POROČILO Priporočilo Svetu o predlaganem pogajalskem mandatu za trgovinska pogajanja z Avstralijo

19.10.2017 - (2017/0000(INI))

Odbor za mednarodno trgovino
Poročevalec: Daniel Caspary


Postopek : 2017/2192(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A8-0311/2017
Predložena besedila :
A8-0311/2017
Sprejeta besedila :

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

Priporočilo Svetu o predlaganem pogajalskem mandatu za trgovinska pogajanja z Avstralijo

(2017/2192(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. oktobra 2015 z naslovom Trgovina za vse – Za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko (COM(2015)0497),

–  ob upoštevanju skupne izjave predsednika Komisije Jeana-Clauda Junckerja, predsednika Evropskega sveta Donalda Tuska ter predsednika avstralske vlade Malcolma Turnbulla z dne 15. novembra 2015,

–  ob upoštevanju partnerskega okvira EU-Avstralija z dne 29. oktobra 2008 in okvirnega sporazuma EU-Avstralija, sklenjenega 5. marca 2015,

–  ob upoštevanju drugih dvostranskih sporazumov med EU in Avstralijo, zlasti sporazuma o vzajemnem priznavanju ugotavljanja skladnosti, certifikatov in oznak ter sporazuma o trgovini z vinom,

–  ob upoštevanju trgovinskega svežnja Komisije, objavljenega 14. septembra 2017, v katerem se je Komisija zavezala, da bodo vsi prihodnji pogajalski mandati na področju trgovine javni,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, zlasti resolucije z dne 25. februarja 2016 o začetku pogajanj o prostotrgovinskih sporazumih z Avstralijo in Novo Zelandijo[1] in zakonodajne resolucije z dne 12. septembra 2012 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi sporazuma med Evropsko unijo in Avstralijo o spremembi Sporazuma o vzajemnem priznavanju[2],

–  ob upoštevanju sporočila po srečanju voditeljev držav in vlad skupine G-20, ki je potekalo 15. in 16. novembra 2014 v Brisbanu,

–  ob upoštevanju skupne izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter avstralskega ministra za zunanje zadeve z dne 22. aprila 2015 z naslovom Tesnejšemu partnerstvu EU-Avstralija naproti,

–  ob upoštevanju mnenja Sodišča Evropske unije 2/15 z dne 16. maja 2017 o pristojnosti Unije za podpis in sklenitev sporazuma o prosti trgovini s Singapurjem[3],

–  ob upoštevanju študije Komisije z dne 15. novembra 2016 o kumulativnem vplivu prihodnjih trgovinskih sporazumov na kmetijstvo EU,

–  ob upoštevanju člena 207(3) in člena 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju člena 108(3) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino ter mnenja Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0311/2017),

A.  ker si EU in Avstralija pomagata pri soočanju s skupnimi izzivi na najrazličnejših področjih in sodelujeta v številnih mednarodnih forumih, med drugim o vprašanjih trgovinske politike na večstranskem prizorišču;

B.  ker je EU tretje največja trgovinska partnerica Avstralije z letno dvostransko trgovino v vrednosti več kot 45,5 milijarde EUR v letu 2015 in s pozitivno trgovinsko bilanco več kot 19 milijard EUR na strani EU;

C.  ker je delež neposrednih tujih naložb EU v Avstraliji leta 2015 znašal 145,8 milijarde EUR;

D.  ker je Avstralija v postopku pristopa k Sporazumu o javnih naročilih;

E.  ker je EU 22. aprila 2015 zaključila pogajanja o okvirnem sporazumu med EU in Avstralijo;

F.  ker so evropski kmetijski sektor in nekateri kmetijski proizvodi, kot so goveje in ovčje meso, mlečni izdelki, žitarice in sladkor, vključno s posebnim sladkorjem, v teh pogajanjih še posebej občutljiva vprašanja;

G.  ker je Avstralija v svetovnem merilu tretji največji izvoznik govejega mesa in sladkorja ter pomemben akter na svetovnem izvoznem trgu mlečnih izdelkov in žitaric;

H.  ker EU in Avstralija sodelujeta v mnogostranskih pogajanjih o nadaljnji liberalizaciji trgovine z ekološkimi proizvodi (sporazum o okoljskih dobrinah) in trgovine s storitvami (sporazum o trgovini s storitvami);

I.  ker je bila Avstralija udeležena v nedavno zaključenih pogajanjih o čezpacifiškem partnerstvu (TTP), katerega prihodnost ostaja nejasna, ter v pogajanjih o regionalnem gospodarskem partnerstvu (RCEP), ki potekajo v azijsko-pacifiški regiji in ki združujejo najpomembnejše trgovinske partnerice Avstralije; ker ima Avstralija od leta 2015 podpisan sporazum o prosti trgovini s Kitajsko;

J.  ker je Avstralija v okviru čezpacifiškega partnerstva sprejela pomembne zaveze, da bo z izboljšanjem ukrepov ohranitve spodbujala dolgoročno ohranitev nekaterih vrst in se spoprijela z nezakonito trgovino s prostoživečimi vrstami, in opredelila tudi zahteve za učinkovito izvrševanje okoljske zaščite in okrepljeno regionalno sodelovanje; ker bi morale biti te zaveze merilo za določbe prostotrgovinskega sporazuma med EU in Avstralijo;

K.  ker je Avstralija med najstarejšimi in najtesnejšimi partnericami EU, ima enake vrednote ter je zavezana povečevanju blaginje in varnosti znotraj svetovnega sistema, temelječega na pravilih;

L.  ker je Avstralija ratificirala in začela izvajati glavne mednarodne pakte o človekovih, socialnih in delavskih pravicah, pa tudi o varstvu okolja, in ker v celoti spoštuje načela pravne države;

M.  ker je Avstralija ena od zgolj šestih članic STO, ki še nimajo preferenčnega dostopa do trga EU oziroma s katerimi ne potekajo pogajanja o njem;

N.  ker se je po skupni izjavi z dne 15. novembra 2015 začela izvajati predhodna študija, da bi preverili izvedljivost pogajanj o prostotrgovinskem sporazumu med EU in Avstralijo ter skupne ambicije za njihov začetek; ker se je predhodna študija zaključila;

O.  ker bo moral Parlament odločati o tem, ali bo odobril morebitni sporazum o prosti trgovini med EU in Avstralijo;

Strateške, politične in gospodarske okoliščine

1.  poudarja, kako pomembno je med drugim utrditi odnose med EU in azijsko-pacifiško regijo za spodbujanje gospodarske rasti v Evropi, in spominja, da bi bilo treba to dejstvo upoštevati tudi v trgovinski politiki EU; priznava, da je Avstralija ključni del te strategije in da je mogoče s širjenjem in poglabljanjem trgovinskih odnosov prispevati k uresničitvi tega cilja;

2.  izraža pohvalo Avstraliji za njeno trdno in dosledno zavezanost večstranski trgovinski agendi;

3.  meni, da je mogoče polni potencial strategij Unije za dvostransko in regionalno sodelovanje uresničiti samo z upoštevanjem trgovine, temelječe na pravilih in vrednotah, in je sklenitev visokokakovostnega, ambicioznega, uravnoteženega in pravičnega sporazuma o prosti trgovini z Avstralijo v duhu vzajemnosti in obojestranskih koristi, pri čemer se v nobenem primeru ne smejo ogroziti ambicije o večstranskem doseganju napredka ali izvajanje že sklenjenih večstranskih ali dvostranskih sporazumov, bistven del teh strategij; meni, da je lahko poglobitev dvostranskega sodelovanja temelj tesnejšega večstranskega in mnogostranskega sodelovanja;

4.  meni, da so pogajanja o sodobnem, poglobljenem, ambicioznem, uravnoteženem in celovitem sporazumu o prosti trgovini primeren način za poglobitev dvostranskega partnerstva in dodatno okrepitev obstoječih, že uveljavljenih odnosov na področju dvostranske trgovine in naložb; meni, da bi lahko ta pogajanja glede na izjemno razvito gospodarstvo in regulativno okolje Avstralije služila kot zgled za novo generacijo sporazumov o prosti trgovini, pri čemer poudarja, kako pomembno je še povečati ambicije in premikati mejnike na področju sodobnih sporazumov o prosti trgovini;

Predhodna študija

5.  ugotavlja, da je bila predhodna študija EU-Avstralija zaključena 6. aprila 2017 v obojestransko zadovoljstvo Komisije in avstralske vlade;

6.  pozdravlja, da je Komisija pravočasno pripravila in objavila oceno učinka, da bo mogoče temeljito ovrednotiti morebitne prednosti in slabosti poglabljanja trgovinskih in naložbenih odnosov med EU in Avstralijo v korist prebivalstva in podjetij na obeh straneh, tudi v najbolj oddaljenih regijah in čezmorskih državah in ozemljih, pri čemer pa je treba posebno pozornost nameniti socialnim in okoljskim učinkom, tudi za trg dela EU, ter predvideti in upoštevati posledice, ki bi jih utegnil imeti izstop Združenega kraljestva iz EU za trgovinske in naložbene tokove iz Avstralije v EU, zlasti pri pripravi izmenjave ponudb in izračunavanju kvot;

Pogajalski mandat

7.  poziva Svet, naj Komisijo pooblasti za začetek pogajanj o sporazumu o trgovini in naložbah z Avstralijo na podlagi rezultatov predhodne študije, priporočil iz te resolucije, ocene učinka ter jasnih ciljev;

8.  pozdravlja, da se je Komisija odločita poudariti, da plačila prek „zelene škatle“ ne izkrivljajo trgovine, zato ne bi smela biti tarča protidampinških in protisubvencijskih ukrepov;

9.  poziva Svet, naj pri odločitvi o sprejetju pogajalskih smernic v celoti spoštuje razdelitev pristojnosti med EU in njenimi državami članicami, kakor izhaja iz mnenja Sodišča EU 2/15 z dne 16. maja 2017;

10.  poziva Komisijo in Svet, naj čim prej predložita predlog o splošni prihodnji strukturi trgovinskih sporazumov, pri tem pa upoštevata mnenje Sodišča EU št. 2/15 o sporazumu o prosti trgovini med EU in Singapurjem, prav tako pa jasno razlikujeta med sporazumom o trgovini in liberalizaciji neposrednih tujih naložb, ki vsebuje zgolj vprašanja, za katera je pristojna izključno EU, ter morebitnim drugim sporazumom, v katerem se obravnavajo vprašanja, ki sodijo med deljene pristojnosti; poudarja, da je takšno razlikovanje pomembno za proces ratifikacije v parlamentih in da se z njim ne namerava zaobiti nacionalnih demokratičnih procesov, temveč gre za vprašanje demokratičnega prenosa pristojnosti na podlagi evropskih pogodb; poziva Parlament, naj tesno sodeluje v vseh fazah vseh potekajočih in prihodnjih pogajanj o sporazumih o prosti trgovini;

11.  poziva Komisijo in Svet, naj ob predložitvi končnih sporazumov v podpis in sklenitev oziroma ob odločanju o njunem podpisu in sklenitvi v celoti spoštujeta razdelitev pristojnosti med EU in njenimi državami članicami;

12.  poziva Komisijo, naj pogajanja vodi čim bolj pregledno, ne spodkopava pogajalskega stališča Unije ter s stalnim dialogom s socialnimi partnerji in civilno družbo zagotavlja vsaj raven preglednosti in javnih posvetovanj, kakor je veljala pri pogajanjih o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe (TTIP) z ZDA, prav tako pa naj v celoti upošteva primere najboljše prakse iz drugih pogajanj; pozdravlja pobudo Komisije, da se objavijo vsa priporočila za pogajalske smernice v zvezi s trgovinskimi sporazumi, in meni, da je to pozitiven prvi korak v pravo smer; poziva Svet, naj sledi temu zgledu in takoj po sprejetju objavi pogajalske smernice;

13.  poudarja, da mora sporazum o prosti trgovini izboljšati tržni dostop in poenostaviti trgovino na kraju samem, ustvariti dostojna delovna mesta, zagotoviti enakost spolov v korist državljanov na obeh straneh, spodbuditi trajnostni razvoj, ohraniti standarde EU, varovati storitve splošnega pomena ter spoštovati demokratične postopke, obenem pa povečati priložnosti za izvoz iz EU;

14.  poudarja, da mora ambiciozen sporazum smiselno obravnavati naložbe, trgovino z blagom in storitvami (pri tem se opirati na nedavna priporočila Evropskega parlamenta o ohranitvi političnega manevrskega prostora in občutljivih sektorjih), carinske in trgovinske izboljšave, digitalizacijo, e-poslovanje in varstvo podatkov, tehnološke raziskave in podporo inovacijam, javna naročila, energetiko, državna podjetja, konkurenco, trajnostni razvoj, regulativna vprašanja, kot so izjemno kakovostni sanitarni in fitosanitarni standardi in druge norme za kmetijske in živilske proizvode, ki ne ogrožajo visokih standardov EU, robustne in izvršljive zaveze glede delavskih in okoljskih standardov, pa tudi boj proti izogibanju davkom in korupciji, ki mora ostati pod izključno pristojnostjo Unije, pri čemer je treba vselej upoštevati potrebe mikropodjetij ter malih in srednjih podjetij;

15.  poziva Svet, naj v pogajalskih smernicah izrecno prizna obveznosti druge strani do domorodnih ljudstev ter omogoči pridržke za programe nacionalnih preferenc v zvezi s tem; poudarja, da mora sporazum poudariti zavezanost obeh strani Konvenciji Mednarodne organizacije dela št. 169 o pravicah domorodnih ljudstev;

16.  poudarja, da lahko neustrezno upravljanje ribištva ter nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov občutno negativno vplivata na trgovino, razvoj in okolje, in da morata podpisnici sprejeti smiselne zaveze za zaščito morskih psov, raž, želv in morskih sesalcev, prav tako pa preprečiti čezmerni ribolov, presežne zmogljivosti ter nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov;

17.  poudarja, da je načelo nadomestitve, zmanjšanja in racionalizacije izkoriščanja živali v znanstvene namene trdno zasidrano v zakonodajo EU; poudarja, da je bistveno, da se obstoječi ukrepi EU v zvezi z opravljanjem preizkusov in raziskav na živalih ne odpravijo ali omilijo, da se ne omejuje prihodnjih predpisov v zvezi z uporabo živali in da se raziskovalnih ustanov EU ne spravlja v konkurenčno slabši položaj; meni, da si morata podpisnici prizadevati za regulativno uskladitev omenjenega načela v praksi, da bi bilo mogoče povečati učinkovitost preizkušanja, znižati stroške in zmanjšati potrebe po uporabi živali;

18.  vztraja, da je treba vključiti ukrepe za boj proti ponarejanju kmetijsko-živilskih proizvodov.

19.  poudarja, da je treba za sporazum o prosti trgovini, ki bo resnično koristil gospodarstvu EU, v pogajalske smernice vključiti naslednje vidike:

a)  a) liberalizacija trgovine z blagom in storitvami ter dejanske možnosti za vzajemni dostop obeh strani do trgov blaga in storitev z odpravo odvečnih regulativnih ovir, pri čemer sporazum podpisnicama z nobenega vidika ne sme preprečevati, da bi določali sorazmerne predpise in uresničevali upravičene politične cilje; sporazum podpisnicama (i) ne sme preprečevati, da bi opredelili, urejali, zagotavljali in podpirali storitve v splošnem interesu, ter mora vsebovati posebne določbe o tem vprašanju; (ii) vlad ne sme zavezovati k privatizaciji storitev ali jim preprečevati, da bi povečale obseg storitev, ki jih ponujajo javnosti; (iii) vladam ne sme preprečevati, da bi vrnile pod javni nadzor storitve, ki so jih vlade poprej privatizirale, na primer oskrba z vodo, izobraževanje, zdravstvene in socialne storitve, zmanjšale visoke zdravstvene, prehranske, potrošniške, okoljske, delovne in varnostne standarde v EU ali omejile javna sredstva za umetnost in kulturo, izobraževanje ter zdravstvene in socialne storitve, kakor je veljalo v prejšnjih trgovinskih sporazumih; zaveze bi bilo treba sprejeti na podlagi Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS); v zvezi s tem poudarja, da je treba ohraniti standarde, ki veljajo za evropske proizvajalce;

b)   v kolikor lahko sporazum vključuje poglavje o nacionalnih predpisih, pogajalci ne smejo vključiti preizkusov nujnosti;

c)  zaveze o protidampinških in izravnalnih ukrepih, ki presegajo pravila STO na tem področju, ter morebitna izključitev njihove uporabe na področjih, na katerih so prisotni zadostni skupni standardi glede konkurence in sodelovanja;

d)  zmanjšanje nepotrebnih netarifnih ovir ter prostovoljna krepitev in širitev dialogov o regulativnem sodelovanju, kadar je to izvedljivo in vzajemno koristno, ne da bi se pri tem omejila zmožnost vsake strani glede izvajanja regulativnih, zakonodajnih in političnih dejavnosti, glede na to, da mora regulativno sodelovanje koristiti upravljanju svetovnega gospodarstva prek okrepljenega zbliževanja in sodelovanja na področju mednarodnih standardov in regulativnega usklajevanja, na primer s sprejetjem in izvajanjem standardov Ekonomske komisije OZN za Evropo (UNECE), pri tem pa zagotavljati najvišjo raven varstva potrošnikov (npr. varnost hrane) in okolja (npr. zdravje in dobrobit živali, zdravje rastlin) ter socialnega varstva in zaščite delavcev;

e)  znatne koncesije glede javnega naročanja na vseh vladnih ravneh, vključno z državnimi podjetji in podjetij s posebnimi ali izključnimi pravicami, ki zagotavljajo dostop do trga za evropska podjetja v strateških sektorjih in enako raven odprtosti, kot je prisotna na trgu javnih naročil EU, glede na to, da so lahko poenostavljeni postopki in preglednost za ponudnike, tudi tiste iz tretjih držav, učinkovita orodja za preprečevanje korupcije in spodbujanje integritete v javni upravi, poleg tega pa lahko zagotovijo stroškovno učinkovitost za davkoplačevalce v smislu kakovosti, učinkovitosti, uspešnosti in odgovornosti; jamstva, da se bodo pri oddaji javnih naročil uporabljala ekološka in socialna merila;

f)  posebno poglavje, v katerem bi se upoštevale potrebe in interesi mikro podjetij ter malih in srednjih podjetij na področju poenostavljanja dostopa do trga, med drugim tudi v zvezi z večjo združljivostjo tehničnih standardov in racionalizacijo carinskih postopkov, da bi ustvarili konkretne poslovne priložnosti ter spodbujali internacionalizacijo;

g)  v zvezi z mnenjem Sodišča EU 2/15 o sporazumu o prosti trgovini s Singapurjem, da trgovina in trajnostni razvoj sodita med izključne pristojnosti EU in da je trajnostni razvoj sestavni del skupne trgovinske politike EU, je čvrsto in ambiciozno poglavje o trajnostnem razvoju nepogrešljiv del vsakega morebitnega sporazuma; določbe o učinkovitih orodjih za dialog, spremljanje in sodelovanje, vključno z zavezujočimi in izvršljivimi določbami, za katere se bodo uporabljali primerni in učinkoviti mehanizmi za reševanje sporov in med drugimi metodami za izvršbo upoštevajo mehanizem, temelječ na sankcijah, ob omogočanju primernega sodelovanja socialnim partnerjem in civilni družbi, pa tudi tesnim sodelovanjem s strokovnjaki iz ustreznih večstranskih organizacij; določbe v poglavju, ki bodo zajemale delovne in okoljske vidike trgovine in pomembnost trajnostnega razvoja v trgovinskem in naložbenem kontekstu, vključno z določbami, ki bodo spodbujale upoštevanje in učinkovito izvajanje mednarodno dogovorjenih načel in pravil, kot so temeljni delovni standardi, štiri prednostne konvencije MOD o upravljanju in večstranski okoljski sporazumi, vključno s tistimi, ki se nanašajo na podnebne spremembe;

h)   zahteva, da morata podpisnici spodbujati družbeno odgovornost gospodarskih družb, tudi v zvezi z mednarodno priznanimi instrumenti, ter upoštevanje sektorskih smernic OECD in vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah;

i)   celovite določbe o liberalizaciji naložb v okviru pristojnosti Unije, pri čemer se upoštevajo nedavni politični dogodki, na primer mnenje Sodišča EU 2/15 o sporazumu o prosti trgovini med EU in Singapurjem z dne 16. maja 2017;

j)  odločne in izvršljive ukrepe, ki zajemajo priznavanje in varstvo pravic intelektualne lastnine, tudi geografskih označb za vina in žgane pijače ter druge kmetijske proizvode in živila, pri čemer se kot merilo vzamejo določbe iz sporazuma med EU in Avstralijo v sektorju vina, obenem pa si je treba prizadevati izboljšati veljavni pravni okvir ter zagotoviti visoko raven zaščite vseh geografskih označb; poenostavljene carinske postopke ter preprosta in prožna pravila o izvoru, ki bodo primerna za zapleten svet globalnih vrednostnih verig, tudi v smislu povečanja preglednosti in odgovornosti v teh verigah ter uporabe večstranskih pravil o izvoru, kadar bo to mogoče, ali pravil o izvoru, ki ne bodo pomenila bremena, v drugih primerih, na primer „sprememba tarifne podštevilke“;

k)  uravnotežen in ambiciozen izid v poglavjih o kmetijstvu in ribištvu, ki lahko spodbudi konkurenčnost in koristi tako potrošnikom kot proizvajalcem, če ustrezno upošteva interese vseh evropskih proizvajalcev in potrošnikov, ob upoštevanju številnih občutljivih kmetijskih proizvodov, ki bi jih bilo treba primerno obravnavati, na primer s tarifnimi kvotami ali določenimi ustreznimi prehodnimi obdobji, pri čemer bi bilo treba ustrezno upoštevati kumulativen učinek trgovinskih sporazumov na kmetijstvo in morebiti iz obsega pogajanj izključiti najobčutljivejše sektorje; vključitev uporabne, učinkovite, primerne in hitre dvostranske zaščitne klavzule, ki bo omogočala začasno opustitev preferencialov, če bo zaradi začetka veljavnosti trgovinskega sporazuma povečan uvoz povzročil ali grozil, da bo povzročil, hudo škodo občutljivim sektorjem;

l)  ambiciozne določbe, ki bodo omogočale delovanje digitalnega ekosistema v celoti in spodbujale čezmejne tokove podatkov, vključno z načeli, kot je poštena konkurenca, in ambicioznimi pravili za čezmejni prenos podatkov, ob popolnem upoštevanju veljavnih in prihodnjih pravil EU glede varstva podatkov in zasebnosti ter brez poseganja v ta pravila, glede na to, da so tokovi podatkov ključna gonilna sila ekonomije storitev in bistven element globalnih vrednostnih verig tradicionalnih proizvodnih podjetij, zato bi bilo treba v največji možni meri zajeziti neupravičene zahteve po lokalizaciji; varstvo podatkov in zasebnost nista trgovinska ovira, temveč temeljni pravici, navedeni v členu 39 PEU ter členih 7 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah;

m)  specifične in nedvoumne določbe o obravnavi čezmorskih držav in ozemelj ter najbolj oddaljenih regij, s čimer bi zagotovili, da se med pogajanji ustrezna pozornost nameni tudi njihovim posebnim interesom;

Vloga Parlamenta

20.  poudarja, da bi morala biti vloga Parlamenta po sprejetju mnenja Sodišča EU 2/15 o sporazumu o prosti trgovini med EU in Singapurjem okrepljena v vseh fazah pogajanj o sporazumu o prosti trgovini, in sicer od sprejetja mandata do končne sklenitve sporazuma; z veseljem pričakuje začetek pogajanj z Avstralijo, da jim bo pozorno sledil in prispeval k njihovemu uspešnemu izidu; opozarja Komisijo na njeno obveznost, da Parlament nemudoma in v celoti obvešča v vseh fazah pogajanj (pred krogi pogajanj in po njih); se zavezuje, da bo brez poseganja v pristojnosti, ki jih ima kot sozakonodajalec, preučil zakonodajna in regulativna vprašanja, ki bi lahko izhajala iz pogajanj in prihodnjega sporazuma; ponovno poudarja svojo temeljno odgovornost, in sicer zastopanje državljanov EU, in z veseljem pričakuje, da bo med pogajalskim procesom lahko omogočil vključujoče in odprte razprave;

21.  opozarja, da bo moral Parlament v skladu s PDEU odobriti prihodnji sporazum, zato bi bilo treba v vseh fazah ustrezno upoštevati njegova stališča; poziva Komisijo in Svet, naj pred začetkom uporabe zaprosita za odobritev Evropskega parlamenta, to prakso pa je treba vključiti tudi v medinstitucionalni sporazum;

22.  opozarja, da bo Parlament spremljal izvajanje prihodnjega sporazuma;

°

°  °

23.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in v vednost Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Avstralije.

MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (5.10.2017)

za Odbor za mednarodno trgovino

o priporočilu v zvezi s pogajalskim mandatom za trgovinska pogajanja EU z Avstralijo
(2017/2192(INI))

Pripravljavec mnenja: Eric Andrieu

POBUDE

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da je Avstralija eden glavnih akterjev svetovne trgovine s kmetijskimi proizvodi in da je razvila močno izvozno verigo (izvozi se 70 % proizvodnje);

2.  poudarja, da je bila Avstralija leta 2015 tretja svetovna izvoznica govejega mesa, osma svetovna izvoznica mlečnih izdelkov, peta svetovna izvoznica poljščin in tretja svetovna izvoznica sladkorja;

3.  opozarja, da je avstralski kmetijski sektor zaradi nizkih stroškov proizvodnje, povezanih z obsežnimi, velikimi kmetijskimi gospodarstvi, zelo konkurenčen in izrazito izvozno usmerjen ter da si država stalno prizadeva ustvarjati nove priložnosti za prodajo proizvodov na mednarodnem tržišču; zato poudarja, da bo boljši dostop do velikega trga EU prek odprave ali zmanjšanja tarifnih in netarifnih ovir v tem sektorju nedvomno prednostna naloga avstralskih proizvajalcev in izvoznikov v pogajanjih, in meni, da bi utegnil biti uravnotežen in celovit sporazum o prosti trgovini, ki bi upošteval najbolj ranljive sektorje evropskega kmetijstva, koristen za obe strani;

4.  poudarja, da ima evropsko kmetijstvo posebno vlogo pri ohranjanju strukture podeželskih skupnosti in oskrbi evropskega prebivalstva s hrano; opozarja, da se kmetje in njihova sredstva za preživljanje ne bi smeli uporabljati kot pogajalska sredstva v trgovinskih sporazumih;

5.  meni, da sta oblikovanje spodbud za visoke standarde in vzajemnost ter popolno spoštovanje visokih socialnih, proizvodnih in okoljskih standardov ter standardov dobrobiti živali, ki so jih določili proizvajalci iz EU, bistvenega pomena za uravnotežen sporazum o prosti trgovini, ki bi lahko ponudil priložnosti evropskim proizvajalcem in utrdil položaj EU kot ključnega akterja na svetovnem trgu; meni, da uvoz ali izvoz ne sme zniževati teh standardov na notranjem trgu, in poudarja, da sta trajnostna proizvodnja in strogo varstvo standardov glede varnosti hrane, zdravja ljudi, varstva potrošnikov ter zdravja in dobrobiti živali, kakor so opredeljeni v zakonodaji EU, za evropsko kmetijstvo temeljno in neomajno načelo v vseh pogajanjih EU o sporazumih o prosti trgovini;

6.  poudarja, da je treba sprejeti ukrepe, s katerimi bi izboljšali standarde dobrobiti živali v skladu z javnim mnenjem glede zdravstvenih in etičnih vprašanj;

7.  opozarja, da je v okviru vzajemnega priznavanja pravil na področju sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov treba preprečiti nevarnosti za okolje, ljudi in živali, kot na primer zaradi ukinitve nadzora nad uvozom živil in krme;

8.  poudarja, da je Komisija objavila prvo oceno učinka sporazuma o prosti trgovini med EU in Avstralijo, a ugotavlja, da evropski proizvajalci in izvozniki kmetijskih proizvodov zaradi omejenih informacij o uvozu, zlasti o podkategorijah v sektorju mesa, morda ne bodo mogli v celoti oceniti morebitnih prednosti in pomanjkljivosti, ter obžaluje, da ocena ni razvrščena po državah članicah EU in sektorjih in da ni na voljo informacij o morebitnih posledicah za najbolj oddaljene regije, pa tudi o posledicah izstopa Združenega kraljestva iz EU za veljavne kvote; prav tako z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se bo po podatkih iz študije v EU najbolj zmanjšala sektorska proizvodnja mesa prežvekovalcev, in pričakuje, da bo opravljena dodatna podrobna analiza, s katero bi zapolnili to informacijsko vrzel;

9.  poudarja, da je za evropske izvoznike kmetijskih proizvodov avstralski trg nov in zajema 23 milijonov potrošnikov, s čimer je več kot dvajsetkrat manjši od evropskega trga, ter da so evropski defenzivni interesi v kmetijstvu omejeni na zaščito geografskih označb in nišnih proizvodov ter pogojeni z odpravo netarifnih ovir; zato poziva Komisijo, naj ustrezno upošteva to dejstvo;

10.  je zaskrbljen zaradi tveganja resnega neravnovesja v določbah sporazuma, ki se nanašajo na kmetijstvo, kar bi škodilo kmetijskim proizvajalcem iz EU, in poudarja, da se kmetijstva ne sme uporabljati kot sredstva za povečevanje dostopa nekmetijskih proizvodov in storitev na avstralski trg;

11.  ugotavlja, da avstralska kmetijska gospodarstva ne krijejo stroškov za elektronsko identifikacijo ovc, območja, ranljiva za onesnaževanje z nitrati, ali sežiganje poginulih živali, in poziva, naj se to navede na oznakah;

12.  poudarja, da je treba v okviru pogajanj ohraniti previdnostno načelo, na katerem temeljijo predpisi EU o varnosti hrane, in pristop „od vil do vilic“, ki vzpostavlja strožja pravila EU, ter sanitarne in fitosanitarne standarde in postopke EU;

13.  želi opozoriti na občutljivo naravo nekaterih evropskih kmetijskih sektorjev, na primer sektorjev govejega, kozjega in ovčjega mesa, sladkorja, medu, žitaric in mlečnih izdelkov, med katerimi jih je več utrpelo hude krize, ki so terjale posebne programe pomoči, in meni, da bi utegnilo imeti nadaljnje odprtje trgov v teh sektorjih dodatne negativne in občutne posledice za evropske proizvajalce; zato poziva Komisijo, naj zagotovi enake pogoje in kot občutljive obravnava tiste proizvode, v zvezi s katerimi bi neposredna konkurenca kmetijske proizvajalce EU izpostavila prevelikemu ali nevzdržnemu pritisku, ter poziva k vključitvi ustreznih in učinkovitih dvostranskih zaščitnih ukrepov, prehodnih obdobij in zmanjšanih ustreznih kvot, da bi glede na konkurenčnost avstralskega sektorja preprečili nenaden porast uvoza, ki bi lahko močno oškodoval ali ogrozil evropske proizvajalce v občutljivih sektorjih oziroma mala in srednja podjetja;

14.  meni, da EU ne sme sprejemati nikakršnih zavez v zvezi z najbolj občutljivimi kmetijskimi proizvodi, kot so mlečni izdelki, goveje in ovčje meso ter posebne vrste sladkorja, temveč mora zagotoviti enake pogoje in te proizvode izključiti iz pogajanj;

15.  poudarja, da lahko trgovinski sporazumi temeljijo zgolj na vzajemni koristi, in poziva Komisijo, naj zagotovi trajno zaščito pred tveganji, ki jih prinaša liberalizacija uvoza, tudi z vključitvijo zaščitnih klavzul v določbe sporazuma, ki bi jih bilo mogoče aktivirati z enostavnimi in prilagodljivimi mehanizmi, kadar bi uvoz iz Avstralije presegel določeno omejitev in povzročil čezmerno neravnovesje na evropskem trgu, pa tudi z vključitvijo dvostranske zaščitne klavzule s časovno neomejeno veljavnostjo za kmetijski sektor;

16.  izraža upanje, da ukrepov, ki jih je Unija sprejela v sektorju mleka in mlečnih izdelkov med krizo, Avstralija ne bo obravnavala kot državno pomoč (kot se je v preteklosti že zgodilo v sektorju paradižnika) in jih torej uporabila kot izgovor za omejitev dostopa evropskih proizvodov do avstralskega trga;

17.  poziva Komisijo, naj pred začetkom kakršnih koli pogajanj o kmetijskih zadevah reši vsa trenutna trgovinska nesoglasja med EU in Avstralijo, kot so med drugim polemike o protidampinških ukrepih, ki so jih avstralske oblasti uvedle za evropska podjetja za predelavo paradižnika;

18.  poudarja, da je pomembno opredeliti skupna merila glede kakovosti in varnostne standarde za kmetijske proizvode, namenjene za trgovino;

19.  predvsem opozarja, da se v Evropski uniji jagnjeta lahko tržijo zgolj v starosti 6 ali 9 mesecev, medtem ko Avstralija dovoljuje višjo starost, in sicer 12 mesecev; poudarja, da mora prihodnji sporazum določiti mejno starost 6 ali 9 mesecev za zakonito prodajo vse jagnjetine, ki ne izvira iz EU, na notranjem trgu EU;

20.  poudarja, da sporazum podpisnicama z nobenega vidika ne sme preprečiti, da bi neodvisno določali in izvajali legitimne politične cilje, vključno s cilji in zaščitnimi ukrepi na socialnem področju ter področju okolja in javnega zdravja;

21.  opozarja na vidik kumulativnega učinka večstranskih in dvostranskih trgovinskih koncesij EU na področju kmetijstva; zato zahteva, da se vse kmetijske koncesije EU v okviru predvidenih pogajanj ocenijo, pri tem pa se v celoti upoštevajo tiste, ki so že bile dodeljene STO (npr. nadomestilo v zvezi s hormoni v govejem mesu) in Kanadi (celoviti gospodarski in trgovinski sporazum (CETA)) ali bodo predvidoma v kratkem dodeljene Mercosuru, Mehiki, Novi Zelandiji in Združenim državam Amerike (v primeru obnovitve pogovorov o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe (TTIP)); ugotavlja tudi, da je uvedba kvot CETA v primeru govejega mesa povzročila, da je skupna količina dodeljenih kvot dosegla prag absorpcijske sposobnosti evropskega trga, ki je v prejšnjem desetletju znašal 300.000 ton, kar pomeni, da je evropski trg, če upoštevamo še čedalje manjšo domačo porabo, skorajda zasičen; prav tako poudarja, da študija Komisije o kumulativnem učinku prihodnjih sporazumov kaže, da bi se lahko glede na predpostavke liberalizacije trgovinski primanjkljaj za goveje meso podvojil in povečal na skoraj 0,9 milijarde EUR;

22.  poziva Komisijo, naj ohrani usklajen pogajalski pristop, ki je v ravnovesju s pristopom, sprejetim v zvezi s spremljajočimi pogajanji z Novo Zelandijo, in naj pri tem upošteva posebnosti, na podlagi katerih se trga razlikujeta;

23.  opozarja, da je treba pri določanju obsega ponudb Unije skrbno upoštevati, da bodo po izstopu Združenega kraljestva iz EU vse morebitne tarifne kvote, ki bi jih dodelili Avstraliji, veljale za zmanjšani trg EU; poziva Komisijo, naj v trgovinskih pogajanjih z Avstralijo upošteva tekoča pogajanja o izstopu Združenega kraljestva iz EU in njegov vpliv na kmetijski in živilski sektor EU, pri čemer naj posebno pozornost nameni sektorjem, v katerih Združeno kraljestvo zagotavlja precejšen delež porabe in/ali uvoza; poudarja, da bo morala EU odslej pri odločanju, ali in kakšne vrste koncesije lahko ponudi v novih trgovinskih sporazumih, ustrezno upoštevati izstop Združenega kraljestva iz EU;

24.  poziva Komisijo, naj na avstralskem trgu zagotovi ustrezno pravno varstvo geografskih označb EU in kakovostnih kmetijskih proizvodov EU, pa tudi ukrepe za obravnavo nepravilne uporabe ter zavajajočih informacij in praks; prav tako poziva Komisijo, naj kot ključni element uravnoteženega sporazuma zagotovi zaščito v zvezi z označevanjem, sledljivostjo in dejanskim poreklom kmetijskih proizvodov;

25.  vztraja, da je treba vključiti ukrepe za boj proti ponarejanju kmetijsko-živilskih proizvodov.

26.  priznava, kako pomemben je za EU sporazum z Avstralijo, s katerim bi bilo mogoče zmanjšati tarifne ovire za nekatere predelane kmetijske proizvode, omiliti neupravičeno stroge zdravstvene preglede ter učinkovito priznati in zaščititi geografske označbe, pri čemer bi morale biti jasne določbe o zaščiti čim več geografskih označb, med drugim za vina, tudi že zajeta v dvostranski sporazum med EU in Avstralijo o trgovini z vinom, pa tudi za žgane pijače in druga živila, in zaščita občutljivih sektorjev osnovni pogoj pri vseh sporazumih; kljub temu spominja Komisijo, da bi bilo nesprejemljivo žrtvovati interese evropskega kmetijstva v korist sklenitve sporazuma in da je treba v skladu s členom 207(3) PDEU Odbor Evropskega parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja redno obveščati o napredku pogajanj, povezanih z vsemi vidiki kmetijstva, prav tako pa poudarja, da se mora Komisija z vsemi kmetijskimi deležniki o vseh vidikih pogajanj posvetovati pregledno, pravočasno in celovito, mandat pa objaviti.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

2.10.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

31

12

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

John Stuart Agnew, Clara Eugenia Aguilera García, Eric Andrieu, Richard Ashworth, José Bové, Daniel Buda, Nicola Caputo, Matt Carthy, Viorica Dăncilă, Michel Dantin, Paolo De Castro, Jean-Paul Denanot, Albert Deß, Diane Dodds, Jørn Dohrmann, Herbert Dorfmann, Norbert Erdős, Edouard Ferrand, Luke Ming Flanagan, Beata Gosiewska, Martin Häusling, Anja Hazekamp, Esther Herranz García, Jan Huitema, Peter Jahr, Ivan Jakovčić, Jarosław Kalinowski, Zbigniew Kuźmiuk, Philippe Loiseau, Nuno Melo, Giulia Moi, Ulrike Müller, James Nicholson, Maria Noichl, Marijana Petir, Bronis Ropė, Maria Lidia Senra Rodríguez, Ricardo Serrão Santos, Czesław Adam Siekierski, Tibor Szanyi, Marc Tarabella, Marco Zullo

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Franc Bogovič, Angélique Delahaye, Karin Kadenbach, Norbert Lins, Hannu Takkula, Tom Vandenkendelaere

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

31

+

PPE

Franc Bogovič, Daniel Buda, Michel Dantin, Albert Deß, Herbert Dorfmann, Norbert Erdős, Esther Herranz García, Peter Jahr, Jarosław Kalinowski, Nuno Melo, Marijana Petir, Czesław Adam Siekierski, Tom Vandenkendelaere

S&D

Clara Eugenia Aguilera García, Eric Andrieu, Nicola Caputo, Paolo De Castro, Jean-Paul Denanot, Viorica Dăncilă, Maria Noichl, Ricardo Serrão Santos, Tibor Szanyi, Marc Tarabella

ECR

Beata Gosiewska, Zbigniew Kuźmiuk

Verts/ALE

Martin Häusling, Bronis Ropė

EFDD

Giulia Moi, Marco Zullo

ENF

Edouard Ferrand, Philippe Loiseau

12

-

ECR

Richard Ashworth, Jørn Dohrmann, James Nicholson

ALDE

Jan Huitema, Ivan Jakovčić, Ulrike Müller, Hannu Takkula

GUE/NGL

Luke Ming Flanagan, Anja Hazekamp, Maria Lidia Senra Rodríguez

Verts/ALE

José Bové

EFDD

John Stuart Agnew

2

0

GUE/NGL

Matt Carthy

NI

Diane Dodds

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

12.10.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

30

5

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Tiziana Beghin, David Borrelli, David Campbell Bannerman, Salvatore Cicu, Karoline Graswander-Hainz, France Jamet, Jude Kirton-Darling, Patricia Lalonde, Bernd Lange, David Martin, Emmanuel Maurel, Emma McClarkin, Anne-Marie Mineur, Alessia Maria Mosca, Franck Proust, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Viviane Reding, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Tokia Saïfi, Matteo Salvini, Marietje Schaake, Helmut Scholz, Joachim Schuster, Joachim Starbatty, Adam Szejnfeld, Hannu Takkula, Iuliu Winkler, Jan Zahradil

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Klaus Buchner, Nicola Danti, Edouard Ferrand, Seán Kelly, Frédérique Ries, Fernando Ruas, Paul Rübig, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Pedro Silva Pereira, Jarosław Wałęsa

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

30

+

ALDE

Frédérique Ries, Hannu Takkula, Marietje Schaake, Patricia Lalonde

ECR

David Campbell Bannerman, Emma McClarkin, Jan Zahradil, Joachim Starbatty

EFDD

David Borrelli, Tiziana Beghin

PPE

Adam Szejnfeld, Fernando Ruas, Franck Proust, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Iuliu Winkler, Jarosław Wałęsa, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Paul Rübig, Salvatore Cicu, Seán Kelly, Tokia Saïfi, Viviane Reding

S&D

Alessia Maria Mosca, Bernd Lange, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Joachim Schuster, Jude Kirton-Darling, Karoline Graswander-Hainz, Nicola Danti, Pedro Silva Pereira

5

-

ENF

Edouard Ferrand, France Jamet, Matteo Salvini

GUE/NGL

Anne-Marie Mineur, Helmut Scholz

3

0

S&D

David Martin, Emmanuel Maurel

Verts/ALE

Klaus Buchner

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani