POROČILO o ekonomskih politikah euroobmočja

18.10.2017 - 2017/2114(INI)

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
Poročevalec: Gunnar Hökmark
Pripravljavka mnenja (*):
Yana Toom, Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
(*) Pridružen odbor – člen 54 Poslovnika

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o ekonomskih politikah euroobmočja

(2017/2114(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti členov 121(2) in 136 ter njenih protokolov 1 in 2,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. maja 2017 o priporočilih za posamezne države za leto 2017 (COM(2017)0500),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. februarja 2017 o evropskem semestru za usklajevanje ekonomskih politik: letni pregled rasti za leto 2017[1],

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. februarja 2017 z naslovom Evropski semester 2017: Ocena napredka pri strukturnih reformah in preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij ter rezultati poglobljenih pregledov v skladu z Uredbo (EU) št. 1176/2011 (COM(2017)0090),

–  ob upoštevanju poročil Komisije z naslovi Letni pregled rasti za leto 2017, Poročilo o mehanizmu opozarjanja za leto 2017 in Osnutek skupnega poročila o zaposlovanju za leto 2017 ter priporočila Komisije za Priporočilo Sveta o ekonomski politiki euroobmočja,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. novembra 2016 z naslovom Za pozitivno fiskalno naravnanost v euroobmočju,

–  ob upoštevanju poročila Evropskega fiskalnega odbora z naslovom Ocena prihodnje ustrezne fiskalne naravnanosti v euroobmočju z dne 20. junija 2017,

–  ob upoštevanju priložnostnega dokumenta Evropske centralne banke št. 182 iz januarja 2017 z naslovom Fiskalna naravnanost euroobmočja,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 10. marca 2017 o ekonomski politiki euroobmočja,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 23. maja 2017 o poglobljenih pregledih in izvajanju priporočil za posamezne države za leto 2016,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 16. junija 2017 o zaključku postopkov v zvezi s čezmernim primanjkljajem za dve državi članici ter ekonomski in fiskalni politiki,

–  ob upoštevanju gospodarskih napovedi Komisije za pomlad 2017 iz maja 2017,

–  ob upoštevanju podrobnosti podatkovnega niza Eurostata z dne 31. maja 2017 o realnem BDP na prebivalca, stopnji rasti in skupnih vrednostih;

–  ob upoštevanju statističnih podatkov OECD z dne 30. novembra 2016 o skupnih davčnih prihodkih,

–  ob upoštevanju Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji,

–  ob upoštevanju sporazuma, sprejetega 12. decembra 2015 na 21. zasedanju konference pogodbenic o podnebnih spremembah v Parizu,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1175/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik[2],

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2011/85/EU z dne 8. novembra 2011 o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic[3],

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1174/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o izvršilnih ukrepih za odpravljanje čezmernih makroekonomskih neravnotežij v euroobmočju[4],

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 1177/2011 z dne 8. novembra 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem[5],

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij[6],

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1173/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v euroobmočju[7],

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 473/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o skupnih določbah za spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov ter zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav članic v euroobmočju[8],

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o okrepitvi gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članicah euroobmočja, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo[9],

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in Odbora za regionalni razvoj (A8-0310/2017),

A.  ker je po napovedih Komisije v letu 2016 stopnja rasti BDP v euroobmočju znašala 1,8 % in naj bi leta 2017 ostala stabilna pri 1,7 %, v celotni EU pa pri 1,9 %, torej bo presegla ravni pred krizo, vendar še vedno ne bo zadostna in bodo obstajale znatne razlike v stopnji rasti v EU; ker je zasebna potrošnja v zadnjih letih glavno gonilo rasti, čeprav se bo v tem letu verjetno nekoliko umirila zaradi začasnega dviga inflacije potrošniških cen, vendar naj bi domače povpraševanje srednjeročno spodbujajo napoved rasti; ker rast v EU ostaja prenizka za ustvarjanje novih delovnih mest v državah članicah in veliko nižja od rasti, ki je predvidena za ves svet;

B.  ker je stopnja brezposelnosti aprila 2017 v euroobmočju znašala 9,3 %, v EU28 pa 7,8 %, kar so najnižje vrednosti od marca 2009 oziroma decembra 2008, vendar je še vedno višja od ravni pred krizo; ker so razlike v stopnji brezposelnosti znotraj EU še vedno precejšnje, in sicer ta znaša od 3,2 % do 23,2 %. ker sta bili stopnji brezposelnosti mladih v euroobmočju in EU28 aprila 2017 še vedno visoki, in sicer sta znašali 18,7% oziroma 16,7%;

C.  ker naj bi javnofinančni primanjkljaj v euroobmočju v letu 2017 znašal 1,4 %, v letu 2018 pa 1,3 %, posamezne države članice pa naj bi bile različno uspešne; ker naj bi javni dolg po napovedih znašal 90,3 % BPD v letu 2017, v letu 2018 pa 89,0 %;

D.  ker je svetovna gospodarska rast še vedno ranljiva, gospodarstvo euroobmočja pa se spopada z večjo negotovostjo ter pomembnimi notranjimi in zunanjimi političnimi izzivi;

E.  ker so zaradi prenizke produktivnosti in svetovne konkurenčnosti EU potrebne socialno uravnotežene strukturne reforme, nadaljnja fiskalna prizadevanja in naložbe v državah članicah, da bi spodbudili trajnostno in vključujočo rast in zaposlovanje ter dosegli navzgor usmerjeno konvergenco z drugimi svetovnimi gospodarstvi in znotraj EU;

F.  ker se je stopnja zaposlenosti leta 2016 v euroobmočju povečala za 1,4 %; ker je stopnja brezposelnosti marca 2017 znašala 9,5 %, kar je manj kot marca 2016, ko je znašala 10,2 %; ker stopnja brezposelnosti kljub nedavnemu izboljšanju še vedno ni dosegla ravni, ki jo je imela pred krizo;

G.  ker se je stopnja zaposlenosti leta 2016 v EU-28 povečala za 1,2 % in je bilo v prvem četrtletju leta 2017 zaposlenih 234,2 milijona ljudi, kar je doslej najvišja zabeležena številka[10]; ker precejšnje število delovnih mest, ustvarjenih zaradi gospodarske rasti, prinaša izzive, kot sta nepopolno okrevanje z vidika opravljenih ur in skromna rast produktivnosti; ker lahko ti dejavniki, če bodo trajni, ustvarijo dodaten pritisk na vidike dolgoročne gospodarske rasti in socialno kohezijo v EU[11];

H.  ker je stopnja zaposlenosti žensk v splošnem nižja; ker je stopnja zaposlenosti moških v EU-28 leta 2015 znašala 75,9 %, stopnja zaposlenosti žensk pa 64,3 %;

I.  ker je stopnja brezposelnosti mladih v euroobmočju marca 2017 znašala 19,4 %, marca 2016 pa 21,3 %; ker je brezposelnost mladih še vedno nesprejemljivo visoka; ker je bil delež mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, leta 2015 še vedno visok in je zajemal 14,8 % oziroma 14 milijonov oseb, starih od 15 do 29 let; ker naj bi mladi, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, stali Unijo na leto 153 milijard EUR (1,21 % BDP) v obliki prejemkov ter izgubljenega zaslužka in neplačanih davkov[12], medtem ko bi skupni ocenjeni stroški vzpostavitve jamstva za mlade v euroobmočju znašali 21 milijard EUR na leto, kar je 0,22 % BDP; ker je za pobudo za zaposlovanje mladih trenutno dodeljena 1 milijarda EUR, ki jo dopolnjuje 1 milijarda EUR iz Evropskega socialnega sklada za obdobje 2017–2020;

J.  ker se je dolgotrajna brezposelnost v EU-28 zmanjšala s 5 % leta 2014 na 4 % leta 2016, vendar ostaja problematična, saj zajema skoraj polovico vseh brezposelnih; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je stopnja izredno dolgotrajne brezposelnosti, ki je leta 2016 znašala 2,5 %, še vedno 1 % nad stopnjo leta 2008; ker med državami članicami ostajajo velike razlike;

K.  ker se v mnogih državah članicah obseg delovno sposobnega prebivalstva in delovne sile še naprej zmanjšuje, zlasti zaradi nizke rodnosti; ker je zaposljivost žensk, skupaj s stalnim prihodom migrantov, beguncev in prosilcev za azil za države članice priložnost, da obravnavajo to problematiko in okrepijo delovno silo v EU;

L.  ker je eden izmed petih ciljev strategije Evropa 2020 zmanjšati število ljudi, ki živijo v revščini in socialni izključenosti ali jim to grozi, za najmanj 20 milijonov; ker se revščina zmanjšuje, saj je bilo leta 2015 na pragu revščine in socialne izključenosti 4,8 milijona ljudi manj kot leta 2012; ker številka za leto 2015 še vedno za 1,6 milijona presega številko za leto 2008; ker bilo leta 2012 na pragu revščine in socialne izključenosti 32,2 milijona invalidov; ker je bilo leta 2013 v EU-28 26,5 milijona otrok, ki jim je grozila revščina ali socialna izključenost; ker je stopnja tveganja revščine ali socialne izključenosti v nekaterih državah članicah z 23,7 % še vedno nesprejemljivo visoka; ker poleg tega energijska revščina ostaja tako visoka, da je 11 % prizadetega prebivalstva EU zapadlo v krog ekonomske prikrajšanosti;

M.  ker se razmere na trgu dela in uspešnost med državami članicami močno razlikujejo, čeprav se razlike zmanjšujejo;

N.  ker se z digitalno revolucijo trga dela vse bolj širijo nove oblike zaposlitve in dela;

1.  pozdravlja izboljšano delovanje evropskega gospodarstva, ki raste na vse širši podlagi, podprto z zmerno rastjo BDP, ki presega raven pred krizo, in stopnjami brezposelnosti, ki so kljub upadanju še vedno visoke; meni, da je pozitiven trend rezultat politik v preteklih letih; vendar ugotavlja, da je zmerno okrevanje še vedno ranljivo in neenakomerno znotraj družbe in po regijah, medtem ko razvoj BDP na prebivalca skoraj stagnira; obžaluje, da je gospodarski razvoj še vedno obremenjen s posledicami krize; ugotavlja, da so kljub znatnemu napredku ravni dolga v številnih državah članicah še vedno nad pragom, ki je določen v Paktu za stabilnost in rast;

2.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da BDP in rast produktivnosti ne dosegata vsega svojega potenciala, poudarja, da zato ne bi smelo biti samozadovoljstva, ter meni, da so za to zmerno okrevanje potrebna neutrudna prizadevanja, če želimo doseči večjo odpornost in srednje- do dolgoročno vzdržnost s pomočjo rasti in zaposlovanja;

3.  ugotavlja, da ima Evropa neizkoriščen gospodarski potencial, saj rast in zaposlovanje napredujeta neenakomerno; poudarja, da je to posledica različne uspešnosti gospodarstev držav članic; poudarja, da bi se lahko z izvedbo socialno uravnoteženih strukturnih reform in večjimi zasebnimi in javnimi naložbami v državah članicah in na ravni EU rast povečala vsaj za 1 %; opozarja, da bi moralo usklajevanje ekonomske in socialne politike kot prispevek k zagotavljanju konvergence in stabilnosti v EU še naprej biti glavna prednostna naloga evropskega semestra;

4.  meni, da bi bila za vzdrževanje okrevanja v EU in euroobmočju na daljši rok potrebna tudi višja stopnja navzgor usmerjene konvergence in splošne konkurenčnosti; meni, da so obstoječi gospodarski in zaposlitveni kazalniki bistveni za zagotovitev trajnostne in vključujoče rasti;

5.  meni, da je treba za uresničitev tega izboljšati strukturne pogoje za rast; je prepričan, da bi se morala potencialna rast vseh držav članic dolgoročno povečati na vsaj 3 %; s tem namenom je treba večji poudarek nameniti ekonomski konvergenci, pri čemer bi z določitvijo jasnih meril o tem, kako izboljšati potencialno rast držav članic, lahko dobili potrebne smernice za ukrepe politike; opozarja, da bi bilo treba pri takšnem rednem določanju meril ustrezno upoštevati posamezne strukturne prednosti in slabosti držav članic ter si prizadevati za vključujočo in trajnostno rast, pri tem pa vključiti področja, kot so digitalno gospodarstvo, sektor storitev, energetski trg, pa tudi kakovost javnih storitev, pogoje za naložbe ter vključujoč značaj in pripravljenost izobraževalnih sistemov;

6.  poudarja, da bi s tem dopolnili sedanja prizadevanja za izboljšanje kakovosti in upravljanja nacionalnih proračunov, in sicer z obravnavo vzvodov za rast, ki so v skladu s fiskalnimi pravili Unije in ob popolnem spoštovanju njene obstoječe klavzule prožnosti;

Strukturna politika

7.  meni, da je treba zaradi neenakomerne rasti in stanja zaposlenosti v euroobmočju bolje usklajevati ekonomske politike, zlasti z večjo in skladno nacionalno odgovornostjo in pravilnim izvajanjem priporočil za posamezne države, med drugim tudi zaradi spodbujanja navzgor usmerjene konvergence, tudi z boljšim izvajanjem in izpolnjevanjem zakonodaje EU; poudarja, da morajo reforme ustrezno upoštevati posebne razmere in izzive v vsaki državi članici; poziva Komisijo, naj zagotovi skladnost med strukturnimi reformami in porabo sredstev EU; v zvezi s tem opozarja tudi na pomen tehnične pomoči za države članice pri gradnji zmogljivosti in zbliževanju in da bi partnerski pristop lahko zagotovil večjo odgovornost za rezultat izvajanja priporočil za posamezne države;

8.   ugotavlja, da brezposelnost mladih v državah euroobmočja ostaja previsoka, in poudarja, da povečana in trajna brezposelnost mladih pomeni dolgoročno strukturno tveganje; se strinja, da je obravnavanje posledic krize, od dolgoročne brezposelnosti, zaposlitve, ki ne izkorišča vseh spretnost in sposobnosti, in starajočih se družb, do visokih stopenj zasebnega in javnega dolga, še vedno nujna prednostna naloga, ki zahteva izvajanje trajnostnih in vključujočih reform;

9.  meni, da posledice krize, kot je visoka raven zadolženosti in brezposelnosti v nekaterih gospodarskih panogah, še vedno ovirajo trajnostno rast in pomenijo možna negativna tveganja; poziva države članice, naj zmanjšajo previsoke ravni zadolženosti; v zvezi s tem je zaskrbljen, da bi lahko vztrajno visoka raven slabih posojil v nekaterih državah članicah pomembno vplivala na druge države članice in da bi do učinkov prelivanja prišlo tudi med bankami in državami, kar bi pomenilo tveganje za finančno stabilnost v Evropi; ugotavlja, da so se kapitalski blažilniki v finančnem sektorju okrepili, medtem ko nizka donosnost skupaj z visokimi ravnmi slabih posojil še vedno predstavlja izziv; je prepričan, da bi lahko strategija EU za vprašanje slabih posojil nudila celovitejšo rešitev z mešanico dopolnjujočih se ukrepov na nacionalni in po potrebi tudi evropski ravni;

10.  meni, da so za spodbujanje produktivnosti, cenovne in necenovne konkurenčnosti, naložb in zaposlovanja v euroobmočju potrebne reforme in pobude za izboljšanje poslovnega okolja; meni, da so potrebna dodatna prizadevanja za povečanje dostopa MSP do finančnih sredstev, kar je ključni dejavnik, ki podjetja spodbuja k inovacijam in širitvi; v zvezi s tem poudarja pomen v prihodnost usmerjenih reform, ki so prilagojene strani ponudbe in povpraševanja;

11.  meni, da dobro delujoči in produktivni trgi dela v kombinaciji z ustrezno stopnjo socialne zaščite in ustreznim dialogom pomagajo povečati zaposlovanje in zagotoviti trajnostno rast; poudarja pomen ohranjanja visokih stopenj zaposlenosti, kjer so že bile dosežene; ugotavlja, da tudi pomanjkanje znanj in spretnosti, staranje družbe in številni drugi izzivi ovirajo nadaljnjo rast zaposlovanja in zmanjševanje stopenj brezposelnosti v državah članicah;

12.  poudarja pomen odgovornega in rasti naklonjenega usklajevanja plač, ki zagotavlja soliden življenjski standard in ki je v skladu s produktivnostjo in upošteva konkurenčnost; je seznanjen z dejstvom, da bo rast plač glede na napovedi razmeroma skromna; meni, da bi morala biti rast produktivnosti prednostni cilj strukturnih reform; se strinja s Komisijo, da obstaja možnost za povečanje plač, kar bi lahko imelo pozitivne učinke na skupno porabo;

13.  poudarja, da bi morala raven obdavčitve tudi podpirati konkurenčnost, naložbe in ustvarjanja delovnih mest; poziva k reformam na področju obdavčenja, da bi izboljšali pobiranje davkov, preprečili izogibanje davkom, davčne utaje in agresivno davčno načrtovanje, rešili vprašanje visoke davčne obremenitve dela v Evropi in hkrati zagotovili trajnost sistemov socialne zaščite; meni, da bi znižanje davčne obremenitve dela povečalo zaposlovanje in spodbudilo rast; poudarja, da lahko fiskalne spodbude, kjer je to mogoče, tudi prek nižjih davkov, podprejo domače povpraševanje, socialno varnost ter zagotavljanje naložb in delovne sile;

Naložbe

14.  se strinja, da je treba gospodarski vzpon podpreti z javnimi in zasebnimi naložbami, zlasti v inovacije, in ugotavlja, da je v euroobmočju še vedno prisotna naložbena vrzel; pozdravlja dejstvo, da so v nekaterih državah članicah naložbe že presegle raven pred krizo, in obžaluje, da v drugih državah članicah še vedno zaostajajo ali še niso dosegle potrebne hitrosti; poudarja, da so potrebni nadaljnji ukrepi za obravnavo „naložbene vrzeli“, ki se je povečevala vse od izbruha krize;

15.  meni, da bi z reformami, ki bi odpravile ozka grla za zasebne in javne naložbe, omogočili takojšnjo podporo gospodarski dejavnosti in obenem pomagali ustvariti pogoje za dolgoročno trajnostno rast; poudarja, da bi naložbe v izobraževanje, inovacije ter raziskave in razvoj omogočile boljše prilaganje gospodarstvu znanja; poudarja tudi, da je dokončanje unije kapitalskih trgov ključni dejavnik za privabljanje in povečanje naložb ter izboljšanje financiranja rasti in delovnih mest;

16.  meni, da so raziskave, tehnologija in izobraževanje lahko ključnega pomena za dolgoročni gospodarski razvoj euroobmočja; poudarja razlike med državami članicami v naložbah v ta področja in izpostavlja, da bi naložbe prispevale k razvoju inovacij in omogočile boljše prilagajanje gospodarstvu znanja v skladu s strategijo Evropa 2020;

17.  pozdravlja, da bo pravočasen sporazum o revidiranem Evropskem skladu za strateške naložbe (EFSI) pripomogel k izboljšanju učinkovitosti tega instrumenta in odpravljanju pomanjkljivosti, ki so se doslej pojavile pri izvajanju, tako da bo pomagal financirati več projektov, ki imajo velik potencial, pri tem pa zagotovil strogo izvrševanje dodatnosti, ter da bo povečal geografsko pokritost in izkoriščenost, s čimer bi podprli naložbe, ki se sicer ne bi uresničile;

18.  je seznanjen, da imajo evropski strukturni in investicijski skladi v primerjavi z EFSI drugačne cilje in da so zato še vedno zelo pomembni, tudi za podporo trajnostnim strukturnim reformam;

19.   poudarja, da lahko popolnoma delujoča unija kapitalskih trgov dolgoročno zagotavlja nove vire financiranja za MSP, ki dopolnjujejo vire iz bančnega sektorja, poudarja, da so MSP hrbtenica evropskega gospodarstva, zato meni, da bi moralo biti povečanje njihovega dostopa do financiranja in odpravljanje poslovne negotovosti v zvezi z njihovimi dejavnostmi ena od prednostnih nalog, da bi izboljšali konkurenčnost v euroobmočju; poudarja, da je treba zmanjšati birokracijo, racionalizirati vladne službe in jih narediti bolj učinkovite;

Fiskalne politike

20.  meni, da ima preudarna in daljnovidna fiskalna politika temeljno vlogo za stabilnost euroobmočja in Unije kot celote; poudarja, da so tesno usklajevanje fiskalnih politik, pravilno izvajanje in spoštovanje pravil Unije, vključno s popolnim spoštovanjem njenih obstoječih določb o prožnosti, na tem področju pravni pogoj in bistvenega pomena za ustrezno delovanje gospodarske in monetarne unije;

21.  v zvezi s tem pozdravlja dejstvo, da se javne finance izboljšujejo ob napovedi, da se bodo državni primanjkljaji v euroobmočju zmanjšali; vendar se morajo nadaljevati prizadevanja za zmanjšanje davčnega bremena in spodbujati je treba gospodarsko rast, da bi preprečili, da bodo države članice občutljive za zunanje pretrese;

22.  se strinja s Komisijo, da je državni dolg v nekaterih državah članicah še vedno visok in da je treba zagotoviti vzdržnost javnih financ, hkrati pa spodbujati gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest; v zvezi s tem opozarja, da so plačila nizkih obresti, prilagojene monetarne politike, enkratni ukrepi in drugi dejavniki, ki lajšajo sedanje breme dolgov, samo začasni in da je treba javne finance narediti trajnostne, pri tem pa upoštevati tudi prihodnje obveznosti in si za cilj postaviti dolgoročno rast; poudarja, da obstaja možnost zvišanja stroškov servisiranja dolga; poudarja pomen zniževanja splošnih ravni dolga;

23.  poudarja, da morajo fiskalne naravnanosti na nacionalni ravni in ravni euroobmočja s kratkoročno makroekonomsko stabilizacijo uravnotežiti dolgoročno vzdržnost javnih financ povsem v skladu s Paktom za stabilnost in rast, ob upoštevanju njegovih določb v zvezi s prožnostjo;

24.  ugotavlja, da je sedanja skupna fiskalna naravnanost za euro v letu 2016 ostala na splošno nevtralna in naj bi to ostala tudi v letu 2017; opozarja, da je Komisija v svojem sporočilu iz leta 2016 pozvala k pozitivni fiskalni naravnanosti, euroskupina pa se je po ugotovitvi, da je splošno nevtralna proračunska naravnanost v letu 2017 dosegla ustrezno ravnotežje, poudarila pomembnost doseganja takšnega ravnotežja med potrebo po zagotovitvi trajnosti in potrebo po spodbujanju naložb za okrepitev okrevanje, s čimer bi prispevali k bolj uravnoteženi mešanici politik; v zvezi s tem se je seznanil s prvo oceno možne fiskalne naravnanosti, ustrezne za euroobmočje, ki jo je dne 20. junija 2017 opravil neodvisni Evropski fiskalni odbor, poziva Komisijo in države članice, naj predvidijo fiskalno naravnanost, ki bo primerna glede na ustrezne okoliščine;

25.  vendar poudarja, da bi skupni vidik moral upoštevati raznolikost razmer v državah članicah in potrebe po različnih fiskalnih politikah, ki so potrebne v posameznih državah članicah; poudarja, da pojem skupne fiskalne naravnanosti ne pomeni, da se presežki in primanjkljaji v različnih državah članicah medsebojno izravnavajo;

Priporočila za posamezne države

26.  ugotavlja, da so države članice sčasoma dosegle vsaj določen napredek pri dveh tretjinah priporočil iz leta 2016; vseeno meni, da je izvajanje priporočil za posamezne države še vedno v zaostanku in zato ovira proces konvergence v euroobmočju; meni, da so države članice odgovorne za posledice neizvajanja priporočil za posamezne države in zato pričakuje večjo zavezo držav članic k sprejetju potrebnih ukrepov politike na podlagi dogovorjenih priporočil;

27.  priznava, da so države članice napredovale pri izvajanju priporočil za posamezne države na področju fiskalne politike in aktivnih politik trga dela, a na področjih, kot je konkurenčnost storitev in poslovnega okolja, ni bilo zadosti napredka; pričakuje večjo zavezanost držav članic, da bodo na podlagi priporočil za posamezne države sprejele potrebne ukrepe v politikah, ki jih je nujno treba začeti izvajati za odpravo neravnotežij v euroobmočju;

28.  pozdravlja priporočilo Komisije, naj se za več držav članic zaključijo postopki v zvezi s čezmernim primanjkljajem; pozdravlja pretekla in sedanja fiskalna in reformna prizadevanja, zaradi katerih so države članice lahko izstopile iz tega postopka, a vztraja, da si bo treba še naprej prizadevati za dolgoročno vzdržne javne finance, obenem pa spodbujati rast in delovna mesta; poziva Komisijo naj dosledno izvaja pravila Pakta za stabilnost in rast in tako zagotovi, da se bo pravilno izvajal;

29.  ugotavlja, da se 12 držav članic spopada z različno hudimi makroekonomskimi neravnotežji različnih vrst, v šestih državah članicah pa so celo čezmerna; je seznanjen z ugotovitvijo Komisije, da za zdaj ni nobenega razloga za pospešitev postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji v kateri koli državi članici;

30.  opozarja, da je postopek v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji namenjen preprečevanju neravnotežij znotraj držav članic, da bi preprečili negativne vplive na druge države članice;

31.  zato meni, da je zelo pomembno, da vse države članice v politikah sprejmejo potrebne ukrepe za odpravljanje makroekonomskih neravnotežij, zlasti visoke ravni zadolženosti, presežkov na tekočih računih in neravnotežjem v konkurenčnosti, in se zavežejo socialno uravnoteženim in vključujočim strukturnim reformam, s katerimi bo zagotovljena gospodarska vzdržnost posameznih držav članic in s tem skupna konkurenčnost in odpornost evropskega gospodarstva;

Sektorski prispevki za poročilo o ekonomskih politikah euroobmočja

Zaposlovanje in socialne politike

32.  meni, da si je treba nenehno prizadevati za ravnotežje med gospodarsko in socialno razsežnostjo procesa evropskega semestra ter spodbujati socialno in gospodarsko uravnotežene strukturne reforme za zmanjševanje neenakosti in spodbujanje dostojnih delovnih mest, kar bo pripomoglo h kakovostnim zaposlitvam, trajnostni rasti in socialnim naložbam; podpira uporabo pregleda socialnih kazalnikov v okviru evropskega semestra; poziva, naj se v priporočilih za posamezne države nameni večja pozornost strukturnim neravnovesjem na trgu dela;

33.  ponovno poziva, naj bodo trije novi glavni zaposlitveni kazalniki izenačeni z obstoječimi ekonomskimi kazalniki, da bodo notranja neravnotežja bolje ovrednotena in strukturne reforme učinkovitejše; predlaga, naj se v priporočila za posamezne države vključi nekaznovalen postopek za spremljanje socialnih neravnovesij, da bi preprečili tekmovanje v zniževanju socialnih standardov ter socialne in zaposlitvene kazalnike učinkovito izkoristili pri makroekonomskem nadzoru; ugotavlja, da se je neenakost povečala v približno desetih državah članicah in da je to eden glavnih socialnoekonomskih izzivov v EU[13];

34.  poudarja, da morajo družbeno in gospodarsko odgovorne reforme temeljiti na solidarnosti, vključevanju in socialni pravičnosti; poudarja, da bi bilo treba pri reformah upoštevati tudi trajno podporo socialnemu in gospodarskemu okrevanju, ustvarjati kakovostna delovna mesta, spodbujati socialno in teritorialno kohezijo, ščititi ranljive skupine in izboljševati življenjski standard vseh državljanov;

35.  meni, da mora proces evropskega semestra pomagati reševati tako obstoječe kot novonastajajoče socialne izzive, tako da bi večjo gospodarsko učinkovitost povezali s socialno bolj povezano Evropsko unijo; glede tega priznava, da je treba oceniti socialni učinek evropskih politik;

36.  poziva Komisijo, naj zagotovi zadostna sredstva za boj proti brezposelnosti mladih, ki je v EU še vedno nesprejemljivo visoka, in naj pobudo za zaposlovanje mladih izvaja še po koncu sedanjega večletnega finančnega okvira ter izboljša njeno delovanje in izvajanje, pri tem pa upošteva najnovejše ugotovitve iz posebnega poročila Evropskega računskega sodišča o zaposlovanju mladih in uporabi pobude za zaposlovanje mladih; poziva države članice, naj izvajajo priporočila Evropskega računskega sodišča ter zagotovijo, da bo jamstvo za mlade popolnoma dostopno; obžaluje prerazporeditve sredstev iz Evropskega socialnega sklada, vključno s pobudo za zaposlovanje mladih, za Evropsko solidarnostno enoto, ki bi jo bilo treba namesto tega financirati z vsemi finančnimi sredstvi, ki so na voljo v okviru obstoječe uredbe o večletnem finančnem okviru; poudarja, da je treba ustvarjena delovna mesta oceniti kvalitativno in kvantitativno; poudarja, da sredstva EU ne bi smela nadomeščati državne socialne pomoči;

37.  poudarja, da bi bilo treba na nacionalni, regionalni in lokalni ravni okrepiti izvajanje jamstva za mlade, ter poudarja, da je jamstvo pomembno pri prehod iz šolanja v zaposlitev; opozarja, da je treba nameniti posebno pozornost mladim ženskam in dekletom, ki bi lahko pri iskanju kakovostne zaposlitvene ponudbe, nadaljnjega izobraževanja, vajeništva ali pripravništva naletele na ovire, povezane s spolom; poudarja, da je treba zagotoviti, da bo jamstvo za mlade zares prišlo do mladih, ki doživljajo večplastno izključenost in so skrajno revni;

38.  poziva države članice, naj izvajajo predloge iz priporočila Sveta z dne 15. februarja 2016 o vključevanju dolgotrajno brezposelnih na trg dela[14];

39.  meni, da bi bilo treba obseg, učinkovitost in uspešnost aktivne in vzdržne politike trga dela povečati s primernimi in ustreznimi finančnimi sredstvi ter da bi morala biti usmerjena v varstvo okolja, zaščito delodajalcev in delavcev ter varstvo zdravja in potrošnikov; meni, da bi se bilo treba spoprijeti s pojavom revščine zaposlenih;

40.  obžaluje, da je Komisija v svojem svežnju ocen in priporočil spregledala socialno gospodarstvo; poudarja, da sta v tem sektorju dva milijona podjetij, ki zaposlujejo več kot 14 milijonov ljudi in prispevajo k doseganju ciljev za leto 2020; poziva Komisijo in države članice, naj z evropskim akcijskim načrtom za socialno gospodarstvo izboljšajo priznavanje in prepoznavnost socialnih podjetij; meni, da nepriznavanje neugodno vpliva na dostop teh podjetij do financiranja; poziva Komisijo, naj pripravi predlog za evropski statut za združenja, fundacije in vzajemne družbe;

41.  znova poziva, da je treba podpreti in okrepiti socialni dialog, kolektivna pogajanja in položaj delavcev v sistemu določanja plač, kar je vse bistvenega pomena za doseganje visoke ravni delovnih pogojev; poudarja, da imajo standardi delovnega prava in visoki socialni standardi odločilno vlogo v socialnem tržnem gospodarstvu, podpiranju dohodkov in spodbujanju naložb v zmogljivosti; poudarja, da mora pravo EU spoštovati pravice in svoboščine sindikatov ter kolektivne pogodbe v skladu s prakso držav članic, hkrati pa skrbeti za enako obravnavanje pri zaposlitvi in poklicih;

42.  poziva Komisijo, naj na podlagi resolucije Parlamenta oblikuje ambiciozne predloge za močan evropski steber socialnih pravic in popolno uresničevanje socialnih ciljev temeljnih pogodb, da bi izboljšali življenjske in delovne razmere vseh ljudi in vsem zagotovili dobre priložnosti;

43.  svari pred zmanjševanjem razmerja med stroški dela in dodano vrednostjo v EU, širjenjem neenakosti na področju plač in dohodkov ter večanjem revščine zaposlenih; želi spomniti, da Splošna deklaracija človekovih pravic iz leta 1948 in statut Mednarodne organizacije dela iz leta 1919 določata, da je treba delavcu s plačo omogočiti preživetje, ter da iz vseh deklaracij o človekovih pravicah izhaja, da bi morala plača zadostovati za preživljanje družine;

44.  poudarja, da bi morale plače delavcem omogočati, da zadovoljijo svoje potrebe in potrebe svoje družine, ter da bi moral vsak delavec v Evropski uniji prejemati zajamčeno plačo, s katero bi lahko zadovoljil osnovne potrebe, kot so hrana, stanovanje in oblačila, pa tudi kril stroške zdravstvenega varstva, izobraževanja, prevoza in rekreacije, nekaj pa prihranil za nepredvidene dogodke, kot so bolezni in nesreče; poudarja, da je to dostojen življenjski standard, ki bi ga morala zajamčena plača zagotavljati delavcem v EU in njihovim družinam;

45.  poziva Komisijo, naj pripravi študijo o tem, kako opredeliti zajamčeno plačo in kako jo meriti, da bi jo socialni partnerji uporabljali kot referenco in bi pomagala izmenjevati primere dobre prakse;

46.   opozarja, da dostojne plače niso pomembne le za socialno kohezijo, temveč tudi za ohranjanje močnega gospodarstva in produktivne delovne sile; poziva Komisijo in države članice, naj izvajajo ukrepe za izboljšanje kakovosti delovnih mest in zmanjšanje razpršenosti plač;

47.  poudarja, da je treba na evropski ravni nenehno izboljševati usklajevanje sistemov socialne varnosti, za katere so odgovorne države članice; poudarja, da je treba nujno poskrbeti za vzdržnost in pravičnost sistemov socialne varnosti, saj so to osrednji stebri evropskega socialnega modela; poudarja, da so primerne, vzdržne pokojnine univerzalna pravica; poziva države članice, naj glede na nenehne demografske spremembe zagotovijo ustrezne in vzdržne pokojnine; poudarja, da bi morali pokojninski sistemi zagotavljati ustrezno pokojnino, ki bi presegala prag revščine in upokojencem omogočala, da ohranijo primeren življenjski standard; meni, da je zvišanje splošne stopnje zaposlenosti in števila dostojnih delovnih mest, ki bi bila na voljo vsem starostnim skupinam, ter izboljšanje delovnih in zaposlitvenih pogojev najboljši način za zagotovitev vzdržnih, varnih in ustreznih pokojnin za ženske in moške; poudarja, da ostajajo razlike v pokojninah med spoloma še naprej velike in imajo negativne socialne in gospodarske posledice; v zvezi s tem poudarja, da je za boj proti razliki v plačah med spoloma ter revščini v starosti pomembno nadaljnje vključevanje žensk na trg dela in drugi primerni ukrepi; meni, da bi morale reforme pokojninskih sistemov in še posebej upokojitvena starost odražati trende na trgih dela, rodnost, razmere na zdravstvenem področju in blaginjo, delovne pogoje in stopnjo ekonomske odvisnosti;

48.  meni, da je treba pri teh reformah upoštevati tudi položaj milijonov delavcev v Evropi, zlasti žensk, mladine in samozaposlenih, ki se spoprijemajo z negotovo zaposlitvijo, obdobji neželene brezposelnosti in krajšanjem delovnega časa;

49.  poziva Komisijo, naj še naprej namenja posebno pozornost izboljšanju storitev otroškega varstva in ureditvam za prilagodljiv delovni čas, potrebam starajočih se moških in žensk in drugih vzdrževanih družinskih članov, kar zadeva dolgoročno oskrbo;

50.  poudarja, da lahko nezadostne in neustrezno usmerjene naložbe v razvoj znanja in spretnosti ter vseživljenjsko učenje, zlasti v digitalne spretnosti in programiranje ter drugo znanje in spretnosti, ki so potrebne v rastočih sektorjih, kot je zeleno gospodarstvo, oslabijo konkurenčni položaj Unije; poziva države članice, naj poskrbijo za boljšo izmenjavo znanja, za dobro prakso in sodelovanje na ravni EU, da bi s posodobitvijo kvalifikacij ter ustreznih programov izobraževanja in usposabljanja in učnih načrtov podprle spodbujanje razvoja znanja in spretnosti; ugotavlja, kako pomembni so znanje in spretnosti ter kompetence, pridobljene v neformalnem in priložnostnem učnem okolju; zato poudarja, da je treba oblikovati sistem potrjevanja neformalnih in priložnostnih oblik znanja, zlasti znanja, pridobljenega v prostovoljnih dejavnostih;

51.  meni, da je treba za odpravo pomanjkanja spretnosti ter neusklajenosti med njihovo ponudbo in povpraševanjem bolje uskladiti spretnosti in izboljšati vzajemno priznavanje kvalifikacij; poudarja, da lahko pri tem pomembno vlogo opravijo poklicno izobraževanje in usposabljanje ter vajeništvo; poziva Komisijo, naj razvije vseevropsko orodje za napoved potrebnega znanja in spretnosti, vključno s tistimi, ki so potrebni v rastočih sektorjih; meni, da morajo biti polno vključeni vsi deležniki na trgu dela, da bi lahko predvideli prihodnje potrebe po znanju in spretnostih;

52.  poziva Komisijo, naj vzpostavi vse ustrezne mehanizme za večjo mobilnost mladih, vključno z vajeništvom; poziva države članice, naj podpirajo vajeništvo in dodobra izkoristijo sredstva Erasmus+, ki so na voljo za vajence, da bi zagotovile kakovost in privlačnost tovrstnega usposabljanja; poziva k boljšemu izvajanju uredbe o mreži EURES; poudarja, da bi boljše sodelovanje med javnimi upravami in deležniki na lokalni ravni in boljša sinergija med ravnmi upravljanja povečala domet in učinek programov;

53.  meni, da bi bilo treba izboljšati dostop do izobraževanja in njegovo kakovost; želi opomniti, da je naloga držav članic zagotavljati dostop do kakovostnega izobraževanja in usposabljanja ne glede na potrebe na trgu dela v EU; ugotavlja, da si morajo številne države članice bolj prizadevati za izobraževanje delovne sile, vključno z možnostmi izobraževanja odraslih in poklicnega usposabljanja; posebej poudarja vseživljenjsko učenje, tudi za ženske, saj je priložnost za prekvalifikacijo na nenehno spreminjajočem se trgu dela; poziva k bolj usmerjenemu spodbujanju deklet k predmetom s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, da bi odpravili obstoječe stereotipe o izobraževanju in odpravili dolgoročne razlike v zaposlenosti, plačah in pokojninah med spoloma;

54.  poudarja, da je treba vlagati v ljudi čim bolj zgodaj v življenjskem ciklu, da bi že od mladih let zmanjševali neenakost in spodbujali socialno vključevanje; zato poziva, naj se dostop do kakovostnega, vključujočega in cenovno dostopnega predšolskega varstva in vzgoje omogoči vsem otrokom v vseh državah članicah; poudarja tudi, da se je treba v šoli boriti proti stereotipom že pri mladih, in sicer s spodbujanjem enakosti med spoloma na vseh ravneh izobraževanja; poziva Komisijo in države članice, naj v celoti izvajajo priporočilo v zvezi z vlaganjem v otroke in naj skrbno spremljajo napredek; poleg tega jih poziva, naj oblikujejo in uvajajo pobude, kot je jamstvo za otroke, s katerimi bodo otroke postavile v središče obstoječih politik za boj proti revščini;

55.  poudarja, da se bo trg dela v prihodnosti zaradi razvoja umetne inteligence korenito spremenil; poziva države članice in Komisijo, naj oblikujejo instrumente in pobude za zgodnje, začetno in nadaljnje izobraževanje, da bi v sodelovanju s socialnimi partnerji spodbujali pridobivanje veščin na tem področju;

56.  zato poziva razmisleku o ureditvah za prožno varnost v posvetovanju s socialnimi partnerji, vključno z delom na daljavo in gibljivim delovnim časom, s čimer bi prispevali k usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja;

57.  poudarja, da je treba vlagati v človeški kapital, ki je dejavnik rasti in gonilo konkurenčnosti in razvoja;

58.  poudarja, da sta boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter okrepljena enakost spolov nujna za spodbujanje udeležbe žensk na trgu dela; poudarja, da je za okrepitev gospodarske vloge žensk ključnega pomena, da se trg dela in mreža socialne varnosti preoblikujeta in prilagodita tako, da bosta upoštevala življenjski cikel žensk;

59.  pozdravlja predlog direktive o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja kot pozitiven prvi korak k usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja moških in žensk, ki skrbijo za svoje otroke in druge vzdrževane družinske člane, in k povečanju udeležbe žensk na trgu dela; obžaluje pa, da ni bil dosežen napredek na področju materinskega dopusta; vztraja, da je za doseganje teh ciljev poglavitno zagotavljanje ustreznega plačila ter močne socialne varnosti in zaščite;

60.  poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo preobrazbene politike ter naj vlagajo v kampanje ozaveščanja, da bi premagali stereotipe o spolih in spodbudili enakopravnejšo delitev skrbi za družino in dela v gospodinjstvu, pri čemer naj bosta pozornosti deležni tudi pravica in potreba moških, da prevzamejo odgovornosti, povezane s skrbjo za druge, ne da bi bili za to stigmatizirani ali kaznovani;

61.  poziva države članice, naj v skladu s 27. členom Evropske socialne listine uvedejo proaktivne politike ter pripravijo ustrezne naložbe, prilagojene in zasnovane za podporo ženskam in moškim pri vstopanju na trg dela, vračanju nanj ter ostajanju in napredovanju na njem po obdobju dopusta iz družinskih razlogov oziroma različnih vrst dopusta za oskrbo, in sicer s stabilno in kakovostno zaposlitvijo; zlasti poudarja, da je treba zagotoviti: ponovno zaposlitev na istem, enakovrednem ali podobnem delovnem mestu; zaščito pred odpovedjo in manj ugodnim obravnavanjem zaradi nosečnosti, pravico prositi za dopust iz družinskih razlogov ali za njegovo uporabo in obdobje zaščite za tiste, ki se vrnejo na delo, da se lahko ponovno navadijo nanj; ponavlja, da bi bilo treba ob vrnitvi na delo zagotoviti tudi spremenjen delovni čas in/ali potek dela (vključno z zahtevo, da bi moral delodajalec zavrnitev utemeljiti) ter obdobja za usposabljanje;

62.  poziva države članice, naj povečajo zaščito pred diskriminacijo in nezakonitim odpuščanjem, povezanim z usklajevanjem družinskega in poklicnega življenja; v zvezi s tem poziva Komisijo in države članice, naj predlagajo politike za boljše izvrševanje ukrepov proti diskriminaciji na delovnem mestu ter naj izboljšajo seznanjenost z zakonsko pravico do enakega obravnavanja, in sicer z izvajanjem informacijskih kampanj, obrnjenim dokaznim bremenom in pooblastitvijo nacionalnih organov za enakost, da bodo lahko na lastno pobudo izvajali formalne preiskave vprašanj v zvezi z enakostjo in pomagali morebitnim žrtvam diskriminacije;

63.  poudarja, da je vključevanje dolgotrajno brezposelnih posameznikov z individualno prilagojenimi ukrepi bistveno za boj proti revščini in socialni izključenosti ter bo sčasoma prispevalo k večji vzdržnosti nacionalnih sistemov socialne varnosti; meni, da je to vključevanje nujno zaradi socialnega položaja teh državljanov in njihovih potreb po zadostnih dohodkih, ustreznem stanovanju, javnem prevozu ter zdravstvenem in otroškem varstvu; poudarja, da je treba politike, ki se izvajajo na nacionalni ravni, bolje spremljati na evropski ravni;

64.  poudarja, kako pomembno je razumevanje novih oblik zaposlitve in dela ter zbiranje primerljivih podatkov o tem, da bi izboljšali učinkovitost zakonodaje trga dela in s tem povečali zaposlovanje in trajnostno rast;

65.  poziva k celoviti strategiji za boj proti revščini, da bi dosegli cilj iz strategije Evropa 2020 o zmanjšanju revščine; poudarja, da so za zmanjšanje revščine pomembni sistemi držav članic za minimalni dohodek, zlasti skupaj z ukrepi za socialno vključevanje in udeležbo prejemnikov; od držav članic zahteva, da si prizadevajo postopoma vzpostaviti take sisteme minimalnega dohodka, ki ne bodo samo primerni, ampak bodo zagotavljali zadostno pokritost in izkoriščenost sistemov; meni, da je ustrezen minimalni dohodek tak, ki je nepogrešljiv za dostojno življenje in polno sodelovanje v družbi v vsej življenjski dobi; poudarja, da je ustrezen takrat, ko presega prag revščine in zadošča za zadovoljitev osnovnih potreb ljudi, vključno z nedenarnimi vidiki, kot so dostop do izobraževanja in vseživljenjskega učenja, dostojno stanovanje, kakovostne zdravstvene storitve, družabne dejavnosti ali državljanska udeležba;

66.  poziva nacionalne, regionalne in lokalne organe, naj učinkoviteje, bolj ciljno usmerjeno in natančneje spremljajo uporabo evropskih strukturnih in investicijskih skladov, da bi spodbudili naložbe v kakovostne socialne, zdravstvene, izobraževalne in zaposlitvene storitve ter se borili proti energijski revščini, naraščajočim življenjskim stroškom, socialni izključenosti, stanovanjski prikrajšanosti in nezadostni kakovosti stanovanjskega fonda;

67.  poziva Komisijo, naj podprejo države članice pri vzpostavljanju posebnih naložbenih programov za regije, katerih stopnja brezposelnosti, brezposelnosti mladih in dolgotrajne brezposelnosti presega 30 %;

68.  poziva Komisijo, naj naslednje spomladansko zasedanje Sveta posveti socialnim naložbam v sektorje, v katerih dokazano spodbujajo družbene in gospodarske donose (npr. predšolska vzgoja in varstvo, osnovno in srednje izobraževanje, usposabljanje in aktivne politike trga dela, cenovno dostopna socialna stanovanja in zdravstveno varstvo);

69.   poziva k oblikovanju programa, v katerem bo stališče Parlamenta okrepljeno in upoštevano, preden bo Svet sprejel odločitev; poziva k okrepljeni vlogi Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov v okviru evropskega semestra;

70.  poziva k dodatnim skupnim prizadevanjem za izboljšanje vključevanja migrantov in oseb migrantskega porekla na trg dela;

Regionalne politike

71.  pozdravlja, da je za kohezijsko politiko za obdobje 2014–2020 predvidenih 454 milijard EUR v tekočih cenah; vendar poudarja, da kohezijska politika EU ni zgolj instrument, temveč dolgoročna strukturna politika, s katero naj bi zmanjševali razlike med regijami v razvoju ter spodbujali naložbe, zaposlovanje, konkurenčnost, trajnostni razvoj in rast, ter da je ena najpomembnejših in najobsežnejših politik za krepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v vseh državah članicah, ki ne razlikuje med tistimi znotraj euroobmočja in tistimi zunaj njega; opozarja, da je proračun EU 50-krat manjši od skupne javne porabe EU-28, in sicer znaša približno 1 % BDP EU-28; zato poudarja, da bi bilo treba doseči sinergijo med proračunom EU in proračuni držav članic, prednostnimi nalogami posameznih politik ter ukrepi in projekti, ki so usmerjeni v doseganje evropskih ciljev, hkrati pa bi bilo treba ohranjati ravnotežje med gospodarsko in socialno razsežnostjo političnega okvira EU; poudarja, da so zahteve glede sofinanciranja iz strukturnih in investicijskih skladov pomemben mehanizem za vzpostavljanje sinergije; meni, da je treba ohraniti enotnost proračuna EU; pozdravlja ukrepe, ki so bili v sedanjem programskem obdobju uvedeni za boljšo uskladitev kohezijske politike s strategijo Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast;

°

°  °

72.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter Evropski centralni banki.

• [1]  Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0038.
• [2]  UL L 306, 23.11.2011, str. 12.
• [3]  UL L 306, 23.11.2011, str. 41.
• [4]  UL L 306, 23.11.2011, str. 8.
• [5]  UL L 306, 23.11.2011, str. 33.
• [6]  UL L 306, 23.11.2011, str. 25.
• [7]  UL L 306, 23.11.2011, str. 1.
• [8]  UL L 140, 27.5.2013, str. 11.
• [9]  UL L 140, 27.5.2013, str. 1.
• [10]  Employment and Social Developments in Europe, Annual Review 2017 (Letni pregled razvoja na področju zaposlovanja in socialnih zadev v Evropi 2017), str. 11.
• [11]  Prav tam, str. 46.
• [12]  Glej poročilo Eurofound o brezposelnosti mladih.
• [13]  Employment and Social Developments in Europe, Annual Review 2017 (Letni pregled razvoja na področju zaposlovanja in socialnih zadev v Evropi 2017), str. 47.
• [14]  UL C 67, 20.2.2016, str. 1.

OBRAZLOŽITEV

Uvod

Evropska unija je največje svetovno gospodarstvo in predstavlja več kot 20 % svetovnega bruto domačega proizvoda. Evropi so uspeli ključni dosežki v smislu vzpostavitve največjega enotnega trga na svetu, kjer lahko 500 milijonov evropskih državljanov prosto dela, potuje in vlaga.

Kljub temu pa slika ni povsem optimistična, saj je EU vstopila v obdobje stagnacije. Rast produktivnosti se približuje ničli, države članice so zaradi odsotnosti strukturnih reform in sedanjega velikega dolžniškega bremena zašle na pot nezadostne produktivnosti. Leta 2015 je BDP Evropske unije komaj dosegel raven iz leta 2008. BDP EU na prebivalca je leta 2007 znašal 26.200 EUR, leta 2016 pa 26.900 EUR, torej se je od leta 2007 povečal samo za 700 EUR.

To spodkopava položaj Evrope kot vodilnega svetovnega gospodarstva in povzroča razdor med ljudmi. A kohezijo socialne blaginje je mogoče doseči samo s kohezijo rasti, zato so v številnih državah članicah potrebne strukturne reforme.

Če bi v Evropi izvedli reforme na področju tržne konkurence, obdavčevanja in zmanjševanja javne porabe, bi to pozitivno vplivalo na rast in blaginjo. Zagotovilo bi nam delovna mesta, ki so potrebna za boj proti brezposelnosti, in povpraševanje, ki bi odpiralo nove priložnosti. Z večjim približevanjem pri reformah bi dobili več nujno potrebne socialne kohezije. Program reform je treba pripraviti tako s splošnim pristopom kot z ukrepi za posamezne države.

Poročevalec je poročilo razdelil na pet delov: v prvem je podan uvod v gospodarske obete držav članic in je opredeljeno, da so potrebne reforme; v drugem delu poročila so obravnavana področja strukturnih reform, v tretjem potrebe po naložbah za gospodarski vzpon; četrti del poročila zadeva odgovorne fiskalne politike, peti in zadnji del pa je posvečen priporočilom za posamezne države in prikazuje, da so potrebne povezane in usklajene reformah z izvajanjem priporočil za posamezne države.

Gospodarska rast in socialna kohezija

Tisti, ki trdijo, da je gospodarska rast v Evropski uniji neenakomerno porazdeljena, imajo prav, toda ni porazdeljena tako, kot bi si ob tej pogosti oznaki lahko mislili. Neenakomernost je namreč odraz strukturnih razlik med gospodarstvi držav članic: države, ki so izvedle reforme za večjo konkurenčnost, imajo višjo stopnjo gospodarske rasti in ustvarjajo več delovnih mest, zato je njihov življenjski standard višji, stopnja brezposelnosti pa nižja. Medtem ko države, ki strukturnih reform niso izvedle, zaostajajo.

Med državami članicami obstaja močna povezanost med konkurenčnostjo in ravnmi prihodkov. Na spodnjem diagramu je prikazanih 26 držav glede na vrednost svetovnega indeksa konkurenčnosti (GCI) Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) in BDP na prebivalca (PKM)[1]. Bolj ko so konkurenčne, višja je raven prihodkov.

Vir: Eurostat in Svetovni gospodarski forum. Raven prihodkov: BDP na prebivalca, PKM.

Najkonkurenčnejše gospodarstvo

Voditelji držav in vlad so se marca 2000 na Evropskem svetu v Lizboni svečano zavezali, da bodo v desetletnem obdobju iz EU naredili „najbolj konkurenčno in dinamično, na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, sposobno trajnostne gospodarske rasti, ki bo [zagotavljalo] številnejša in boljša delovna mesta ter večjo socialno kohezijo“.

Od takrat se je dogajalo prav nasprotno. Na lestvici GCI je povprečje EU z 28. mesta v obdobju 2001–2002 zdrsnilo na 34. mesto v obdobju 2016–2017. Pomembno je poudariti, da pri konkurenčnosti ne gre zgolj za stroške dela; najbolj konkurenčne države EU so namreč tiste, ki imajo najvišje ravni plač, ne obratno.

Čedalje več je pozivov k okrepljeni socialni koheziji v Evropi, dober primer je predlog Komisije o evropskem stebru socialnih pravic. Za varnostne mreže in socialno varnost so potrebni viri, ki jih ustvarja gospodarska rast, ta pa je rezultat strukturnih reform za večjo konkurenčnost. Za okrepljeno socialno kohezijo sta torej potrebni večja kohezija in konkurenčnost, a od obdobja 2001–2002 se razlike v konkurenčnosti med državami članicami še povečujejo. Najpomembnejši korak za večjo socialno kohezijo v Evropi je torej približevanje s strukturnimi gospodarskimi reformami, s čimer bi dosegli navzgor usmerjeno približevanje v konkurenčnosti.

Nemčija je največje gospodarstvo Unije in bo po izstopu Združenega kraljestva še bolj prevladovala, a ni bilo vedno tako. V prvih letih 21. stoletja je bila Nemčija „bolnik Evrope“ in je imela visoko stopnjo brezposelnosti. Takrat je začela uvajati resne strukturne reforme in na lestvici CGI od obdobja 2001–2002 napredovala za dvanajst mest. Iz nemške zgodbe o uspehu se je mogoče naučiti pomembnih stvari: EU mora svoj cilj potencialne rasti postaviti višje, in edini način za to so strukturne reforme.

Poglavitne strukturne reforme

Da bi se Evropa vrnila na pravo pot, je treba izvesti strukturne reforme. To je bistveno za njeno konkurenčnost v prihodnosti in zmožnost ustvarjanja delovnih mest, ne smemo pa pozabiti niti na bolj socialno Evropo.

Leta 2015 so povprečni javni odhodki v EU znašali 47 % BDP, toda 9 držav članic je imelo javne odhodke na ravni 35 % do 42 % BDP. Nekatere države članice morajo omejiti javne odhodke z reformo pokojninskega sistema, oklestiti upravo in znižati čezmerne socialne transferje, da bi povečale konkurenčnost. Sistem primerov dobre prakse bi tu koristil vsem državam članicam in vsej Uniji.

Javnih odhodkov ni treba zmanjšati le zaradi povečanja konkurenčnosti, ampak tudi zaradi okrepitve fiskalne vzdržnosti in trdnosti. Leta 2015 je javni dolg v EU znašal 87 % BDP, zato bo Evropa z velikimi obveznostmi za prihodnje generacije ranljiva, gre pa za učinek čezmernega trošenja.

Sklepne ugotovitve

Z evropskim semestrom je mogoče oceniti evropsko gospodarsko moč. Za okrepitev Unije kot celote so potrebne strukturne reforme, in sicer kot splošni pristop in tudi kot pristop, prilagojen posameznim državam. Med vsemi prizadevanji za oblikovanje bolj socialne Evrope je najbolj socialna politika taka, da se položijo temelji za rast in s tem za socialno rast. Ne gre zgolj za konkretno priložnost za izgradnjo močne Evrope prihodnosti, temveč je to potrebno, da se izognemo šibkosti.

Na evropski ravni je treba vzpostaviti dinamičen digitalni trg, okrepiti trg storitev, izvajati energetsko unijo z odprtimi trgi, uveljavljati raziskave in znanost za odličnost ter spodbujati evropski raziskovalni prostor. Na nacionalni ravni je treba zmanjšati davčno obremenitev ter obdavčenje dela in naložb; reformirati trge dela, da bi olajšali ustvarjanje novih delovnih mest in zaposlovanje novih delavcev; povečati konkurenčnost, da bi bili odprti za nova zagonska podjetja in bi se vse večje število malih in srednjih podjetij razvilo v nacionalno in svetovno uspešna podjetja.

Doseči bi morali vsaj triodstotno rast ter v okviru Pakta za stabilnost in rast ter brez ustvarjanja neravnotežij izvesti potrebne reforme, da bi tako stopnjo rasti dosegli vsi. Zato je treba določiti ambicioznejše cilje za rast in višje standarde reform, da bi povečali raven potencialne rasti evropskih gospodarstev. Tako bo mogoče ohraniti vodilni gospodarski in politični položaj Evrope ter državljanom ponuditi najboljše možnosti.

• [1]  Zaradi izkrivljenega BDP na prebivalca v primerjavi z BND na prebivalca sta izključeni Irska (zaradi dobičkov podjetij, ki niso vezani na proizvodnjo v državi) in Luksemburg (zaradi velikega deleža delovne sile, ki se vozi na delo iz drugih držav).

MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (*) (28.9.2017)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o ekonomskih politikah euroobmočja
(2017/2114(INI))

Pripravljavka mnenja: Yana Toom

(*)  Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika

POBUDE

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker se je stopnja zaposlenosti leta 2016 v euroobmočju povečala za 1,4 %; ker je stopnja brezposelnosti marca 2017 znašala 9,5 %, kar je manj kot marca 2016, ko je znašala 10,2 %; ker stopnja brezposelnosti kljub nedavnim izboljšavam še vedno ni dosegla ravni, ki jo je imela pred krizo;

B.  ker se je stopnja zaposlenosti leta 2016 v EU-28 povečala za 1,2 % in je bilo v prvem četrtletju leta 2017 zaposlenih 234,2 milijona ljudi, kar je doslej najvišja zabeležena številka[1]; ker se v precejšnjem številu delovnih mest, ustvarjenih v povezavi z gospodarsko rastjo, skrivajo izzivi, kot sta nepopolno okrevanje z vidika opravljenih ur in skromna rast produktivnosti; ker lahko ti dejavniki, če bodo trajni, ustvarijo dodaten pritisk na vidike dolgoročne gospodarske rasti in socialno kohezijo v EU[2];

C.  ker je stopnja zaposlenosti žensk v splošnem nižja; ker je stopnja zaposlenosti moških v EU-28 leta 2015 znašala 75,9 %, stopnja zaposlenosti žensk pa 64,3 %;

D.  ker je stopnja brezposelnosti mladih v euroobmočju marca 2017 znašala 19,4 %, marca 2016 pa 21,3 %; ker je brezposelnost mladih še vedno nesprejemljivo velika; ker je bil delež mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, leta 2015 še vedno visok in je zajemal 14,8 % oziroma 14 milijonov oseb, starih od 15 do 29 let; ker naj bi mladi, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, stali EU na leto 153 milijard EUR (1,21 % BDP) v obliki prejemkov ter izgubljenega zaslužka in neplačanih davkov[3], medtem ko bi skupni ocenjeni stroški vzpostavitve jamstva za mlade v euroobmočju znašali 21 milijard EUR na leto, kar je 0,22 % BDP; ker je za pobudo za zaposlovanje mladih trenutno dodeljena 1 milijarda EUR, ki jo dopolnjuje 1 milijarda EUR iz Evropskega socialnega sklada za obdobje 2017–2020;

E.  ker se je dolgotrajna brezposelnost v EU-28 zmanjšala s 5 % leta 2014 na 4 % leta 2016, vendar ostaja problematična, saj zajema skoraj polovico vseh brezposelnih; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je stopnja izredno dolgotrajne brezposelnosti, ki je leta 2016 znašala 2,5 %, še vedno 1 % nad stopnjo leta 2008; ker med državami članicami ostajajo velike razlike;

F.  ker se v mnogih državah članicah obseg delovno sposobnega prebivalstva in delovne sile še naprej zmanjšuje, zlasti zaradi nizke rodnosti; ker je zaposljivost žensk, skupaj s stalnim prihodom migrantov, beguncev in prosilcev za azil za države članice priložnost, da obravnavajo to problematiko in okrepijo delovno silo v EU;

G.  ker je eden izmed petih ciljev strategije Evropa 2020 zmanjšati število ljudi, ki živijo v revščini in socialni izključenosti ali jim to grozi, za najmanj 20 milijonov; ker se revščina zmanjšuje, saj je bilo leta 2015 na pragu revščine in socialne izključenosti 4,8 milijona ljudi manj kot leta 2012; ker številka za leto 2015 še vedno za 1,6 milijona presega številko za leto 2008; ker bilo leta 2012 na pragu revščine in socialne izključenosti 32,2 milijona invalidov; ker je bilo leta 2013 v EU-28 26,5 milijona otrok, ki jim je grozila revščina ali socialna izključenost; ker je stopnja tveganja revščine ali socialne izključenosti v nekaterih državah članicah z 23,7 % še vedno nesprejemljivo visoka; ker poleg tega energijska revščina ostaja tako visoka, da je 11 % prizadetega prebivalstva EU zapadlo v krog ekonomske prikrajšanosti;

H.  ker je rast v večini držav članic še vedno nizka, stopnja rasti EU za leto 2016 pa se je celo znižala in se ustalila pri 2 % (ker naj bi se svetovna rast (razen EU) letos povečala na 3,7 % in leta 2018 na 3,9 % v primerjavi s 3,2 % leta 2016) kljub pozitivnim začasnim vidikom, kot so nizke cene nafte, nizke obrestne mere za kredite in nekonvencionalne monetarne politike, kar kaže, da lahko EU stori več za okrepitev gospodarskega in socialnega okrevanja, da bi bilo srednjeročno bolj trajnostno;

I.  ker je treba v skladu z izjavo Komisije[4] za okrepitev konvergence v državah in EU doseči bolj vključujočo, trdno in trajnostno rast;

J.  ker se razmere na trgu dela in uspešnost med državami članicami močno razlikujejo, čeprav se razlike zmanjšujejo;

K.  ker ekonomske politike v euroobmočju tudi močno vplivalo na gospodarstva drugih držav članic;

L.  ker davčna utaja in korupcija, ki sta čedalje bolj čeznacionalno vprašanje, vplivata na vse države članice in slabita gospodarsko uspešnost EU, pravno državo in verodostojnost demokratičnih institucij;

M.  ker se z digitalno revolucijo trga dela vse bolj širijo nove oblike zaposlitve in dela;

N.  ker so naložbe, bodisi zasebne ali javne, ključno orodje za povečanje kohezije in rasti realnega sektorja ter produktivnosti in svetovne konkurenčnosti;

1.  meni, da si je treba nenehno prizadevati za doseganje ravnotežja med gospodarsko in socialno razsežnostjo procesa evropskega semestra ter spodbujati socialno in gospodarsko uravnotežene strukturne reforme za zmanjšanje neenakosti in spodbujanje dostojnih delovnih mest, kar bo vodilo v kakovostne zaposlitve, trajnostno rast in socialne naložbe; podpira uporabo socialnih kazalnikov uspešnosti v okviru evropskega semestra; poziva, naj se v priporočilih za posamezne države nameni večja pozornost strukturnemu neravnovesju na trgu dela;

2.  ponovno poziva, naj bodo trije novi glavni zaposlitveni kazalniki izenačeni z obstoječimi ekonomskimi kazalniki, da bodo notranja neravnovesja bolje ocenjena, strukturne reforme pa učinkovitejše; predlaga, da se v priporočila za posamezne države vključi nekaznovalen postopek za spremljanje socialnih neravnovesij, da bi preprečili tekmovanje v zniževanju socialnih standardov ter učinkovito uporabili socialne in zaposlitvene kazalnike pri makroekonomskem nadzoru; ugotavlja, da se je neenakost povečala v približno desetih državah članicah in je ena glavnih socialnoekonomskih izzivov v EU[5];

3.  poudarja, da morajo družbeno in gospodarsko odgovorne reforme temeljiti na solidarnosti, vključevanju in socialni pravičnosti; poudarja, da bi morale reforme upoštevati tudi trajno podporo socialnemu in gospodarskemu okrevanju, ustvarjati kakovostna delovna mesta, spodbujati socialno in teritorialno kohezijo, ščititi ranljive skupine in izboljševati življenjski standard vseh državljanov;

4.  meni, da se mora proces evropskega semestra odzivati ne le na obstoječe, ampak tudi na nastajajoče socialne izzive, s čimer bi zagotovili bolj učinkovito gospodarstvo in socialno bolj povezano Evropsko unijo; ob tem priznava, da je treba oceniti socialni učinek evropskih politik;

5.  poziva Komisijo, naj zagotovi zadostna sredstva za boj proti brezposelnosti mladih, ki je v EU še vedno na nesprejemljivo visoki stopnji, in naj pobudo za zaposlovanje mladih izvaja še po koncu sedanjega večletnega finančnega okvira ter izboljša njeno delovanje in izvajanje, pri tem pa upošteva najnovejše ugotovitve iz posebnega poročila Evropskega računskega sodišča o zaposlovanju mladih in uporabi pobude za zaposlovanje mladih; poziva države članice, naj izvajajo priporočila Evropskega računskega sodišča ter zagotovijo, da bo jamstvo za mlade v celoti dostopno; obžaluje premike sredstev iz Evropskega socialnega sklada, vključno s pobudo za zaposlovanje mladih, v Evropsko solidarnostno enoti, ki bi jo bilo treba financirati z vsemi finančnimi sredstvi, ki so na voljo v okviru obstoječe uredbe o večletnem finančnem okviru; poudarja, da je treba kvalitativno in kvantitativno oceniti ustvarjena delovna mesta; poudarja, da sredstva EU ne bi smela nadomeščati državne socialne pomoči;

6.  poudarja, da bi bilo treba na nacionalni, regionalni in lokalni ravni okrepiti izvajanje jamstva za mlade, ter poudarja njegov pomen za prehod iz šolanja v zaposlitev; opozarja, da je treba nameniti posebno pozornost mladim ženskam in dekletom, ki bi lahko pri prejemanju kakovostne zaposlitvene ponudbe, nadaljnjega izobraževanja, vajeništva ali pripravništva naletele na ovire, povezane s spolom; poudarja, da je treba zagotoviti, da bo jamstvo za mlade prišlo do mladih, ki so večplastno izključeni in skrajno revni;

7.  poziva države članice, naj izvajajo predloge iz priporočila Sveta z dne 15. februarja 2016 o vključevanju dolgotrajno brezposelnih na trg dela[6];

8.  meni, da bi bilo treba obseg, učinkovitost in uspešnost aktivne in vzdržne politike trga dela povečati s primernimi in ustreznimi sredstvi, usmerjena pa bi morala biti v varstvo okolja, zaščito delodajalcev in delavcev ter varstvo zdravja in potrošnikov; meni, da bi bilo treba obravnavati pojav revščine zaposlenih; poudarja, da je treba povečati javne naložbe in vključenost zasebnega sektorja v gospodarski in socialni razvoj;

9.  obžaluje, da je Komisija v svojem svežnju ocen/priporočil spregledala socialno gospodarstvo; poudarja, da je v tem sektorju 2 milijona podjetij, ki zaposlujejo več kot 14 milijonov ljudi in prispevajo k doseganju ciljev za leto 2020; poziva Komisijo in države članice, naj z evropskim akcijskim načrtom za socialno gospodarstvo izboljšajo priznavanje in prepoznavnost socialnih podjetij; meni, da takšno nepriznavanje neugodno vpliva na dostop do financiranja; poziva Komisijo, naj pripravi predlog za evropski statut za združenja, fundacije in vzajemne družbe;

10.  znova poziva, da je treba podpreti in okrepiti socialni dialog, kolektivna pogajanja in položaj delavcev v sistemu določanja plač, kar je bistvenega pomena za doseganje visoke ravni delovnih pogojev; poudarja, da imajo standardi delovnega prava in visoki socialni standardi ključno vlogo v socialnem tržnem gospodarstvu, podpiranju dohodkov in spodbujanju naložb v zmogljivosti; poudarja, da mora pravo EU spoštovati pravice in svoboščine sindikatov ter kolektivne pogodbe v skladu s prakso držav članice, hkrati pa skrbeti za enako obravnavo pri zaposlitvi in poklicih;

11.  opozarja, da evropsko gospodarsko ni dovolj okrevalo, da bi lahko zagotovilo zaposlitev vsem iskalcem zaposlitve in brezposelnim; poudarja, da je poleg ustvarjanja delovnih mest, tudi z javnimi naložbami, vključevanje ljudi, ki so najbolj oddaljeni od trga dela, z individualno prilagojenimi ukrepi tisto, kar koristi posameznikom, utrjuje socialno varnost in podpira gospodarstvo;

12.  poziva Komisijo, naj na podlagi resolucije Parlamenta oblikuje ambiciozne predloge za trden evropski steber socialnih pravic in popolno uresničevanje socialnih ciljev Pogodb, da bi izboljšali življenjske in delovne razmere vseh ljudi in jim zagotovili dobre priložnosti;

13.  poziva države članice in Komisijo, naj si čim bolj prizadevajo za zmanjšanje upravnih bremen in finančnih stroškov za podjetniški sektor, zlasti mikro, mala in srednja podjetja, ter za odpravo zakonodaje, ki vodi v pretirano birokracijo, s čimer bi spodbudili rast in zaposlovanje;

14.  svari pred zmanjševanjem deleža plač v EU, širjenjem neenakosti na področju plač in dohodkov ter večanjem revščine zaposlenih; želi spomniti, da Splošna deklaracija o človekovih pravicah iz leta 1948 in statut Mednarodne organizacije dela iz leta 1919 priznavata, da si mora delavec s plačo zagotoviti preživetje, ter da iz vseh deklaracij o človekovih pravicah izhaja, da bi morala plača zadostovati za preživljanje družine;

15.  poudarja, da bi morale plače delavcem omogočati, da zadovoljijo svoje potrebe in potrebe svoje družine, ter da bi moral vsak delavec v Evropski uniji prejemati zajamčeno plačo, s katero bi lahko zadovoljil osnovne potrebe, kot so hrana, stanovanje in oblačila, pa tudi kril stroške zdravstvenega varstva, izobraževanja, prevoza in rekreacije, nekaj pa prihranil za nepredvidene dogodke, kot so bolezni in nesreče; poudarja, da je to dostojen življenjski standard, ki bi ga morala zagotavljati zajamčena plača delavcem in njihovim družinam;

16.  poziva Komisijo, naj pripravi študijo o tem, kako opredeliti zajamčeno plačo in kako jo meriti, da bi jo socialni partnerji uporabljali za referenco in bi prispevala k izmenjavi primerov najboljše prakse;

17  opozarja, da so dostojne plače pomembne ne le za socialno kohezijo, ampak tudi za ohranjanje močnega gospodarstva in produktivne delovne sile; poziva Komisijo in države članice, naj izvajajo ukrepe za izboljšanje kakovosti delovnih mest in zmanjšanje razpršenosti plač;

18.  poudarja, da je treba na evropski ravni stalno izboljševati usklajevanje sistemov socialne varnosti, za katere so odgovorne države članice; poudarja, da je zagotovitev vzdržnosti in poštenosti sistemov socialne varnosti, ki so osrednji stebri evropskega socialnega modela, nesporna prednostna naloga; poudarja, da so primerne, vzdržne pokojnine univerzalna pravica; poziva države članice, naj glede na nenehne demografske spremembe zagotovijo ustrezne in vzdržne pokojnine; poudarja, da bi morali pokojninski sistemi zagotavljati ustrezno pokojnino, ki bi presegala prag revščine in upokojencem omogočala, da ohranijo primeren življenjski standard; meni, da so zvišanje splošne stopnje zaposlenosti in števila dostojnih delovnih mest, ki bi bila na voljo vsem starostnim skupinam, ter izboljšanje delovnih in zaposlitvenih pogojev najboljši načini za zagotavljanje vzdržnih, varnih in ustreznih pokojnin za ženske in moške; poudarja, da ostajajo razlike v pokojninah med spoloma še naprej velike in imajo negativne socialne in gospodarske posledice; v zvezi s tem poudarja, kako pomembna sta nadaljnje vključevanje žensk na trg dela in drugi primerni ukrepi za boj proti razliki v plačah med spoloma ter revščini v starosti; meni, da bi morale reforme pokojninskih sistemov in še posebej upokojitvena starost odražati trende na trgih dela, rodnost, razmere na zdravstvenem področju in blagostanje, delovne pogoje in stopnjo ekonomske odvisnosti;

19.  meni, da je treba pri teh reformah upoštevati tudi položaj milijonov delavcev v Evropi, zlasti žensk, mladine in samozaposlenih, ki se soočajo z negotovo zaposlitvijo, obdobji neželene brezposelnosti in krajšanjem delovnega časa;

20.  poziva Komisijo, naj še naprej namenja posebno pozornost izboljšanju storitev otroškega varstva in ureditvam glede prilagodljivega delovnega časa, potrebam starajočih se moških in žensk in drugih vzdrževanih družinskih članov, kar zadeva dolgoročno oskrbo;

21.  obžaluje, da med spoloma še vedno obstajajo razlike v plačah in pokojninah; poziva EU in države članice, naj v sodelovanju s socialnimi partnerji in organizacijami za enakost spolov določijo in izvajajo politike za odpravo razlik v plačah in pokojninah med spoloma; poziva države članice, naj ta prizadevanja dopolnijo z rednim vzporejanjem plač;

22.  poudarja, da lahko nezadostne in neustrezno usmerjene naložbe v razvoj znanja in spretnosti ter vseživljenjsko učenje, zlasti v digitalne spretnosti in programiranje ter drugo znanje in spretnosti, ki so potrebne v rastočih sektorjih, kot je zeleno gospodarstvo, oslabijo konkurenčni položaj Unije; poziva države članice, naj zagotavljajo boljšo izmenjavo znanja, najboljše prakse in sodelovanja na ravni EU, da bi s posodabljanjem kvalifikacij ter ustreznih programov izobraževanja in usposabljanja in učnih načrtov podprle spodbujanje razvoja znanja in spretnosti; ugotavlja, kako pomembne so znanje in spretnosti ter kompetence, pridobljene v neformalnem in priložnostnem učnem okolju; zato poudarja, da je treba oblikovati sistem potrjevanja neformalnih in priložnostnih oblik znanja, zlasti tistega, ki je bilo pridobljeno pri prostovoljnih dejavnostih;

23.  meni, da je treba za odpravo pomanjkanja spretnosti ter neusklajenosti med njihovo ponudbo in povpraševanjem bolje usklajevati spretnosti in izboljšati vzajemno priznavanje kvalifikacij; poudarja vlogo, ki jo imajo lahko pri tem poklicno izobraževanje in usposabljanje ter vajeništvo; poziva Komisijo, naj razvije vseevropsko orodje za napoved potrebnega znanja in spretnosti, vključno s tistimi, ki so potrebni v rastočih sektorjih; meni, da morajo biti vsi deležniki na trgu dela polno vključeni na vseh ravneh, da bi predvideli prihodnje potrebe po znanju in spretnostih;

24.  poziva Komisijo, naj vzpostavi vse ustrezne mehanizme za večjo mobilnost mladih, vključno z vajeništvom; poziva države članice, naj podpirajo vajeništvo in v celoti izkoriščajo sklade Erasmus+, ki so na voljo za vajence, da bi zagotovile kakovost in privlačnost tovrstnega usposabljanja; poziva k boljšemu izvajanju uredbe o EURES; poudarja, da bi boljše sodelovanje med javnimi upravami in deležniki na lokalni ravni in boljše sinergije med ravnmi upravljanja povečali domet in učinek programov;

25.  meni, da bi bilo treba izboljšati dostop do izobraževanja in njegovo kakovost; opozarja, da je naloga držav članic zagotavljati dostop do kakovostnega izobraževanja in usposabljanja, ki bo na voljo vsem, ne glede na potrebe na trgu dela v EU; ugotavlja, da si morajo številne države članice bolj prizadevati za izobraževanje delovne sile, vključno z možnostjo izobraževanja odraslih in poklicnega usposabljanja; posebej poudarja vseživljenjsko učenje, tudi za ženske, ki je priložnost za prekvalifikacijo na stalno spreminjajočem se trgu dela; poziva k bolj usmerjenemu spodbujanju deklet pri predmetih s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, da bi odpravili obstoječe stereotipe o izobraževanju in preprečili dolgoročne razlike v zaposlenosti, plačah in pokojninah med spoloma;

26.  poudarja, da je treba vlagati v ljudi čim bolj zgodaj v življenjskem ciklu, da bi zmanjšali neenakost in spodbujali socialno vključenost v mladih letih; zato poziva, da se omogoči dostop do kakovostnega, vključujočega in dostopnega izobraževanja in skrbstvenih storitev v zgodnjem otroštvu za vse otroke v vseh državah članicah; poudarja tudi, da se je treba v šoli že od mladih let boriti proti stereotipom s spodbujanjem enakosti med spoloma na vseh ravneh izobraževanja; poziva Komisijo in države članice, naj v celoti izvajajo priporočilo v zvezi z vlaganjem v otroke in skrbno spremljajo napredek; poleg tega jih poziva, naj oblikujejo in uvajajo pobude, kot je jamstvo za otroke, s katerimi bodo otroke postavile v središče obstoječih politik za boj proti revščini;

27.  poudarja, da se bo trg dela v prihodnje bistveno spremenil zaradi razvoja umetne inteligence, poziva države članice in Komisijo, naj oblikujejo instrumente in pobude za zgodnje, začetno in nadaljnje izobraževanje, da bi v sodelovanju s socialnimi partnerji spodbujali pridobivanje veščin na tem področju;

28.  zato poziva h koriščenju ureditve prožne varnosti v posvetovanju s socialnimi partnerji, vključno z delom na daljavo in gibljivim delovnim časom, s čimer bi prispevali k usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja;

29.  poudarja, da je treba vlagati v človeški kapital, ki je dejavnik rasti in gonilo konkurenčnosti in razvoja;

30.  poudarja, da sta boljša usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter okrepljena enakost spolov nujna za spodbujanje udeležbe žensk na trgu dela; poudarja, da je za okrepitev gospodarske vloge žensk ključnega pomena, da se trg dela in mreža socialne varnosti preoblikujeta in prilagodita tako, da bosta upoštevala življenjske cikle žensk;

31.  pozdravlja predlog direktive o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja kot pozitiven prvi korak k usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja moških in žensk, ki skrbijo za svoje otroke in druge vzdrževane družinske člane, in povečanju udeležbe žensk na trgu dela; obžaluje pa, da ni bil dosežen napredek na področju materinskega dopusta; vztraja, da je za doseganje teh ciljev poglavitno zagotavljanje ustreznega plačila ter močne socialne varnosti in zaščite;

32.  poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo preobrazbene politike ter naj vlagajo v kampanje ozaveščanja, da bi premagali stereotipe o spolih in spodbudili bolj enakopravno delitev skrbi za druge in dela v gospodinjstvu, pri čemer naj bosta pozornosti deležni tudi pravica in potreba moških, da prevzamejo odgovornosti, povezane s skrbjo za druge, ne da bi bili za to stigmatizirani ali kaznovani;

33.  poziva države članice, naj v skladu s členom 27 Evropske socialne listine uvedejo proaktivne politike ter pripravijo ustrezne naložbe, prilagojene in zasnovane za podporo ženskam in moškim pri vstopanju na trg dela, vračanju nanj ter ostajanju in napredovanju na njem po obdobju dopusta iz družinskih razlogov oziroma različnih vrst dopusta za oskrbo, in sicer s stabilno in kakovostno zaposlitvijo; zlasti poudarja, da je treba zagotoviti: vrnitev na isto, enakovredno ali podobno delovno mesto, zaščito pred odpovedjo in manj ugodno obravnavo zaradi nosečnosti, pravico do vloge za dopust iz družinskih razlogov ali njegovo koriščenje in obdobje zaščite za tiste, ki se vrnejo na delo, da se lahko ponovno navadijo nanj; ponovno poudarja, da bi bilo treba zagotoviti tudi spremembe delovnega časa in/ali postopkov za vrnitev na delo (pri čemer mora delodajalec utemeljiti zavrnitev) in obdobja usposabljanja;

34.  poziva države članice, naj okrepijo zaščito pred diskriminacijo in nezakonitim odpuščanjem, povezanim z usklajevanjem družinskega in poklicnega življenja; v zvezi s tem poziva Komisijo in države članice, naj predlagajo politike za izboljšanje izvrševanja ukrepov proti diskriminaciji na delovnem mestu ter naj izboljšajo seznanjenost z zakonsko pravico do enakega obravnavanja, in sicer z izvajanjem informacijskih kampanj, obračanjem dokaznega bremena in pooblastitvijo nacionalnih organov za enakost, da bodo lahko na lastno pobudo izvajali formalne preiskave vprašanj v zvezi z enakostjo in pomagali morebitnim žrtvam diskriminacije;

35.  meni, da bi spodbujanje udeležbe žensk na trgu dela okrepilo rast BDP; zato poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo politike ter povečajo naložbe za podporo zaposlovanja žensk na kakovostnih delovnih mestih, zlasti v sektorjih in na položajih, kjer so ženske premalo zastopane, kot so sektorji znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike ter zelenega gospodarstva, ali na višjih vodstvenih položajih v vseh sektorjih;

36.  poudarja, da je vključevanje dolgotrajno brezposelnih posameznikov z ukrepi, prilagojenimi posameznikom, bistveno za boj proti revščini in socialni izključenosti ter bo sčasoma prispevalo k večji vzdržnosti nacionalnih sistemov socialne varnosti; meni, da je to vključevanje nujno zaradi socialnega položaja teh državljanov in njihovih potreb v smislu zadostnih dohodkov, ustreznega stanovanja, javnega prevoza ter zdravstvenega in otroškega varstva; poudarja, da je treba politike, ki se izvajajo na nacionalni ravni, bolje spremljati na evropski ravni;

37.  poudarja, kako pomembni sta skupno razumevanje novih oblik zaposlitve in dela ter zbiranje primerljivih podatkov v zvezi s tem, da bi se izboljšala učinkovitost zakonodaje trga dela, s tem za povečala zaposlovanje in trajnostna rast;

38.  poziva k skupnim prizadevanjem za zmanjšanje neenakosti med spoloma v državah članicah in k nadaljnjemu podpiranju predvidenih lokalno prilagojenih načrtov za zmanjšanje razlik v zaposlenosti ter razlik v plačah in pokojninah med spoloma z ekonomskimi politikami;

39.  poziva k celostni strategiji za boj proti revščini, da bi dosegli cilj iz strategije Evropa 2020 o zmanjšanju revščine; poudarja, da so za zmanjšanje revščine pomembne sheme minimalnega dohodka držav članic, zlasti skupaj z ukrepi za socialno vključevanje in udeležbo prejemnikov; od držav članic zahteva, da si prizadevajo za postopno vzpostavitev sistemov minimalnega dohodka, ki ne bodo samo primerni, ampak bodo zagotavljali zadostno pokritost in izkoriščenost sistemov; meni, da je ustrezen minimalni dohodek tak, ki je nepogrešljiv za dostojno življenje in polno sodelovanje v družbi v celotni življenjski dobi; poudarja, da je ustrezen takrat, ko presega prag revščine in zadošča za zadovoljitev osnovnih potreb ljudi, vključno z nedenarnimi vidiki, kot so dostop do izobraževanja in vseživljenjskega učenja, dostojno stanovanje, kakovostne zdravstvene storitve, družabne dejavnosti ali državljanska udeležba;

40.  poziva nacionalne, regionalne in lokalne organe, naj učinkoviteje, bolj ciljno usmerjeno in natančneje spremljajo uporabo evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI), da bi spodbudili naložbe v kakovostne socialne, zdravstvene, izobraževalne in zaposlitvene storitve ter se borili proti energijski revščini, naraščajočim življenjskim stroškom, socialni izključenosti, stanovanjski prikrajšanosti in nezadostni kakovosti stanovanjskega fonda;

41.  poziva Komisijo, naj podprejo države članice pri tem, da vzpostavijo posebne naložbene programe za regije, katerih stopnje brezposelnosti, brezposelnosti mladih in dolgotrajne brezposelnosti presegajo 30 %;

42.  obžaluje, da Komisija v svojem svežnju priporočil ni upoštevala prošnje Parlamenta, naj se zlasti s sprejetjem posebnih ukrepov okrepi uporaba člena 349 PDEU z namenom boljše integracije najbolj oddaljenih regij EU; opozarja, da imajo te regije posebne značilnosti in omejitve, stopnje brezposelnosti v njih pa presegajo 30 %; poudarja, da je treba za zmanjšanje razlik in izboljšanje socialne kohezije v EU izvajati raznolike ukrepe in programe;

43.  poziva Komisijo, naj naslednje spomladansko zasedanje Sveta posveti socialnim naložbam v sektorje, v katerih dokazano spodbujajo družbene in gospodarske donose (npr. predšolska vzgoja in varstvo, primarno in sekundarno izobraževanje, usposabljanje in aktivne politike trga dela, cenovno dostopna socialna stanovanja in zdravstveno varstvo);

44.  obžaluje, da Parlament ne bo imel veliko možnosti, da s stališčem, potem ko bo sprejeto na plenarnem zasedanju, vpliva na priporočila za posamezne države, o katerih se razpravlja; poziva k oblikovanju programa, v katerem bo stališče Parlamenta okrepljeno in upoštevano, preden Svet sprejme svojo odločitev; poziva h krepitvi vloge Sveta EPSCO v okviru evropskega semestra;

45.  poziva k dodatnim skupnim prizadevanjem za izboljšanje vključevanja migrantov in oseb migrantskega porekla na trg dela.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	28.9.2017
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	34 10 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Guillaume Balas, Brando Benifei, Martina Dlabajová, Labros Fundulis (Lampros Fountoulis), Elena Gentile, Arne Gericke, Marian Harkin, Czesław Hoc, Danuta Jazłowiecka, Agnes Jongerius, Jan Keller, Ádám Kósa, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Kostadinka Kuneva, Jérôme Lavrilleux, Jeroen Lenaers, Thomas Mann, Dominique Martin, Elisabeth Morin-Chartier, João Pimenta Lopes, Georgi Pirinski, Dennis Radtke, Robert Rochefort, Siôn Simon, Yana Toom, Ulrike Trebesius, Marita Ulvskog, Tatjana Ždanoka, Jana Žitňanská
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Maria Arena, Georges Bach, Elmar Brok, Krzysztof Hetman, Dieter-Lebrecht Koch, Paloma López Bermejo, Evelyn Regner, Sven Schulze, Jasenko Selimovic, Michaela Šojdrová, Helga Stevens
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Klaus Buchner, Jens Nilsson, Gabriele Preuß, Jozo Radoš

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

34	+
ALDE EPP   S&D Verts/ALE	Martina Dlabajová, Marian Harkin, Jozo Radoš, Robert Rochefort, Jasenko Selimovic, Yana Toom Georges Bach, Elmar Brok, Krzysztof Hetman, Danuta Jazłowiecka, Dieter-Lebrecht Koch, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Ádám Kósa, Jérôme Lavrilleux, Jeroen Lenaers, Thomas Mann, Elisabeth Morin-Chartier, Dennis Radtke, Sven Schulze, Michaela Šojdrová Maria Arena, Guillaume Balas, Brando Benifei, Elena Gentile, Agnes Jongerius, Jan Keller, Jens Nilsson, Georgi Pirinski, Gabriele Preuß, Evelyn Regner, Siôn Simon, Marita Ulvskog Klaus Buchner, Tatjana Ždanoka

10	-
GUE/NGL ECR ENF NI	Kostadinka Kuneva, Paloma López Bermejo, João Pimenta Lopes Arne Gericke, Czesław Hoc, Helga Stevens, Ulrike Trebesius, Jana Žitňanská Dominique Martin Labros Fundulis (Lampros Fountoulis)

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

• [1]  Employment and Social Developments in Europe, Annual Review 2017 (Letni pregled razvoja na področju zaposlovanja in socialnih zadev v Evropi 2017), str. 11.
• [2]  Prav tam, str. 46.
• [3]  Glej poročilo Eurofound o brezposelnosti mladih.
• [4]  Sporočilo Komisije za javnost z dne 22. maja 2017 z naslovom „Evropski semester 2017 Pomladanski paket: Komisija izdala priporočila za posamezne države“.
• [5]  Employment and Social Developments in Europe, Annual Review 2017 (Letni pregled razvoja na področju zaposlovanja in socialnih zadev v Evropi 2017), str. 47.
• [6]  UL C 67, 20.2.2016, str. 1.

MNENJE Odbora za regionalni razvoj (8.9.2017)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o ekonomskih politikah euroobmočja
(2017/2114(INI))

Pripravljavec mnenja: Ramón Luis Valcárcel Siso

POBUDE

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da si Unija v skladu s členom 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) prizadeva spodbujati usklajen razvoj Unije kot celote ter zmanjšati razlike med razvitostjo različnih regij in zaostalostjo regij z najbolj omejenimi možnostmi;

2.  poudarja, da je močnejše euroobmočje pogoj za močnejšo Evropo kot celoto in da enotna valuta, podobno kot kohezijska politika, služi doseganju dolgoročnih ciljev, saj je namenjena rasti in zaposlovanju ter večji stabilnosti, večji zaščiti in boljšim priložnostim; poudarja pa, da euroobmočje napredka in pomembne ravni rasti, ki sta potrebna za ustvarjanje novih delovnih mest in razvoj, ne more doseči brez skupnih prizadevanj za izvajanje dobre mešanice ekonomskih politik, ki vključuje naložbe, strukturne reforme in fiskalno konsolidacijo v vseh državah članicah na euroobmočju in zunaj njega; poudarja, da bi bilo treba ekonomsko politiko razviti za vsako državo članico posebej na podlagi njenih posebnosti, kot velja za evropski semester, pri čemer bi se bilo treba izogniti pristopu „enotne rešitve za vse primere“ in geografskemu ali kakršnemu koli drugemu razlikovanju, na primer na države članice, ki so v euroobmočju, in tiste, ki to niso; pri tem upošteva študijo o zunanjih učinkih naložb kohezijske politike, po kateri so bile v državah članicah neto plačnicah donosne naložbe, ki so se v upravičenih državah članicah izvedle v okviru operativnih programov[1];

3.  vendar priznava, da neenakosti in neskladja na euroobmočju, zlasti pri stopnjah zaposlenosti in brezposelnosti, ogrožajo ekonomsko in monetarno unijo ter EU na splošno, kar je treba v največji meri preprečevati; zato opozarja, da je beleženje regionalnih razlik in spremljanje njihovega razvoja nedvomno ključnega pomena za oblikovanje in izvajanje kohezijske politike, saj lahko izzivi na euroobmočju, kot so krepitev njegovega upravljanja, prizadevanja za večjo konvergenco na področju davčne zakonodaje in boljše usklajevanje z ukrepi ECB, ustvarijo ugodnejše okolje za uresničenje ciljev kohezijske politike;

4.  je seznanjen, da BDP na prebivalca na euroobmočju skoraj stagnira; poleg tega poziva k sprejetju širših socialno-ekonomskih meril za ocenjevanje, kot je indeks družbenega napredka, ki bodo bistveno dopolnila BDP; opozarja na merila iz pakta za stabilnost in rast ter ugotavlja, da se uporabljajo zbirni podatki, kar bi lahko privedlo do nerazumevanja gospodarskih in socialnih kontrastov in razlik med državami članicami in regijami, zaradi česar bi bili potrebni nadaljnji ukrepi v okviru evropskega stebra socialnih pravic; poudarja, da zelo velik del prebivalstva EU živi pod pragom revščine; zato poziva k izvajanju celovite strategije za boj proti revščini, s katero bodo doseženi cilji Evrope 2020; poudarja, da je za izvajanje ekonomskih, monetarnih in drugih politik EU potrebna uravnotežena kombinacija obveznosti in solidarnosti; poudarja, da velikega števila priporočil za posamezne države ni mogoče v celoti izvesti brez dejavne vloge lokalnih in regionalnih organov; zato poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo postopek za ustrezno vključevanje lokalnih in regionalnih organov v evropski semester;

5.  pozdravlja dejstvo, da je za kohezijsko politiko za obdobje 2014–2020 predvidenih 454 milijard EUR v tekočih cenah; vendar poudarja, da kohezijska politika EU ni zgolj instrument, temveč dolgoročna strukturna politika, namenjena zmanjševanju razlik v regionalnem razvoju ter spodbujanju naložb, zaposlovanja, konkurenčnosti, trajnostnega razvoja in rasti, ter da je ena najpomembnejših in najobsežnejših politik za krepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v vseh državah članicah, ki ne razlikuje med tistimi na euroobmočju in tistimi zunaj njega; opozarja, da je proračun EU 50-krat manjši od skupne javne porabe EU-28, in sicer znaša približno 1 % BDP EU-28; zato poudarja, da bi bilo treba vzpostaviti sinergije med proračunom EU in proračuni držav članic, političnimi prednostnimi nalogami ter ukrepi in projekti, ki so usmerjeni v doseganje evropskih ciljev, hkrati pa ohranjati ravnotežje med gospodarsko in socialno razsežnostjo političnega okvira EU; poudarja, da so zahteve glede sofinanciranja iz skladov ESI pomemben mehanizem za vzpostavljanje sinergij; meni, da je treba ohraniti enotnost proračuna EU; pozdravlja ukrepe, ki so bili v sedanjem programskem obdobju uvedeni za boljšo uskladitev kohezijske politike s strategijo Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast;

6.  poudarja, da so cilji kohezijske in ekonomske politike tesno povezani ter da je znaten delež proračuna EU namenjen prednostnim nalogam letnega pregleda rasti in evropskega semestra, zlasti prek podrazdelka 1(a) in večletnega finančnega okvira in skladov ESI; poudarja pa, da je financiranje kohezijske politike ob upoštevanju njenih ciljev, strukture in temeljnega pomena za regije EU težko povezovati z makroekonomsko uspešnostjo osrednjih vlad; meni, da bi morala Komisija v tesnem sodelovanju z vladami držav članic preučiti, ali in kako izključiti iz pravil Pakta za stabilnost in rast regionalno in lokalno sofinanciranje, saj so sredstva kohezijske politike namenjena spodbujanju naložb, rasti in zaposlovanja v vsej EU;

7.  poudarja, da je s kohezijsko politiko EU najlažje prispevati h konkurenčnosti in solidarnosti v vseh regijah EU, saj v skladu s skupnimi cilji politike Unije celovito in usklajeno podpira prizadevanja za odpravo lokalnih in posebnih izzivov, tako da igra pomembno vlogo, ko preprečuje nihanja in prispeva k stabilnosti, zaradi česar je nujno, da se za vse regije EU nadaljuje tudi po letu 2020 in ostane njen proračun nedotaknjen, da bi med regijami in znotraj njih odpravili razlike, ki so se po krizi povečale, nujno pa je tudi, da jo spremljajo nadaljnja prizadevanja za konvergenco in cilji na gospodarskem in socialnem področju, s tem pa omogoči brezhibno delovanje notranjega trga; meni zlasti, da naložbe v fizično in digitalno infrastrukturo prispevajo k spodbujanju rasti in odpravljanju neenakosti med državami članicami in regijami; zato še posebej poziva, naj se Kohezijski sklad podaljša v čas po letu 2020; meni, da kohezijska politika lahko prispeva in bi morala prispevati k opredelitvi načinov za izkoriščanje še neizkoriščenega potenciala regij; poudarja, da bi bilo treba v prihodnje ohranjati dolgoročen in celosten pristop h kohezijski politiki;

8.  opozarja, da je treba zapolniti vrzel med EU in njenimi državljani; poudarja, da je kohezijska politika edinstveno orodje za doseganje rezultatov EU na terenu, saj z lokalnim pristopom združuje glavne cilje EU ter teritorialne potrebe in dejanske razmere; poziva institucije EU in vse deležnike, naj si še bolj prizadevajo za boljše obveščanje o oprijemljivih rezultatih in dodani vrednosti te skupne politike EU, ki temelji na solidarnosti in zagotavlja koristi vsem državam članicam; poudarja, da so za povečanje prepoznavnosti naložb EU odgovorni predvsem lokalni deležniki; vztraja, da ima kohezijska politika pomemben gospodarski in socialni vpliv ter pomembno prispeva k evropskemu povezovanju;

9.  meni, da ima lahko urbana razsežnost kohezijske politike pomembno vlogo pri podpiranju rasti, delovnih mest, vključevanja, integracije in inovacij, ne le na večjih mestnih območjih, ampak tudi na primestnih območjih, v mestnem zaledju, podeželskih območjih in v vseh regijah s posebnimi geografskimi značilnostmi, kot jih določa člen 174 PDEU; poudarja visoko stopnjo strokovnega znanja na mestnih območjih in njihovo zmožnost upravljanja uporabe finančnih sredstev EU;

10.  meni, da je treba za večjo trajnostno rast in kakovostno zaposlovanje povečati podporo za izobraževalne projekte, projekte socialnega vključevanja ter raziskovalne in inovacijske projekte, predvsem pa tudi nove pobude, ki vključujejo mlade, nadarjene ljudi in zagonska podjetja, ter poenostaviti dostop do potrebnih virov in pogoje za njihovo pridobitev; poudarja, da so osnovni pogoji za družbo in gospodarstvo, ki sta usmerjena v inovacije, zagonska podjetja in raziskave, povezani z izvajanjem reform sistema šolstva in znanosti, pri čemer so te reforme povezane s podjetniki in njihovimi potrebami, reformami trga dela ter davčnega in finančnega sistema; priznava pomen širjenja tehnoloških zagonskih podjetij in ekosistemov, ki združujejo podjetnike, vlagatelje, strokovnjake in svetovalce, da bi pospešili inovativne projekte; pozdravlja podpiranje programov za podjetništvo in konkurenčnost MSP, ki se osredotočajo na podjetnice ter dajejo prednost gospodarski rasti in ustvarjanju delovnih mest;

11.  poudarja, da je produktivnost dela odvisna predvsem od količine uporabljenega kapitala, uporabljenih tehnologij in hitrosti inovacij; poudarja, da naj bi strukturne reforme olajšale prehod z manj produktivnih družb in industrije na bolj produktivne;

12.  opozarja, da stalne velike neenakosti med državami članicami povzročajo migracije iz revnejših v bogatejše države, kar je pogosto povezano s precejšnjim begom možganov, saj najvišje kvalificirani ljudje odhajajo zaradi bolje plačanega dela v osrednjih regijah EU;

13.  ugotavlja, da stopnja brezposelnosti na euroobmočju še ni upadla na raven pred krizo; je zaskrbljen zaradi hudih posledic, ki jih ima v številnih državah članicah visoka stopnja brezposelnosti zlasti med mladimi in starejšimi; zato meni, da bi morali evropski ukrepi na euroobmočju stremeti k uresničevanju učinkovitih politik za zaposlovanje in boj proti prekarnim oblikam dela; v zvezi s tem meni, da jamstvo za mlade in pobuda za zaposlovanje mladih državam članicam pomagata pri vključevanju mladih na trg dela; zato zahteva, da se ta pobuda ohrani tudi v naslednjem obdobju finančnega načrtovanja, njen proračun pa se bistveno poveča, saj je bistvenega pomena za spodbujanje gospodarske rasti in utrditev socialne kohezije;

14.  priznava, da mora EU zaradi povečane sinergije med proračunom EU in nacionalnimi proračuni obravnavati nove, resne izzive, kot so podnebne spremembe, vključevanje priseljencev in beguncev v skladu z mednarodno zaščito, močnejša skupna obrambna politika, izobraževanje, zaposlovanje, stanovanja in boj proti diskriminaciji, kar bi lahko deloma reševali s kohezijsko politiko, ki se do neke mere že ukvarja z nekaterimi teh vprašanj; vendar poudarja, da kohezijska politika že zdaj obravnava široko paleto izzivov v zvezi s cilji, določenimi v Pogodbah, ter zato poudarja, da bi bilo treba za reševanje novih izzivov finančna sredstva kohezijske politike zato ustrezno prilagoditi navzgor, da tej politiki ne bi jemali sredstev za doseganje svojih ciljev;

15.  poudarja, da bo izstop Združenega kraljestva iz EU močno vplival na proračun EU; v zvezi s tem poziva k večjim prizadevanjem za komunikacijo, da bi se izpostavila dodana vrednost prispevka kohezijske politike k spodbujanju rasti in ustvarjanju delovnih mest v regijah EU, s tem pa dejstvo, da bi morala kohezijska politika EU v naslednjem programskem obdobju ostati glavno investicijsko orodje EU;

16.  meni, da je mogoče različne vire financiranja uskladiti s krepitvijo in ustvarjanjem novih sinergij za učinkovitejšo uporabo sredstev iz vseh obstoječih instrumentov, kot so Obzorje 2020, instrument za povezovanje Evrope (IPE), Erasmus+ in Life+; ponavlja, da bi morala ostati nepovratna sredstva glavni vir financiranja kohezije, kar ne vpliva na finančne instrumente, ki imajo v nekaterih primerih še vedno pomembno vlogo; poudarja, da se Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) in skladi ESI v nekaterih primerih morda dopolnjujejo, da pa EFSI nikakor ne bi smel spodkopati strateške usklajenosti, ozemeljske koncentracije in dolgoročne perspektive kohezijske politike;

17.  je prepričan, da bi morala kohezijska politika postati bolj prilagodljiva, uporabljati učinkovitejša orodja, zmanjšati čezmerno prenašanje zakonodaje, biti bolj ciljno usmerjena ter enostavnejša in učinkovitejša, da bi se zagotovila večja učinkovitost porabe denarja in boljši rezultati v obdobju po letu 2020, hkrati pa mora ohranjati svoj temeljni pomen; meni, da je ustrezna, pregledna in odgovorna uporaba sredstev Unije na splošno v skladu z načelom približevanja evropskega projekta temeljem EU.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	7.9.2017
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	24 5 4
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Pascal Arimont, Mercedes Bresso, James Carver, Andrea Cozzolino, Rosa D’Amato, Raymond Finch, Michela Giuffrida, Krzysztof Hetman, Ivan Jakovčić, Marc Joulaud, Constanze Krehl, Sławomir Kłosowski, Louis-Joseph Manscour, Martina Michels, Jens Nilsson, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Younous Omarjee, Konstantinos Papadakis, Stanislav Polčák, Liliana Rodrigues, Fernando Ruas, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Matthijs van Miltenburg, Lambert van Nistelrooij, Kerstin Westphal
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Andor Deli, John Howarth, Ivana Maletić, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Georgi Pirinski, Bronis Ropė
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Santiago Fisas Ayxelà, Olga Sehnalová

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

24	+
ECR	Sławomir Kłosowski
PPE	Pascal Arimont, Andor Deli, Santiago Fisas Ayxelà, Krzysztof Hetman, Marc Joulaud, Ivana Maletić, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Stanislav Polčák, Fernando Ruas, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Lambert van Nistelrooij
S&D	Mercedes Bresso, Andrea Cozzolino, Michela Giuffrida, John Howarth, Constanze Krehl, , Louis-Joseph Manscour, Jens Nilsson, Georgi Pirinski, Liliana Rodrigues, Olga Sehnalová, Kerstin Westphal
VERTS/ALE	Bronis Ropė

5	-
ALDE	Ivan Jakovčić,, Matthijs van Miltenburg
EFDD	James Carver, Raymond Finch
NI	Konstantinos Papadakis

4	0
EFDD	Rosa D’Amato
GUE/NGL	Martina Michels, Younous Omarjee, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis)

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

• [1]  Poročilo o naknadni oceni in napovedi koristi za države EU-15, ki naj bi izvirale iz izvajanja kohezijske politike v državah višegrajske skupine (V4), pripravljeno v okviru študije po naročilu poljskega ministrstva za gospodarski razvoj, z naslovom „How do EU-15 Member States benefit from the Cohesion Policy in the V4?“ (Kakšne koristi imajo države članice EU-15 od kohezijske politike v državah višegrajske skupine?).

INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja	16.10.2017
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	33 8 5
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Gerolf Annemans, Hugues Bayet, Pervenche Berès, Markus Ferber, Roberto Gualtieri, Brian Hayes, Gunnar Hökmark, Barbara Kappel, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Esther de Lange, Werner Langen, Bernd Lucke, Olle Ludvigsson, Fulvio Martusciello, Gabriel Mato, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Bernard Monot, Luděk Niedermayer, Cora van Nieuwenhuizen, Stanisław Ożóg, Sirpa Pietikäinen, Pirkko Ruohonen-Lerner, Anne Sander, Molly Scott Cato, Peter Simon, Kay Swinburne, Ramon Tremosa i Balcells, Ernest Urtsaun, Marco Valli, Tom Vandenkendelaere, Miguel Viegas, Jakob von Weizsäcker, Marco Zanni
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Richard Corbett, Mady Delvaux, Frank Engel, Ramón Jáuregui Atondo, Eva Joly, Verónica Lope Fontagné, Luigi Morgano, Tibor Szanyi, Lieve Wierinck
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Carlos Iturgaiz, Axel Voss, Anna Záborská, Bogdan Andrzej Zdrojewski

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

33	+
ALDE	Ramon Tremosa i Balcells, Lieve Wierinck, Cora van Nieuwenhuizen
PPE	Frank Engel, Markus Ferber, Brian Hayes, Gunnar Hökmark, Carlos Iturgaiz, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Werner Langen, Verónica Lope Fontagné, Fulvio Martusciello, Gabriel Mato, Luděk Niedermayer, Sirpa Pietikäinen, Anne Sander, Tom Vandenkendelaere, Axel Voss, Bogdan Andrzej Zdrojewski, Anna Záborská, Esther de Lange
S&D	Hugues Bayet, Pervenche Berès, Richard Corbett, Mady Delvaux, Roberto Gualtieri, Ramón Jáuregui Atondo, Olle Ludvigsson, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Luigi Morgano, Peter Simon, Tibor Szanyi, Jakob von Weizsäcker

8	-
EFDD	Marco Valli
ENF	Gerolf Annemans, Bernard Monot, Marco Zanni
GUE/NGL	Miguel Viegas
Verts/ALE	Eva Joly, Molly Scott Cato, Ernest Urtasun

5	0
ECR	Bernd Lucke, Stanisław Ożóg, Pirkko Ruohonen-Lerner, Kay Swinburne
ENF	Barbara Kappel

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani