrepe zadevnih institucij v zvezi z razkritimi primeri na podlagi sedanjih smernic in pravil Komisije; 3) rezultate vsake preiskave, ki se je začela na podlagi informacij, prejetih od žvižgačev; 4) ukrepe za zaščito žvižgačev, predvidene v posameznih primerih;

Mehanizem opozarjanja

32.  ugotavlja, da nejasna opredelitev zaščitnih ukrepov in varnega poročanja ter pomanjkljivi morebitni nadaljnji ukrepi predstavljajo oviro za dejavnosti žvižgačev, jih lahko odvračajo od žvižgaštva in zaradi tega številni žvižgači molčijo; je zaskrbljen zaradi povračilnih ukrepov in pritiska na žvižgače, če se slednji obrnejo na napačno osebo ali organ znotraj njihove organizacije;

33.  meni, da je treba vzpostaviti dosleden, verodostojen in zanesljiv sistem, ki bo omogočal opozarjanje znotraj organizacije, pristojnih organov in zunaj organizacije; meni, da bi tak sistem olajšal ocenjevanje verodostojnosti in veljavnost opozarjanja, ki bi bilo podano v tem okviru;

34.  poziva Komisijo, naj preuči sistem, ki bi omogočal žvižgaštvo znotraj in zunaj organizacije; poudarja, da je treba v ta namen vzpostaviti jasne, poštene in pravične postopke, ki bi zagotavljali popolno spoštovanje temeljnih in pravnih pravic žvižgačev in domnevnih kršiteljev; meni, da bi bilo treba delodajalce spodbuditi, naj določijo notranje postopke poročanja, in da bi morala vsaka organizacija imeti neodvisno in nepristransko osebo ali subjekt, odgovoren za zbiranje poročil; meni, da bi morali predstavniki delavcev sodelovati pri izbiri te osebe ali subjekta; poudarja, da bi moral prejemnik opozorila sprejeti ustrezne nadaljnje ukrepe za vsako prejeto poročilo in žvižgača seznaniti z njimi v razumnem času;

35.  meni, da bi morala vsaka organizacija vzpostaviti jasne kanale za poročanje, ki bi žvižgaču omogočali opozarjanje na nepravilnosti znotraj njegove organizacije; poudarja, da bi moral biti vsak delavec obveščen o ustreznih postopkih za poročanje, ki bi zagotavljali zaupnost in obravnavo opozorila v razumnem času; poudarja, da mora imeti žvižgač možnost obrniti se na ustrezne javne organe, nevladne organizacije ali medije, zlasti če od organizacije ne dobi ugodnega odgovora ali če bi interno poročanje ali poročanje pristojnim organom očitno ogrozilo učinkovitost opozorila, če je žvižgač v nevarnosti ali če mora nujno posredovati informacije;

36.  opozarja na pravico javnosti do obveščenosti o ravnanju, ki bi lahko škodilo javnemu interesu, in v zvezi s tem poudarja, da bi moral imeti žvižgač vedno možnost objaviti informacije o nezakonitem ali nedovoljenem dejanju ali dejanju, ki škoduje javnemu interesu;

37.  opozarja tudi, da je Parlament v isti resoluciji pozval institucije Unije, naj v sodelovanju z vsemi ustreznimi nacionalnimi organi vzpostavijo in sprejmejo vse ukrepe, ki so potrebni za zaščito zaupnosti virov informacij, zato poziva k vzpostavitvi nadzorovanega spletnega mesta, kjer bo možno vložiti pritožbe na popolnoma zaupen način;

38.  meni, da opozarjanje zunaj organizacije, tudi neposredno v javnosti, brez predhodnega notranjega opozorila, ne sme biti razlog za spodbijanje opozorila, pregon žvižgača ali zavrnitev zaščite; meni, da bi bilo treba zagotoviti zaščito ne glede na izbrani način opozarjanja, na podlagi razkrite informacije in dejstva, da je imel žvižgač utemeljene razloge, da je menil, da je resnična;

Zaščita v primeru opozorila

39.  je zaskrbljen zaradi nevarnosti, ki pretijo žvižgaču na delovnem mestu, zlasti zaradi tveganja neposrednih ali posrednih povračilnih ukrepov s strani delodajalca in ljudi, ki delajo zanj ali ukrepajo v njegovem imenu; poudarja, da so povračilni ukrepi najpogosteje v obliki prekinitve, upočasnitve ali zaustavitve poklicnega napredovanja, celo odpustitve, pa tudi v obliki psihološkega nadlegovanja; poudarja, da so povračilni ukrepi ovira za delovanje žvižgačev; meni, da je treba uvesti zaščitne ukrepe proti tem povračilnim ukrepom; meni, da bi bilo treba povračilne ukrepe učinkovito kaznovati; poudarja, da je treba v primeru, ko je oseba znana kot žvižgač, sprejeti ukrepe in jo zaščititi, da se ustavijo vsi povračilni ukrepi zoper njo, ter da se žvižgaču zagotovi polno nadomestilo za predsodke in povzročeno škodo; meni, da bi bilo treba te določbe vključiti v predlog Komisije za horizontalno direktivo o zaščiti žvižgačev;

40.  meni, da bi morali imeti žvižgači možnost zaprositi za izdajo začasne odredbe za preprečevanje povračilnih ukrepov, kot je odpuščanje, in sicer do konca upravnega, sodnega ali drugega postopka;

41.  poudarja, da nobeno delovno razmerje ne bi smelo omejevati pravice posameznika do svobode izražanja in da se nikogar ne bi smelo diskriminirati zaradi uveljavljanja te pravice;

42.  opozarja, da bo moral prihodnji normativni okvir upoštevati pravila, pravice in dolžnosti, ki urejajo zaposlovanje in vplivajo nanj; nadalje poudarja, da bi bilo treba to storiti v sodelovanju s socialnimi partnerji in v skladu s kolektivnimi pogodbami;

43.  poudarja, da žvižgači in njihovi družinski člani, pa tudi vsakdo, ki jim pomaga in sta njegovo življenje ali varnost ogrožena, mora imeti pravico do ustreznega in učinkovitega varstva telesne, moralne in socialne integritete in možnosti preživljanja, zato je treba zagotoviti najvišjo možno stopnjo zaupnosti;

44.  poudarja, da se zaščitni ukrepi uporabljajo tudi v primeru, ko žvižgač opozarja na dejavnosti, ki vključujejo države članice;

45.  ugotavlja, da preiskovalni novinarji in neodvisni mediji pogosto opravljajo poklic, ki je osamljen in izpostavljen številnim pritiskom, in da je zato nujno, da se jih zaščiti pred vsakršnim poskusom ustrahovanja;

46.  predlaga, naj se omogoči predlog za izdajo začasne odredbe, dokler niso znani rezultati civilnih postopkov za osebe, ki so bile žrtve povračilnih ukrepov, ker so opozorile na nepravilnosti ali so razkrile informacije v javnem interesu, zlasti v primeru izgube zaposlitve;

47.  obsoja prakso ustrahovanja z grožnjami o kazenskem pregonu žvižgača, katerega namen ni dejansko iskanje resnice, ampak ga prisiliti v samocenzuro ali v finančno, duševno ali psihološko izčrpavanje; meni, da bi bilo treba kaznovati tovrstno zlorabo postopka;

48.  opozarja na tveganje kazenskega in civilnega pregona žvižgačev; poudarja, da so žvižgači pogosto šibkejša stranka v sodnem postopku; zato meni, da mora v primeru domnevnih povračilnih ukrepov zoper žvižgača delodajalec dokazati, da ti ukrepi niso povezani z žvižgačevim opozarjanjem na nepravilnosti; meni, da je treba zaščito žvižgača odobriti na podlagi posredovanih informacij in ne zaradi žvižgačevih namenov; vendar poudarja, da mora žvižgač posredovati informacije, za katere verjame, da so resnične; meni, da mora biti zaupnost zagotovljena ves čas trajanja postopka in da se identiteta žvižgača ne sme razkriti brez njegove privolitve; poudarja, da bi bilo treba kaznovati kršitev zaupnosti o žvižgačevi identiteti brez njegove privolitve;

49.  meni, da se proti žvižgačem ne bi smeli začeti kazenski ali civilni postopki ali jim ne bi smele biti dodeljene upravne ali disciplinske sankcije zaradi njihovih opozoril;

50.  meni, da lahko možnost, da žvižgač anonimno opozori na nepravilnosti, spodbudi posredovanje informacij, ki jih drugače ne bi posredoval; v zvezi s tem poudarja, da bi bilo treba natančno določiti predpise za anonimno poročanje nacionalnemu ali evropskemu neodvisnemu organu, pristojnemu za zbiranje opozoril, preverjanje njihove verodostojnosti, spremljanje odzivov nanje in zagotavljanje smernic žvižgačem, tudi v digitalnem okolju, ter točno določiti primere, za katere velja anonimno opozarjanje na nepravilnosti, poudarja, da se identiteta žvižgača in vse informacije, ki omogočajo njegovo identifikacijo, ne smejo razkriti brez njegove privolitve; meni, da bi bilo treba kaznovati vsako kršitev anonimnosti;

51.  poudarja, da oseba ne bi smela izgubiti ugodnosti zaščite zgolj zaradi tega, ker je napačno presodila dejstva ali ker se grožnja splošnemu interesu ni uresničila, če je imela v času opozorila utemeljene razloge, da je verjela v resničnost informacij; opozarja, da bi morale v primeru neresničnih obtožb osebe, ki so odgovorne zanje, odgovarjati za svoje dejanje in ne bi smele uživati ugodnosti zaščite, namenjenih žvižgačem; poudarja, da bi morala imeti vsaka oseba, ki je neposredno ali posredno oškodovana zaradi opozarjanja na nepravilnosti ali razkrivanja netočnih ali zavajajočih informacij, na voljo učinkovita pravna sredstva zoper zlonamerno ali napačno poročanje;

52.  opozarja, da je treba zasnovati instrumente za prepoved vsakršne oblike povračilnih ukrepov, od pasivne odpustitve do pasivnih ukrepov; poziva države članice, naj delovanje žvižgačev pri razkrivanju informacij o nezakonitih ali nedovoljenih dejanjih, ki spodkopavajo ali ogrožajo javni interes, ne štejejo za kazniva dejanja;

53.  opozarja, da bi morale v vsakem primeru institucije Unije in države članice ustrezno uporabljati veljavno zakonodajo Unije in jo razlagati na način, ki bi žvižgačem, ki ravnajo v javnem interesu, nudil najboljšo možno zaščito; poudarja, da je zaščita žvižgačev že priznana kot pomemben mehanizem za zagotavljanje učinkovitega izvajanja zakonodaje Unije; zato poziva države članice, naj ne kriminalizirajo dejanj žvižgačev, ki razkrivajo informacije v javnem interesu;

Pomoč žvižgačem

54.  poudarja vlogo javnih organov, sindikatov in organizacij civilne družbe pri podpori in pomoči žvižgačem pri odnosih z njihovo organizacijo;

55.  poudarja, da se žvižgači in osebe, ki jim pomagajo, ne soočajo le s poklicnimi tveganji, ampak tudi z osebnimi, psihološkimi, socialnimi in finančnimi tveganji; meni, da je treba po potrebi predvideti psihološko podporo in dodeliti specializirano pravno pomoč žvižgačem, ki zaprosijo zanjo in nimajo dovolj ustreznih sredstev, ter socialno in finančno pomoč, če je ta ustrezno utemeljena in kot zaščitni ukrep v primeru civilnega ali kazenskega postopka proti žvižgaču, v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso; dodaja, da je treba dodeliti nadomestilo, ne glede na naravo škode, ki jo je utrpel žvižgač zaradi opozorila na nepravilnost;

56.  v zvezi s tem opozarja, da je evropska varuhinja človekovih pravic Parlament seznanila, da je pripravljena razmisliti o ustanovitvi takega organa v okviru urada Evropskega varuha človekovih pravic, in poziva Komisijo, naj nemudoma oceni, ali je možno te naloge zaupati Evropskemu varuhu človekovih pravic, ki je že pristojen za preiskovanje pritožb o nepravilnostih v institucijah Unije;

57.  poziva države članice in evropske institucije, naj v sodelovanju z vsemi ustreznimi organi uvedejo in sprejmejo vse ukrepe, ki so potrebni za varovanje zaupnosti virov informacij, da bi se preprečila diskriminacija ali grožnje, ter naj vzpostavijo pregledne kanale za razkrivanje informacij, ustanovijo neodvisne nacionalne in evropske organe za zaščito žvižgačev ter razmislijo o odobritvi posebnih sredstev za pomoč; poleg tega poziva k ustanovitvi centraliziranega evropskega organa za učinkovito zaščito žvižgačev in oseb, ki jim pomagajo pri njihovi dejavnosti, po modelu, ki že obstaja za organe za varstvo podatkov;

58.  poziva Komisijo, naj razvije instrumente za zagotavljanje zaščite pred neupravičenim sodnim preganjanjem, ekonomskimi sankcijami in diskriminacijo, da bodo ti ukrepi dejansko učinkoviti; predlaga ustanovitev nacionalnih skladov ali evropskega sklada, ki bi se delno financiral iz izterjanih sredstev ali denarnih kazni, da bi se žvižgačem v EU nudila ustrezna finančna podpora;

59.  poziva države članice, naj ustanovijo neodvisne organe z dovolj proračunskimi sredstvi, ustreznimi pristojnostmi in strokovnjaki, odgovornimi za zbiranje opozoril na nepravilnosti, preverjanje njihove verodostojnosti, spremljanje odzivov nanje in zagotavljanje smernic žvižgačem, zlasti v odsotnosti pozitivnega odgovora od njihove organizacije, ter jih usmeri k ustrezni finančni pomoči, zlasti v čezmejnih primerih ali v primerih, ko so neposredno vključene države članice ali institucije EU; predlaga, naj slednje objavijo letno poročilo o prejetih opozorilih in njihovi obravnavi, pri čemer naj upoštevajo zahtevo glede zaupnosti v morebitnih tekočih preiskavah;

60.  poudarja, da bi bilo treba dovoliti dostop do informacij ter nuditi brezplačno zaupno svetovanje osebam, ki nameravajo opozoriti na nepravilnost v javnem interesu ali razkriti nezakonita ali nedovoljena dejanja, ki spodkopavajo ali ogrožajo javni interes; ugotavlja, da bi bilo treba določiti strukture, ki lahko zagotovijo te informacije in svetujejo, ter njihove kontaktne podatke dati na voljo javnosti;

61.  poudarja, da je žvižgač upravičen do vseh ukrepov za svojo zaščito, poleg tega pa mu je treba zagotoviti še sprejem, nastanitev in varnost v državi članici, ki nima konvencije o izročitvi z državo, kjer je deloval; poziva Komisijo, naj v primeru sporazumov o izročitvi med Evropsko unijo in obdolženo tretjo državo in v skladu s členom 67(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki se nanaša na evropsko politiko na področju azila, ukrepa v okviru svojih pristojnosti in sprejme vse potrebne varnostne ukrepe za žvižgače, ki so zlasti izpostavljeni hudim povračilnim ukrepom v državah, kjer so razkrili nezakonite prakse ali goljufije;

62.  poziva Komisijo, naj predlaga ustanovitev podobnega organa na ravni EU, z dovolj proračunskimi sredstvi, ustreznimi pristojnostmi in strokovnjaki, odgovornega za usklajevanje dejavnosti držav članic, zlasti v čezmejnih primerih; meni, da bi moral imeti tudi evropski organ možnost zbiranja opozoril, preverjanja njihove verodostojnosti, izdajanja obvezujočih priporočil in usmerjanja žvižgača, če se država članica žvižgača ali nacionalni organi odzovejo na očitno neprimeren način; predlaga, naj slednji objavijo letno poročilo o prejetih opozorilih in njihovi obravnavi, pri čemer naj upoštevajo zahtevo glede zaupnosti v morebitnih tekočih preiskavah; meni, da bi lahko Evropski varuh človekovih pravic razširil svoj mandat in prevzel to nalogo;

63.  meni, da bi bilo treba v primeru, ko je bilo opozorilo spoznano za resno, začeti ustrezne preiskave, nato pa sprejeti ustrezne ukrepe; poudarja, da bi bilo treba med preiskavo žvižgaču omogočiti, da pojasni svojo pritožbo in posreduje dodatne informacije ali dokazila;

64.  spodbuja države članice, naj oblikujejo podatke, merila in kazalnike za politiko v zvezi z žvižgači v javnem in zasebnem sektorju;

65.  zahteva, da se pri prihodnjem pregledu prilagodijo pristojnosti in postopki evropskih nadzornih organov na področju zaščite žvižgačev;

66.  poziva vse evropske institucije, naj v skladu s členom 22(c) novih kadrovskih predpisov upoštevajo samoiniciativno poročilo Evropskega varuha človekovih pravic z dne 24. julija 2014, ki vse organe Unije poziva, naj sprejmejo etične mehanizme opozarjanja in pravne okvire za prijavo nepravilnosti, ki bodo neposredno temeljili na notranjih pravilih urada Evropskega varuha človekovih pravic; ponavlja, da je odločen to storiti;

67.  meni, da bi morali imeti žvižgači tudi pravico preučiti ugotovitve preiskave, opravljene na podlagi njihovega razkritja, in podati pripombe;

68.  poziva institucije in druge organe Unije, naj dajo dober zgled z takojšnjim začetkom izvajanja smernic Evropskega varuha človekovih pravic; poziva Komisijo, naj zase in za agencije Unije v celoti izvaja lastne smernice za zaščito žvižgačev v skladu s kadrovskimi predpisi iz leta 2012; poziva Komisijo, naj učinkovito sodeluje in usklajuje prizadevanja z drugimi institucijami, vključno z evropskim javnim tožilstvom, za zaščito žvižgačev;

69.  poudarja, da je potreben boljši sistem za poročanje o nepravilnostih v podjetjih, ki bo bolj funkcionalen in bo dopolnjeval sedanje nacionalne kontaktne točke za smernice OECD za mednarodna podjetja;

70.  poudarja, da bilo treba zadeve, na katere opozorijo žvižgači, preiskati neodvisno in v najkrajšem možnem času, pri tem pa ščititi tudi pravice posameznikov, ki bi jih razkritje lahko prizadelo; poudarja, da bi morala imeti žvižgač in vsaka oseba, ki je vpletena v razkritje, možnost, da med trajanjem preiskave predložita dodatne argumente in dokaze, in bi morala biti obveščena, kako poteka postopek v zvezi z razkritjem;

71.  pozdravlja dejstvo, da je Komisija končno uvedla instrument za žvižgače, s katerim lahko poročajo ali razkrivajo informacije s področja konkurence in kartelnih dogovorov, vendar poudarja, da je treba poenostaviti postopke in da tovrstnih kanalov ne sme biti preveč;

72.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0408.

(2)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0310.

(3)

UL C 208, 10.6.2016, str. 89.

(4)

Sprejeta besedila tega dne, P8_TA(2015)0457.

(5)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0022.

(6)

https://www.unodc.org/documents/treaties/UNCAC/Publications/Convention/08-50027_F.pdf

(7)

Gl. npr. resolucijo z dne 6. julija 2016 o davčnih stališčih in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0310) in resolucijo z dne 16. decembra 2015 s priporočili Komisiji o spodbujanju preglednosti, usklajevanja in konvergence pri politikah na področju davka od dohodkov pravnih oseb v Uniji (Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0457).


OBRAZLOŽITEV

Žvižgači imajo že več let pomembno vlogo pri razkrivanju hudih kršitev splošnega interesa, na kar je zlasti opozorila vrsta škandalov v različnih sektorjih, kot so varstvo javnega zdravja, okolje ali davčne utaje. Danes kaže, da je zaščita žvižgačev eden od najbolj uporabljenih načinov za ohranjanje splošnega interesa ter spodbujanje etičnega in odgovornega vedenja v javnih in zasebnih institucijah. Zaščitni ukrepi, če obstajajo, so še vedno daleč nezadostni in preveč razdrobljeni, da bi zagotovili skladen okvir v Evropski uniji, katere delovanje je trenutno omejeno na zaščito v posameznih sektorjih.

Poročevalka meni, da bi morala Evropska unija ukrepati prek horizontalnega zakonodajnega instrumenta v skladu z njenimi cilji na področju demokracije, pluralnosti mnenj in svobode izražanja. Evropska komisija ima različne pravne podlage za predložitev takega instrumenta, zato bi morala čim hitreje nadaljevati po tej poti.

Za zaščito žvižgačev so se razvili številni mednarodni standardi, tako da bi lahko na njih temeljila tudi evropska zakonodaja. V skladu s temi standardi bi morala biti opredelitev žvižgača dovolj široka, da bi obsegala kar največ primerov in tako zaščitila delavce v zasebnem in javnem sektorju, pa tudi svetovalce ali samostojne delavce. Poleg tega se ne bi smela omejiti le na opozarjanje na dejstva v nasprotju z zakonom, ampak bi morala vključevati tudi primere škodovanja splošnemu interesu. V organizacijah bi bilo treba vzpostaviti jasne mehanizme za opozarjanje na nepravilnosti, da bi se omogočilo tudi opozarjanje znotraj organizacije. Vendar to ne bi smel biti edini način opozarjanja, zato bi bilo treba dovoliti tudi posredovanje opozorila neodvisni instituciji ali javnosti. Na evropski ravni bi bilo treba izrecno ustanoviti organ za svetovanje, usmerjanje in sprejemanje etičnih opozoril.

Da bi se na najboljši način zaščitile osebe, ki se odločijo, da bodo opozorile na nepravilnosti, bi morala biti zagotovljena zaupnost in uvedeno obrnjeno dokazno breme. Nazadnje bi bilo treba mehanizem dopolniti s psihološko in finančno podporo ter z odškodnino, uvesti pa bi bilo treba tudi učinkovite sankcije za osebe, ki bi poskušale preprečiti opozarjanje.


PRILOGA: SEZNAM SUBJEKTOV ALI OSEB, OD KATERIH JE POROČEVALKA PREJELA PRISPEVEK

Priprava tega seznama je povsem prostovoljna in je v izključni pristojnosti poročevalke. Poročevalka je pri pripravi prejela prispevek od naslednjih subjektov ali oseb:

Subjekt in/ali oseba

UNI Europa

FIRST-CISL

Evropska zveza novinarjev

Eurocadres

Transparency International Francija

Transparency International

Predstavništvo finskih sindikatov pri EU

CCI Paris-Ile de France

Ascent-EU - Good Governance, Anti-Corruption & Rule of Law Consultant


CADRES CFDT

Evropska zveza radijskih in televizijskih postaj

Bruseljski urad švedskih sindikatov

Predstavništvo finskih sindikatov pri EU

Blueprint for speech


MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (6.9.2017)

za Odbor za pravne zadeve

o legitimnih ukrepih za zaščito žvižgačev, ki z razkritjem zaupnih informacij podjetij in javnih organov ravnajo v javnem interesu

(2016/2224(INI))

Pripravljavka mnenja (*): Molly Scott Cato

(*)  Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika

POBUDE

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker imajo žvižgači pomembno vlogo pri razkrivanju in poročanju o domnevnih kršitvah, nepravilnostih, prevarah ali nezakonitih dejavnostih, pa tudi pri odkrivanju in objavi z davki povezanih primerov v javnem interesu, vključno pri razkritjih Luxleaksa, Swissleaksa in panamskih dokumentov, s tem pa pomembno prispevajo k večjim reformam, katerih namen je boj proti finančnim in davčnim prevaram, pranju denarja in korupciji, ki onemogočajo gospodarski razvoj in pravno državo;

B.  ker smo od gospodarske, dolžniške in finančne krize dalje priča valu ukrepov proti mednarodnemu izogibanju davkom in davčnim utajam; ker je na področju finančnih storitev potrebna večja preglednost za odvračanje od nepravilnosti in ker nekatere države članice že imajo izkušnje z osrednjimi prijavnimi točkami za prijavo dejanskih ali mogočih kršitev predpisov o skrbnem finančnem poslovanju; ker je Organizacija združenih narodov leta 2003 sprejela konvencijo proti korupciji(1); ker je Evropski parlament na podlagi teh razkritij ustanovil posebna odbora in preiskovalni odbor; ker je že v več resolucijah pozval k zaščiti žvižgačev(2); ker so že dogovorjene pobude za boljšo mednarodno izmenjavo informacij v davčnih zadevah koristne in ker je bilo z različnimi razkritji, povezanimi z davki, objavljenih veliko pomembnih informacij o nepravilnostih, ki drugače ne bi prišle na dan;

C.  ker so se dosedanja svetovna prizadevanja v boju proti korupciji osredotočala predvsem na nepravilnosti v javnem sektorju, nedavna razkritja pa so izpostavila vlogo finančnih institucij, svetovalcev in drugih zasebnih podjetij pri omogočanju korupcije;

D.  ker lahko uvedba javnih registrov o dejanskem lastništvu skladov in podobnih pravnih ureditev ter drugih ukrepov za preglednost naložbenih nosilcev deluje odvračilno v primerih nepravilnosti, ki jih žvižgači običajno obravnavajo;

E.  ker prijavljanje nepravilnosti zelo pogosto ni omejeno na gospodarske in finančne zadeve; ker bi lahko pomanjkanje ustreznega varstva morebitne žvižgače odvrnilo od prijavljanja kršitev, da bi se izognili nevarnosti povračilnih ukrepov in/ali maščevanja; ker je OECD poročala, da je imelo v letu 2015 86 % podjetij mehanizem za poročanje o domnevnih primerih resnih kršitev podjetij, vendar več kot tretjina ni imela pisne politike o zaščiti žvižgačev pred povračilnimi ukrepi oziroma ni vedela, če takšna politika obstaja; ker je bilo več žvižgačev, ki so razkrili gospodarske in finančne nepravilnosti, kršitve ali nezakonite dejavnosti, izpostavljenih sodnemu pregonu; ker so osebe, ki prijavljajo ali razkrivajo informacije v javnem interesu, skupaj s svojimi družinskimi člani in kolegi pogosto žrtve povračilnih ukrepov, ki jih lahko stanejo tudi kariere; ker ima Evropsko sodišče za človekove pravice ustaljeno sodno prakso o žvižgačih, vendar bi morala biti zaščita žvižgačev zagotovljena z zakonom; ker Listina Evropske unije o temeljnih pravicah zagotavlja svobodo izražanja in pravico do dobrega upravljanja;

F.  ker je obžalovanja vredno, da obstoječi kanali za uradne pritožbe glede kršitev mednarodnih podjetij le redko vodijo do konkretnih kazni za nepravilnosti;

G.  ker se zaščita žvižgačev na ravni Unije ni uvedla v vseh državah članicah niti se ni harmonizirala na ravni EU, čeprav je večina držav članic ratificirala Konvencijo OZN proti korupciji, po kateri je ustrezna in učinkovita zaščita žvižgačev obvezna;

H.  ker pravo EU že vsebuje nekatere določbe o zaščiti žvižgačev pred povračilnimi ukrepi, tudi v povezavi s pranjem denarja, vendar še ne določa horizontalne zakonodaje, ki bi veljala za vse javne in zasebne organe; ker se razdrobljene določbe lahko izkažejo za nejasne in neučinkovite; ker se zato Komisijo poziva, naj natančno oceni pravno podlago za morebitno nadaljnje ukrepanje na ravni EU v zvezi s tem; ker bi učinkovita zaščita žvižgačev prispevala k učinkovitosti notranjega trga in povečala zaupanje državljanov v EU;

1.  poziva Komisijo, naj čim prej opravi temeljito oceno možne pravne podlage za nadaljnje ukrepanje na ravni EU, in, če je primerno, predloži celovito horizontalno zakonodajo, vključno z orodji za podporo žvižgačev za zagotavljanje njihove učinkovite zaščite, predloži pa naj tudi predlog o zagotavljanju primerne finančne pomoči žvižgačem; poziva Komisijo, naj oceni možnost za vzpostavitev neodvisnega evropskega organa, pristojnega za prejemanje pritožb žvižgačev, tudi anonimno in zaupno, ter za svetovanje in zaščito, kadar je to upravičeno; ugotavlja, da bi morala zaščita žvižgačev veljati v javnem in zasebnem sektorju brez razlike; poziva, naj bo v tej zakonodaji določeno, da družbe, ki preverjeno izvajajo povračilne ukrepe proti žvižgačem, ne morejo prejemati sredstev EU niti ne morejo sklepati pogodb z javnimi organi; predlaga, da Komisija v vsakem primeru pripravi letno poročilo, v katerem oceni trenutno stanje zaščite žvižgačev v Evropski uniji; opozarja, da bi morali mednarodni sporazumi, ki se nanašajo na finančne storitve, obdavčitev in konkurenco, vključevati določbe o zaščiti žvižgačev; predlaga oblikovanje vseevropskega skupnega sklada za zaščito žvižgačev, da bi zagotovili ustrezno finančno pomoč za žvižgače;

2.  poudarja, da je nerazumno in zaskrbljujoče, da se državljani in novinarji kazensko preganjajo, namesto da bi jim nudili pravno varstvo pri razkrivanju informacij v javnem interesu, vključno z informacijami o domnevnih kršitvah, nepravilnostih, goljufijah ali nezakonitih dejavnostih, zlasti ko gre za ravnanje, ki krši temeljna načela EU, kot je izogibanje davkom, davčna utaja in pranje denarja;

3.  poleg tega poziva države članice, naj sprejmejo široko pravno opredelitev žvižgačev, da bi jih učinkovito zaščitili prek nacionalne zakonodaje; predlaga, da bi morali žvižgači v javnem in zasebnem sektorju uživati enako varstvo in ne bi smeli biti zavezani s pogodbenimi obveznostmi, ki bi preprečevale poročila ali razkritja, ki so v javnem interesu; poziva države članice, naj zagotovijo, da zaščita vključuje izvzetja iz postopka v zvezi z zaščitenim razkritjem in disciplinske ukrepe ali druge oblike povračilnih ukrepov;

4.  poziva države članice, naj upoštevajo člen 33 Konvencije OZN proti korupciji, ki poudarja vlogo žvižgačev pri preprečevanju korupcije in boju proti njej;

5.  opozarja na sklepe posebnega odbora TAXE in poudarja, da je treba doseči, da bodo žvižgači lahko prijavljali ne le nezakonite dejavnosti, ampak tudi nepravilnosti in informacije o zadevah, ki predstavljajo grožnjo ali škodo za javni interes;

6.  poudarja, da lahko žvižgači pogosto edina možnost, da informacije o nezakonitih dejavnostih pridejo na dan, glede na pogosto tehnično naravo zadevnih informacij ter ovire, s katerimi se javni uslužbenci srečujejo pri svojih prizadevanjih za dostop do njih;

7.  meni, da bi morali imeti žvižgači prednostno možnost anonimne prijave ali vložitve pritožbe prek notranjih mehanizmov za poročanje v zadevni organizaciji oziroma pristojnim organom, in da bi jih bilo treba zaščititi, ne glede na njihovo izbiro načina poročanja;

8.  poudarja, kako pomembno je, da so pristojni organi, regulativni organi in organi kazenskega pregona izrecno pooblaščeni za vzdrževanje kanalov za poročanje, za sprejemanje, obravnavanje in preiskovanje poročil o sumu nepravilnosti, obenem pa za varovanje zaupnosti vira, kjer je to potrebno, in zaščito pravic udeleženih strani;

9.  meni, da bi morale imeti vse evropske in nacionalne javne in zasebne organizacije notranje postopke prijavljanja nepravilnosti za svoje zaposlene; poudarja pomen ozaveščanja med zaposlenimi in drugimi posamezniki o že obstoječih pravnih okvirih o žvižgaštvu, in poziva organe EU in nacionalne organe, naj izvajajo redne kampanje obveščanja in zagotavljajo večjezične in razumljive informacije o osnovnih postopkih prijavljanja nepravilnosti;

10.  zahteva, da se ob prihajajočem pregledu evropskih nadzornih organov njihove pristojnosti in postopki prilagodijo tako, da bodo ščitili žvižgače;

11.  poudarja, da bi morala v sodnih postopkih proti žvižgačem dokazno breme imeti stran, ki je začela tožbo, da bi dokazala, da razkrite informacije ne pomenijo dokaza o nezakonitem ravnanju ali nepravilnosti, niti grožnje za javni interes; obsoja sodne postopke proti žvižgačem, ki so namenoma potekali v slabi veri, proti čemur bi bilo treba uvesti ustrezne sankcije; poudarja dejstvo, da je učinkovita zaščita žvižgačev nujna za zagotovitev pravice do svobode govora in svobode obveščanja in da bi bilo treba nasprotujoče si norme, ki urejajo vprašanja tajnosti in zaupnosti, pregledati v skladu z evropsko pravno prakso na področju človekovih pravic, da bi zagotovili, da so takšne izjeme potrebne in sorazmerne;

12.  poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo imeli žvižgači neomejen dostop do neodvisnega pravnega svetovanja in podpore ter da bodo lahko zahtevali odškodnino za nadlegovanje ali izgubo sedanjih ali prihodnjih sredstev za preživljanje, če se jim povzroči škoda s povračilnimi ukrepi, ker so v zaščiteni vlogi žvižgača kaj razkrili; poziva Komisijo, naj ugotovi, ali v zvezi s tem obstaja dobra praksa, ki bi se lahko delila;

13.  poziva institucije EU in druge organe EU, naj dajejo zgled s takojšnjim začetkom izvajanja smernic evropskega varuha človekovih pravic; poziva Komisijo, naj zase in za agencije EU v celoti izvede lastne smernice za zaščito žvižgačev v skladu s svojimi kadrovskimi predpisi iz leta 2012; poziva Komisijo, naj učinkovito sodeluje in usklajuje prizadevanja z drugimi institucijami, vključno z evropskim javnim tožilstvom, za zaščito žvižgačev;

14.  poudarja, da je treba izboljšati komunikacijo med žvižgači ter institucijami in agencijami EU; meni, da je treba pritožbe državljanov obravnavati pošteno in spoštljivo ter da mora biti institucija ali agencija EU, ki obravnava pritožbo, v rednem stiku z žvižgačem in redno posodabljati informacije o primeru;

15.  poziva Komisijo, naj pripravi celovit akcijski načrt za ozaveščanje o zaščiti in obrambi žvižgačev;

16.  poudarja, da je potreben boljši sistem za poročanje o nepravilnostih v podjetjih, ki bo dopolnjeval sedanje nacionalne kontaktne točke za smernice OECD za mednarodna podjetja in si prizadeval za njihovo večjo učinkovitost;

17.  poziva Komisijo, naj pripravi celovit načrt za odvračanje od prenosa premoženja v države zunaj EU, ki zagotavljajo anonimnost nepoštenim osebam;

18.  poudarja, da je treba v izobraževalnih programih za poslovne vede in sorodne stroke več pozornosti nameniti poslovni etiki.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

4.9.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

36

0

13

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Gerolf Annemans, Burkhard Balz, Pervenche Berès, Udo Bullmann, Esther de Lange, Markus Ferber, Jonás Fernández, Neena Gill, Roberto Gualtieri, Brian Hayes, Gunnar Hökmark, Danuta Maria Hübner, Cătălin Sorin Ivan, Petr Ježek, Othmar Karas, Wajid Khan, Philippe Lamberts, Werner Langen, Bernd Lucke, Olle Ludvigsson, Fulvio Martusciello, Marisa Matias, Gabriel Mato, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Bernard Monot, Luděk Niedermayer, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Pirkko Ruohonen-Lerner, Anne Sander, Alfred Sant, Molly Scott Cato, Pedro Silva Pereira, Peter Simon, Kay Swinburne, Paul Tang, Ramon Tremosa i Balcells, Marco Valli, Jakob von Weizsäcker, Marco Zanni

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Enrique Calvet Chambon, Matt Carthy, Manuel dos Santos, Ashley Fox, Eva Joly, Paloma López Bermejo, Thomas Mann, Luigi Morgano, Lieve Wierinck

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Elżbieta Katarzyna Łukacijewska

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

36

+

ALDE

Enrique Calvet Chambon, Petr Ježek, Ramon Tremosa i Balcells, Lieve Wierinck

ECR

Bernd Lucke, Pirkko Ruohonen-Lerner

EFDD

Marco Valli

ENL

Gerolf Annemans, Bernard Monot

GUE/NGL

Matt Carthy, Paloma López Bermejo, Marisa Matias, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis)

PPE

Brian Hayes, Othmar Karas, Werner Langen, Thomas Mann

S&D

Pervenche Berès, Udo Bullmann, Jonás Fernández, Neena Gill, Roberto Gualtieri, Cătălin Sorin Ivan, Wajid Khan, Olle Ludvigsson, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Luigi Morgano, Alfred Sant, Pedro Silva Pereira, Peter Simon, Paul Tang, Manuel dos Santos, Jakob von Weizsäcker

Verts/ALE

Eva Joly, Philippe Lamberts, Molly Scott Cato

0

-

13

0

ECR

Ashley Fox, Kay Swinburne

ENF

Marco Zanni

PPE

Burkhard Balz, Markus Ferber, Gunnar Hökmark, Danuta Maria Hübner, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Fulvio Martusciello, Gabriel Mato, Luděk Niedermayer, Anne Sander, Esther de Lange

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

https://www.unodc.org/documents/brussels/UN_Convention_Against_Corruption.pdf

(2)

Gl. npr. resolucijo z dne 6. julija 2016 o davčnih stališčih in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0310) in resolucijo z dne 16. decembra 2015 s priporočili Komisiji o spodbujanju preglednosti, usklajevanja in konvergence pri politikah na področju davka od dohodkov pravnih oseb v Uniji (Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0457).


MNENJE Odbora za proračunski nadzor (7.9.2017)

za Odbor za pravne zadeve

o legitimnih ukrepih za zaščito žvižgačev, ki z razkritjem zaupnih informacij podjetij in javnih organov ravnajo v javnem interesu

(2016/2224(INI))

Pripravljavec mnenja: Dennis de Jong

POBUDE

Odbor za proračunski nadzor poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker imajo žvižgači pogosto pomembno, celo ključno vlogo pri preprečevanju, odkrivanju in prijavi nepravilnosti, nezakonitosti, goljufij, korupcije in drugega nezakonitega ravnanja ali kršitev pravne države na evropski in nacionalni ravni tako v javnem kot zasebnem sektorju;

B.  ker tisti, ki kljub osebnim in poklicnim tveganjem opravijo družbeno koristno dejanje s tem, da prijavijo ali razkrijejo informacije v javnem interesu, izkažejo tak pogum, da bi jim vlade morale zagotoviti ustrezna pravna jamstva in zaščito, vključno z nadomestilom za finančno in drugo škodo, ki jim nastane npr. s tem, da izgubijo službo zaradi prijave ali razkritja nepravilnosti;

C.  ker je delovanje žvižgačev na osnovi načel preglednosti in integritete bistvenega pomena za žvižgaštvo in jih je zato treba zakonsko zaščititi in njihovo zaščito izboljšati v vsej Evropski uniji, vendar samo, če je namen njihovih dejanj zaščititi javni interes in če ravnajo v dobri veri v skladu s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice;

D.  ker je Parlament nedavno sprejel dva dokumenta: resolucijo(1) o vlogi prijaviteljev nepravilnosti pri varovanju finančnih interesov EU in poročilo(2) o zaščiti finančnih interesov EU – boj proti goljufijam;

E.  ker so s 1. julijem 2014 skoraj vse evropske institucije in agencije v svoje poslovnike v skladu s členom 22 (b) in (c) Kadrovskih predpisov kot obvezne uvedle ukrepe za zaščito žvižgačev;

F.  ker število čezmejnih preiskav o poslovnih goljufijah narašča in imajo žvižgači ključno vlogo pri razkrivanju ozadja protipravnih dejanj, zakrivljenih v tujini, ki škodujejo nacionalnim gospodarskim interesom;

G.  ker člen 33 Konvencije OZN proti korupciji, katere stranke so tako Evropska unija kot države članice, jasno določa, da je treba imeti na voljo ustrezne zakonske ukrepe za zaščito pred nepravično obravnavo vsakogar, ki v dobri veri in z utemeljenimi razlogi pristojnim organom sporoči dejstva v zvezi s kaznivimi dejanji, določenimi v tej konvenciji;

1.  meni, da pomanjkanje zadostne zaščite žvižgačev negativno vpliva na varovanje finančnih interesov EU;

2.  poziva Komisijo, naj sprejme vse potrebne ukrepe, da bi se čim prej začela izvajati resolucija o vlogi žvižgačev pri varovanju finančnih interesov EU, predvsem pa naj pripravi horizontalen zakonodajni predlog za vzpostavitev minimalne ravni zaščite evropskih žvižgačev po vsej Uniji ter učinkovitega in celovitega evropskega programa za njihovo zaščito;

3.  ugotavlja, da je le peščica držav članic uvedla dovolj napredne sisteme za zaščito žvižgačev, čeprav je v okviru preprečevanja korupcije in boja proti njej zaščita žvižgačev nujna ter tudi priporočena v členu 33 Konvencije OZN proti korupciji; poziva države članice, ki v nacionalni zakonodaji še niso sprejele načel za zaščito žvižgačev, naj to storijo čim prej;

4.  čeprav je poudarek resolucije Evropskega parlamenta na žvižgačih, ki razkrivajo nepravilnosti na področju finančnih interesov EU, meni, da bi se morali mnogi predlagani ukrepi uporabljati tudi za žvižgače v širšem smislu, kar vključuje varstvo okolja, delavske pravice in varstvo potrošnikov, a ni omejeno samo na ta področja; poudarja prispevek raziskovalnih novinarjev in meni, da bi morali biti deležni enakovredne ravni zaščite;

5.  v zvezi s tem poziva Komisijo, naj pojem „finančnih interesov“ razlaga v najširšem možnem smislu, tako da bo zajemal tudi primere, ki le posredno vplivajo na finančne interese EU;

6.  poziva k uvedbi učinkovitih ukrepov za ustrezno zaščito vseh, ki prijavljajo nezakonitosti na delovnem mestu, kot so nadlegovanje, izsiljevanje z zaposlitvijo, nezakonito zaposlovanje in odpuščanje, diskriminacija pri plačah in vse druge oblike kršenja zakonov;

7.  poziva Komisijo, naj v zakonodajni predlog vključi ukrepe za zaščito delavcev pred povračilnimi ukrepi delodajalcev zaradi žvižgaštva, vključno z varovanjem njihove anonimnosti in zaupnosti informacij ter po potrebi nudenjem pravne, finančne in psihološke pomoči, hkrati pa naj zagotovi, da bo dokazno breme v primerih maščevanja ali povračilnih ukrepov na delodajalcu;

8.  pozdravlja dejstvo, da je Komisija končno vzpostavila kanal za žvižgače, po katerem bodo lahko poročali ali razkrivali informacije s področja konkurence in kartelnih dogovorov, vendar poudarja, da je treba poenostaviti postopke in da tovrstnih kanalov ne sme biti preveč;

9.  vseeno poudarja, da lahko žvižgači uporabijo neinstitucionalne kanale, kot so mediji, to pa institucijam EU ne bi smelo preprečevati, da dejavno in uradno obdelajo razkrite informacije, ki zadevajo interese EU; ne glede na kanal bi morale biti preiskave sistematične, ko se razkrijejo informacije o interesih EU;

10.  zato poziva Komisijo, naj na podlagi priporočila iz resolucije ustanovi neodvisen organ EU za zbiranje informacij, svetovanje in napotitve, s pisarnami v državah članicah, ki bodo lahko prejemale poročila o nepravilnostih, z zadostnimi proračunskimi sredstvi, ustreznimi pristojnostmi in primernimi strokovnjaki, in bo ta organ notranjim in zunanjim žvižgačem pomagal uporabiti prave kanale pri razkritju informacij o morebitnih nepravilnostih, ki vplivajo na finančne interese Unije, obenem pa bo varoval njihovo zaupnost in jim nudil potrebno pomoč in nasvete; njegovo delo bi v prvi fazi moralo temeljiti predvsem na zanesljivem preverjanju prejetih informacij;

11.  v zvezi s tem se sklicuje na dejstvo, da je evropska varuhinja človekovih pravic v Parlamentu izjavila, da je pripravljena razmisliti o ustanovitvi takega organa v okviru urada varuha človekovih pravic, in poziva Komisijo, naj razišče izvedljivost možnosti, da bi se evropskemu varuhu človekovih pravic, ki je že pristojen za preiskovanje pritožb o zlorabah v institucijah EU, zaupale te naloge;

12.  opozarja tudi, da je Parlament v isti resoluciji pozval institucije EU, naj v sodelovanju z vsemi ustreznimi nacionalnimi oblastmi vzpostavijo in sprejmejo vse ukrepe, ki so potrebni za zaščito zaupnosti virov informacij, ter zato poziva k vzpostavitvi nadzorovanega spletnega mesta, kjer bo možno vložiti popolnoma zaupne pritožbe;

13.  obžaluje, da vse agencije EU ne izvajajo notranjih pravil za zaščito žvižgačev, ter te agencije poziva, naj izvajajo notranja pravila v skladu s členi 22a, 22b in 22c Kadrovskih predpisov;

14.  meni, da zakonodaja za posamezne sektorje, denimo za področje zaščite finančnih interesov EU, nikakor ne bi smela nadomestiti ali časovno zamakniti sprejetja splošne zakonodaje z enotnimi minimalnimi standardi pravne zaščite žvižgačev; zato poziva Komisijo, naj brez nadaljnjega odlašanja vloži horizontalen zakonodajni predlog o zaščiti žvižgačev.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

4.9.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

19

0

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jonathan Arnott, Inés Ayala Sender, Zigmantas Balčytis, Dennis de Jong, Tamás Deutsch, Martina Dlabajová, Raffaele Fitto, Luke Ming Flanagan, Ingeborg Gräßle, Cătălin Sorin Ivan, Jean-François Jalkh, Arndt Kohn, Claudia Schmidt, Bart Staes, Hannu Takkula, Indrek Tarand, Marco Valli, Derek Vaughan, Joachim Zeller

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Caterina Chinnici, Brian Hayes, Julia Pitera

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

19

+

ALDE

ECR

EFDD

GUE/NGL

PPE

S&D

Verts/ALE

Martina Dlabajová, Hannu Takkula

Raffaele Fitto

Marco Valli

Luke Ming Flanagan, Dennis de Jong

Tamás Deutsch, Ingeborg Gräßle, Brian Hayes, Julia Pitera, Claudia Schmidt, Joachim Zeller

Inés Ayala Sender, Zigmantas Balčytis, Caterina Chinnici, Cătălin Sorin Ivan, Arndt Kohn, Derek Vaughan

Bart Staes

0

-

 

 

3

0

EFDD

ENF

Verts/ALE

Jonathan Arnott

Jean-François Jalkh

Indrek Tarand

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0022.

(2)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0026.


MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (13.7.2017)

za Odbor za pravne zadeve

o legitimnih ukrepih za zaščito žvižgačev, ki z razkrivanjem zaupnih informacij podjetij in javnih organov delujejo v javnem interesu

(2016/2224(INI))

Pripravljavec mnenja: David Casa

POBUDE

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker je vloga žvižgačev v javnem in zasebnemu sektorju pomagati pri razkrivanju, odvračanju od in preprečevanju nezakonitega ravnanja, kot so nepravilnosti pri upravljanju, goljufije in korupcija, s čimer prispevajo k spodbujanju človekovih pravic in utrjevanju načela pravne države ter spodbujanju preglednosti in demokratične odgovornosti, ter tudi pravic delavcev; ker so žvižgači pogosto vezani z delovnim razmerjem in odvisni od plače kot sredstva lastnega preživljanja;

B.  ker so pomembnost zaščite žvižgačev priznali vsi večji mednarodni instrumenti, ki zadevajo korupcijo, in ker so žvižgaške standarde določili v Konvenciji OZN proti korupciji (UNCAC), priporočilu Sveta Evrope št. CM/Rec(2014)7 in priporočilu OECD o boju proti podkupovanju iz leta 2009;

C.  ker nedavno množično razkritje korupcije, kot sta zadevi v zvezi s panamskimi dokumenti in Swiss Leaks, ali izogibanje pravilom delovnega prava in njihovo kršenje, ki v nekaterih primerih vodi v prekarno zaposlitev, potrjujejo pomen vloge žvižgačev pri zaščiti javnega interesa; ker žvižgači v Evropi trenutno še niso dovolj zaščiteni ali priznani;

D.  ker je pogosto izražena resna zaskrbljenost, da se lahko žvižgači, ki ravnajo v javnem interesu, na delovnem mestu soočajo s sovražnostjo, nadlegovanjem, ustrahovanjem in izključitvijo, ovirami za prihodnje zaposlovanje, izgubo sredstev za preživljanje, pogosto pa tudi z resnimi grožnjami njihovim družinskim članom in sodelavcem; ker uma lahko strah pred povračilnimi ukrepi odvračilen učinek na žvižgače, s tem pa je ogrožen javni interes;

E.  ker je treba na delovnem mestu vzpostaviti delovno okolje, v katerem bodo ljudje čutili zaupanje, da lahko izrazijo pomisleke glede morebitnih pomanjkljivosti, nepravilnosti, slabega upravljanja ali nezakonitosti; ker je izjemno pomembno spodbujati kulturo, ki ljudem omogoča, da na vprašanja opozarjajo brez strahu pred povračilnimi ukrepi, ki bi lahko vplivali na njihovo sedanje ali prihodnje zaposlitveno stanje;

F.  ker naj bi bil cilj žvižgačev, da poročajo o dejanjih, ki pomenijo nevarnost za javni interes ali kršitev zakona, oziroma vseh drugih nezakonitih ravnanjih in nepravilnostih;

G.  ker nekatere države članice že imajo zakone za zaščito žvižgačev, druge pa ne, zaradi česar je zaščita žvižgačev v EU omejena oziroma neenaka; ker je to zlasti pomembno tam, kjer imajo posledice čezmejno ali vseevropsko razsežnost; ker to povzroča pravno negotovost;

H.  ker je glede na to, da obstoj nacionalnega pravnega okvira za zaščito žvižgačev ne zagotavlja vedno pravilnega izvajanja in učinkovitosti njihove zaščite, bistvenega pomena, da države članice zagotovijo skladnost z veljavno nacionalno zakonodajo za zaščito žvižgačev;

I.  ker je korupcija resna težava, s katero se danes sooča Evropska unija, saj lahko privede do neuspeha vlad, da zaščitijo prebivalstvo, delavce, pravno državo in gospodarstvo, do poslabšanja javnih ustanov in služb, gospodarske rasti in konkurenčnosti na različnih področjih in povzroči izgubo zaupanja v preglednost in demokratično odgovornost javnih in zasebnih ustanov in industrije; ker naj bi korupcija gospodarstvo EU letno stala 120 milijard EUR oziroma 1 % BDP EU;

J.  ker imajo lahko gospodarske informacije čezmejno razsežnost in ker imajo žvižgači izredno pomembno vlogo pri odkrivanju nezakonitega delovanja v tretjih državah, ki ogroža nacionalne gospodarske interese;

K.  ker so žvižgači ključnega pomena za zgodnje ugotavljanje napak, izzivov in težav v organizaciji; ker spoštovanje te prakse omogoča organizacijsko kulturo učenja iz napak; ker je v nekaterih organizacijah in državah članicah to privedlo do podpore za poročanje o napakah in s tem do organizacijskih sprememb;

1.  poziva k ukrepom za spremembo javnega mnenja o žvižgačih, zlasti pri politikih, delodajalcih in v medijih, s poudarjanjem njihove pozitivne vloge kot mehanizma za zgodnje opozarjanje na zlorabe ali pojav korupcije in za njihovo odkrivanje in preprečevanje ter mehanizma odgovornosti, ki omogoča javni nadzor nad delovanjem države in podjetij;

2.  pozdravlja priporočila Sveta Evrope o področju uporabe evropskega okvira za zaščito žvižgačev, ki bi moral zajeti vse posameznike v javnem ali zasebnem sektorju, ne glede na naravo njihovega delovnega razmerja in ali so plačani ali ne;

3.  poziva Komisijo, naj se po oceni pravne podlage posvetuje s socialnimi partnerji in v skladu z načelom subsidiarnosti pripravi osnutek zakonodajnega predloga o žvižgačih; poziva k učinkovitim ukrepom za zaščito žvižgačev, ki ugotovijo primere nezakonitega ravnanja na delovnem mestu in o teh poročajo v javnem interesu v dobri veri, pred nepravično obravnavo, povezano z delom, povračilnimi ukrepi ter pred kazensko in civilno odgovornostjo; poudarja, kako pomembno je zagotoviti anonimnost žvižgačev in zaupnost v postopku;

4.  opozarja na nevarnost, da se žvižgače, ki so ukrepali v javnem interesu, izključi iz poklicnega napredovanja, da izgubijo zaposlitev ali so žrtev povračilnih ukrepov sodelavcev in menedžmenta na delovnem mestu ter na odvračilni učinek, grožnje in dolgoročne uničujoče psihološke posledice, ki jih ima lahko to na tiste, ki naletijo na nezakonito ravnanje; poudarja, da žvižgači ukrepajo ob visokem osebnem in poklicnem tveganju in običajno osebno in poklicno plačajo za to; zato poudarja, da bi se morala opredelitev žvižgača uporabljati za čim več različnih vrst delavcev, vključno s sedanjimi in nekdanjimi zaposlenimi ter pripravniki, vajenci in drugimi;

5.  opozarja na pomembnost oblikovanja instrumentov za kaznovanje in prepoved vsakršne oblike povračilnih ukrepov, kot so nadlegovanje ali druga kaznovalna ali diskriminatorna obravnava, vključno z ukrepi proti sodelavcem in družinskim članom zaradi razkritja podatkov;

6.  poudarja, da morajo imeti žvižgači in njihovi družinski člani, katerih življenje ali varnost sta ogroženi, pravico do učinkovite in ustrezne zaščite, po potrebi tudi po sodni poti;

7.  poudarja, da so žvižgači pomemben vir informacij za raziskovalne novinarje, in poziva države članice, naj zagotovijo, da sta v primerih, ko se obtožbe izkažejo za resnične, pravica novinarjev, da ne razkrijejo identitete vira, in identiteta žvižgača, ki ukrepa v dobri veri, učinkovito in pravno zaščiteni; poudarja, da bi bilo treba novinarje v primeru, da so sami vir informacij, zaščititi in da se morajo organi v obeh primerih vzdržati uporabe nadzora;

8.  meni, da bi moralo biti dokazno breme na strani delodajalca, ki mora jasno dokazati, da ukrepi, ki so bili sprejeti proti zaposlenemu, nikakor niso povezani z razkritjem informacij;

9.  poziva delodajalce, predstavnike delavcev in organe, naj vzpostavijo učinkovite kanale za poročanje o in razkrivanje nepravilnosti, hitro ukrepajo na podlagi prejetih in temeljito preverjenih informacij in nemudoma obvestijo vse potrebne in ustrezne strani, agencije in institucije o kakršni koli nezakonitosti ali nepravilnosti;

10.  opozarja, da je treba v vsej Uniji zagotoviti potrebno pravno varnost in zaščito za tiste, ki prijavijo preverjene nepravilnosti v javnem in zasebnem sektorju;

11.  opozarja, da bo moral prihodnji normativni okvir upoštevati pravila, pravice in dolžnosti, ki urejajo zaposlovanje in vplivajo nanj; nadalje poudarja, da bi bilo treba to storiti v sodelovanju s socialnimi partnerji in v skladu s kolektivnimi pogodbami;

12.  opozarja, da bi morale po temeljitem preverjanju v primeru namerno neresničnih obtožb osebe, ki so jih podale v slabi veri, odgovarjati za svoje dejanje;

13.  odločno poziva oblasti, naj sprejmejo ukrepe za opredelitev obveznosti prizadevanja na področju sprejemanja in obravnavanja opozoril, tako na ravni delodajalcev kot pristojnih organov.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

12.7.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

50

0

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Guillaume Balas, Tiziana Beghin, Brando Benifei, Enrique Calvet Chambon, David Casa, Ole Christensen, Martina Dlabajová, Labros Fundulis (Lampros Fountoulis), Elena Gentile, Arne Gericke, Marian Harkin, Czesław Hoc, Danuta Jazłowiecka, Agnes Jongerius, Rina Ronja Kari, Jan Keller, Ádám Kósa, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Jean Lambert, Jérôme Lavrilleux, Patrick Le Hyaric, Jeroen Lenaers, Verónica Lope Fontagné, Javi López, Thomas Mann, Dominique Martin, Anthea McIntyre, Joëlle Mélin, Elisabeth Morin-Chartier, Marek Plura, Terry Reintke, Robert Rochefort, Claude Rolin, Sven Schulze, Siôn Simon, Romana Tomc, Yana Toom, Marita Ulvskog, Renate Weber, Tatjana Ždanoka, Jana Žitňanská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Maria Arena, Lynn Boylan, Tania González Peñas, Marju Lauristin, Paloma López Bermejo, Anne Sander, Joachim Schuster, Csaba Sógor, Helga Stevens, Flavio Zanonato

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Andrejs Mamikins

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

50

+

ALDE

ECR

EFDD

GUE/NGL

NI

PPE

S&D

VERTS/ALE

Enrique Calvet Chambon, Martina Dlabajová, Marian Harkin, Robert Rochefort, Yana Toom, Renate Weber

Arne Gericke, Czesław Hoc, Anthea McIntyre, Helga Stevens, Jana Žitňanská

Tiziana Beghin

Lynn Boylan, Tania González Peñas, Rina Ronja Kari, Patrick Le Hyaric, Paloma López Bermejo

Labros Fundulis (Lampros Fountoulis)

David Casa, Danuta Jazłowiecka, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Ádám Kósa, Jérôme Lavrilleux, Jeroen Lenaers, Verónica Lope Fontagné, Thomas Mann, Elisabeth Morin-Chartier, Marek Plura, Claude Rolin, Anne Sander, Sven Schulze, Csaba Sógor, Romana Tomc

Maria Arena, Guillaume Balas, Brando Benifei, Ole Christensen, Elena Gentile, Agnes Jongerius, Jan Keller, Marju Lauristin, Javi López, Andrejs Mamikins, Joachim Schuster, Siôn Simon, Marita Ulvskog, Flavio Zanonato

Jean Lambert, Terry Reintke, Tatjana Ždanoka

0

-

 

 

2

0

ENF

Dominique Martin, Joëlle Mélin

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (13.7.2017)

za Odbor za pravne zadeve

o legitimnih ukrepih za zaščito žvižgačev, ki z razkritjem zaupnih informacij podjetij in javnih organov ravnajo v javnem interesu

(2016/2224(INI))

Pripravljavec mnenja: Luke Ming Flanagan

POBUDE

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  meni, da bi lahko pomanjkanje zadostne zaščite žvižgačev negativno vplivalo na izvajanje politike EU o varstvu okolja, javnega zdravja in varnosti hrane, ker lahko strah pred povračilnimi ukrepi zelo negativno vpliva na žvižgače, s tem pa je ogrožen javni interes;

2.  meni, da čeprav države članice čedalje bolj priznavajo pomen in vrednost žvižgaštva na področju javnega zdravja, varstva okolja in varnosti hrane, da so potrebne informacijske in promocijske kampanje o žvižgaštvu na nacionalni in evropski ravni, da bi spremenili odnos in miselnost;

3.  je prepričan, da imajo žvižgači nenadomestljivo vlogo pri zmanjševanju tveganj za javno zdravje, okolje in varnost hrane, ki so področja, na katerih je nekatera tveganja težko nadzorovati od zunaj, ter pri odvračanju in preprečevanju nezakonitega ravnanja in korupcije; meni, da bi boljša zaščita žvižgačev še bolj spodbudila razkritja v javnem interesu tveganj in groženj za javno zdravje in okolje, izboljšala varnost hrane, spodbudila kulturo javne odgovornosti in integritete v javnih in zasebnih ustanovah ter celo reševala življenja; primeri vključujejo objavo študije o sindromu akutne respiratorne stiske (SARS) in drugih nevarnih boleznih, ki so ogrožale na milijone ljudi na Kitajskem, in tistih, ki so pripomogle k preprečevanju ogrožanja varnosti za okolje v ZDA;

4.  opozarja na nedavne vplivne primere, kot sta škandala dieselgate in Nestle ter škandal s konjskim mesom, v katerih so bila odkrita okoljska, javnozdravstvena in prehranska tveganja, kjer so bila razkritja žvižgačev pomemben del odkrivanja tveganj oziroma kjer bi boljša zaščita žvižgačev morda privedla do zgodnejšega odkritja tveganj in manjše škode;

5.  poudarja, da lahko ključni napredek v javnem zdravstvu, natančneje pri tobačnem nadzoru, dejansko pripišemo razkritju notranjih dokumentov s strani žvižgačev;

6.  opozarja, da se okoljska, javnozdravstvena in prehranska tveganja le redko ustavijo na meji, kar pomeni, da šibka ali neobstoječa zaščita žvižgačev v eni državi članici, ki bi lahko preprečila pravočasno odkritje teh tveganj, ogroža zdravje in varnost vseh državljanov EU, pa tudi njihovo zmožnost varstva okolja;

7.  poudarja, da je postala nezakonita trgovina s prosto živečimi živalskimi vrstami ena najbolj dobičkonosnih oblik organiziranega kriminala, ter opozarja na ključno vlogo, ki jo pri tem igrajo žvižgači, ki opozarjajo na nezakonito trgovino, sečnjo, ribolov in druga kazniva dejanja zoper prosto živeče živalske vrste;

8.  poudarja, da dokazi o kršitvah zakonov EU o varstvu živali in varnosti hrane na kmetijah in v klavnicah temeljijo skoraj izključno na žvižgačih, saj ti prostori niso dostopni splošni javnosti, uradne inšpekcije pa so ponavadi napovedane vnaprej;

9.  priznava, da so ribiške ladje med ribolovom na morju zelo izolirane in da je dobra zaščita žvižgačev ključnega pomena pri omogočanju podajanja dokazov o nezakonitem ribolovu in drugih kršitvah zakonodaje EU;

10.  obžaluje, da regulativni organi, vključno z organi, ki nadzirajo prehransko verigo, nimajo dovolj sredstev in so zaradi tega pri pridobivanju informacij odvisni od žvižgačev; poudarja, da sta zato tako večje financiranje regulativnih organov kot uspešna zaščita žvižgačev bistvenega pomena;

11.  poudarja, da bosta ustrezna zakonodaja EU za zaščito žvižgačev in politično soglasje, ki bo omogočilo izvajanje učinkovitih ukrepov tako na nacionalni kot evropski ravni, prav tako pomagala ohraniti in utrditi zaupanje v demokratične institucije, olajšati pridobivanje strokovnega znanja in razprave, razkriti navzkrižje interesov ter državljanom pokazati dodano vrednost ukrepov EU; poudarja, da zakonodaja na področju žvižgaštva zlasti spodbuja osebe z znanstvenim in tehničnim znanjem, da izpostavijo dejstva, ki bi drugače lahko ostala neznana;

12.  obžaluje precejšnje zakonske vrzeli in šibke točke zaščite žvižgačev v državah članicah in dejstvo, da je le nekaj držav članic uvedlo zaščito žvižgačev; vztraja, da je potrebna zaščita na ravni EU, da bi zagotovili enako polno pravno varstvo žvižgačev v vseh državah članicah ter ustrezno in neodvisno nadaljevanje tega procesa po prijavi, če žvižgači ravnajo v dobri veri in izključno za namene varovanja splošnega javnega interesa;

13.  ugotavlja, da nekatere določbe za zaščito žvižgačev že obstajajo v zakonodaji EU, vendar pa je področje uporabe teh določb pogosto omejeno oziroma so določbe raztresene po različnih zakonih, zaradi česar je veliko vrzeli;

14.  poziva Komisijo, naj podpira spodbujanje držav članic k oblikovanju učinkovitih in uspešnih mehanizmov za zaščito žvižgačev;

15.  poziva Komisijo, naj se seznani z ugotovitvami javnega posvetovanja, nadaljuje s pripravo zakonodaje v prihodnjih mesecih in nemudoma predloži predlog za horizontalni pravni instrument v skladu z načelom subsidiarnosti, s katerim bodo uvedeni v EU odporni skupni minimalni standardi za zaščito žvižgačev in ki bo nadgradil določbe Pogodb o varstvu okolja, javnega zdravja in varstva potrošnikov; poudarja pomanjkljivosti in napake v tozadevnih panožnih pristopih, kot je pristop Direktive (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem; spodbuja države članice, naj razvijajo zakonodajne instrumente za zaščito tistih, ki javnim organom poročajo o kršitvah pravil o ravnanju; predlaga, naj agencije EU sprejmejo zapisana pravila za zaščito posameznikov, ki poročajo o nepravilnostih, in žvižgačev pred povračilnimi ukrepi;

16.  poudarja, da delovanje žvižgačev v večini primerov temelji na načelih preglednosti in integritete; ker je treba zato prijavitelje nepravilnosti zaščititi z zakonodajo in v celotni Uniji izboljšati njihovo zaščito, vendar samo, če je namen njihovih dejanj zaščititi javni interes in če ravnajo v dobri veri v skladu s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice;

17.  poziva Komisijo, naj spremlja predpise držav članic o žvižgačih, da bi spodbudili izmenjavo najboljših praks in s tem prispevali k zagotovitvi učinkovitejše zaščite žvižgačev na nacionalni ravni;

18.  poudarja, naj se poročanje ali razkritje informacij o tveganjih, kršitvah in kaznivih dejanjih, ter kakršni koli poizkusi njihovega prikrivanja, katerih posledica je lahko okoljska škoda ter težave s kakovostjo in varnostjo zdravja in hrane, vključno v povezavi z novimi tehnologijami, katerih dolgoročne okoljske in zdravstvene posledice še niso znane, ter drugimi oblikami kršitev, kot so nepravilnosti pri upravljanju javnih zemljišč in lastnine, vključijo v kateri koli instrument EU za zaščito žvižgačev, ne glede na to, ali predstavljajo kršitev zakona, če obstaja utemeljena domneva, da je razkritje v javnem interesu; poudarja, da bi morali biti žvižgači deležni zaščite z instrumenti na teh področjih po vsej Uniji, saj so okoljska vprašanja po naravi nadnacionalna in mora zakonodaja kot taka odsevati to dejstvo; poudarja, da bi bilo treba zaščito žvižgačev zagotoviti po vsej Uniji, ne glede na to, kje žvižgač prebiva, in ne glede na to, kje je bilo storjeno kaznivo dejanje;

19.  poudarja pomen odprte kulture v organizacijah in obstoja več zaščitenih kanalov za notranje in zunanje prostovoljno poročanje informacij, da bi preprečili povzročanje škode okolju, človeškemu zdravju in prehranski verigi, kar je tudi v interesu samih organizacij;

20.  poudarja, da mora biti zakonodaja EU o zaščiti žvižgačev celovita, obširna in odzivna ter mora zaščititi žvižgača in po potrebi njegove sodelavce in sorodnike pred vsakršnimi povračilnimi ukrepi, nadlegovanjem, ustrahovanjem in izključitvijo iz delovnega ali zasebnega življenja ter pred civilnimi, kazenskimi in upravnimi postopki, ki bi bili posledica razkritja; poudarja dejstvo, da je učinkovita zaščita žvižgačev nujna za zagotovitev pravice do svobode govora in svobode obveščanja in da bi bilo treba nasprotujoče si norme, ki urejajo vprašanja tajnosti in zaupnosti, pregledati v skladu z evropsko pravno prakso na področju človekovih pravic, da bi zagotovili, da so takšne izjeme potrebne in sorazmerne; poudarja, da je zaščita potrebna tako za notranja razkritja prek za to določenih kanalov na delovnem mestu ali razkritja javnim ali nadzornim organom, kot za zunanja razkritja splošni javnosti prek medijev ali na kakšen drug način, ob upoštevanju ustrezne pravne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice; poudarja, da bi morale institucije EU v sodelovanju z vsemi ustreznimi nacionalnimi organi uvesti in sprejeti vse potrebne ukrepe za zaščito zaupnosti virov informacij, da se preprečijo morebitni diskriminatorni ukrepi ali grožnje; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo vsi žvižgači, vključno z žvižgači, ki se soočajo s povračilnimi ukrepi zaradi poročila ali razkritja v javnem interesu in so posledično na sodišču vložili tožbo, imeli dostop do neodvisnega pravnega svetovanja, finančne in psihološke pomoči ter po potrebi drugih ukrepov pomoči;

21.  poziva države članice in Komisijo, naj določijo trden pravni okvir, ki bo podjetjem omogočil vzpostavitev notranjih sistemov za opozarjanje, s katerim bi resnično opredelile pojem razumnega roka, v katerem mora podjetje podati odgovor, pri čemer je treba zagotoviti, da bodo ti sistemi v skladu s socialnim pravom in pravico do varstva osebnih podatkov;

22.  poudarja potrebo po pravni gotovosti v zvezi z zaščitnimi določbami za žvižgače, saj prevladujoče nejasnosti in razdrobljen pristop odvračata morebitne žvižgače od opozarjanja, škodita pa tudi njihovim delodajalcem, zlasti v primeru podjetij, ki so dejavna v več jurisdikcijah ali panogah;

23.  poudarja pomembno vlogo preiskovalnega novinarstva in poziva Komisijo, naj v svojem predlogu zagotovi enako raven zaščite preiskovalnih novinarjev in žvižgačev;

24.  poudarja, da opredelitev žvižgača ne bi smela biti ozka ali omejena na nekatera področja, status delovne pogodbe ali pravni značaj objavljenih ali razkritih aktov ali informacij in da bi treba žvižgačem v javnem in zasebnem sektorju zagotoviti enako zaščito in preprečiti kakšne koli pogodbene obveznosti, ki bi preprečevale opozarjanje ali razkritja, če so ta v javnem interesu, ne glede na morebitne potrebne omejitve, kot so omejitve, določene v Globalnih načelih o nacionalni varnosti in pravici do informacij;

25.  spodbuja države članice, naj zbirajo podatke ter oblikujejo primerjalna merila in kazalnike za politike prijavljanja nepravilnosti v javnem in zasebnem sektorju;

26.  poudarja, da bi morala zakonodaja EU določiti jasen postopek za obravnavo razkritij od začetka do konca, da se zagotovi pravilno ukrepanje v zvezi z dejavnostjo žvižgačev, od predložitve poročila in njegove obdelave do zaščite žvižgačev, pa tudi učinkovitejše mehanizme za zaščito žvižgačev; poudarja, kako pomembno je, da so pristojni organi, regulativni organi in organi kazenskega pregona izrecno pooblaščeni za vzdrževanje kanalov za poročanje, za sprejemanje, obravnavanje in preiskovanje suma nepravilnosti, obenem pa za varovanje zaupnosti vira, kjer je to potrebno, in zaščito pravic udeleženih strani; spodbuja Komisijo in države članice, naj osebam, ki morda razmišljajo o poročanju ali razkritju v javnem interesu in tako iščejo informacije v zvezi s pravicami in odgovornostmi žvižgačev, ustreznimi kanali in možnimi posledicami svoje odločitve, omogočijo dostop do zaupnega svetovanja.INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

11.7.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

67

1

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Margrete Auken, Pilar Ayuso, Zoltán Balczó, Catherine Bearder, Ivo Belet, Biljana Borzan, Lynn Boylan, Paul Brannen, Nessa Childers, Birgit Collin-Langen, Mireille D’Ornano, Miriam Dalli, Seb Dance, Angélique Delahaye, Stefan Eck, Bas Eickhout, José Inácio Faria, Karl-Heinz Florenz, Francesc Gambús, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Arne Gericke, Jens Gieseke, Julie Girling, Françoise Grossetête, Andrzej Grzyb, Jytte Guteland, Anneli Jäätteenmäki, Jean-François Jalkh, Benedek Jávor, Kateřina Konečná, Urszula Krupa, Giovanni La Via, Jo Leinen, Peter Liese, Norbert Lins, Rupert Matthews, Valentinas Mazuronis, Susanne Melior, Miroslav Mikolášik, Gilles Pargneaux, Piernicola Pedicini, Bolesław G. Piecha, Pavel Poc, Julia Reid, Frédérique Ries, Michèle Rivasi, Daciana Octavia Sârbu, Annie Schreijer-Pierik, Davor Škrlec, Renate Sommer, Claudiu Ciprian Tănăsescu, Ivica Tolić, Estefanía Torres Martínez, Adina-Ioana Vălean, Jadwiga Wiśniewska, Damiano Zoffoli

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Luke Ming Flanagan, Elena Gentile, Esther Herranz García, Krzysztof Hetman, Ulrike Müller, James Nicholson, Christel Schaldemose, Bart Staes, Tiemo Wölken

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Siôn Simon, Derek Vaughan

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

67

+

ALDE

Catherine Bearder, Gerben-Jan Gerbrandy, Anneli Jäätteenmäki, Valentinas Mazuronis, Ulrike Müller, Frédérique Ries

ECR

Arne Gericke, Julie Girling, Urszula Krupa, Rupert Matthews, James Nicholson, Bolesław G. Piecha, Jadwiga Wiśniewska

EFDD

Piernicola Pedicini

ENL

Mireille D’Ornano, Jean-François Jalkh

GUE/NGL

Lynn Boylan, Stefan Eck, Luke Ming Flanagan, Kateřina Konečná, Estefanía Torres Martínez

NI

Zoltán Balczó

PPE

Pilar Ayuso, Ivo Belet, Birgit Collin-Langen, Angélique Delahaye, José Inácio Faria, Karl-Heinz Florenz, Francesc Gambús, Elisabetta Gardini, Jens Gieseke, Françoise Grossetête, Andrzej Grzyb, Esther Herranz García, Krzysztof Hetman, Giovanni La Via, Peter Liese, Norbert Lins, Miroslav Mikolášik, Annie Schreijer-Pierik, Renate Sommer, Ivica Tolić, Adina-Ioana Vălean

S&D

Biljana Borzan, Paul Brannen, Nessa Childers, Miriam Dalli, Seb Dance, Elena Gentile, Jytte Guteland, Jo Leinen, Susanne Melior, Gilles Pargneaux, Pavel Poc, Christel Schaldemose, Peter Simon, Daciana Octavia Sârbu, Claudiu Ciprian Tănăsescu, Derek Vaughan, Tiemo Wölken, Damiano Zoffoli

VERTS/ALE

Margrete Auken, Bas Eickhout, Benedek Jávor, Michèle Rivasi, Davor Škrlec, Bart Staes

1

-

EFDD

Julia Reid

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje (31.5.2017)

za Odbor za pravne zadeve

o legitimnih ukrepih za zaščito žvižgačev, ki z razkrivanjem zaupnih informacij podjetij in javnih organov ravnajo v javnem interesu

(2016/2224(INI))

Pripravljavec mnenja: Zdzisław Krasnodębski

POBUDE

Odbor za kulturo in izobraževanje poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  meni, da je opozarjanje na nepravilnosti eden od najpomembnejših načinov za odkrivanje in preprečevanje kršitev, nepravilnega ravnanja ali nezakonite dejavnosti, zlasti goljufij in korupcije v javni upravi in zasebnih podjetjih, organiziranega kriminala, davčnih utaj in izogibanja davkom; meni, da so žvižgači bistvenega pomena za zaščito javnega interesa, prihranek javnih sredstev in zagotavljanje preglednosti in poštenosti v javnem življenju; ugotavlja, da so žvižgači razkrili škandale v številnih državah članicah, in poudarja, da so pomemben steber strategije EU proti korupciji in za zagotavljanje, da podjetja in vlade prevzemajo odgovornost;

2.  meni, da kulturne razlike ne zmanjšujejo potrebe po pravni zaščiti žvižgačev v državah članicah;

3.  poudarja, da v številnih državah negativno mnenje o opozarjanju na nepravilnosti in žvižgačih upočasnjuje napredek pri sprejemanju/izvrševanju zakonodaje o žvižgačih, prav tako pa zmanjšuje pripravljenost državljanov, da bi prijavljali nepravilnosti tudi takrat, ko obstajajo mehanizmi pravnega varstva;

4.  meni, da je zaščita žvižgačev bistvena za svobodo izražanja, pluralnost mnenj, demokracijo in svobodo;

5.  poudarja, da se v Evropski uniji zahteva pravna zaščita žvižgačev; ponovno poudarja, da je načelo pravne države koristno za kulturo svobode izražanja;

6.  zatrjuje, da izvrševanje pravnih instrumentov, ki zagotavljajo varno okolje za žvižgače, spodbuja kulturo opozarjanja in pomaga državljanom EU pri uveljavljanju njihove pravice do ukrepanja proti nepravilnostim; ugotavlja, da bi bilo treba opozarjanje na nepravilnosti spodbujati kot dejanje državljanske vključenosti in dolžnosti in ga podpreti z učinkovitimi pobudami za boljše ozaveščanje, komunikacijo, učenje, izobraževanje in usposabljanje, obenem pa zagotavljati zadostne zaščitne ukrepe za varovanje občutljivih poslovnih informacij podjetij, kot so poslovne skrivnosti;

7.  spodbuja države članice, naj bodo proaktivne pri spodbujanju odprte kulture na delovnem mestu v javnem ali zasebnem sektorju, ki organizacijam omogoča, da delujejo v skladu z visokimi etičnimi standardi, in zaposlenim vzbuja zaupanje, da lahko spregovorijo o nepravilnostih, kar omogoča sprejemanje ukrepov za preprečevanje oziroma odpravo nevarnosti ali škode;

8.  spodbuja države članice, naj redno ocenjujejo učinkovitost izvajanih ukrepov in pri tem upoštevajo javno mnenje o opozarjanju na nepravilnosti in žvižgačih, medsektorske raziskave višjih vodstvenih delavcev, odgovornih za prejemanje in obravnavo poročil, ter neodvisne raziskovalne študije o opozarjanju na nepravilnosti na delovnem mestu;

9.  zatrjuje, da morajo javne in zasebne organizacije v tesnem sodelovanju s predstavniki osebja, po možnosti tudi delavcev, uvesti notranje postopke za opozarjanje na nepravilnosti za zaposlene, vključno s praktikanti in vajenci, ter določiti jasne in zaupne poti za razkrivanje informacij, tudi za zunanje razkrivanje, jih obvestiti o pravicah do zaščite pred povračilnimi ukrepi zaradi poročanja o kršitvah in po potrebi zagotoviti zaupno pravno svetovanje in ustrezne tečaje in usposabljanje; vztraja, da te politike ne nadomestijo zakonodaje za zaščito žvižgačev;

10.  ugotavlja, da je lahko zaradi neustrezne pravne zaščite in precejšnjih lukenj v zaščiti žvižgačev pred maščevanjem, ustrahovanjem in osamitvijo obvezna uporaba notranjih kanalov za poročanje tvegana in lahko deluje odvračalno, saj omejuje svobodo izražanja in pravico javnosti do dostopa do informacij; poudarja, da se notranji postopki za poročanje ne smejo uporabiti kot sredstvo za prepoved obveščanja širše javnosti o nezakonitih dejavnostih in dejavnostih, ki resno škodijo javnemu interesu; poudarja, da mora to v enaki meri veljati za zunanje postopke opozarjanja na nepravilnosti in da v skladu s členom 5 Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 182 z dne 22. junija 1982 pritožba ali udeležba v postopku zoper delodajalca ali obveščanje pristojnih organov niso utemeljen razlog za odpoved delovnega razmerja;

11.  ugotavlja, da se lahko razkritja, ki se nanašajo na škodljive posledice za javni interes ali grožnje javnemu interesu, do katerih je prišlo v preteklosti, se dogajajo v času razkrivanja ali obstaja možnost, da bi do njih lahko prišlo, zaščiteno opravijo na delovnem mestu ali zunaj njega, izmenično ali kumulativno, pri pristojnih organih, poslancih in nadzornih agencijah, sindikatih in združenjih delodajalcev, v javnosti prek medijev, tudi družbenih medijev, in pri nevladnih organizacijah;

12.  opozarja, da je opozarjanje na nepravilnosti povezano s svobodo tiska in je bistvenega pomena za odkrivanje nezakonitih dejavnosti ali dejavnosti, ki škodijo javnemu interesu; poudarja, da so žvižgači pomemben vir informacij za raziskovalno novinarstvo, in poziva države članice, naj zagotovijo, da je pravica novinarjev, da ne razkrijejo identitete vira, tudi v primeru, ko so novinarji sami vir informacij, učinkovito in zakonsko zaščitena, in poudarja, da oblasti ne bi smele uporabljati nadzornih metod za ugotavljanje identitete teh virov; v zvezi s tem ugotavlja, da Evropsko sodišče za človekove pravice v svoji sodni praksi pravice novinarjev, da ne razkrijejo identitete vira, ne obravnava kot privilegij, temveč kot bistveni element svobode tiska(1);

13.  meni, da bi morale biti institucije EU vzor pri politiki opozarjanja na nepravilnosti; izraža zaskrbljenost, ker mnoge agencije EU še vedno ne izvajajo smernic o opozarjanju na nepravilnosti iz leta 2012 in da so rezultati raziskave iz leta 2015 pokazali, da osebje Komisije slabo pozna pravila; poziva Komisijo in agencije EU, naj zagotovijo, da se v agencijah izvajajo smernice in da je osebje v institucijah in organih EU v zadostni meri seznanjeno z njimi; poziva Komisijo, naj v pogodbe in sporazume o dodelitvi nepovratnih sredstev vključi standardno klavzulo, da morajo prejemniki sredstev in osebe, ki delajo zanje, uradu OLAF poročati o resnih nepravilnostih;

14.  poziva institucije EU, naj v sodelovanju z vsemi ustreznimi nacionalnimi organi uvedejo in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zaščito anonimnosti in zaupnosti virov njihovih informacij, da se prepreči diskriminacija ali grožnje;

15.  spodbuja države članice, ki še niso sprejele zakonodaje glede opozarjanja na nepravilnosti, naj to storijo v bližnji prihodnosti, in poziva Komisijo, naj preuči možnosti za oblikovanje platforme za izmenjavo primerov najboljše prakse na tem področju med državami članicami, pa tudi s tretjimi državami.

PRILOGA: SEZNAM SUBJEKTOV ALI OSEB,OD KATERIH JE PRIPRAVLJAVEC MNENJA PREJEL PRISPEVEK

Priprava tega seznama je povsem prostovoljna in je v izključni pristojnosti pripravljavca mnenja. Pripravljavec mnenja je pri pripravi mnenja o legitimnih ukrepih za zaščito žvižgačev, ki z razkrivanjem zaupnih informacij podjetij in javnih organov ravnajo v javnem interesu (PE601.025 – 2016/2224(INI)) (pripravljavec mnenja: Zdzisław Krasnodębski), prejel prispevek od naslednjih subjektov ali oseb):

Subjekt in/ali oseba

OLAF, Evropska komisija

Preiskovalni in disciplinski urad Komisije, GD HR, Evropska komisija

Agencije, evropske šole in mednarodne zadeve, GD HR, Evropska komisija

Stalno predstavništvo Poljske pri Evropski uniji

Transparency International

Journalismfund.eu

Program javne integritete, Fundacija Stefan Batory (Fundacja Batorego)

Inštitut za javne zadeve (Instytut Spraw Publicznych)

Inštitut Sobieski (Instytut Sobieskiego)

Sindikalni forum (Forum Związków Zawodowych)

Etična linija (Linia Etyki)

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

30.5.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

15

9

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Andrea Bocskor, Nikolaos Hundis (Nikolaos Chountis), Silvia Costa, María Teresa Giménez Barbat, Jorgos Gramatikakis (Giorgos Grammatikakis), Petra Kammerevert, Svetoslav Hristov Malinov, Luigi Morgano, Momčil Nekov (Momchil Nekov), John Procter, Michaela Šojdrová, Helga Trüpel, Sabine Verheyen, Bogdan Brunon Wenta, Teodoros Zagorakis (Theodoros Zagorakis), Bogdan Andrzej Zdrojewski, Milan Zver, Krystyna Łybacka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Santiago Fisas Ayxelà, Dietmar Köster, Zdzisław Krasnodębski, Morten Løkkegaard, Martina Michels, Remo Sernagiotto

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Josep-Maria Terricabras, Kazimierz Michał Ujazdowski

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

15

+

ALDE

María Teresa Giménez Barbat, Morten Løkkegaard

ECR

Zdzisław Krasnodębski, John Procter, Remo Sernagiotto, Kazimierz Michał Ujazdowski

PPE

Andrea Bocskor, Santiago Fisas Ayxelà, Svetoslav Hristov Malinov, Michaela Šojdrová, Sabine Verheyen, Bogdan Brunon Wenta, Teodoros Zagorakis (Theodoros Zagorakis), Bogdan Andrzej Zdrojewski, Milan Zver

9

-

S&D

Silvia Costa, Jorgos Gramatikakis (Giorgos Grammatikakis), Petra Kammerevert, Dietmar Köster, Krystyna Łybacka, Luigi Morgano, Momčil Nekov (Momchil Nekov)

VERTS/ALE

Josep-Maria Terricabras, Helga Trüpel

2

0

GUE/NGL

Nikolaos Hundis (Nikolaos Chountis), Martina Michels

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

Evropsko sodišče za človekove pravice, sodba z dne 27.11.2007 v zadevi 20477/05, Tillack proti Belgiji.


MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (8.9.2017)

za Odbor za pravne zadeve

o legitimnih ukrepih za zaščito žvižgačev, ki z razkritjem zaupnih informacij podjetij in javnih organov ravnajo v javnem interesu

(2016/2224(INI))

Pripravljavka mnenja: Maite Pagazaurtundúa Ruiz

POBUDE

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker je Komisija v svojem sporočilu z dne 5. julija 2016 navedla, da zaščita žvižgačev v javnem in zasebnem sektorju prispeva k odpravljanju slabega upravljanja in nepravilnosti, vključno s čezmejno korupcijo, nadnacionalnimi davčnimi utajami in nepoštenimi trgovinskimi praksami, do katerih pride zlasti zaradi zakonodajnih vrzeli med zakonodajami držav članic;

B.  ker je žvižgaštvo temeljni vir informacij v boju proti organiziranemu kriminalu in preiskavah primerov korupcije v javnem in zasebnem sektorju ter pri odkrivanju sistematičnega izogibanja davkom, ki se ga poslužujejo podjetja, in ker je torej zaščita žvižgačev nujna za spodbujanje kulture javne odgovornosti in integritete ter za zavarovanje javnega dobra in finančnih interesov Evropske unije; ker se žvižgači, ki v javnem interesu razkrivajo kršitve, nezakonito ravnanje, goljufije ali nezakonite dejavnosti, ne počutijo zares varne, kljub temu, da pogosto prevzemajo nase veliko osebno tveganje, saj bi jih lahko zato odpustili, tožili, zavračali, zaprli, jim grozili ali jih preganjali in na različne načine diskriminirali;

C.  ker so demokracija, pravna država in spoštovanje človekovih pravic temeljne vrednote EU, kot določa člen 2 PEU;

D.  ker varovanje tajnosti identitete žvižgačev in zaupnosti informacij, ki jih razkrijejo, prispeva k vzpostavitvi učinkovitejših kanalov za prijavljanje goljufij, korupcije, nezakonitega ali nepoštenega ravnanja ali drugih hudih kršitev in ker lahko zaradi občutljivosti informacij slabo varovanje zaupnosti privede do njihovega nezaželenega uhajanja in kršitve javnega interesa Unije; ker je z zaščito žvižgačev v javnem sektorju lažje odkriti zlorabo javnih sredstev, goljufije in druge oblike čezmejne korupcije, povezane z nacionalnimi interesi ali interesi EU;

E.  ker žvižgači posredujejo informacije, ki lahko ogrozijo javni interes ali mu škodijo, na podlagi pravice do svobode izražanja in informiranja, obe pravici pa sta zagotovljeni z Listino EU o temeljnih pravicah, zlasti členom 11, ter z velikim čutom za odgovornost in državljansko etiko;

F.  ker je Evropski parlament v resolucijah z dne 23. oktobra 2013 o organiziranem kriminalu, korupciji in pranju denarja: priporočila za ukrepe in pobude, ki bi jih bilo treba sprejeti, z dne 25. novembra 2015 o davčnih stališčih in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom, z dne 16. decembra 2015 o spodbujanju preglednosti, usklajevanja in konvergence pri politikah na področju davka od dohodkov pravnih oseb ter z dne 14. februarja 2017 o vlogi prijaviteljev nepravilnosti pri varovanju finančnih interesov EU pozval Komisijo, naj vloži zakonodajni predlog o oblikovanju učinkovitega in celovitega evropskega programa za zaščito žvižgačev, na podlagi katerega bi se varovali prijavitelji suma goljufij ali protizakonitih dejavnosti, ki vplivajo na javni interes ali finančne interese Evropske unije;

G.  ker bi žvižgače lahko razlike v obravnavanju in zaščiti med državami članicami odvrnile od tega, da razkrijejo informacije, zlasti tiste, ki so pomembne za več držav članic, in ker žvižgačev ni mogoče zaščititi le s pravnimi ukrepi, temveč je treba v evropskih družbah spodbuditi tudi kulturne spremembe v zvezi s tem, kako se žvižgači dojemajo, zlasti v povezavi s temeljnimi pravicami;

H.  ker se zaščita žvižgačev v Evropski uniji ne bi smela omejevati le na evropske, ampak bi morala veljati tudi za mednarodne primere;

1.  poudarja, da imajo državljani v demokratičnih in odprtih državah, ki temeljijo na pravni državi, pravico vedeti za kršitve njihovih temeljnih pravic in nanje opozarjati, tudi če jih krši njihova lastna vlada;

2.  priznava, da imajo žvižgači ključno vlogo v boju proti goljufijam, davčnim goljufijam, davčni utaji, kršitvam, nezakonitemu in nepoštenemu ravnanju, dejavnostim, ki škodujejo javnemu interesu, ter kriminalu in protipravnim dejavnostim; ugotavlja, da so nedavni primeri žvižgaštva pokazali, da imajo žvižgači pomembno vlogo pri razkrivanju hudih kršitev temeljnih pravic in pri zaščiti javnega interesa in ohranitvi odgovornosti in integritete v javnem in zasebnem sektorju; poudarja, da se zaščita žvižgačev ne bi smela omejevati le na primere nezakonitih dejavnosti, ampak bi morala veljati za vse primere razkritja kršitev ali nezakonitega ravnanja; poudarja, da je veljavna zakonodaja Unije za zaščito žvižgačev razpršena in da zaščita žvižgačev v državah članicah ni enotna, kar pogosto negativno vpliva na politiko EU;

3.  poziva k skupni in širni opredelitvi žvižgaštva in žvižgačev, da bi zagotovili pravno zaščito oseb, ki razkrijejo informacije z utemeljenim prepričanjem, da so te v času razkritja resnične, pa tudi tistih, ki netočna razkritja posredujejo v dobri veri;

4.  poudarja, da oseb, ki pristojnim organom namerno sporočajo napačne ali zavajajoče informacije, ne bi smeli obravnavati kot žvižgače in zato zanje ne bi smeli veljati zaščitni mehanizmi;

5.  poudarja, da je treba uvesti zaščito pred nadaljnjimi obsodbami zaradi obrekovanja ali kršitev poklicne skrivnosti;

6.  poudarja, da bi morala biti zaščita žvižgačev harmonizirana na ravni EU; meni, da bi bil najučinkovitejši pristop v obliki horizontalnega pravnega instrumenta EU, ki bi omogočal zaščito raziskovalnih novinarjev in žvižgačev v javnem in zasebnem sektorju in ki bi ga dopolnjevala sektorska pravila, da bi se zagotovila celovita in dejanska zaščita žvižgačev; v zvezi s tem ponovno poziva Komisijo, naj do konca leta 2017 predloži zakonodajni predlog za opredelitev in vzpostavitev skupnih pravil za zaščito žvižgačev, v skladu z načeli sorazmerosti in subsidiarnosti; ta predlog bi moral vključevati mehanizme za družbe, javne organe in neprofitne organizacije;

7.  poudarja, da morajo biti institucije EU zainteresirane in pokazati močno voljo pri tem, da podprejo vlogo žvižgačev in koristi, ki jih prinašajo pri popravljanju nezakonitega ravnanja; spominja na pomanjkanje nadaljnjih ukrepov in pravilne obravnave primerov žvižgaštva na tej ravni; meni, da je nujno, da se pred sprejetjem direktive o zaščiti žvižgačev pravilno uporabljajo smernice Komisije za zaščito žvižgačev v institucijah EU, in vse institucije, vključno z agencijami, poziva, naj vzpostavijo jasna pravila za zaščito žvižgačev ter ukrepe proti pojavu „vrtljivih vrat“;

8.  priznava, da mora imeti vsaka oseba, ki z posreduje informacije ustreznemu organu ali na drug primeren način razkrije kršitev, pravico do pravnega varstva;

9.  poziva Evropsko računsko sodišče in urad Evropskega varuha človekovih pravic, naj do konca leta 2017 objavita: posebni poročili s statističnimi podatki in jasno navedenimi rezultati v zvezi s primeri žvižgaštva, ugotovljenimi v evropskih institucijah, podjetjih, združenjih, organizacijah in drugih organih, registriranih v Uniji; nadaljnje ukrepe zadevnih institucij v zvezi z razkritimi primeri na podlagi sedanjih smernic in pravil Komisije; rezultate vsake preiskave, ki se je začela na podlagi informacij, prejetih od žvižgačev; 4) ukrepe za zaščito žvižgačev, predvidene v posameznih primerih;

10.  izraža zaskrbljenost zaradi ranljivosti žvižgačev v njihovem zasebnem in poklicnem življenju in zaradi možnosti, da se zoper njih sprožijo kazenski in civilni sodni postopki; poziva k jasnemu horizontalnemu pravnem okviru, ki naj vključuje opredelitve, zaščito pred različnimi oblikami maščevanja in odstopanja od kazenskih in civilnih postopkov na podlagi meril, ki jih je treba določiti; poudarja, da bi bilo treba žvižgačem omogočiti, da informacije posredujejo anonimno, ohranijo tajnost identitete ter lahko, če to omogoča nacionalni pravni sistem, zahtevajo začasno odredbo ali sodno prepoved, ki bi jih varovala pred odpovedjo, dokler ni znan izid primera žvižgaštva; je trdno prepričan, da bo to povečalo zaupanje državljanov v nacionalne organe in organe Unije;

11.  poudarja, da nobeno delovno razmerje ne bi smelo omejevati pravice posameznika do svobode izražanja in nikogar ne bi smeli diskriminirati zaradi uveljavljanja te pravice;

12.  poudarja, da zaščita žvižgačev velja tudi, če izraženi sum na koncu ni potrjen, a je oseba ravnala v dobri veri;

13.  poziva, naj se oblikujejo zakoniti, zaupni, zavarovani, varni in dostopni kanali za razkrivanje nepravilnosti na nacionalni in evropski ravni, da se lahko pristojnim organom posredujejo informacije o nevarnostih za javni interes; je treba ustanoviti neodvisni organ EU za zbiranje informacij, svetovanje in prijavljanje, ki bi imel pisarne v državah članicah; v zvezi s tem poudarja potencialno vlogo Evropskega varuha človekovih pravic; poudarja, da bi morali imeti žvižgači možnost internih prijav na delovnem mestu, pa tudi zunanjih prijav pristojnim organom; poudarja, da bi bilo treba žvižgačem, ki so bili prvotno anonimni, zagotoviti varstvo v primerih, ko se odločijo odpovedati anonimnost in zahtevajo takšne zaščite;

14.  poudarja, da bi morali organi, ki upravljajo te kanale, strokovno preiskati navedbe, žvižgačem pa priskrbeti tudi podrobne informacije o njihovih pravicah in odgovornostih, jih zaščititi pred morebitnimi povračilnimi ukrepi, usmerjenimi proti njim ali njihovim družinam, ter poleg psihološke podpore in obravnave zagotoviti dostop do neodvisne pravne pomoči s finančno podporo, ko je to potrebno, pa tudi zahtevajo odškodnino za kakršno koli nadlegovanje ali izgubo sedanjih ali prihodnjih sredstev za preživljanje, če je škoda nastala s povračilnimi ukrepi zaradi razkritja pod zaščito;

15.  poudarja, da bi morale imeti vse institucije EU v skladu s členi 22a, 22b in 22c Kadrovskih predpisov zanesljiva in celovita notranja pravila o zaščiti žvižgačev;

16.  poziva Komisijo, naj v celoti upošteva stališča deležnikov na tem področju, zbranih med javnim posvetovanjem, ki je potekalo maja 2017;

17.  poudarja, da so žvižgači pomemben vir informacij za preiskovalno novinarstvo; poudarja pomembno vlogo medijev pri razkrivanju nezakonitosti ali kršitev, zlasti če te posegajo v temeljne pravice državljanov; poziva države članice, naj zagotovijo, da je pravica novinarjev, da ne razkrijejo identitete vira, učinkovito in pravno zaščitena; poudarja, da je treba zaščititi novinarje, če so sami vir, in da oblasti v obeh primerih ne smejo uporabljati nadzornih metod; v zvezi s tem opominja, da se Direktiva(EU) 2016/943 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem3a ne bi smela razlagati kot možnost za zmanjšanje zaščite žvižgačev in preiskovalnega novinarstva; poudarja, da so raziskovalni novinarji izpostavljena skupina strokovnjakov, ki plačujejo ceno za svoja delovna mesta, svobodo ali življenje, da bi razkrili velike nepravilnosti, in poziva k vključevanju posebnih ukrepov za varstvo preiskovalnih novinarjev v horizontalni pravni instrument EU za zaščito prijaviteljev nepravilnosti;

18.  poudarja, da bilo treba zadeve, na katere opozorijo žvižgači, preiskati neodvisno in v najkrajšem možnem času, pri tem pa ščititi tudi pravice posameznikov, katerih vpletenost bi se pokazala z razkritjem; poudarja, da bi žvižgač in vsaka oseba, ki je zaradi razkritja postala vpletena, morala imeti možnost, da med trajanjem preiskave predložita dodatne argumente in dokaze, in bi morala biti obveščena, kako poteka postopek v zvezi z razkritjem;

19.  poziva k ustanovitvi neodvisne enote za svetovanje in prijavljanje v okviru urada Evropskega varuha človekovih pravic, ki bo lahko sprejemala poročila, pritožbe, zbirala informacije in ustrezno svetovala o zaščiti žvižgačev;

20.  poziva institucije EU, naj v sodelovanju z vsemi ustreznimi nacionalnimi organi sprejmejo in izvajajo vse potrebne ukrepe za zaščito anonimnosti in zaupnosti virov informacij, da se preprečijo diskriminatorni ukrepi ali grožnje;

21.  poudarja, da nevladne organizacije niso izvzete iz poskusov goljufij, zlorabe finančnih sredstev in drugih oblik nepravilnosti, ter meni, da bi morala pravila, ki se uporabljajo za žvižgače v javnem in zasebnem sektorju, veljati tudi za nevladne organizacije;

22.  ugotavlja, da je potrebna jasna rešitev za žvižgače, ki delajo v družbah, registriranih v EU, ki pa imajo sedež zunaj nje;

23.  poziva institucije EU k podeljevanju evropske nagrade za žvižgače, ki bi spodbudila spremembe pri dojemanju žvižgaštva in njegove povezanosti s temeljnimi pravicami ter bi sporočala, da je žvižgaštvo državljanska dolžnost;

24.  poudarja, da je pravica državljanov do opozarjanja na nezakonito ravnanje logična širitev pravice do svobode izražanja in obveščanja, kot je zapisana v členu 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, in je nujna za zagotovitev načela preglednosti in integritete ter zaščito javnega interesa;

25.  poudarja, naj države članice ravnajo v skladu s priporočili Sveta Evrope o zaščiti žvižgačev;

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

7.9.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

32

5

12

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jan Philipp Albrecht, Martina Anderson, Monika Beňová, Caterina Chinnici, Rachida Dati, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Frank Engel, Cornelia Ernst, Raymond Finch, Ana Gomes, Nathalie Griesbeck, Sylvie Guillaume, Jussi Halla-aho, Monika Hohlmeier, Filiz Hjusmenova (Filiz Hyusmenova), Sophia in ‘t Veld, Eva Joly, Barbara Kudrycka, Cécile Kashetu Kyenge, Juan Fernando López Aguilar, Roberta Metsola, Claude Moraes, Péter Niedermüller, Soraya Post, Judith Sargentini, Birgit Sippel, Branislav Škripek, Sergej Stanišev (Sergei Stanishev), Helga Stevens, Traian Ungureanu, Bodil Valero, Marie-Christine Vergiat, Udo Voigt, Josef Weidenholzer, Kristina Winberg, Auke Zijlstra

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Andrea Bocskor, Pál Csáky, Dennis de Jong, Gérard Deprez, Andrejs Mamikins, Nuno Melo, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Christine Revault d’Allonnes Bonnefoy, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi)

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Salvatore Cicu, André Elissen, Krzysztof Hetman, Elisabeth Köstinger

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

32

+

ALDE

Gérard Deprez, Nathalie Griesbeck, Filiz Hjusmenova (Filiz Hyusmenova), Sophia in ‘t Veld, Maite Pagazaurtundúa Ruiz

ECR

Jussi Halla-aho, Helga Stevens, Branislav Škripek

GUE/NGL

Martina Anderson, Cornelia Ernst, Dennis de Jong, Marie-Christine Vergiat

NI

Udo Voigt

PPE

Elisabeth Köstinger

S&D

Monika Beňová, Caterina Chinnici, Ana Gomes, Sylvie Guillaume, Cécile Kashetu Kyenge, Juan Fernando López Aguilar, Andrejs Mamikins, Claude Moraes, Péter Niedermüller, Soraya Post, Christine Revault D’Allonnes Bonnefoy, Birgit Sippel, Sergej Stanišev (Sergei Stanishev), Josef Weidenholzer

Verts/ALE

Jan Philipp Albrecht, Eva Joly, Judith Sargentini, Bodil Valero

5

-

EFDD

Raymond Finch

ENF

André Elissen, Auke Zijlstra

PPE

Frank Engel, Traian Ungureanu

12

0

EFDD

Kristina Winberg

PPE

Andrea Bocskor, Salvatore Cicu, Pál Csáky, Rachida Dati, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Krzysztof Hetman, Monika Hohlmeier, Barbara Kudrycka, Nuno Melo, Roberta Metsola, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi)

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE Odbora za ustavne zadeve (11.9.2017)

za Odbor za pravne zadeve

o legitimnih ukrepih za zaščito žvižgačev, ki z razkrivanjem zaupnih informacij podjetij in javnih organov ravnajo v javnem interesu

(2016/2224(INI))

Pripravljavec mnenja: Fabio Massimo Castaldo

POBUDE

Odbor za ustavne zadeve poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker je med najpomembnejšimi temeljnimi vrednotami EU spoštovanje demokracije, načela pravne države in temeljnih pravic, kot je zapisano v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji in v Listini EU o temeljnih pravicah, in ker je v členu 11 Listine izrecno zaščitena svoboda izražanja, v členu 41 pa pravica do dobrega upravljanja;

B.  ker so bile vse institucije EU do 1. januarja 2014 dolžne uvesti notranja pravila za zaščito žvižgačev, ki so uradniki EU, v skladu s členi 22a, 22b in 22c Kadrovskih predpisov;

C.  ker žvižgači opravljajo temeljno storitev za celotno skupnost, ker imajo zelo pomembno in koristno vlogo pri varovanju demokracije in splošnega interesa, ker je bil njihov prispevek bistven pri razkritjih Luxleaksa, Swissleaksa, Wikileaksa in panamskih dokumentov in ker so bistven vir informacij v boju proti kriminalu, korupciji in drugim kršitvam v javnem in zasebnem sektorju, kar Parlament in mednarodne organizacije, kot so Svet Evrope, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in Združeni narodi, vztrajno priznavajo; ker so vse te organizacije izrazile potrebo po zaščiti žvižgačev; ker bi učinkovita zaščita žvižgačev prispevala tudi k učinkovitosti notranjega trga in povečala zaupanje državljanov v EU ter bi odločilno prispevala h kulturi javne odgovornosti in integriteti v javnih in zasebnih institucijah;

D.  ker se danes žvižgači pogosto soočajo z negativnimi posledicami in povračilnimi ukrepi zaradi razkritja, postanejo skupaj z družinami žrtve socialne izključenosti in stigmatizacije ter pogosto izgubijo zaposlitev; ker po podatkih OECD več kot tretjina organizacij z mehanizmi opozarjanja nima pisne politike o zaščiti tistih, ki poročajo, pred povračilnimi ukrepi oziroma zanjo ne ve; ker so zaposleni v številnih jurisdikcijah, zlasti zaposleni v zasebnem sektorju, zavezani zaupnosti, kar zadeva določene informacije, kar pomeni, da so lahko žvižgači soočeni z disciplinskimi ukrepi zaradi poročanja zunaj svoje organizacije;

E.  ker je sedanja zaščita žvižgačev v EU v glavnem neustrezna in sektorska ter med državami članicami ni skladna, v nekaterih primerih pa je sploh ni, to pa ima med drugim negativne posledice za politiko EU in finančne interese Unije; ker pravo EU, ki določa posebna pravila o nacionalni varnosti ter boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu, že vsebuje nekatere določbe o zaščiti žvižgačev pred povračilnimi ukrepi, vendar še ne zagotavlja horizontalne zakonodaje, ki bi se uporabljala za vse javne in zasebne organe, kar pomeni, da je pogosto neučinkovito in ima za posledico diskriminacijo in vrzeli; ker je večina držav članic EU ratificirala konvencijo OZN proti korupciji, po kateri je obvezno žvižgače ustrezno in učinkovito zaščititi;

F.  ker je treba žvižgače zaščititi z zakonodajo in v celotni Evropski uniji izboljšati njihovo zaščito, vendar samo, če je namen njihovih dejanj zaščititi javni interes in če ravnajo v dobri veri v skladu s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice;

G.  ker ima urad evropskega varuha človekovih pravic jasno pristojnost za preiskavo pritožb državljanov EU zoper slabo upravljanje v institucijah EU, vendar nima pristojnosti za zaščito žvižgačev;

1.  ugotavlja, da je dovolj napredne zaščitne sisteme za žvižgače sprejelo le nekaj držav članic; poziva države članice, ki v nacionalno zakonodajo še niso vključile načel za zaščito žvižgačev, naj to storijo čim prej;

2.  poudarja, da bi bilo treba žvižgače in udeležene zasebne ali javne organe ali institucije pravno zaščititi s pravicami, ki jih zagotavljajo Listina EU o temeljnih pravicah in nacionalne pravne določbe;

3.  meni, da je glede na osrednjo vlogo žvižgačev, ki ravnajo v javnem interesu, nujno, da se tisti, ki razkrivajo informacije (zaupne ali ne) o domnevnih nepravilnostih, nezakonitem ravnanju ali ogrožanju javnega interesa, učinkovito zaščitijo z vidika fizične in moralne nedotakljivosti, virov preživetja in poklicne poti, in sicer z varovanjem pred povračilnimi ukrepi, vključno z upravnimi, civilnimi in kazenskimi postopki, in se jim omogoči dostop do pravne pomoči in psihološke podpore, če je potrebno; poudarja, da morajo biti ti zaščitni ukrepi strožji, če je žvižgač zaposlen v zadevni organizaciji ali lahko utrpi škodo zaradi dejanj razkrite stranke, saj se žvižgač lahko znajde v šibkem in težkem položaju, ki bo morda zahteval dodatne finančne in pravne instrumente; meni, da je potrebno obrnjeno dokazno breme, tako da bi moral delodajalec dokazati, da se spremembe ali povračilni ukrepi ne nanašajo na razkritje pod zaščito;

4.  poziva Komisijo in države članice, naj žvižgačem zagotovijo najvišjo možno stopnjo zaupnosti, tudi v digitalnem okolju, ter jim omogočijo dostop do standardnega postopka, hkrati pa jim zagotovijo pravico, da poročajo neposredno prek zunanjih kanalov v primerih hudega nezakonitega ravnanja ali v primerih, ko so notranji kanali neučinkoviti ali kontraproduktivni;

5.  poziva Komisijo, naj preuči najboljše prakse za zaščito žvižgačev na svetovni ravni ter na njihovi podlagi in ob upoštevanju celostnega pristopa v skladu z načelom subsidiarnosti hitro uvede zakonodajni predlog za skupni regulativni okvir, ki bo na vseh področjih zagotavljal visoko stopnjo zaščite in bo veljal v javnem in zasebnem sektorju, hkrati pa državam članicam omogočal, da sprejmejo zakonodajo za močnejšo zaščito; ponovno poziva, naj se horizontalni predlogi vložijo do konca leta 2017; poziva Komisijo, naj upošteva model zaščite žvižgačev, v skladu s katerim javni organi ne smejo poskušati ugotoviti identitete žvižgačev;

6.  opozarja, da Pogodbi določata več pravnih podlag, ki bi jih bilo treba preučiti, da bi se Uniji omogočilo delovanje na tem področju (ena je člen 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije o približevanju nacionalnih zakonodaj v zvezi z delovanjem notranjega trga, druga člen 153(2)(b) o varstvu delovnih pogojev), da bi oblikovali celovito in horizontalno direktivo o usklajenih minimalnih pogojih za zaščito žvižgačev;

7.  poudarja, da bi moral skupni regulativni okvir vključevati široko in jasno pravno opredelitev „žvižgača“, ki bi zajemala širok obseg delovnih razmerij in razkritja informacij o nezakonitem ali nedopustnem ravnanju ali ravnanju, ki ogroža javni interes, pa tudi, da bi moral opredeljevati orodja za zagotovitev varstva pred neutemeljenim sodnim pregonom in povračilnimi ukrepi ter spodbude za žvižgače, da prispevajo k razkrivanju nezakonitega ravnanja; vztraja, da zaščita ne bi smela zajemati tistih, ki delujejo proti splošnemu interesu, na primer z razkritjem informacij zaradi izključno zasebne koristi, vohunjenja, dejavnosti pod lažno zastavo, hibridnega vojskovanja, prevratov ali kakršne koli oblike organiziranega kriminala; vendar ugotavlja, da je treba zaščito zagotoviti tudi osebam, obtoženim teh domnevnih nepravilnosti, bodisi iz zasebnega ali javnega sektorja, vključno na primer varstvo procesnih pravic zoper klevetanje in obrekovanje; poudarja, da je treba poročila žvižgačev resno in hitro preiskati ter žvižgačem in osebam, vpletenim v razkritje, omogočiti, da predložijo dodatne argumente in dokaze ves čas preiskave;

8.  opozarja, da bi morale v vmesnem času institucije Unije in države članice ustrezno uporabljati obstoječo zakonodajo EU in jo razlagati na način, ki bo žvižgačem, ki ravnajo v javnem interesu, nudil najboljšo možno zaščito; poudarja, da je zaščita žvižgačev že priznana kot pomemben mehanizem za zagotavljanje učinkovitega izvajanja zakonodaje EU; zato poziva države članice, naj ne kriminalizirajo dejanj žvižgačev, ki razkrijejo informacije v javnem interesu;

9.  poziva vse institucije in organe EU, naj bodo zgled ter naj v celoti in učinkovito izvajajo samoiniciativno poročilo evropske varuhinje človekovih pravic z dne 24. julija 2014 na podlagi člena 22 Kadrovskih predpisov, ki določa uvedbo notranjih ukrepov za zaščito žvižgačev, ki ravnajo v javnem interesu;

10.  poziva države članice, naj določijo jasne in varne poti za razkritje informacij z jasnimi in varnimi protokoli poročanja, ki bodo zagotavljali zaupnost, ustanovijo neodvisne nacionalne organe za zaščito žvižgačev, ki ravnajo v javnem interesu, ter ocenijo možnosti, da se jim dodelijo namenska sredstva za podporo; meni, da bi ustanovitev neodvisnega organa lahko pomagala državam članicam usklajevati ukrepe, zlasti pa bi bila uporabna v čezmejnih primerih;

11.  spodbuja države članice in institucije EU, naj si prizadevajo za širjenje kulture priznavanja pomembne vloge, ki jo imajo žvižgači v družbi, vključno prek kampanj za ozaveščanje; poziva zlasti Komisijo, naj pripravi celovit načrt o tem vprašanju; meni, da je treba v javnem sektorju in na delovnih mestih ter v sodelovanju s sindikalnimi organizacijami podpirati etično kulturo, da bi opozorili na pomen ozaveščanja zaposlenih o obstoječih pravnih okvirih za žvižgaštvo;

12.  poziva Komisijo, naj organizira javno posvetovanje, na katerem bodo lahko deležniki izrazili svoje mnenje o mehanizmih opozarjanja, in preuči morebitne pomanjkljivosti postopkov na državni ravni; poudarja, da bodo rezultati javnega posvetovanja dragocen prispevek za Komisijo v zvezi z morebitnim predlogom o zaščiti žvižgačev v prihodnosti. 

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

11.9.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

15

0

7

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Mercedes Bresso, Fabio Massimo Castaldo, Esteban González Pons, Danuta Maria Hübner, Diane James, Ramón Jáuregui Atondo, Alain Lamassoure, Jo Leinen, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Markus Pieper, Paulo Rangel, Helmut Scholz, György Schöpflin, Pedro Silva Pereira, Barbara Spinelli, Kazimierz Michał Ujazdowski

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Martina Anderson, Max Andersson, Gerolf Annemans, Sven Giegold, Jérôme Lavrilleux, Mairead McGuinness, Jasenko Selimovic, Rainer Wieland

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

15

+

ALDE

Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Jasenko Selimovic

ECR

Kazimierz Michał Ujazdowski

EFDD

Fabio Massimo Castaldo

GUE/NGL

Helmut Scholz, Barbara Spinelli

NI

Diane James

PPE

Alain Lamassoure, Paulo Rangel, Rainer Wieland

S&D

Mercedes Bresso, Ramón Jáuregui Atondo, Pedro Silva Pereira

VERTS/ALE

Max Andersson, Sven Giegold

0

-

 

 

7

0

ENF

Gerolf Annemans

PPE

Esteban González Pons, Danuta Maria Hübner, Jérôme Lavrilleux, Markus Pieper, György Schöpflin

S&D

Jo Leinen

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

2.10.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

17

1

5

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Max Andersson, Joëlle Bergeron, Marie-Christine Boutonnet, Jean-Marie Cavada, Rosa Estaràs Ferragut, Laura Ferrara, Mary Honeyball, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Gilles Lebreton, Jiří Maštálka, Emil Radev, Julia Reda, Evelyn Regner, Pavel Svoboda, József Szájer, Axel Voss, Tadeusz Zwiefka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Pascal Durand, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Jens Rohde, Virginie Rozière, Tiemo Wölken

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Kateřina Konečná, Jens Nilsson


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

17

+

ALDE

EFDD

ENF

GUE/NGL

PPE

S&D

VERTS/ALE

Jean-Marie Cavada, Jens Rohde

Joëlle Bergeron, Laura Ferrara

Marie-Christine Boutonnet, Gilles Lebreton

Katerina Konecná, Jiri Mastálka

Tadeusz Zwiefka

Mary Honeyball, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Jens Nilsson, Evelyn Regner, Virginie Rozière, Tiemo Wölken

Durand Pascal, Julia Reda

1

-

ECR

Angel Džambazki (Angel Dzhambazki)

5

0

PPE

Rosa Estaràs Ferragut, Emil Radev, Pavel Svoboda, József Szájer, Axel Voss

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov