Postopek : 2016/0363(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0302/2017

Predložena besedila :

A8-0302/2017

Razprave :

PV 30/11/2017 - 2
CRE 30/11/2017 - 2

Glasovanja :

PV 30/11/2017 - 8.19

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0470

POROČILO     ***I
PDF 646kWORD 81k
12.10.2017
PE 606.264v03-00 A8-0302/2017

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z razvrstitvijo nezavarovanih dolžniških instrumentov v primeru insolventnosti

(COM(2016)0853 – C8-0479/2016 – 2016/0363(COD))

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

Poročevalec: Gunnar Hökmark

PRED. SPREM.
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z razvrstitvijo nezavarovanih dolžniških instrumentov v primeru insolventnosti

(COM(2016)0853 – C8-0479/2016 – 2016/0363(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0853),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0479/2016),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0302/2017),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če nadomesti, bistveno spremeni ali namerava bistveno spremeniti svoj predlog;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe    1

PREDLOGI SPREMEMB EVROPSKEGA PARLIAMENTA(1)*

k predlogu Komisije

---------------------------------------------------------

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z razvrstitvijo nezavarovanih dolžniških instrumentov v primeru insolventnosti

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke(2)

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(3),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Odbor za finančno stabilnost je 9. novembra 2015 objavil dokument o pogojih za skupno sposobnost pokrivanja izgub („standard za skupno sposobnost pokrivanja izgub“), ki ga je novembra 2015 podprla skupina G-20. Namen standarda za skupno sposobnost pokrivanja izgub je zagotoviti, da imajo globalne sistemsko pomembne banke (GSPB), v okviru Unije imenovane globalne sistemsko pomembne institucije (GSPI), potrebno sposobnost pokrivanja izgub in dokapitalizacije, s katero se pomaga zagotoviti, da se lahko kritične funkcije nadaljujejo tudi med postopkom reševanja in takoj po njem, ne da bi bile ogrožene javne finance ali finančna stabilnost(4). Komisija se je v sporočilu z dne 24. novembra 2015(5), zavezala, da bo do konca leta 2016 predstavila zakonodajni predlog, s katerim bo omogočila, da se bo standard za skupno sposobnost pokrivanja izgub začel v pravu Unije izvajati do mednarodno dogovorjenega roka, tj. do leta 2019.

(2)  Pri izvajanju standarda za skupno sposobnost pokrivanja izgub v Uniji je treba upoštevati obstoječo, za institucije specifično minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki velja za vse ▌institucije ▌v Uniji in je določena v Direktivi 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta(6). Ker imata standard za skupno sposobnost pokrivanja izgub ter minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti isti namen, namreč zagotoviti, da imajo ▌institucije ▌v Uniji zadostno sposobnost pokrivanja izgub in dokapitalizacije, bi se morali v sklopu skupnega okvira medsebojno dopolnjevati. Komisija je z operativnega vidika predlagala, da se usklajena minimalna stopnja standarda za skupno sposobnost pokrivanja izgub za GSPI („minimalna zahteva glede skupne sposobnosti pokrivanja izgub“) v zakonodajo Unije vključi tako, da se spremeni Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta(7), vprašanje posebnega pribitka za GSPI, specifičnega za institucije, in posebne zahteve za institucije, ki niso GSPI, pa reši tako, da se namensko spremenita Direktiva 2014/59/EU in Uredba (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta(8). Ustrezne določbe te direktive v zvezi z razvrstitvijo nezavarovanih dolžniških instrumentov v primeru insolventnosti dopolnjujejo tiste iz navedenih zakonodajnih aktov in Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta(9).

(3)  Države članice bi morale zagotoviti, da imajo ▌institucije ▌zadostno sposobnost pokrivanja izgub in dokapitalizacije, da se zagotovita nemoteno in hitro kritje izgub in dokapitalizacija, obenem pa prepreči negativen učinek na finančno stabilnost in davkoplačevalce. To bi bilo treba doseči tako, da bi morale ▌institucije ▌stalno izpolnjevati minimalno zahtevo glede skupne sposobnosti pokrivanja izgub, ki se bo v pravu Unije izvajala na podlagi spremembe Uredbe (EU) št. 575/2013, ter zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki je določena v Direktivi 2014/59/EU.

(4)  V skladu s standardom za skupno sposobnost pokrivanja izgub, ki se bo v pravu Unije izvajal na podlagi spremembe Uredbe (EU) št. 575/2013, morajo GSPI minimalno zahtevo glede skupne sposobnosti pokrivanja izgub izpolniti s podrejenimi obveznostmi, ki so v primeru insolventnosti razvrščene nižje od obveznosti, izključenih iz skupne sposobnosti pokrivanja izgub („zahteva za podrejenost“), pri čemer veljajo nekatere izjeme. Po standardu za skupno sposobnost pokrivanja izgub bi morali zahtevo za podrejenost izpolniti s pravnimi učinki pogodbe („pogodbena podrejenost“), zakoni dane jurisdikcije („zakonska podrejenost“) ali dano strukturo podjetja („strukturna podrejenost“). Kadar Direktiva 2014/59/EU to zahteva, bi morale institucije, ki spadajo v njeno področje uporabe, svojo za podjetje specifično zahtevo izpolniti s podrejenimi obveznostmi, da se čim bolj zmanjša tveganje, da bi upniki vložili pritožbo, ker naj bi bile njihove izgube v postopku reševanja višje, kot bi bile v okviru običajnega insolventnega postopka (načelo, da noben upnik ne sme biti na slabšem).

(4a)  Da se zagotovi pravna varnost in omogoči vzpostavitev potrebnih rezerv, trgi potrebujejo tudi pravočasno jasnost glede meril primernosti, zahtevanih za instrumente, ki naj bi se priznali kot obveznost v okviru standarda za skupno sposobnost pokrivanja izgub ali v okviru minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti.

(4b)  Da bi trgom in posameznim institucijam omogočili načrtovanje in zagotovili pravno varnost ter ustvarili enake konkurenčne pogoje med institucijami, je treba v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo uvesti določbe za ohranitev primernosti dolžniških instrumentov, ki so bili izdani pred začetkom veljavnosti te direktive.

(4c)  Da bi preprečili pomanjkljivosti in zagotovili enake konkurenčne pogoje za institucije, je treba določiti predhodno veljavnost primernosti instrumentov, izdanih pred začetkom veljavnosti meril primernosti.

(5)  Več držav članic je v okviru nacionalnega insolventnega prava spremenilo razvrstitev nezavarovanega nadrejenega dolga v primeru insolventnosti ali jo ravno spreminjajo, in sicer zato, da bi svojim ▌institucijam ▌omogočile učinkovitejše izpolnjevanje zahteve za podrejenost in s tem hitrejše reševanje.

(6)  Doslej sprejeta nacionalna pravila se precej razlikujejo. To, da ni usklajenih pravil Unije, ustvarja negotovost tako za ▌institucije ▌izdajateljice kot za investitorje, čezmejnim institucijam pa zaplete uporabo instrumenta za reševanje s sredstvi upnikov. Zaradi tega utegne priti tudi do izkrivljanja konkurence na notranjem trgu, saj se lahko stroški, ki jih imajo ▌institucije ▌s tem, da izpolnijo zahtevo za podrejenost ▌, in stroški investitorjev pri nakupu dolžniških instrumentov, ki jih izdajo ▌institucije ▌, po Uniji precej razlikujejo.

(7)  Evropski parlament je v svojem poročilu o bančni uniji Komisijo pozval, naj predstavi predloge za nadaljnje zmanjšanje pravnih tveganj v zvezi z zahtevki v okviru načela, da noben upnik ne sme biti na slabšem, Svet pa je v svojih sklepih z dne 17. junija 2016(10), Komisijo povabil, naj predstavi predlog za skupni pristop k vrstnemu redu upnikov bank, s katerim bi se izboljšala pravna varnost v primeru reševanja.

(8)  Zato je treba odpraviti pomembne ovire za delovanje notranjega trga in preprečiti izkrivljanje konkurence, ki nastaja zaradi odsotnosti usklajenih pravil Unije glede vrstnega reda upnikov bank, ter preprečiti pojav takih ovir in izkrivljanj v prihodnosti. Zato bi morala biti ustrezna pravna podlaga za to direktivo člen 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), kot se razlaga v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča Evropske unije.

(9)  Da bi se čim bolj zmanjšali stroški, ki jih imajo kreditne institucije in investicijska podjetja zaradi izpolnjevanja zahteve za podrejenost, in kakršni koli negativni učinki na njihove stroške financiranja, bi morala ta direktiva državam članicam omogočiti, da ohranijo obstoječi razred nezavarovanega nadrejenega dolga, ki je v primeru insolventnosti najvišje uvrščen dolžniški instrument, kreditne institucije in investicijska podjetja pa imajo z izdajanjem takega dolga nižje stroške kot z izdajanjem katerih koli drugih podrejenih obveznosti. Ne glede na to bi se moralo od držav članic zahtevati, da uvedejo nov razred sredstev, in sicer „neprednostni“ nadrejeni dolg, ki bi se ga v postopku reševanja s sredstvi upnikov uporabilo za drugimi kapitalskimi instrumenti, vendar pred drugimi nadrejenimi obveznostmi. Kreditne institucije in investicijska podjetja bi morali imeti še naprej možnost, da izdajajo dolžniške instrumente obeh razredov, medtem ko bi lahko bil samo „neprednostni“ nadrejeni razred primeren za izpolnitev zahteve za podrejenost iz Uredbe (EU) št. 575/2013 in Direktive 2014/59/EU. To bi moralo kreditnim institucijam in investicijskim podjetjem omogočiti, da za svoje financiranje ali druge operativne razloge uporabijo nadrejeni dolg z nižjimi stroški, za izpolnitev zahteve za podrejenost pa izdajo novi razred „neprednostnega“ nadrejenega dolga.

(10)  Da bi države članice zagotovile, da bi novi razred „neprednostnih“ nadrejenih dolžniških instrumentov izpolnjeval merila primernosti, kot so opisana v standardu za skupno sposobnost pokrivanja izgub in določena v Direktivi 2014/59/EU, in s tem izboljšale pravno varnost, bi morale poskrbeti, da to ne bodo izvedeni finančni instrumenti in ne bodo imeli vgrajenih izvedenih finančnih instrumentov ter da bo v pogodbeni dokumentaciji v zvezi z njihovim izdajanjem in, kjer je primerno, v prospektu, izrecno navedena njihova nižja razvrstitev v okviru običajnega insolventnega postopka. Ta direktiva ne bi smela posegati v morebitno zahtevo v nacionalni zakonodaji, da se morajo dolžniški instrumenti zaradi izpolnjevanja pogojev v zvezi z dolžniškimi instrumenti iz razreda „neprednostnega“ nadrejenega dolga v skladu z določbami iz te direktive vpisati v register izdajateljevega podjetja kot obveznosti.

(11)  Države članice bi morale zaradi izboljšanja pravne varnosti investitorjev v svojem nacionalnem insolventnem pravu zagotoviti, da imajo navadni nadrejeni dolžniški instrumenti in druge nezavarovane navadne nadrejene obveznosti, ki niso dolžniški instrumenti, prednost pred dolžniškimi instrumenti iz novega razreda „neprednostnega“ nadrejenega dolga▐. Zagotoviti bi morale tudi, da bodo imeli dolžniški instrumenti iz novega razreda „neprednostnega“ nadrejenega dolga prednost pred kapitalskimi instrumenti in vsemi podrejenimi obveznostmi▐.

(12)  Ker ciljev te direktive, tj. določitve harmoniziranih pravil glede razvrščanja nezavarovanih dolžniških instrumentov v primeru insolventnosti za namene okvira Unije za sanacijo in reševanje, zlasti glede zagotovitve verodostojne ureditve reševanja, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se ti cilji zaradi obsega ukrepa lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe Evropske unije. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev. Ta direktiva zlasti ne bi smela vplivati na druge možnosti za izpolnitev zahteve za podrejenost, določene v standardu za skupno sposobnost pokrivanja izgub.

(13)  Primerno je, da se spremembe Direktive 2014/59/EU, določene v tej direktivi, uporabljajo za nezavarovane terjatve, nastale zaradi dolžniških instrumentov, izdanih na datum začetka uporabe te direktive▐. Vendar bi morale države članice zaradi pravne varnosti in čim večje ublažitve prehodnih stroškov zagotoviti, da razvrstitev vseh neporavnanih nezavarovanih terjatev, nastalih zaradi dolžniških instrumentov, ki so jih institucije izdale pred navedenim datumom, v primeru insolventnosti urejajo njihovi zakoni, kot so bili sprejeti 31. decembra 2016. Če bi nekateri nacionalni zakoni, kot so bili sprejeti 31. decembra 2016, že upoštevali cilj, da se institucijam omogoči izdaja podrejenih obveznosti, lahko imajo nekatere ali vse nezavarovane terjatve, nastale zaradi dolžniških instrumentov, izdanih pred datumom začetka uporabe te direktive, enako razvrstitev v primeru insolventnosti kot „neprednostni“ nadrejeni dolžniški instrumenti, izdani pod pogoji iz te direktive. Poleg tega lahko države članice po 31. decembru 2016 in pred datumom začetka veljavnosti te direktive zaradi izpolnjevanja v njej določenih pogojev prilagodijo svojo nacionalno zakonodajo o razvrščanju nezavarovanih terjatev, nastalih zaradi dolžniških instrumentov, izdanih po datumu začetka uporabe te zakonodaje, v okviru običajnega insolventnega postopka. V tem primeru bi morale biti z zakonodajo držav članic, kot je bila sprejeta 31. decembra 2016, še naprej urejene samo nezavarovane terjatve, nastale zaradi dolžniških instrumentov, izdanih pred datumom začetka uporabe te nove nacionalne zakonodaje.

(13a)  Ta direktiva državam članicam ne bi smela preprečiti, da določijo, da se ta direktiva uporablja tudi po tem, ko za subjekte izdajatelje – zlasti zaradi predaje kreditnih ali investicijskih dejavnosti tretji stranki – okvir Unije za reševanje ne velja več.

(13b)  Ta direktiva harmonizira razvrščanje nezavarovanih terjatev, nastalih zaradi dolžniških instrumentov, v okviru običajnih insolventnih postopkov, in ne zajema razvrščanja vlog v primeru insolventnosti zunaj obstoječih veljavnih določb Direktive 2014/59/EU. Zato ta direktiva ne posega v nacionalno zakonodajo držav članic o običajnih insolventnih postopkih, v kateri je zajeto razvrščanje vlog, v primeru insolventnosti, ki ni harmonizirano z Direktivo 2014/59/EU, ne glede na to, kako in kdaj so bile vloge razvrščene v insolventnih postopkih.

(13c)  Ta direktiva harmonizira razvrščanje nezavarovanih terjatev, nastalih zaradi dolžniških instrumentov, v okviru običajnih insolventnih postopkov, in ne zajema razvrščanja vlog v primeru insolventnosti zunaj obstoječih veljavnih določb Direktive 2014/59/EU. Zato ta direktiva ne posega v nacionalno zakonodajo članic o običajnih insolventnih postopkih, v kateri je zajeto razvrščanje vlog, v primeru insolventnosti, ki ni usklajeno z Direktivo 2014/59/EU. Komisija do... [tri leta po datumu začetka veljavnosti te direktive] pregleda uporabo Direktive 2014/59/EU z vidika razvrščanja vlog v primeru insolventnosti in zlasti oceni potrebo po morebitnih nadaljnjih spremembah direktive.

SPREJELA TO DIREKTIVO:

Člen 1

Spremembe Direktive 2014/59/EU

-1.  V členu 2(1) se točka (48) nadomesti z naslednjim:

(48) „dolžniški instrumenti“:

(i)  za namene točk (g) in (j) člena 63(1) pomenijo obveznice in druge oblike prenosljivega dolga, instrumente, ki ustvarjajo ali potrjujejo dolg, ter instrumente, ki dajejo pravice za pridobitev dolžniških instrumentov, ter

(ii)  za namene člena 108 pomenijo obveznice in druge oblike prenosljivega dolga in instrumente, ki ustvarjajo ali potrjujejo dolg.“

  ▐

1a.  V členu 108 se naslov nadomesti z naslednjim:

„Vrstni red ▐ v primeru insolventnosti“

1b.  V členu 108 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

“1.  Države članice zagotovijo, da se v skladu z nacionalnim pravom o običajnih insolventnih postopkih:

(a)  naslednje se obravnava enako, ima pa prednost pred terjatvami navadnih nezavarovanih ▐ upnikov:

(i)  tisti del upravičenih vlog fizičnih oseb ter mikro, malih in srednjih podjetij, ki presega raven kritja iz člena 6 Direktive 2014/49/EU;

(ii)  vloge, ki bi bile upravičene vloge fizičnih oseb ter mikro, malih in srednjih podjetij, če ne bi bile vplačane pri podružnicah institucij s sedežem v Uniji, ki se nahajajo zunaj Unije;

(b)  naslednje se obravnava enako, ima pa prednost pred terjatvami iz točke (a) in pred vsemi drugimi navadnimi nezavarovanimi obveznostmi:

(i)  krite vloge;

(ii)  sistemi jamstva za vloge, ki prevzemajo pravice in obveznosti kritih vlagateljev v insolventnem postopku“.

2.  Za zadnjim delom člena 108 se dodajo naslednji odstavki:

„2.  Države članice zagotovijo, da imajo za subjekte iz točk (a), (b), (c) in (d) člena 1(1) navadne nezavarovane terjatve v skladu z nacionalnim pravom o običajnih insolventnih postopkih prednost pred nezavarovanimi terjatvami, nastalimi zaradi dolžniških instrumentov, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)  prvotna pogodbena zapadlost dolžniških instrumentov je vsaj eno leto;

(b)  nimajo vgrajenih izvedenih finančnih instrumentov in niso izvedeni finančni instrumenti;

(c)  v zadevni pogodbeni dokumentaciji v zvezi z izdajo in po potrebi v prospektu v zvezi z njo je izrecno navedena nižja razvrstitev v skladu s tem odstavkom;

3.  Države članice zagotovijo, da imajo▐ nezavarovane terjatve, nastale zaradi dolžniških instrumentov, ki izpolnjujejo pogoje iz točk (a), (b) in (c) odstavka 2, v skladu z nacionalnim pravom o običajnih insolventnih postopkih prednost pred terjatvami, nastalimi zaradi instrumentov iz točk od (a) do (d) člena 48(1).

4.  Brez poseganja v odstavka 4a in 4c države članice zagotovijo, da se njihovo nacionalno pravo, ki ureja običajne insolventne postopke, kot je bilo sprejeto [31. decembra 2016], uporablja za razvrščanje – v okviru običajnega insolventnega postopka – nezavarovanih terjatev, nastale zaradi dolžniških instrumentov, ki so jih subjekti iz točk (a), (b), (c) in (d) člena 1(1) izdali pred datumom začetka veljavnosti ukrepov, s katerimi je bila [ta direktiva ▌] prenesena v nacionalno pravo.

4a.  Evropski bančni organ pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih je opredeljeno, kaj so vgrajeni izvedeni finančni instrumenti iz točke (b) odstavka 2.

Evropski bančni organ te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do... [6 mesecev od datuma začetka veljavnosti te direktive].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te direktive s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

4b.  Če je država članica po 31. decembru 2016 in pred [datum začetka veljavnosti te direktive] sprejela nacionalno zakonodajo o razvrščanju v okviru običajnega insolventnega postopka nezavarovanih terjatev, ki izhajajo iz dolžniških instrumentov, izdanih po datumu začetka uporabe te nacionalne zakonodaje, se odstavek 4 ne uporablja za terjatve, ki izhajajo iz dolžniških instrumentov, izdanih po datumu začetka veljavnosti te nacionalne zakonodaje, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)  v skladu s tem nacionalnim zakonom imajo za subjekte iz točk (a), (b), (c) in (d) člena 1(1) navadne nezavarovane terjatve v običajnih insolventnih postopkih prednost pred nezavarovanimi terjatvami, nastalimi zaradi dolžniških instrumentov, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

(i)  prvotna pogodbena zapadlost dolžniških instrumentov je vsaj eno leto;

(ii)  nimajo vgrajenih izvedenih finančnih instrumentov in niso izvedeni finančni instrumenti; ter

(iii)  v zadevni pogodbeni dokumentaciji in po potrebi v prospektu v zvezi z izdajo je izrecno navedena nižja razvrstitev v skladu z veljavno zakonodajo;

(b)  v skladu s to nacionalno zakonodajo imajo nezavarovane terjatve, nastale zaradi dolžniških instrumentov, ki izpolnjujejo pogoje iz točke (a) tega odstavka, v okviru običajnih insolventnih postopkov prednost pred terjatvami, nastalimi zaradi instrumentov iz točk od (a) do (d) člena 48(1).

Na dan... [datum začetka veljavnosti ukrepov v skladu z nacionalno zakonodajo o prenosu te direktive] so nezavarovane terjatve, nastale zaradi dolžniških instrumentov iz točke (b), enako obravnavane kot terjatve iz točk (a), (b) in (c) iz odstavka 2 in odstavka 3.

4c.  Države članice, ki so pred 31. decembrom 2016 sprejele nacionalno zakonodajo o običajnih insolventnih postopkih, v skladu s katerim se nezavarovane terjatve, nastale zaradi dolžniških instrumentov, ki so jih izdali subjekti iz točk (a), (b), (c) in (d) člena 1(1), razdelijo v dva ali več različnih prednostnih vrstnih redov ali je prednostni vrstni red pri nezavarovanih terjatvah, nastalih zaradi dolžniških instrumentov, v odnosu do vseh drugih enako razvrščenih navadnih nezavarovanih terjatev spremenjen, lahko določijo, da so dolžniški instrumenti, ki imajo med navedenimi navadnimi nezavarovanimi terjatvami najmanj prednosti, obravnavani enako kot terjatve, ki izpolnjujejo pogoje iz točk (a), (b) in (c) odstavka 2 in iz odstavka 3.

Člen 2 Prenos

1.  Države članice najpozneje do... [12 mesecev od datuma začetka veljavnosti te direktive] uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji takoj sporočijo besedila navedenih predpisov.

Države članice navedene ukrepe uporabljajo od datuma začetka veljavnosti v nacionalni zakonodaji, to je najpozneje dne ... [12 mesecev od datuma začetka veljavnosti te direktive].

2.  Države članice se v sprejetih predpisih iz odstavka 1 sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2a.  Odstavek 2 se ne uporablja, če so nacionalni ukrepi držav članic, ki so začeli veljati pred datumom začetka veljavnosti te direktive, s to že usklajeni. V tem primeru države članice o tem ustrezno obvestijo Komisijo.

3.  Države članice sporočijo Komisiji in Evropskemu bančnemu organu besedilo temeljnih ukrepov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva▐.

Člen 2a Pregled

Komisija do... [tri leta po datumu začetka veljavnosti te direktive] pregleda uporabo člena 108(1) Direktive 2014/59/EU. Pri tem zlasti oceni potrebo po morebitnih nadaljnjih spremembah glede razvrščanja vlog v primeru insolventnosti. Komisija poročilo o pregledu predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člen 3 Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4 Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

Za Evropski parlament  Za Svet

Predsednik  Predsednik

(1)

* Spremembe: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.

(2)

  UL C , , str. .

(3)

  UL C , , str. .

(4)

  Načela za sposobnost pokrivanja izgub in dokapitalizacijo GSPB v postopku reševanja, Odbor za finančno stabilnost, 9. november 2015.

(5)

  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropski centralni banki, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Dokončanje bančne unije“, 24.11.2015, COM(2015) 587.

(6)

  2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).

(7)

  Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(8)

  Uredba (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L 225, 30.7.2014, str. 1).

(9)

  Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

(10)

  Sklepi Sveta z dne 17. junija 2016 o načrtu za dokončanje bančne unije, na voljo na naslovu: http://www.consilium.europa.eu/press-releases-pdf/2016/6/47244642837_en.pdf


POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov

Razvrščanje nezavarovanih dolžniških instrumentov v hierarhiji insolventnosti

Referenčni dokumenti

COM(2016)0853 – C8-0479/2016 – 2016/0363(COD)

Datum predložitve EP

23.11.2016

 

 

 

Pristojni odbor

Datum razglasitve na zasedanju

ECON

16.1.2017

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

Datum razglasitve na zasedanju

BUDG

16.1.2017

JURI

16.1.2017

 

 

Odbori, ki niso podali mnenja

Datum sklepa

BUDG

8.12.2016

JURI

31.1.2017

 

 

Poročevalec/-ka

Datum imenovanja

Gunnar Hökmark

24.11.2016

 

 

 

Obravnava v odboru

28.2.2017

25.4.2017

3.5.2017

11.7.2017

 

25.9.2017

 

 

 

Datum sprejetja

10.10.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

48

6

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Burkhard Balz, Pervenche Berès, Udo Bullmann, Thierry Cornillet, Esther de Lange, Fabio De Masi, Markus Ferber, Jonás Fernández, Neena Gill, Roberto Gualtieri, Brian Hayes, Gunnar Hökmark, Danuta Maria Hübner, Cătălin Sorin Ivan, Petr Ježek, Barbara Kappel, Wajid Khan, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Werner Langen, Sander Loones, Olle Ludvigsson, Ivana Maletić, Fulvio Martusciello, Marisa Matias, Gabriel Mato, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Bernard Monot, Luděk Niedermayer, Stanisław Ożóg, Sirpa Pietikäinen, Pirkko Ruohonen-Lerner, Anne Sander, Alfred Sant, Molly Scott Cato, Pedro Silva Pereira, Peter Simon, Theodor Dumitru Stolojan, Kay Swinburne, Ernest Urtasun, Marco Valli, Tom Vandenkendelaere, Miguel Viegas, Jakob von Weizsäcker, Marco Zanni

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Alain Cadec, Andrea Cozzolino, Ashley Fox, Doru-Claudian Frunzulică, Sophia in ‘t Veld, Thomas Mann, Luigi Morgano, Michel Reimon, Lieve Wierinck

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Judith Sargentini

Datum predložitve

13.10.2017


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

48

+

ALDE

Thierry Cornillet, Sophia in ‘t Veld, Petr Ježek, Lieve Wierinck

ECR

Ashley Fox, Sander Loones, Stanisław Ożóg, Pirkko Ruohonen-Lerner, Kay Swinburne,

ENF

Barbara Kappel

PPE

Burkhard Balz, Alain Cadec, Markus Ferber, Brian Hayes, Gunnar Hökmark, Danuta Maria Hübner, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Werner Langen, Ivana Maletić, Thomas Mann, Fulvio Martusciello, Gabriel Mato, Luděk Niedermayer, Sirpa Pietikäinen, Anne Sander, Theodor Dumitru Stolojan, Tom Vandenkendelaere, Esther de Lange

S&D

Pervenche Berès, Udo Bullmann, Andrea Cozzolino, Jonás Fernández, Doru-Claudian Frunzulică, Neena Gill, Roberto Gualtieri, Cătălin Sorin Ivan, Wajid Khan, Olle Ludvigsson, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Luigi Morgano, Alfred Sant, Pedro Silva Pereira, Peter Simon, Jakob von Weizsäcker

VERTS/ALE

Michel Reimon, Judith Sargentini, Molly Scott Cato, Ernest Urtasun

6

-

EFDD

Marco Valli

ENF

Bernard Monot, Marco Zanni

GUE/NGL

Fabio De Masi, Marisa Matias, Miguel Viegas

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov