Postopek : 2016/0070(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0319/2017

Predložena besedila :

A8-0319/2017

Razprave :

PV 29/05/2018 - 3
CRE 29/05/2018 - 3

Glasovanja :

PV 29/05/2018 - 7.10
CRE 29/05/2018 - 7.10
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0213

POROČILO     ***I
PDF 1125kWORD 143k
19.10.2017
PE 582.163v02-00 A8-0319/2017

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev

(COM(2016)0128 – C8-0114/2016 – 2016/0070(COD))

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

Poročevalki: Elisabeth Morin-Chartier, Agnes Jongerius

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 PRILOGA: SEZNAM SUBJEKTOV ALI OSEB, OD KATERIH STA POROČEVALKI PREJELI PRISPEVEK
 MANJŠINJSKO MNENJE
 MANJŠINJSKO MNENJE
 MNENJE ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE O PRAVNI PODLAGI
 MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov
 MNENJE Odbora za pravne zadeve
 POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev

(COM(2016)0128 – C8-0114/2016 – 2016/0070(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0128),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 53(1) in 62 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0114/2016),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj Narodne skupščine Republike Bolgarije, češkega senata in češke poslanske zbornice, danskega parlamenta, estonskega parlamenta, hrvaškega parlamenta, latvijskega parlamenta, litovskega parlamenta, madžarskega parlamenta, poljskega senata in poljskega sejma, romunskega senata in romunske poslanske zbornice ter slovaškega parlamenta v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. decembra 2016(1),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 7. decembra 2016(2),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in mnenj Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter Odbora za pravne zadeve (A8-0319/2017),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe    1

Predlog direktive

Navedba sklicevanja 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, in zlasti člena 53(1) in člena 62 Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, in zlasti člena 53(1), člena 62 ter člena 153(1) (a) in (b) v povezavi s členom 153(2) Pogodbe,

Predlog spremembe    2

Predlog direktive

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  Prosti pretok delavcev, svoboda ustanavljanja in svoboda opravljanja storitev so temeljna načela notranjega trga v Uniji, zapisana v Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU). Za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev za podjetja in spoštovanja pravic delavcev Unija krepi uporabo navedenih načel.

(1)  Prosti pretok delavcev, svoboda ustanavljanja in svoboda opravljanja storitev so temeljna načela notranjega trga v Uniji, zapisana v Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU), in bistvena za pravilno delovanje notranjega trga. Za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev za podjetja Unija krepi uporabo in izvrševanje teh načel, in sicer z bojem proti izogibanju pravilom, spoštovanjem pravic delavcev, izboljševanjem delovnih pogojev ter krepitvijo socialne kohezije med državami članicami.

Predlog spremembe   3

Predlog direktive

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)  Svoboda opravljanja storitev vključuje pravico podjetij, da opravljajo storitve v drugi državi članici, v katero lahko začasno napotijo svoje delavce, da bi tam opravljali te storitve.

(2)  Svoboda opravljanja storitev vključuje pravico podjetij, da opravljajo storitve v drugi državi članici, v katero lahko začasno napotijo svoje delavce, da bi tam opravljali te storitve. V skladu s členom 56 PDEU so omejitve svobode opravljanja storitev v Uniji prepovedane za državljane držav članic, ki imajo sedež v eni od držav članic, vendar ne v državi članici osebe, ki so ji storitve namenjene.

Predlog spremembe   4

Predlog direktive

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  V skladu s členom 3 PEU Unija spodbuja socialno pravičnost in varstvo. V skladu s členom 9 PDEU mora Unija spodbujati visoko stopnjo zaposlenosti, zagotavljati ustrezno socialno zaščito in se boriti proti socialni izključenosti.

(3)  V skladu s členom 3 PEU Unija spodbuja socialno pravičnost in varstvo. V skladu s členom 9 PDEU mora Unija spodbujati visoko stopnjo zaposlenosti, zagotavljati ustrezno socialno zaščito in se boriti proti socialni izključenosti, pa tudi spodbujati visoko stopnjo izobraževanja, usposabljanja in varovanja človekovega zdravja.

Predlog spremembe    5

Predlog direktive

Uvodna izjava 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3a)  Da se zagotovi pravilna uporaba te direktive, je treba okrepiti usklajevanje med inšpektorati dela držav članic ter evropsko sodelovanje v boju proti goljufijam, povezanim z napotitvijo delavcev, pri čemer je treba preverjati, ali se za napotene delavce pri organu za upravljanje v državi članici izvora redno plačujejo prispevki za socialno varnost.

Predlog spremembe    6

Predlog direktive

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4)  Skoraj dvajset let po sprejetju direktive o napotitvi delavcev je treba oceniti, ali Direktiva še vedno zagotavlja ustrezno ravnovesje med potrebo po spodbujanju svobode opravljanja storitev in potrebo po varstvu pravic napotenih delavcev.

(4)  Skoraj dvajset let po sprejetju direktive o napotitvi delavcev in glede na dokazane primere goljufije je treba direktivo revidirati ter oceniti, ali še vedno zagotavlja ustrezno ravnovesje med potrebo po spodbujanju svobode opravljanja storitev in zagotavljanju poštenega poslovnega ozračja in enakih konkurenčnih pogojev za delavce in podjetja, ki delujejo na notranjem trgu, ter potrebo po varstvu pravic napotenih delavcev. Nujno je treba pojasniti pravila, s čimer bi zagotovili, da bi se uporabljala enotno in da bi pomenila dejansko približevanje višjim socialnim standardom. Poleg revizije Direktive 96/71/ES bi bilo treba dati prednost tudi izvajanju in uveljavljanju Direktive 2014/67/EU Evropskega parlamenta in Sveta1a.

 

___________________

 

1a. Direktiva 2014/67/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o izvrševanju Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev in spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (uredba IMI) (UL L 159, 28.5.2014, str. 11).

Predlog spremembe   7

Predlog direktive

Uvodna izjava 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4a)  Na področju napotenih delavcev še vedno ni zadostnih in točnih podatkov, zlasti o številu napotenih delavcev po posameznih sektorjih zaposlovanja in posameznih državah članicah. Pomembno je, da Komisija začne zbirati in spremljati takšne podatke ter izvajati oceno učinka na področju napotenih delavcev.

Predlog spremembe   8

Predlog direktive

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  Načelo enakega obravnavanja in prepoved vsakršne diskriminacije na podlagi državljanstva sta zagotovljena s pravom EU že od ustanovnih pogodb. S sekundarno zakonodajo se izvaja načelo enakega plačila tako med ženskami in moškimi kot tudi med delavci, zaposlenimi za določen čas, in primerljivimi delavci, zaposlenimi za nedoločen čas, med delavci s krajšim delovnim časom in delavci s polnim delovnim časom ali med delavci, zaposlenimi pri agenciji za zagotavljanje začasnega dela, in primerljivimi delavci v podjetju uporabniku.

(5)  Načelo enakega obravnavanja in prepoved vsakršne diskriminacije na podlagi državljanstva sta zagotovljena s pravom EU že od ustanovnih pogodb, med drugim tudi za podjetja, ki opravljajo čezmejne storitve. S sekundarno zakonodajo se izvaja načelo enakega plačila tako med ženskami in moškimi kot tudi med delavci, zaposlenimi za določen čas, in primerljivimi delavci, zaposlenimi za nedoločen čas, med delavci s krajšim delovnim časom in delavci s polnim delovnim časom ali med delavci, zaposlenimi pri agenciji za zagotavljanje začasnega dela, in primerljivimi delavci v podjetju uporabniku. To vključuje prepoved vseh drugih ukrepov, ki lahko povzročijo neposredno ali posredno diskriminacijo med državljani. Pri uporabi teh načel je treba spoštovati in upoštevati ustrezno sodno prakso Sodišča Evropske unije.

Predlog spremembe   9

Predlog direktive

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6)  Uredba Rim I na splošno delodajalcem in delavcem omogoča, da izberejo pravo, ki se uporablja za pogodbo o zaposlitvi. Vendar delavec ne sme biti prikrajšan za zaščito, ki mu jo nudijo kogentne določbe prava države, v kateri oziroma iz katere delavec običajno opravlja svoje delo. Če pravo ni izbrano, se za pogodbo uporablja pravo države, v kateri oziroma iz katere delavec za izpolnitev pogodbe običajno opravlja svoje delo.

(6)  Uredba Rim I na splošno delodajalcem in delavcem omogoča, da izberejo pravo, ki se uporablja za pogodbo o zaposlitvi. Vendar delavec ne sme biti prikrajšan za zaščito, ki mu jo nudijo kogentne določbe prava države, v kateri oziroma iz katere delavec običajno opravlja svoje delo. Če pravo ni izbrano, se za pogodbo uporablja pravo države, v kateri oziroma iz katere delavec za izpolnitev pogodbe običajno opravlja svoje delo. Uredba Rim I določa tudi, da če delavec začasno opravlja delo v drugi državi, se ne šteje, da se je država, v kateri običajno opravlja delo, spremenila. Z direktivo se vzpostavi varnost pri uporabi uredbe Rim I v posebni situaciji, ne da bi se uredba kakor koli spremenila. Delavec bo zlasti koristil zaščito in ugodnosti v skladu z uredbo Rim I.

 

 

Predlog spremembe    10

Predlog direktive

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7)  Uredba Rim I določa, da če delavec začasno opravlja delo v drugi državi, se ne šteje, da se je država, v kateri običajno opravlja delo, spremenila.

črtano

Predlog spremembe    11

Predlog direktive

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8)  Glede na dolgo trajanje nekaterih napotitev je treba določiti, da se v primeru napotitve za obdobja, daljša od 24 mesecev, država članica gostiteljica šteje za državo, v kateri se opravlja delo. V skladu z načelom uredbe Rim I se zato za pogodbo o zaposlitvi takšnih napotenih delavcev uporablja pravo države članice gostiteljice, če pogodbeni stranki nista izbrali drugega prava. Če pa pogodbeni stranki izbereta drugo pravo, delavec zaradi tega ne sme biti prikrajšan za zaščito, ki mu jo zagotavljajo določbe, od katerih po pravu države članice gostiteljice ni dovoljeno odstopati z dogovorom. To bi se moralo uporabljati od začetka napotitve, kadar je ta načrtovana za več kot 24 mesecev, ter od prvega dneva, ki sledi 24 mesecem, kadar napotitev dejansko presega to obdobje. To pravilo ne vpliva na pravico podjetij, ki napotijo delavce na ozemlje druge države članice, da se sklicujejo na svobodo opravljanja storitev tudi v primerih, ko napotitev traja več kot 24 mesecev. Namen je zgolj zagotoviti pravno varnost pri uporabi uredbe Rim I v posebni situaciji, ne da bi to uredbo kakor koli spremenili. Delavec bo zlasti deležen zaščite in ugodnosti na podlagi uredbe Rim I.

(8)  Glede na dolgo trajanje nekaterih napotitev je treba določiti, da je napotitev začasne narave. Zato bi bilo treba vse veljavne pogoje za delo in zaposlitev v državi članici, v kateri je delavec napoten, začeti uporabljati po 24 mesecih, razen pogojev, ki s povezani s sklenitvijo in prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. To pravilo ne vpliva na pravico podjetij, ki napotijo delavce na ozemlje druge države članice, da se sklicujejo na svobodo opravljanja storitev tudi v primerih, ko napotitev traja več kot 24 mesecev. Za napotitve, ki zahtevajo daljše trajanje, bi moralo biti možno podjetjem odobravati podaljšanje na podlagi obrazloženega zahtevka, ki se predloži pristojnemu organu države članice, v katero je delavec napoten.

Predlog spremembe   12

Predlog direktive

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9)  V skladu z ustaljeno sodno prakso so omejitve svobode opravljanja storitev dopustne samo, če so utemeljene z nujnimi razlogi v javnem interesu, ter morajo biti sorazmerne in potrebne.

(9)  V skladu z ustaljeno sodno prakso so omejitve svobode opravljanja storitev dopustne samo, če so utemeljene z nujnimi razlogi v javnem interesu, ter morajo biti potrebne in sorazmerne.

Predlog spremembe    13

Predlog direktive

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Zaradi zelo mobilne narave dela v mednarodnih prevozih v cestnem prometu izvajanje direktive o napotitvi delavcev odpira posebna pravna vprašanja in povzroča težave (zlasti če povezava z zadevno državo članico ni zadostna). Te izzive bi bilo najbolj primerno obravnavati s sektorsko zakonodajo, skupaj z drugimi pobudami EU, namenjenimi izboljšanju delovanja notranjega trga prevozov v cestnem prometu.

(10)  Zaradi zelo mobilne narave dela v mednarodnih prevozih v cestnem prometu izvajanje direktive o napotitvi delavcev v tem sektorju odpira posebna pravna vprašanja in povzroča težave, ki jih obravnava predlog direktive Komisije o spremembi Direktive 2006/22/ES glede zahtev za izvrševanje ter določitve posebnih pravil v zvezi z Direktivo 96/71/ES in Direktivo 2014/67/EU za napotitev delavcev v sektorju cestnega prometa [COD(2017)0121], katere namen je zagotoviti zakonodajo za ta sektor.

Predlog spremembe    14

Predlog direktive

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11)  Na konkurenčnem notranjem trgu ponudniki storitev ne tekmujejo samo na podlagi stroškov dela, temveč tudi na podlagi dejavnikov, kot so produktivnost in učinkovitost ali kakovost in inovativnost njihovega blaga in storitev.

(11)  Na resnično povezanem in konkurenčnem notranjem trgu ponudniki storitev tekmujejo na podlagi dejavnikov, kot so produktivnost, učinkovitost, izobrazba in raven znanj in spretnosti delovne sile, pa tudi kakovost in inovativnost njihovega blaga in storitev.

Predlog spremembe    15

Predlog direktive

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12)  Države članice so pristojne za določitev pravil o plačilu za delo v skladu z nacionalnim pravom in prakso. Vendar morajo biti nacionalna pravila o plačilu za delo, ki se uporabljajo za napotene delavce, utemeljena s potrebo po zaščiti napotenih delavcev in ne smejo nesorazmerno omejevati čezmejnega opravljanja storitev.

(12)  Države članice so izključno pristojne za določitev pravil o plačilu za delo v skladu z nacionalnim pravom in/ali prakso. Določanje plač je izključno v pristojnosti držav članic in socialnih partnerjev. Posebno skrb je treba nameniti temu, da se ne ogrozi nacionalnih sistemov določanja plač in svobode udeleženih strani.

Predlog spremembe    16

Predlog direktive

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13)  Sestavni elementi plačila na podlagi nacionalnega prava ali splošno uporabnih kolektivnih pogodb bi morali biti jasni in pregledni za vse ponudnike storitev. Zato je upravičeno, da se državam članicam naloži obveznost, da na enotnem spletem mestu iz člena 5 direktive o izvrševanju objavijo sestavne elemente plačila.

(13)  Sestavni elementi plačila, metode za izračun plače in, kjer je primerno, merila za razvrstitev po plačnih razredih bi morali biti jasni in pregledni za vse ponudnike storitev in napotene delavce. Za izračun plačila bi bilo treba upoštevati vse zakonsko določene obvezne elemente, uporabne kolektivne pogodbe ali arbitražne odločbe, če se ti elementi uporabljajo tudi na lokalni ravni. Zato je upravičeno, da se državam članicam naloži obveznost, da na enotnem spletem mestu iz člena 5 direktive o izvrševanju objavijo sestavne elemente plačila, kot je opredeljeno v pravu, ki se uporablja, in kolektivnih pogodbah, saj sta preglednost in dostop do informacij bistvena za pravno varnost in izvrševanje zakonodaje. Informacije, zagotovljene na enotnem uradnem nacionalnem spletnem mestu bi morale biti skladne z nacionalno zakonodajo in prakso ter bi morale spoštovati avtonomijo socialnih partnerjev. Vsaka država članica bi morala zagotoviti ustrezno delovanje in redno posodabljanje svojega spletnega mesta.

Predlog spremembe    17

Predlog direktive

Uvodna izjava 13 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(13a)  Direktiva 2014/67/EU vsebuje številne določbe za zagotovitev, da bodo vsi ponudniki storitev izvrševali in spoštovali pravila o napotitvi delavcev. Člen 4 te direktive navaja seznam elementov, ki jih je treba oceniti, da bi se ugotovilo, ali je napotitev pristna, ter preprečilo zlorabe in izogibanje.

Predlog spremembe    18

Predlog direktive

Uvodna izjava 13 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(13b)  Delodajalci bi morali pred začetkom napotitve sprejeti ustrezne ukrepe za zagotavljanje ključnih informacij o pogojih za delo in zaposlitev v skladu z Direktivo Sveta 91/533/EGS1a, kar zadeva napotitev.

 

_________________

 

1a Direktiva Sveta 91/533/EGS z dne 14. oktobra 1991 o obveznosti delodajalca, da zaposlene obvesti o pogojih, ki se nanašajo na pogodbo o zaposlitvi ali delovno razmerje (UL L 288, 18.10.1991, str. 32).

Predlog spremembe    19

Predlog direktive

Uvodna izjava 13 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(13c)  S to direktivo se vzpostavi uravnotežen okvir za svobodo opravljanja storitev in zaščito napotenih delavcev, ki je nediskriminatoren, pregleden in sorazmeren, hkrati pa upošteva raznolikost odnosov med delojemalci in delodajalci v posameznih državah. Direktiva ne preprečuje uporabe pogojev za delo in zaposlitev, ki so za napotene delavce ugodnejši.

Predlog spremembe    20

Predlog direktive

Uvodna izjava 13 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(13d)  Ta direktiva ne bi smela na noben način vplivati na izvajanje temeljnih pravic, kot so priznane v državah članicah in na ravni Unije, vključno s pravico in svobodo stavke ali sprejemanja drugih ukrepov, zajetih v specifičnih sistemih odnosov med delodajalci in delojemalci v državah članicah, v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso. Prav tako ne bi smela vplivati na pravico do pogajanja o kolektivnih pogodbah, njihovega sklepanja in izvrševanja, ali na pravico do sprejemanja kolektivnih ukrepov v skladu z nacionalnim pravom in/ali prakso.

Predlog spremembe   21

Predlog direktive

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14)  Zakoni in drugi predpisi ali kolektivne pogodbe, ki se uporabljajo v državah članicah, lahko zagotovijo, da oddaja naročil podizvajalcem podjetjem ne omogoča obida pravil, ki zagotavljajo določene pogoje za delo in zaposlitev, ki urejajo plačilo za delo. Če takšna pravila o plačilu za delo obstajajo na nacionalni ravni, jih lahko država članica nediskriminatorno uporabi za podjetja, ki napotijo delavce na njeno ozemlje, če ne omejujejo nesorazmerno čezmejnega opravljanja storitev.

(14)  Zakoni, drugi predpisi in nacionalne prakse, vključno z upravnimi določbami ali kolektivnimi pogodbami, ki se uporabljajo v državah članicah, lahko zagotovijo, da oddaja naročil podizvajalcem podjetjem ne omogoča obida pravil, ki zagotavljajo določene pogoje za delo in zaposlitev, ki urejajo plačilo za delo. Če takšna pravila o plačilu za delo obstajajo na nacionalni ravni, jih lahko država članica nediskriminatorno uporabi za podjetja, ki napotijo delavce na njeno ozemlje.

Predlog spremembe   22

Predlog direktive

Uvodna izjava 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(14a)  Države članice bi morale v skladu z nacionalnim pravom in praksami zagotoviti, da napoteni delavci prejmejo vse, do česar so upravičeni, saj bi z ukrepanjem proti zlorabam pri sklepanju pogodb s podizvajalci zaščitili njihove pravice.

Predlog spremembe   23

Predlog direktive

Uvodna izjava 14 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(14b)  Države članice bi morale strogo in dosledno izvrševati obstoječa pravila v zvezi z oddajo naročil podizvajalcem.

Predlog spremembe   24

Predlog direktive

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15)  Direktiva 2008/104/ES Evropskega parlamenta in Sveta o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela konkretizira načelo, da bi morali biti osnovni delovni pogoji in pogoji zaposlitve, ki se uporabljajo za delavce, zaposlene pri agencijah za zagotavljanje začasnega dela, vsaj takšni, kot so pogoji, ki bi se uporabljali za te delavce, če bi jih podjetje uporabnik zaposlilo na isto delovno mesto. To načelo bi se moralo uporabljati tudi za delavce, ki jih agencija za zagotavljanje začasnega dela napoti v drugo državo članico.

(15)  Direktiva 2008/104/ES Evropskega parlamenta in Sveta o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela konkretizira načelo, da bi morali biti osnovni delovni pogoji in pogoji zaposlitve, ki se uporabljajo za delavce, zaposlene pri agencijah za zagotavljanje začasnega dela, vsaj takšni, kot so pogoji, ki bi se uporabljali za te delavce, če bi jih podjetje uporabnik zaposlilo na isto delovno mesto. To načelo bi se moralo uporabljati tudi za delavce, ki jih agencija za zagotavljanje začasnega dela napoti v drugo državo članico. Države članice bi morale zagotoviti, da so delavci, zaposlenih pri agencijah za zagotavljanje začasnega dela, enako obravnavani ne glede na to, ali so napoteni ali delajo v svoji državi.

Predlog spremembe    25

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka -1 (novo)

Direktiva 96/71/ES

Člen 1 – odstavek 3 – točka c

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(Ne zadeva slovenske različice.)   

“(c)  kot podjetje ali agencija za začasno zaposlovanje posredujejo delo delavca podjetju uporabniku, s sedežem ali dejavnem na ozemlju katere od držav članic, pod pogojem, da v času napotitve obstaja delovno razmerje med podjetjem ali agencijo za začasno zaposlovanje in delavcem.

  

Predlog spremembe    26

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka -1 a (novo)

Direktiva 96/71/ES

Člen 1 – odstavek 4 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(-1a)  v členu 1 se doda naslednji odstavek:

 

“4a.  Ta direktiva v ničemer ne vpliva na izvajanje temeljnih pravic, kot so priznane v državah članicah in na ravni Unije, vključno s pravico in svobodo stavke ali sprejemanja drugih ukrepov, zajetih v specifičnih sistemih odnosov med delodajalci in delojemalci v državah članicah, v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso. Prav tako ne vpliva na pravico do pogajanja o kolektivnih pogodbah, njihovega sklepanja in izvrševanja, ali na pravico do sprejemanja kolektivnih ukrepov v skladu z nacionalnim pravom in/ali prakso.“

Predlog spremembe    27

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1

Direktiva 96/71/ES

Člen 2 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 2a

Člen 2a

Napotitev, ki traja več kot štiriindvajset mesecev

Napotitev, ki traja več kot štiriindvajset mesecev

1.  Če pričakovano ali dejansko trajanje napotitve presega štiriindvajset mesecev, se država članica, na ozemlje katere je delavec napoten, šteje za državo, v kateri delavec običajno opravlja delo.

1.  Napotitev delavcev je začasna. Če pričakovano ali dejansko trajanje napotitve presega štiriindvajset mesecev, država članica zagotovi, da podjetja iz člena 1(1) delavcem, ki so napoteni na njihovo ozemlje, poleg pogojev za delo in zaposlitev iz člena 3(1) in ne glede na to, katero pravo se uporablja za delovno razmerje, zagotovijo tudi vse pogoje za delo in zaposlitev, ki se uporabljajo v državi članici, v kateri se opravi storitev, če so ti pogoji dela in zaposlitve za delavca ugodnejši od pogojev v pravu, ki se uporablja za delovno razmerje, razen pogojev glede sklepanja in prenehanja pogodbe o zaposlitvi.

2.  Za namene odstavka 1 se v primeru zamenjave napotenih delavcev, ki opravljajo isto nalogo na istem mestu, upošteva skupno trajanje obdobij napotitve zadevnih delavcev, kar zadeva delavce, ki so napoteni za dejansko trajanje najmanj šestih mesecev.

2.  Za namene odstavka 1 se v primeru zamenjave napotenih delavcev, ki opravljajo isto nalogo na istem mestu, upošteva skupno trajanje obdobij napotitve zadevnih delavcev.

 

2a.  Država članica, v kateri se opravi storitev, lahko na podlagi obrazloženega zahtevka ponudnika storitev podaljša obdobje, pred iztekom katerega so pogoji za delo in zaposlitev, ki se uporabljajo v tej državi članici, zagotovljeni, kot je navedeno v odstavku 1, če naj bi storitve, ki jih zagotavlja to podjetje, ostale dalj časa začasne.

 

Država članica take zahtevke obravnava sorazmerno, nediskriminatorno in pravočasno, ter svojo odločitev utemelji. Če država članica zahtevku ugodi, podjetje vsakih dvanajst mesecev in vse do konca zagotavljanja zadevnih storitev zagotavlja najnovejše informacije o stanju.

 

Pristojni organ države članice gostiteljice na utemeljen, sorazmeren in nediskriminatoren način sprejme odločitev o teh zahtevkih v skladu s členom 4 Direktive 2014/67/EU in v skladu z Uredbo 883/2004/ES.

Predlog spremembe    28

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka a

Direktiva 96/71/ES

Člen 3 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Države članice poskrbijo, da ne glede na to, katera zakonodaja se uporablja za delovno razmerje, podjetja iz člena 1(1) zagotovijo delavcem, ki so napoteni na njihovo ozemlje, pogoje za delo in zaposlitev v zvezi z naslednjimi zadevami, ki so v državi članici, v kateri se opravlja delo, urejene:

1.  Države članice poskrbijo, da ne glede na to, katera zakonodaja se uporablja za delovno razmerje, podjetja iz člena 1(1) zagotovijo delavcem, ki so napoteni na njihovo ozemlje, vsaj pogoje za delo in zaposlitev v zvezi z naslednjimi zadevami, ki so v državi članici, v kateri se opravlja delo, urejene:

–  z zakoni ali drugimi predpisi in/ali

–  z zakoni ali drugimi predpisi in/ali

–  s kolektivnimi pogodbami ali arbitražnimi odločbami, razglašenimi za splošno uporabne v smislu odstavka 8:

–  s kolektivnimi pogodbami ali arbitražnimi odločbami v smislu odstavkov 8 in 8a:

(a)  maksimalni delovni čas in minimalni počitek;

(a)  maksimalni delovni čas in minimalni počitek, vključno s posebnimi ukrepi glede nočnega dela, dela med vikendi in prazniki ter izmenskega dela;

(b)  minimalni plačani letni dopust;

(b)  (Ne zadeva slovenske različice.)

(c)  plačilo za delo, tudi za nadurno delo; ta točka se ne uporablja za pokojninske načrte dodatnega poklicnega zavarovanja;

(c)  plačilo za delo, tudi za nadurno delo; ta točka se ne uporablja za pokojninske načrte dodatnega poklicnega zavarovanja;

(d)  pogoji za posredovanje dela delavcev, zlasti s strani agencij za zagotavljanje začasnega dela;

(d)  pogoji za posredovanje dela delavcev, zlasti s strani agencij za zagotavljanje začasnega dela;

(e)  zdravje, varnost in higiena pri delu;

(e)  zdravje, varnost in higiena pri delu;

(f)  zaščitni ukrepi glede pogojev za delo in zaposlitev za noseče ženske ali ženske, ki so pred kratkim rodile, za otroke in mlade;

(f)  zaščitni ukrepi glede pogojev za delo in zaposlitev za noseče ženske ali ženske, ki so pred kratkim rodile, za otroke in mlade;

(g)  enako obravnavanje moških in žensk ter druge določbe o nediskriminaciji;

(g)  enako obravnavanje moških in žensk ter druge določbe o nediskriminaciji;

 

(ga)  pogoji nastanitve delavcev;

 

(gb)  višina dodatka za potne stroške, hrano in nastanitev za delavce, ki delo opravljajo stran od običajnega kraja opravljanja dela.

V tej direktivi plačilo za delo pomeni vse elemente plačila, ki so obvezni na podlagi nacionalnih zakonov in drugi predpisov, kolektivnih pogodb ali arbitražnih odločb, razglašenih za splošno uporabne, in/ali – če ni sistema za razglasitev kolektivnih pogodb ali arbitražnih odločb za splošno uporabne – drugih kolektivnih pogodb ali arbitražnih odločb v smislu drugega pododstavka odstavka 8 v državi članici, na ozemlje katere je delavec napoten.

V tej direktivi se koncept plačila za delo opredeli v pravu in/ali praksi države članice, na ozemlje katere je delavec napoten.

Države članice na enotnem uradnem nacionalnem spletnem mestu iz člena 5 Direktive 2014/67/EU objavijo sestavne elemente plačila v skladu s točko (c).

Države članice sestavne elemente plačila iz točke (c) tega odstavka v skladu z nacionalnim pravom in/ali prakso ter brez nepotrebnega odlašanja in pregledno objavijo na enotnem uradnem nacionalnem spletnem mestu in na druge ustrezne načine iz člena 5(2) Direktive 2014/67/EU. Države članice zagotovijo, da so informacije na enotnem uradnem nacionalnem spletnem mestu točne in posodobljene. Komisija na svojem spletnem mestu objavi naslove enotnih uradnih nacionalnih spletnih mest.

 

Če na enotnem uradnem nacionalnem spletnem mestu pred začetkom napotitve informacije niso navedene ali so navedene napačno, podjetje ni odgovorno za neuporabo ali napačno uporabo teh elementov.

 

Da se prepreči podvajanje plačil, noben del tega člena ne omogoča, da bi bil kateri koli element plačila, dodatka ali stroškov, povezan z delom zunaj običajnega kraja opravljanja dela, napotenemu delavcu izplačan več kot enkrat. Za delavca veljajo pogoji, ki so zanj ugodnejši.

Predlog spremembe  29

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka b

Direktiva 96/71/ES

Člen 3 – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1a.  Če smejo podjetja s sedežem na ozemlju države članice v skladu z zakoni in drugimi predpisi ali kolektivnimi pogodbami v okviru svojih pogodbenih obveznosti oddajati naročila samo tistim podizvajalcem, ki zagotavljajo določene pogoje za delo in zaposlitev, ki urejajo plačilo za delo, lahko država članica nediskriminatorno in sorazmerno določi, da za takšna podjetja velja ista obveznost glede oddaje naročil podizvajalcem iz člena 1(1), ki napotijo delavce na njeno ozemlje.

1a.  Če smejo podjetja s sedežem na ozemlju države članice v skladu z zakoni in drugimi predpisi ali kolektivnimi pogodbami v okviru svojih pogodbenih obveznosti oddajati naročila samo tistim podizvajalcem, ki zagotavljajo določene pogoje za plačilo za delo, lahko država članica nediskriminatorno in sorazmerno določi, da za podjetja, ki napotijo delavce na njeno ozemlje, veljajo enake obveznosti. Te zahteve se uporabljajo samo za delavce, zaposlene pri podizvajalcu, ki so napoteni v to državo članico.

Predlog spremembe    30

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka b a (novo)

Direktiva 96/71/ES

Člen 3 – odstavek 1a a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba)  Vstavi se naslednji odstavek:

 

“1aa.  V primeru oddaje naročil podizvajalcem, izvajalec ponudnika storitev iz druge države članice pred začetkom javnega naročila storitev pisno obvesti o pogojih za delo in zaposlitev, ki se uporabljajo za plačilo za delo.“

Predlog spremembe    31

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka b b (novo)

Direktiva 96/71/ES

Člen 3 – odstavek 1a b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(bb)  Vstavi se naslednji odstavek:

 

“1ab.  Države članice Komisijo obvestijo o vseh ukrepih iz tega člena. Komisija o teh ukrepih obvesti druge države članice.“

Predlog spremembe    32

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka c a (novo)

Direktiva 96/71/ES

Člen 3 – odstavek 7 – pododstavek 2

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(ca)  v odstavku 7 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

Šteje se, da so posebni dodatki, ki sodijo k napotitvi, del minimalne plače, razen če so izplačani kot povračilo za stroške, ki dejansko nastanejo zaradi napotitve, denimo potni stroški in stroški za stanovanje in hrano. ”

Šteje se, da so posebni dodatki, ki sodijo k napotitvi, del plačila za delo, razen če so izplačani kot povračilo za stroške, ki dejansko nastanejo zaradi napotitve, denimo potni stroški in stroški za stanovanje in hrano. V tem primeru jih zagotovi delodajalec in se ne odštejejo od plačila za delo.

Predlog spremembe    33

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka c b (novo)

Direktiva 96/71/ES

Člen 3 – odstavek 8 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(c b)  Vstavi se naslednji odstavek:

 

„8a.  Države članice se lahko v skladu s svojim nacionalnim pravom in prakso in na nediskriminatoren način odločijo, da bodo izhajale iz kolektivnih pogodb ali arbitražnih odločb, ki so, kot je opredeljeno v državi članici, v kateri se opravlja delo, reprezentativne za zadevno geografsko območje, poklic ali panogo in ki vsebujejo za delavca najugodnejše pogoje za delo in zaposlitev.

 

Države članice zagotovijo, da so informacije o teh kolektivnih pogodbah in arbitražnih odločbah dostopne na enotnem uradnem nacionalnem spletnem mestu. Kolektivne pogodbe se uporabljajo za napotene delavce, če so objavljene na enotnem uradnem nacionalnem spletnem mestu.

 

Če na enotnem uradnem nacionalnem spletnem mestu pred začetkom napotitve informacije niso navedene ali so navedene napačno, podjetje ni odgovorno za neuporabo ali napačno uporabo kolektivnih pogodb ali arbitražnih odločb.“

Predlog spremembe    34

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka d

Direktiva 96/71/ES

Člen 3 – odstavek 9

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  Odstavek 9 se črta.

(d)   odstavek 9 se nadomesti z naslednjim:

 

„Države članice lahko poleg pogojev iz odstavka 1 tega člena določijo, da morajo podjetja iz člena 1(1) delavcem iz člena 1(3)(c) zagotoviti enake pogoje, kot se uporabljajo za delavce, zaposlene pri agenciji za zagotavljanje začasnega dela v državi članici, v kateri se delo izvaja.

 

Podjetja za začasno zaposlovanje ali agencije za posredovanje dela s sedežem v eni državi članici lahko napotijo delavca v podjetje uporabnik, ki ima sedež v drugi državi članici ali tam deluje, če ima podjetje uporabnik sedež v državi članici, v katero je delavec napoten. Če to ni tako, se šteje, da je država članica gostiteljica napotenega delavca tista država članica, v kateri običajno opravlja delo, brez poseganja v pogoje za delo in zaposlitev, ki so ugodnejši za delavca.“

Predlog spremembe    35

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka d a (novo)

Direktiva 96/71/ES

Člen 3 – odstavek 10

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(da)  Odstavek 10 se nadomesti:

„10.  Ta direktiva ne onemogoča državam članicam, da uporabljajo v skladu s Pogodbo za nacionalna podjetja in za podjetja iz drugih držav, na podlagi enakega obravnavanja:

10.  Ta direktiva državam članicam ne preprečuje, da v skladu s Pogodbo ter nacionalnim pravom in prakso uporabljajo pogoje za delo in zaposlitev za nacionalna podjetja in za podjetja iz drugih držav, ki delujejo na njihovem ozemlju, glede drugih zadev, razen tistih iz prvega pododstavka odstavka 1, če gre za predpise na področju javnega reda.

-   pogoje za delo in zaposlitev za druge zadeve kot za tiste, navedene v prvem pododstavku odstavka 1, kolikor gre za predpise na področju javnega reda,

 

-   pogoje za delo in zaposlitev, opredeljene v kolektivnih pogodbah ali arbitražnih odločbah v smislu odstavka 8 in v zvezi z drugimi dejavnostmi, kot so navedene v tej prilogi.

 

 

Za namen te direktive se predpisi na področju javnega reda nanašajo na nediskriminatorne ukrepe, sprejete v javnem interesu, vključno z ukrepi na področju zaščite delavcev, enakega obravnavanja, poštene konkurence ali ustreznega delovanja trga dela. Ti ukrepi se ne uporabljajo za ekonomske cilje.“

Predlog spremembe    36

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e)   Druga alineja odstavka 10 se črta.

črtano

Predlog spremembe    37

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 a (novo)

Direktiva 96/71/ES

Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 1

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(2a)  V členu 4(2) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

Države članice poskrbijo za sodelovanje med javnimi organi, ki so v skladu z nacionalno zakonodajo odgovorni za spremljanje pogojev za delo in zaposlitev iz člena 3. To sodelovanje obsega predvsem odgovarjanje na utemeljene prošnje teh organov za informacije o čezmejnem posredovanju dela delavcem, tudi o očitnih zlorabah ali morebitnih primerih nezakonitih čezmejnih dejavnosti.

Države članice poskrbijo za sodelovanje med javnimi organi, ki so v skladu z nacionalno zakonodajo odgovorni za spremljanje pogojev za delo in zaposlitev iz člena 3. To sodelovanje obsega predvsem odgovarjanje na utemeljene prošnje teh organov za informacije o čezmejnem posredovanju dela delavcem ter o obravnavi očitnih zlorab ali morebitnih primerov nezakonitih dejavnosti, kot so čezmejni primeri neprijavljenega dela in navidezno samozaposlovanje. Podpira ga evropska platforma za ukrepanje proti neprijavljenemu delu.

 

Če urad za zvezo ali pristojni organ v državi članici, iz katere je delavec napoten, nima informacij, ki jih zahteva pristojni organ v državi gostiteljici, za te informacije zaprosi druge organe ali organizacije. V primeru nenehnih zamud pri zagotavljanju informacij državi članici gostiteljici se obvesti Komisija, ki sprejme ustrezne ukrepe.“

Predlog spremembe    38

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 b (novo)

Direktiva 96/71/ES

Člen 5 – odstavek 1

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(2b)  Člen 5 se nadomesti z naslednjim:

Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za primere nespoštovanja te direktive.

Države članice gostiteljice in države članice sedeža so odgovorne za spremljanje, nadzor in izvrševanje obveznosti iz te direktive ter sprejmejo ustrezne ukrepe za primere nespoštovanja te direktive. Predvidene kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.“

Zagotovijo zlasti, da so delavcem in/ali njihovim zastopnikom na voljo primerni postopki za uveljavljanje obveznosti iz te direktive.

Zagotovijo zlasti, da so delavcem in/ali zastopnikom delavcev na voljo primerni postopki za uveljavljanje obveznosti iz te direktive.

 

Države članice zagotovijo, da se v primeru nepristne napotitve ne glede na to, katero pravo se uporablja za delovno razmerje, uporabijo pogoji države članice, v kateri se opravi storitev.

(1)

  UL C 75, 10.3.2017, str. 81.

(2)

  UL C 185, 9.6.2017, str. 75.


OBRAZLOŽITEV

Napotitev je posebna oblika začasne mobilnosti delovne sile, ki temelji na svobodi opravljanja čezmejnih storitev na notranjem trgu. V direktivi o napotitvi delavcev iz leta 1996 je opredeljen sklop obveznih pravil v zvezi s pogoji za delo in zaposlitev, ki se uporabljajo za napotene delavce. Čeprav so napoteni delavci zaposleni pri podjetju, ki pošilja delavce, in zato zanje velja pravo države članice „pošiljateljice“, so upravičeni do sklopa temeljnih pravic, ki veljajo v državi članici gostiteljici. S tem se zagotovi, da so te pravice in delovni pogoji zaščiteni povsod v EU.

Po podatkih Komisije je bilo leta 2014 v EU več kot 1,9 milijona napotitev, kar pomeni 10,3-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2013 in 44,4-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2010. 43,7 % vseh napotitev je v gradbenem sektorju, veliko napotitev pa je tudi v predelovalni industriji ter na področju izobraževalnih in zdravstvenih storitev.

Gospodarske razmere in razmere na trgu dela v Evropski uniji so se od leta 1996 precej spremenile. V zadnjih dvajsetih letih se je enotni trg povečal, razlike v plačah pa so se povečale.

Napotitev je sicer sestavni del notranjega trga, utegne pa imeti neželene posledice za nekatere sektorje in regije. Komisija ocenjuje, da lahko napoteni delavci v nekaterih sektorjih ali državah članicah zaslužijo do 50 % manj kot lokalni delavci, kar izkrivlja konkurenco med podjetji in med delavci.

Glede na vse našteto in na številne sodbe Sodišča Evropske unije o razlagi veljavnih določb je Komisija predlagala revizijo direktive o napotitvi delavcev, ki dopolnjuje direktivo o izvrševanju iz leta 2014.

Direktiva o izvrševanju se osredotoča predvsem na krepitev praktičnega izvajanja in izvrševanja določb direktive iz leta 1996, saj obravnava vprašanja, povezana z goljufijami in izogibanjem ter zagotavlja boljšo izmenjavo informacij med državami članicami. Žal je doslej niso prenesle vse države članice.

Vendar pa direktiva o izvrševanju ne obravnava bolj temeljnih vprašanj v zvezi z okvirom iz leta 1996, ki se nanašajo na temeljne pogoje za delo in zaposlitev, do katerih so upravičeni napoteni delavci.

Soporočevalki želita z osnutkom poročila nadgraditi predlog Komisije ter pripraviti učinkovit pravni instrument za zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev pri čezmejnem opravljanju storitev ob hkratni trdni socialni zaščiti napotenih delavcev.


PRILOGA: SEZNAM SUBJEKTOV ALI OSEB, OD KATERIH STA POROČEVALKI PREJELI PRISPEVEK

Soporočevalki želita naznaniti, da so med pripravo poročila z njima stopili v stik med drugim naslednji predstavniki deležnikov in lobisti.

Subjekt in/ali oseba

švedsko ministrstvo za zaposlovanje in vključevanje

francosko ministrstvo za delo in zaposlovanje

malteško ministrstvo za socialni dialog, varstvo potrošnikov in državljanske svoboščine

Secrétariat Général des Affaires Européennes de la République française

stalno predstavništvo Danske v Evropski uniji

stalno predstavništvo Nizozemske v Evropski uniji

stalno predstavništvo Francije v Evropski uniji

stalno predstavništvo Malte v Evropski uniji

stalno predstavništvo Poljske v Evropski uniji

Odbor regij

Evropski ekonomsko-socialni odbor

Comité Économique, Social et Environnemental de la République française

ETUC – European Trade Union Confederation (Evropska konfederacija sindikatov).

BusinessEurope

European Confederation of Private Employment Services (Evropska zveza zasebnih zavodov za zaposlovanje | Eurociett / World Employment Confederation (Svetovna zveza za zaposlovanje)

EFBWW - European Federation of Building and Woodworkers (Evropska zveza delavcev v gradbeni in lesni industriji)

FIEC - European Construction Industry Federation (Evropska zveza delavcev v gradbeni industriji)

Pobuda o mobilnosti delovne sile

Konsentio Public Affairs v imenu kampanje za pravičen promet v Evropi

ETF - European Transport Workers' Federation, (Evropska federacija delavcev v prometu)

CEEMET - Svet delodajalcev kovinske, strojne in tehnološke industrije

EBC - Evropska zveza gradbenikov

REIF - Représentation européenne des institutions de la sécurité sociale française

DGB – Zveza nemških sindikatov

Chambre des salariés du Luxembourg

OGBL - Confédération Syndicale Indépendante du Luxembourg

LCGB - Confédération Luxembourgeoise des Syndicats Chrétiens

FinUnions - Predstavništvo finskih sindikatov v Evropski uniji

urad danskih sindikatov

bruseljski urad švedskih sindikatov

urad norveških sindikatov

FFB - Fédération Française du Batiment

VNO NCW - Verbond van Nederlandse Ondernemingen - Nederlands Christelijk Werkgeversverbond

FNV - Federatie Nederlandse Vakbeweging

Chambre de Commerce et d’Industrie d’Île de France

ÖGB - zveza avstrijskih sindikatov

CGPME – splošna zveza francoskih malih in srednjih podjetij

Koninklijke Vereniging MKB-Nederland

BDA - Združenje nemških zvez delodajalcev

UPA - Union Professionnelle Artisanale

TBN - Transport Belangen Nederland

MEDEF - Mouvement des entreprises de France

Fédération Nationale des Transports Routiers France

Fédération Nationale des Travaux Publics France

ZDH - Zentralverband Des Deutschen Handwerks

APCMA - Assemblée Permanente des Chambres des Métiers et de l’Artisanat en France


MANJŠINJSKO MNENJE

v skladu s členom 52 a(4) Poslovnika

Martina Dlabajova

Kot poročevalka v senci sem v odboru glasovala proti poročilu, saj bo mojem mnenju ni bilo doseženo ravnotežje med prostim pretokom storitev in zaščito delavcev. Vzdržani glasovi in glasovi proti dokazujejo, da poročilo ne odraža vseh pomislekov različnih nacionalnih delegacij v Evropskem parlamentu.

Pozdravljam dogovor o rešitvah, prilagojenih posameznim sektorjem v zvezi s sektorjem prometa in kompromisno rešitev glede trajanja napotitve (24 mesecev z možnostjo podaljšanja).

Glede na nejasnost termina „plačilo za delo“ podpiram zaščitno določbo, na podlagi katere so podjetja izvzeta iz odgovornosti glede uporabe elementov plačila za delo v primeru, ko ti elementi niso prikazani na enotnem nacionalnem spletnem mestu ali so prikazani napačno.

Z zaskrbljenostjo ugotavljam, da so bila v celotnem besedilu črtana sklicevanja na prosti pretok storitev, ter sem seznanjena s poskusi omejevanja pogodbene svobode, kot jo določa uredba Rim I.

Poleg tega menim, da obveznost uporabe vseh kolektivnih pogodb za tuja podjetja ni izvedljiva v praksi in lahko ustvari neupravičene ovire pri čezmejnem zagotavljanju storitev.

V celoti tudi nasprotujem razširitvi pravne podlage na socialna poglavja, saj bi to povzročilo pravno negotovost pri uporabi direktive.


MANJŠINJSKO MNENJE

v skladu s členom 52a(4) Poslovnika

skupine ENF

A/ ker predlog poročila Evropskega parlamenta prinaša nekatere pozitivne spremembe, med drugim enakost obravnavanja delavcev, napotenih za zagotavljanje začasnega dela, in delavcev, ki tako delo opravljajo v svoji državi, pa tudi svobodo držav članic, da na nacionalni ravni odločajo o tem, ali bodo oziroma ne bodo podaljšale trajanje napotitve;

B/ ker je za revizijo direktive vseeno prezgodaj, saj še ni bila opravljena ocena direktive o izvajanju iz leta 2014, zaradi česar ni na voljo konkretnih podatkov o sedanjih razmerah;

C/ ker sprememba termina „minimalna plača“ v „plačilo za delo“ zaradi velikih razlik med sistemi držav članic ne bo zadostovala za preprečevanje ponavljajočih se zlorab, zlasti pri plačevanju urnih postavk;

D/ ker obljuba o razširitvi odgovornosti na naročnika v primeru zlorabe napotitve s strani podizvajalca, ni bila izpolnjena;

E/ ker je treba najugodnejše pravne predpise uporabljati od prvega dneva napotitve.

1. Skupina ENF izraža odklonilno stališče do opravljenega dela pri pripravi poročila. Priznavamo, da je bilo nekaj napora vloženega v doseganje strožje zakonodaje, vendar menimo, da besedilo ni dovolj daljnosežno, zato ga ne moremo podpreti.


MNENJE ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE O PRAVNI PODLAGI

15.6.2017

Thomas Händel

predsednik

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

BRUSELJ

Zadeva:  Mnenje o pravni podlagi predloga Komisije za direktivo o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (COM(2016)0128 – C8-0114/2016 – 2016/0070(COD))

Spoštovani gospod predsednik,

v pismu z dne 24. marca 2017 ste v skladu s členom 39(2) Poslovnika Odbor za pravne zadeve zaprosili za mnenje o primernosti pravne podlage omenjenega predloga Komisije.

Odbor je omenjeno vprašanje obravnaval na seji dne 12. junija 2017.

Soporočevalki v odboru EMPL želita v osnutku poročila kot dodatno pravno podlago uvesti člen 151 PDEU ter točki (a) in (b) člena 153(1), vloženi pa so bili tudi predlogi sprememb, da bi k pravni podlagi dodali člen 46 PDEU, člen 56 PDEU ali člen 153 v celoti, ali da bi člen 53(1) nadomestili s členoma 54 in 56 PDEU.

Na seji dne 12. junija 2017 se je Odbor za pravne zadeve odločil, s 13 glasovi za, 11 proti in 1 vzdržanim glasom(1), da vam priporoči, da ohranite pravno podlago, ki jo je predlagala Komisija, in sicer člen 53 PDEU in člen 62 PDEU, saj je to za predlagano direktivo o spremembi primerna pravna podlaga. Člen 153(2) PDEU bi morali upoštevati kot dodatno pravno podlago, zlasti če želi Parlament dodano okrepiti poudarek na pravicah napotenih delavcev. Če bi člen 153 dodali kot pravno podlago, bi se bilo v tem primeru priporočljivo sklicevati na točki (a) in (b) člena 153(1) PDEU v povezavi s členom 153(2) PDEU.

1. Ozadje

Napotitev delavcev ureja Direktiva 96/71/ES, ki je bila sprejeta na podlagi člena 57 Pogodbe ES in člena 66 Pogodbe ES. Ta člena zdaj ustrezata členu 53(1) PDEU in členu 62 PDEU, tj. členoma, na katerih je Komisija utemeljila svoj predlog za spremembo direktive.

Direktiva 96/71/ES določa regulativni okvir EU za spodbujanje in olajševanje čezmejnega opravljanja storitev prek začasne napotitve delavcev v drugo državo članico. Ne tako daleč nazaj je bila sprejeta Direktiva o izvrševanju 2014/67/EU, da bi okrepili instrumente, ki so na voljo za preprečevanje in kaznovanje izogibanja predpisom, goljufij in zlorab na področju napotitve delavcev.

Po sedanjih pravilih morajo podjetja, ki napotijo delavce, izpolnjevati osnovni nabor pravic v državi gostiteljici, vključno z minimalno plačo. Ta določba v državah gostiteljicah povzroča velike razlike v plači med napotenimi in lokalnimi delavci, ki segajo od 10 % do 50 %, odvisno od države in panoge, s čimer se izkrivlja konkurenca med podjetji, saj podjetjem, ki pošiljajo delavce, zagotavljajo prednost v zvezi s stroški dela pred lokalnimi podjetji v državah članicah gostiteljicah.

Glede na obrazložitveni memorandum k predlogu naj bi bil namen Direktive 96/71 „vzpostavitev ravnovesja med cilji spodbujanja in olajševanja čezmejnega opravljanja storitev, zagotavljanja zaščite napotenim delavcem in zagotavljanja enakih konkurenčnih pogojev med tujimi in domačimi tekmeci“, to ravnovesje pa takrat še ni bilo doseženo. Za ponovno „uravnoteženje“ direktive bi s predlogom uvedli načelo „enakih pravil o plačilu za enako delo“ in ne bi več zahtevali zgolj izplačila minimalnih plač, sklic na splošno zavezujoče kolektivne pogodbe pa bi razširili na vse sektorje.

S predlogom bi določili, da bi se delovno pravo države članice gostiteljice uporabljalo za dolgoročne napotitve nad 24 meseci na podlagi domneve, da bi to bil običajni kraj opravljanja dela. Izbira 24 mesecev je utemeljena, saj je v skladu s pravili koordinacije sistemov socialne varnosti. Namen predloga je tudi določiti enako plačilo za delo za napotene delavce v podizvajalskih verigah in delavce pri glavnem izvajalcu, in sicer z uporabo delovnih pogojev slednjega, vključno s pogoji iz sporazumov na ravni podjetja, če obstajajo, ter obvezno uporabo enakih pogojev za delavce, ki jih napoti agencija za zagotavljanje začasnega dela, in za lokalno zaposlene agencijske delavce.

2. Ustrezni členi Pogodbe

Predlog Komisije temelji na členih 53 in 62 PDEU, ki se glasita:

Člen 53

(prejšnji člen 47 PES)

1. Da bi samozaposlenim osebam olajšali začetek in opravljanje njihove dejavnosti, Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku sprejmeta direktive za vzajemno priznavanje diplom, spričeval in drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah ter za uskladitev določb zakonov ali drugih predpisov v državah članicah, ki se nanašajo na začetek opravljanja in opravljanje dejavnosti samozaposlenih oseb.

Člen 62

(prejšnji člen 55 PES)

Določbe členov 51 do 54 se uporabljajo za zadeve, ki jih obravnava to poglavje.

V osnutku poročila želijo dodati člena 151 in 153(1), ki se glasita:

Člen 151

(prejšnji člen 136 PES)

Unija in države članice si ob upoštevanju temeljnih socialnih pravic, kakor so določene v Evropski socialni listini, podpisani v Torinu 18. oktobra 1961, in v Listini Skupnosti o temeljnih socialnih pravicah delavcev iz leta 1989, prizadevajo za naslednje cilje: spodbujanje zaposlovanja, izboljšanje življenjskih razmer in delovnih pogojev, tako da se ob ohranitvi izboljšav omogoči njihova harmonizacija, ustrezno socialno zaščito, dialog med socialnimi partnerji, razvoj človeških virov za trajno visoko zaposlenost in boj proti izključenosti.

V ta namen Unija in države članice izvajajo ukrepe, ki upoštevajo različnost prakse posameznih držav članic, zlasti na področju pogodbenih odnosov, ter potrebo po ohranitvi konkurenčnosti gospodarstva Unije.

Člen 153

(prejšnji člen 137 PES)

1. Z namenom doseči cilje iz člena 151 Unija podpira in dopolnjuje dejavnosti držav članic na naslednjih področjih:

(a) izboljšanje zlasti delovnega okolja za varovanje zdravja in varnosti delavcev;

(b) delovni pogoji;

(c) socialna varnost in socialna zaščita delavcev;

(d) varstvo delavcev v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi;

(e) obveščanje delavcev in posvetovanje z njimi;(f) zastopanje in kolektivna obramba interesov delavcev in delodajalcev, vključno s soodločanjem, ob upoštevanju odstavka 5;

(g) pogoji za zaposlitev državljanov tretjih držav, ki zakonito prebivajo na ozemlju Unije;

(h) vključevanje oseb, ki so izključene s trga dela, brez poseganja v člen 166;

(i) enakost moških in žensk glede priložnosti na trgu dela in obravnave pri delu;

(j) boj proti socialni izključenosti;

(k) posodobitev sistemov socialne zaščite, brez poseganja v točko (c).

2. V ta namen lahko Evropski parlament in Svet:

(a) sprejmeta ukrepe, ki so namenjeni spodbujanju sodelovanja med državami članicami s pobudami, katerih cilj je izboljšanje znanja, razvijanje izmenjave informacij in najboljše prakse, pospeševanje inovativnih pristopov in vrednotenje izkušenj, pri čemer je izključena kakršna koli harmonizacija zakonov in drugih predpisov držav članic;

(b) na področjih iz odstavka 1(a) do (i) sprejmeta v obliki direktiv minimalne zahteve za postopno izvajanje, pri čemer upošteva pogoje in tehnične predpise, ki veljajo v posameznih državah članicah. Te direktive se izogibajo uvajanju upravnih, finančnih in zakonskih omejitev, ki bi lahko zavirale ustanavljanje in razvoj malih in srednjih podjetij.

Evropski parlament in Svet odločata po rednem zakonodajnem postopku po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij.

Na področjih iz odstavka 1(c), (d), (f) in (g) Svet soglasno odloča po posebnem zakonodajnem postopku po posvetovanju z Evropskim parlamentom in navedenima odboroma.

Svet lahko na predlog Komisije po posvetovanju z Evropskim parlamentom soglasno odloči, da se redni zakonodajni postopek uporablja za odstavek 1(d), (f) in (g).

3. Država članica lahko socialnim partnerjem na njihovo skupno zahtevo poveri izvajanje direktiv, sprejetih v skladu z odstavkom 2, ali, kadar je primerno, izvajanje sklepa Sveta, sprejetega v skladu s členom 155.

V tem primeru zagotovi, da socialni partnerji najpozneje do datuma, ko je treba prenesti ali izvesti direktivo ali sklep, z dogovorom uvedejo potrebne ukrepe, pri tem pa mora zadevna država članica sprejeti vse potrebne ukrepe, da bi bila ob vsakem času sposobna jamčiti za rezultate, ki jih nalaga ta direktiva ali ta sklep.

Namen predlogov sprememb, vloženih v pristojnem odboru, je uvesti člene 46, 54 in 56 PDEU kot dodatno ali alternativno pravno podlago. Ti členi se glasijo:

Člen 46

(prejšnji člen 40 PES)

Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku in po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom izdajata direktive ali uredbe, v katerih so navedeni potrebni ukrepi za vzpostavitev prostega gibanja delavcev iz člena 45, zlasti:

(a) zagotovitev tesnega sodelovanja med posameznimi nacionalnimi zavodi za zaposlovanje;

(b) odpravljanje tistih upravnih postopkov in praks ter predpisanih rokov za dostop do prostih delovnih mest, ki izhajajo iz nacionalne zakonodaje ali predhodno sklenjenih sporazumov med državami članicami in katerih ohranitev bi ovirala liberalizacijo gibanja delavcev;

(c) odpravljanje vseh predpisanih rokov in drugih omejitev, predvidenih z nacionalno zakonodajo ali predhodno sklenjenimi sporazumi med državami članicami, ki glede svobodne izbire zaposlitve za delavce iz drugih držav članic določajo drugačne pogoje od tistih, ki veljajo za domače delavce;

(d) vzpostavitev ustreznih mehanizmov, ki povezujejo ponudbe s prošnjami za zaposlitev in olajšajo doseganje ravnotežja med ponudbo in povpraševanjem na trgu delovne sile tako, da nista ogrožena življenjska raven in raven zaposlenosti v posameznih regijah in industrijskih vejah.

Člen 54

(prejšnji člen 48 PES)

Družbe ali podjetja, ustanovljena v skladu z zakonodajo posamezne države članice, ki imajo statutarni sedež, glavno upravo ali glavni kraj poslovanja v Uniji, se v tem poglavju obravnavajo enako kakor fizične osebe, ki so državljani držav članic.

„Družbe ali podjetja“ pomeni družbe ali podjetja, ustanovljena po civilnem ali gospodarskem pravu, vključno z zadrugami, in druge pravne osebe javnega ali zasebnega prava z izjemo neprofitnih.

Člen 56

(prejšnji člen 49 PES)

V okviru določb, navedenih v nadaljevanju, se omejitve svobode opravljanja storitev v Uniji prepovejo za državljane držav članic, ki imajo sedež v eni od držav članic, vendar ne v državi osebe, ki so ji storitve namenjene.

Evropski parlament in Svet lahko po rednem zakonodajnem postopku odločita, da se določbe tega poglavja uporabljajo tudi za državljane tretje države, ki opravljajo storitve in imajo sedež v Uniji.

3. Sodna praksa o pravni podlagi

V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča mora izbira pravne podlage za ukrep Unije temeljiti na objektivnih dejavnikih, ki so lahko podvrženi sodnemu nadzoru, med katerimi sta zlasti cilj in vsebina akta(2). Izbira napačne pravne podlage je zato lahko razlog za razveljavitev zadevnega akta.(3)

Pri več pravnih podlagah velja naslednje: če se pri pregledu ukrepa izkaže, da ima dvojni cilj ali ima dve sestavini, pri čemer je ena glavna ali prevladujoča, druga pa zgolj stranska, mora ukrep temeljiti samo na eni pravni podlagi, in sicer tisti, ki se zahteva za glavni ali prevladujoči cilj oziroma sestavino.(4) Po drugi strani pa mora ukrep temeljiti na ustreznih različnih določbah Pogodbe, kadar ima hkrati več ciljev ali sestavin, ki so neločljivo povezane in med njimi nobena ni drugotnega ali posrednega pomena glede na druge.(5)

Uporaba dveh pravnih podlag pa ni možna, če so zanju predvideni postopki nezdružljivi ali če bi bile z uporabo dveh pravnih podlag kršene pravice Parlamenta. (6)

4. Cilj in vsebina predloga

Direktiva 96/71/ES ne vsebuje člena, v katerem bi bila njena cilj in vsebina izrecno navedena, Komisija pa tudi ne predlaga, da bi vključili kakšno spremembo v zvezi s tem. Okvirno ju lahko razberemo zlasti iz prvih štirih uvodnih izjav. Te se glasijo:

(1)  Prosti pretok delavcev, svoboda ustanavljanja in svoboda opravljanja storitev so temeljna načela notranjega trga v Uniji, zapisana v Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU). Za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev za podjetja in spoštovanja pravic delavcev Unija krepi uporabo navedenih načel.

(2)  Svoboda opravljanja storitev vključuje pravico podjetij, da opravljajo storitve v drugi državi članici, v katero lahko začasno napotijo svoje delavce, da bi tam opravljali te storitve.

(3)  V skladu s členom 3 PEU Unija spodbuja socialno pravičnost in varstvo. V skladu s členom 9 PDEU mora Unija spodbujati visoko stopnjo zaposlenosti, zagotavljati ustrezno socialno zaščito in se boriti proti socialni izključenosti.

(4)  Skoraj dvajset let po sprejetju direktive o napotitvi delavcev je treba oceniti, ali Direktiva še vedno zagotavlja ustrezno ravnovesje med potrebo po spodbujanju svobode opravljanja storitev in potrebo po varstvu pravic napotenih delavcev.

Medtem ko je v prvi in drugi uvodni izjavi poudarjena svoboda opravljanja storitev, so v tretji in četrti dodani vidiki socialne pravičnosti in potrebe, da bi „ocenili“, ali direktiva še vedno „zagotavlja ustrezno ravnovesje med potrebo po spodbujanju svobode opravljanja storitev in potrebo po varstvu pravic napotenih delavcev“.

Analiza vsebine predloga kaže, da namen predloga dejansko vključuje vsaj vidik „uravnoteženja“ svobode opravljanja storitev in varstva pravic delavcev.

Kot je navedeno zgoraj, je namen predloga uvesti enaka pravila o plačilu za dolgoročne napotitve in sklic na splošno zavezujoče kolektivne pogodbe razširiti na vse sektorje.

Enaka pravila o plačilu za delo bodo prispevala k povečanju plač napotenih delavcev, zmanjšanju razlik v plačah v primerjavi z lokalnimi delavci in vzpostavitvi enakih konkurenčnih pogojev med podjetji v državah gostiteljicah.

Poleg tega lahko pravila o enakem obravnavanju pri dolgoročnih napotitvah nad 24 mesecev in o podizvajalskih verigah zmanjšajo vlogo stroškov dela kot dejavnika konkurence, in sicer z zmanjšanjem konkurenčnosti podjetij s sedežem v državah članicah z nižjimi plačnimi pogoji, zlasti v delovno intenzivnih sektorjih.

Natančneje, novi člen 2a, ki je dodan k Direktivi 96/71/ES – kot je navedeno v predlogu – „obravnava delovno pravo, ki se uporablja za napotene delavce, če pričakovano ali dejansko trajanje napotitve presega štiriindvajset mesecev“. Nadalje je poudarjeno, da je treba v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča EU „med svobodo ustanavljanja in svobodo začasnega opravljanja storitev razlikovati od primera do primera ter pri tem upoštevati tako trajanje kot tudi rednost, občasnost in nepretrganost opravljanja storitev“.

Ker je namen direktive tudi, da „se prepreči obid pravila iz odstavka 1“, je v odstavku 2 pojasnjeno, da je treba v primeru zamenjave delavca za isto nalogo pri izračunu trajanja napotitve upoštevati skupno trajanje napotitve zadevnih delavcev. Pravilo iz odstavka 1 se bo uporabljalo, kadar skupno trajanje presega 24 mesecev, vendar zaradi spoštovanja načela sorazmernosti samo za delavce, napotene za najmanj šest mesecev.

V predlogu so uvedene tudi številne spremembe točke (a) člena 3 direktive, in sicer se „državam članicam nalaga obveznost, da objavijo informacije o sestavnih elementih plačila“, dodano pa je tudi novo pravilo v točki (b), da bi državam članicam omogočili, „da podjetjem naložijo obveznost oddaje naročil samo tistim podizvajalcem, ki delavcem zagotavljajo določene pogoje o plačilu za delo, ki se uporabljajo za izvajalca, vključno s tistimi, ki izhajajo iz kolektivnih pogodb, ki se ne uporabljajo splošno“.

Kar se tiče novega odstavka v členu 1(3)(c), ta „določa, da morajo biti pogoji, ki se uporabljajo za čezmejne agencije, ki posredujejo delo delavcev, tisti, ki se v skladu s členom 5 Direktive 2008/104/ES uporabljajo za nacionalne agencije, ki posredujejo delo delavcev. V nasprotju s členom 3(9) Direktive je to zdaj pravna obveznost, naložena državam članicam“.

5. Določitev primerne pravne podlage

Kot je že omenjeno, mora izbira pravne podlage za ukrep EU temeljiti na objektivnih dejavnikih, ki so lahko predmet sodnega nadzora. Ti še zlasti vključujejo cilj in vsebino ukrepa. Uporaba dveh pravnih podlag pa ni možna, če so zanju predvideni postopki nezdružljivi ali če bi bile z uporabo dveh pravnih podlag kršene pravice Parlamenta.

Najprej pa je seveda treba preveriti, ali se predlagana določba Pogodbe dejansko lahko uporabi kot pravna podlaga. Iz načela prenosa pristojnosti, kot je zapisano v členu 5 PEU, izhaja, da Unija ukrepa samo, kadar ima za to pristojnost na podlagi Pogodb. Poleg tega je treba člen 289 PDEU razumeti tako, da mora biti postopek, s katerim želi Unija sprejeti pravni akt, ki pokriva določeno področje, posebej naveden v določbi Pogodbe. Določba v Pogodbah, ki se ne nanaša na postopek za sprejetje akta, tako ne more biti pravna podlaga za direktivo. Poleg tega mora določba v Pogodbah, ki se uporabi za pravno podlago, seveda tudi dopuščati sprejetje ukrepa, katerega namen in vsebina ustrezata pooblastilu, ki ga prenaša določba, ki je pravna podlaga za akt.

Določba, ki jo predlaga Komisija, jasno izpolnjuje splošne zahteve glede pravne podlage, je pa tudi primerna glede namena in vsebine predloga, vsaj dokler je to – kot v Direktivi 96/71/ES – spodbujanje svobode opravljanja storitev prek napotitve delavcev.

V tem primeru je dvojna pravna podlaga zgolj tehnično vprašanje, razlog pa je ta, da poglavje 3 naslova IV o storitvah v PDEU ne vključuje primerne pravne podlage za vrsto ukrepov, ki jih ureja Direktiva 96/71/ES in ki naj bi jih urejal tudi predlog. Vendar člen 62 PDEU uporabo členov od 51 do 54 razširja na poglavje o storitvah, zaradi česar je možno, da se določbe iz člena 53 PDEU v povezavi s členom 62 PDEU uporabijo kot pravna podlaga.

Ker v zahtevi Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve za mnenje o pravni podlagi niso omenjeni samo predlogi sprememb na to temo v osnutku poročila, ampak tudi predlogi sprememb, vloženi v pristojnem odboru, bodo tudi ti obravnavani. Dveh od določb, predlaganih za pravno podlago, člena 54 PDEU in člena 151 PDEU, ni mogoče uporabiti kot pravno podlago, ker ne vsebujeta sklicevanja na zakonodajni postopek, zaradi česar ju ni treba nadalje obravnavati.

Člen 46 PDEU in člen 56 PDEU pa omenjata redni zakonodajni postopek. Toda če preučimo ukrepe, ki jih lahko Unija sprejme na podlagi teh členov, vidimo, da ne ustrezajo namenu in vsebini predloga. Člen 46 PDEU navaja številne ukrepe, katerih namen je spodbujanje prostega gibanja delavcev prek lajšanja delovanja skupnega trga dela, nobeden od njih pa ne ustreza namenu in vsebini veljavne direktive niti namenu in vsebini predloga. Člen 56 PDEU omogoča razširitev svobode opravljanja storitev na državljane tretjih držav, ki imajo sedež v Uniji, kar očitno ni predmet predloga. Da bi lahko katerega od teh dveh členov uporabili kot pravno podlago, bi bilo treba imeti popolnoma drugačen zakonodajni dokument.

Ostaja še vprašanje, ali bi lahko dodali člen 153 PDEU, kar bi bila v bistvu druga pravna podlaga. Odstavek 2 člena določa pravno podlago za sprejetje direktiv, ki določajo „minimalne zahteve“ na področju socialne politike, ki so naštete v odstavku 1 člena. Točki (a) in (b) odstavka 1, ki sta predlagani kot dodatna pravna podlaga, se nanašata na „izboljšanje zlasti delovnega okolja za varovanje zdravja in varnosti delavcev“ oziroma na „delovne pogoje“. Direktive, s katerimi naj bi izpolnili cilje, opredeljene v točkah (a) in (b), so sprejete po rednem zakonodajnem postopku.

Glede na namen predloga, kot je izražen predvsem v uvodnih izjavah, pa tudi vsebine predlogov sprememb, predlaganih za člene Direktive 96/71/ES, lahko sklenemo, da je v predlogu v primerjavi z veljavno direktivo večji poudarek na varstvu pravic delavcev, in bi se, če bi ga sprejeli, „ravnovesje med potrebo po spodbujanju svobode opravljanja storitev in potrebo po varstvu pravic napotenih delavcev“ iz uvodne izjave 4 prevesilo na varstvo pravic napotenih delavcev.

Sklicevanje v uvodni izjavi 4 predloga, da je treba „oceniti, ali Direktiva še vedno zagotavlja ustrezno ravnovesje med potrebo po spodbujanju svobode opravljanja storitev in potrebo po varstvu pravic napotenih delavcev“ tudi kaže, da je slednji vidik eden od razlogov za odločitev Komisije, da predlaga spremembo direktive, čeprav je bilo pri tem verjetno pomembno tudi zagotavljanje „enakih konkurenčnih pogojev za podjetja“, ki je navedeno v uvodni izjavi 1.

Spodbujanje svobode opravljanja storitev prek napotitve delavcev sicer ostaja cilj predloga, kar utemeljuje pravno podlago, ki jo je predlagala Komisija, vendar bi lahko zagovarjali, da daje predlog večji poudarek varstvu pravic napotenih delavcev in je zato treba to upoštevati kot ločen in enako pomemben cilj, ki ga odraža vsebina predloga, kar pa pomeni, da bi bila lahko primerna dvojna pravna podlaga.

Vendar bi bilo treba pri oceni, ali je člen 153 PDEU primerno dodati kot de facto drugo pravno podlago, upoštevati tudi stališče Parlamenta. Osnutek poročila soporočevalk v pristojnem odboru daje neko predstavo v zvezi s tem, in sicer kaže, da naj bi ravnovesje še bolj nagnili v smer varstva pravic napotenih delavcev. Vendar je v osnutku poročila skoraj 500 predlogov sprememb, dva odbora pa bosta podala mnenje, zato bi bilo treba pred končnim mnenjem preučiti tudi sprejeto poročilo.

Kar zadeva člen 153 kot pravno podlago, je treba navesti, da se ni mogoče sklicevati na odstavek 1 kot tak, saj je sklicevanje na postopek zapisano v odstavku 2 člena. Če torej uporabimo člen 153, se je treba sklicevati na njegov odstavek 2.(7) Opozoriti je treba tudi, da se odstavek 2 sklicuje na dva različna postopka, redni zakonodajni postopek ter posebni zakonodajni postopek, odvisno od ciljev iz točk v odstavku 1 člena, ki jih želimo z aktom doseči. Zato ne bi bilo priporočljivo, da bi se sklicevali na člen 153 PDEU kot celoto, in če gre za cilje, ki so navedeni v točkah (a) in (b) odstavka 1 člena, mora biti jasno, da je treba te določbe razumeti v povezavi z odstavkom 2 člena.

6. Sklepne ugotovitve

Pravna podlaga, kot ki jo je predlagala Komisija, in sicer člen 53 PDEU in člen 62 PDEU, je primerna pravna podlaga za predlagano direktivo o spremembi. Člen 153(2) PDEU bi morali upoštevati kot dodatno pravno podlago, zlasti če želi Parlament dodano okrepiti poudarek na pravicah napotenih delavcev. Če bi člen 153 PDEU dodali kot pravno podlago, bi se bilo v tem primeru priporočljivo sklicevati na točki (a) in (b) člena 153(1) PDEU v povezavi s členom 153(2) PDEU.

S spoštovanjem,

Pavel Svoboda

(1)

Pri končnem glasovanju so bili navzoči: Pavel Svoboda, predsednik; Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, podpredsednica; Jean-Marie Cavada podpredsednik, Laura Ferrara podpredsednica, Max Andersson, Joëlle Bergeron, Dominique Bilde (namesto Marie-Christine Boutonnet, v skladu s členom 200(2) Poslovnika), Antanas Guoga, Heidi Hautala, Mary Honeyball, Danuta Jazlowiecka (namesto Tadeusz Zwiefka, v skladu s členom 200(2) Poslovnika), Sylvia-Yvonne Kaufmann, Katerina Konecná (namesto Jiři Maštálka, v skladu s členom 200(2) Poslovnika), Merja Kyllönen (namesto Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos), v skladu s členom 200(2) Poslovnika), Gilles Lebreton, Victor Negrescu, António Marinho e Pinto, Emil Radev, Dariusz Rosati (namesto Rosa Estaràs Ferragut, v skladu s členom 200(2) Poslovnika), Virginie Rozière, Sajjad Karim, Elly Schlein (namesto Evelyn Regner, v skladu s členom 200(2) Poslovnika), József Szájer, Axel Voss, Kosma Złotowski.

(2)

Zadeva C-411/06, Komisija proti Parlamentu in Svetu [2009], ZOdl., str. I-7585, točka 45, ter zadeva C-130/10, Parlament proti Svetu [2012], ZOdl., točka 42 in tam navedena sodna praksa.

(3)

Mnenje 2/00, v zadevi Kartagenski protokol [2001], Recueil., str. I-9713, točka 5.

(4)

Zadeva C-137/12, Komisija proti Svetu, EU:C:2013:675, točka 53; zadeva C-411/06, Komisija proti Parlamentu in Svetu [2009], ZOdl., str. I-7585, točka 46 in tam navedena sodna praksa; zadeva C-490/10, Parlament proti Svetu, EU:C:2012:525, točka 45; zadeva C-155/07 Parlament proti Svetu [2008] ZOdl., str. I-08103, točka 34;

(5)

zadeva C-211/01, Komisija proti Svetu [2003] Recueil, str. I-08913, točka 40; zadeva C-411/06, Komisija proti Parlamentu in Svetu [2009], ZOdl., str. I-7585, točka 47; zadeva C-178/03, Komisija proti Evropskemu parlamentu in Svetu [2006], ZOdl., str. I-107, točke 43–56.

(6)

Zadeva C-178/03, Komisija proti Evropskemu parlamentu in Svetu [2006], ZOdl., str. I-107, točka 57; združeni zadevi C-164/97 in C-165/97, Parlament proti Svetu [1999], Recueil, str. I-1139, točka 14; zadeva C-300/89, Komisija proti Svetu („Titanov dioksid“) [1991], Recueil, str. I-2867, točke 17–25; zadeva C-338/01, Komisija proti Svetu [2004], Recueil, str. I-4829 (Izterjava posrednih davkov), točka 57.

(7)

Komisija se ponavadi sklicuje samo na odstavek 2. Kot nedavni primer glej na primer predlog za spremembo Direktive 2004/37/ES o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu (COM(2016)0248).


MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (15.5.2017)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev

(COM(2016)0128 – C8-0114/2016 – 2016/0070(COD))

Pripravljavka mnenja: Vicky Ford

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog direktive

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  Prosti pretok delavcev, svoboda ustanavljanja in svoboda opravljanja storitev so temeljna načela notranjega trga v Uniji, zapisana v Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU). Za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev za podjetja in spoštovanja pravic delavcev Unija krepi uporabo navedenih načel.

(1)  Prosti pretok delavcev, svoboda ustanavljanja in svoboda opravljanja storitev so temeljna načela notranjega trga v Uniji, zapisana v Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU). Unija krepi uporabo navedenih načel za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev za podjetja in boj proti nepošteni konkurenci ter obenem za zagotovitev spoštovanja pravic delavcev. Razlike v plačah in dostop do kapitala same po sebi ne bi smeli šteti za nepošteno konkurenco.

Predlog spremembe    2

Predlog direktive

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)  Svoboda opravljanja storitev vključuje pravico podjetij, da opravljajo storitve v drugi državi članici, v katero lahko začasno napotijo svoje delavce, da bi tam opravljali te storitve.

(2)  Svoboda opravljanja storitev vključuje pravico podjetij, da opravljajo storitve v drugi državi članici, v katero lahko začasno napotijo svoje delavce, da bi tam opravljali te storitve. Začasna narava opravljanja storitev se določi za vsak primer posebej glede na trajanje, pravilnost, pogostost in neprekinjenost opravljanja storitve. Člen 56 PDEU določa, da so omejitve svobode opravljanja storitev prepovedane.

Predlog spremembe    3

Predlog direktive

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  V skladu s členom 3 PEU Unija spodbuja socialno pravičnost in varstvo. V skladu s členom 9 PDEU mora Unija spodbujati visoko stopnjo zaposlenosti, zagotavljati ustrezno socialno zaščito in se boriti proti socialni izključenosti.

(3)  V skladu s členom 3 PEU Unija spodbuja socialno pravičnost in varstvo. V skladu s členom 9 PDEU mora Unija spodbujati visoko stopnjo zaposlenosti, zagotavljati ustrezno socialno zaščito in se boriti proti socialni izključenosti z visoko stopnjo izobraževanja, usposabljanja in varovanja človekovega zdravja.

Predlog spremembe    4

Predlog direktive

Uvodna izjava 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3a)  Prednostno se je treba boriti proti goljufijam, socialnemu dampingu, zlorabam in izogibanju pravilom pri napotitvi delavcev. Zato je nujno okrepiti pravila Unije o napotitvi delavcev.

Predlog spremembe    5

Predlog direktive

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4)  Skoraj dvajset let po sprejetju direktive o napotitvi delavcev je treba oceniti, ali Direktiva še vedno zagotavlja ustrezno ravnovesje med potrebo po spodbujanju svobode opravljanja storitev in potrebo po varstvu pravic napotenih delavcev.

(4)  Skoraj dvajset let po sprejetju direktive o napotitvi delavcev in glede na številne primere goljufij ter neprimerno nacionalno zakonodajo Direktiva ne zagotavlja več ustreznega ravnovesja med potrebo po spodbujanju svobode opravljanja storitev in potrebo po varstvu pravic napotenih delavcev.

Predlog spremembe    6

Predlog direktive

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  Načelo enakega obravnavanja in prepoved vsakršne diskriminacije na podlagi državljanstva sta zagotovljena s pravom EU že od ustanovnih pogodb. S sekundarno zakonodajo se izvaja načelo enakega plačila tako med ženskami in moškimi kot tudi med delavci, zaposlenimi za določen čas, in primerljivimi delavci, zaposlenimi za nedoločen čas, med delavci s krajšim delovnim časom in delavci s polnim delovnim časom ali med delavci, zaposlenimi pri agenciji za zagotavljanje začasnega dela, in primerljivimi delavci v podjetju uporabniku.

(5)  Načelo enakega obravnavanja in prepoved vsakršne diskriminacije na podlagi državljanstva sta zagotovljena s pravom EU že od ustanovnih pogodb. S sekundarno zakonodajo se izvaja načelo enakega plačila tako med ženskami in moškimi kot tudi med delavci, zaposlenimi za določen čas, in primerljivimi delavci, zaposlenimi za nedoločen čas, med delavci s krajšim delovnim časom in delavci s polnim delovnim časom ali med delavci, zaposlenimi pri agenciji za zagotavljanje začasnega dela, in primerljivimi delavci v podjetju uporabniku. Pri uporabi teh načel je treba spoštovati in upoštevati ustrezno sodno prakso Sodišča Evropske unije (Sodišča).

Obrazložitev

Glej med drugim sodbo v zadevi Laval (C-341/05, točka 60), zadevo C-490/04, točka 19, združene zadeve C-49/98, C-50/98, C-52/98 do C-54/98 in C-68/98 do C-71/98.

Predlog spremembe    7

Predlog direktive

Uvodna izjava 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(5a)  Člena 3 in 8 uredbe Rim I določata, da se za individualne pogodbe o zaposlitvi uporablja pravo, ki ga izbereta pogodbeni stranki. Taka izbira ne sme prikrajšati delavca za zaščito, ki mu jo zagotavljajo obvezni predpisi prava države, ki bi se sicer uporabljali, če pogodbeni stranki ne bi izbrali drugače.

Predlog spremembe    8

Predlog direktive

Uvodna izjava 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(6a)  Svoboda delodajalcev in delavcev, da izberejo pravo, ki naj se uporablja, bi morala biti eden od temeljev prostega gibanja delavcev in svobode opravljanja storitev.

Predlog spremembe    9

Predlog direktive

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7)  Uredba Rim I določa, da če delavec začasno opravlja delo v drugi državi, se ne šteje, da se je država, v kateri običajno opravlja delo, spremenila.

(7)  Uredba Rim I nadalje določa, da če delavec začasno opravlja delo v drugi državi, se ne šteje, da se je država, v kateri običajno opravlja delo, spremenila.

Predlog spremembe    10

Predlog direktive

Uvodna izjava 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(7a)  Sodna praksa Sodišča je potrdila, da napoteni delavci na noben način ne pridobijo dostopa do trga dela v državi gostiteljici, če se po zaključku svojega dela vrnejo v državo izvora.

Predlog spremembe    11

Predlog direktive

Uvodna izjava 7 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(7b)  Sodišče je razsodilo, da je treba začasno naravo opravljanja storitev določiti na podlagi njegovega trajanja, pravilnosti, pogostosti in neprekinjenosti storitve. Ponudnik storitev si lahko v smislu Pogodbe v državi članici gostiteljici priskrbi vso infrastrukturo, ki jo potrebuje za opravljanje teh storitev.

(Sodba z dne 30. novembra 1995 v zadevi Reinhard Gebhard proti Consiglio dell'Ordine degli Avvocati e Procuratori di Milano (C-55/94, Recueil, str. I-04165, točka 39); sodba z dne 12. februarja 2015 v zadevi Sähköalojen ammattiliitto ry proti Elektrobudowa Spółka Akcyjna (C-396/1, Recueil).)

Predlog spremembe    12

Predlog direktive

Uvodna izjava 7 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(7c)  Eden od ciljev Direktive 2014/67/EU je tudi ugotoviti pravo napotitev ter preprečiti zlorabo in izogibanje.

Predlog spremembe    13

Predlog direktive

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8)  Glede na dolgo trajanje nekaterih napotitev je treba določiti, da se v primeru napotitve za obdobja, daljša od 24 mesecev, država članica gostiteljica šteje za državo, v kateri se opravlja delo. V skladu z načelom uredbe Rim I se zato za pogodbo o zaposlitvi takšnih napotenih delavcev uporablja pravo države članice gostiteljice, če pogodbeni stranki nista izbrali drugega prava. Če pa pogodbeni stranki izbereta drugo pravo, delavec zaradi tega ne sme biti prikrajšan za zaščito, ki mu jo zagotavljajo določbe, od katerih po pravu države članice gostiteljice ni dovoljeno odstopati z dogovorom. To bi se moralo uporabljati od začetka napotitve, kadar je ta načrtovana za več kot 24 mesecev, ter od prvega dneva, ki sledi 24 mesecem, kadar napotitev dejansko presega to obdobje. To pravilo ne vpliva na pravico podjetij, ki napotijo delavce na ozemlje druge države članice, da se sklicujejo na svobodo opravljanja storitev tudi v primerih, ko napotitev traja več kot 24 mesecev. Namen je zgolj zagotoviti pravno varnost pri uporabi uredbe Rim I v posebni situaciji, ne da bi to uredbo kakor koli spremenili. Delavec bo zlasti deležen zaščite in ugodnosti na podlagi uredbe Rim I.

črtano

Predlog spremembe    14

Predlog direktive

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9)  V skladu z ustaljeno sodno prakso so omejitve svobode opravljanja storitev dopustne samo, če so utemeljene z nujnimi razlogi v javnem interesu, ter morajo biti sorazmerne in potrebne.

(9)  Člen 56 PDEU določa prepoved vsake omejitve svobode opravljanja storitev, tudi če se ta omejitev uporablja brez razlikovanja za nacionalne ponudnike storitev in ponudnike iz drugih držav članic, če ta omejitev prepoveduje, ovira in zmanjšuje privlačnost dejavnosti ponudnika s sedežem v drugi državi članici, kjer zakonito ponuja podobne storitve. V skladu z ustaljeno sodno prakso so omejitve svobode opravljanja storitev dopustne samo, če so utemeljene z nujnimi razlogi, povezanimi z javnim interesom, ter morajo biti primerne, sorazmerne in potrebne.

Predlog spremembe    15

Predlog direktive

Uvodna izjava 9 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(9a)  Direktiva 2014/67/EU o izvrševanju Direktive 96/71/ES vsebuje številne določbe za zagotovitev, da bodo vsi ponudniki storitev izvrševali in spoštovali pravila o napotitvi delavcev. Člen 4 direktive o izvrševanju vsebuje seznam elementov, ki bi jih bilo treba oceniti, da bi se ugotovilo, ali je napotitev prava, ter preprečile zlorabe in izogibanje.

Predlog spremembe    16

Predlog direktive

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10)  Zaradi zelo mobilne narave dela v mednarodnih prevozih v cestnem prometu izvajanje direktive o napotitvi delavcev odpira posebna pravna vprašanja in povzroča težave (zlasti če povezava z zadevno državo članico ni zadostna). Te izzive bi bilo najbolj primerno obravnavati s sektorsko zakonodajo, skupaj z drugimi pobudami EU, namenjenimi izboljšanju delovanja notranjega trga prevozov v cestnem prometu.

(10)  Zaradi zelo mobilne narave dela v mednarodnem prometu odpira napotitev delavcev na tem področju posebna pravna vprašanja in povzroča težave (zlasti če povezava z zadevno državo članico ni zadostna). Komisija je napovedala, da bo zadevo obravnavala s sektorsko zakonodajo in tako ta sektor izvzela iz določb Direktive 96/71/ES. Zato so storitve prevoza, kot so tranzit, mednarodni prevoz in povezana kabotaža, izključene iz področja uporabe te direktive.

Predlog spremembe    17

Predlog direktive

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11)  Na konkurenčnem notranjem trgu ponudniki storitev ne tekmujejo samo na podlagi stroškov dela, temveč tudi na podlagi dejavnikov, kot so produktivnost in učinkovitost ali kakovost in inovativnost njihovega blaga in storitev.

(11)  Na konkurenčnem notranjem trgu ponudniki storitev ne tekmujejo samo na podlagi stroškov, temveč tudi na podlagi dejavnikov, kot so ponudba znanj, produktivnost in učinkovitost, plače pa vedno temeljijo na vrsti parametrov, vključno z izkušnjami, profilom, stopnjo odgovornosti in pogoji na trgu dela, ali na kakovosti in inovativnosti njihovega blaga in storitev.

Obrazložitev

V skladu z odgovorom na pisno vprašanje komisarja Oettingerja v imenu Komisije (E-008821/2016, 25.1.2017). „Plačilo v institucijah EU in vseh drugih organizacijah temelji na vrsti parametrov, vključno z izkušnjami, profilom, stopnjo odgovornosti, pogoji na trgu dela itd.“

Predlog spremembe    18

Predlog direktive

Uvodna izjava 11 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(11a)  PDEU izrecno priznava spoštovanje različnosti nacionalnih sistemov, ki urejajo odnose med delodajalci in delojemalci, ter avtonomijo socialnih partnerjev.

Predlog spremembe    19

Predlog direktive

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12)  Države članice so pristojne za določitev pravil o plačilu za delo v skladu z nacionalnim pravom in prakso. Vendar morajo biti nacionalna pravila o plačilu za delo, ki se uporabljajo za napotene delavce, utemeljena s potrebo po zaščiti napotenih delavcev in ne smejo nesorazmerno omejevati čezmejnega opravljanja storitev.

(12)  Države članice so pristojne za določitev pravil o plačilu za delo v skladu z nacionalnim pravom in prakso. Vendar morajo biti ta nacionalna pravila o plačilu za delo, ki se uporabljajo za napotene delavce, sorazmerna, nediskriminatorna in utemeljena s potrebo po zaščiti napotenih delavcev in ne smejo nesorazmerno omejevati čezmejnega opravljanja storitev.

Predlog spremembe    20

Predlog direktive

Uvodna izjava 12 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(12a)  V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča se socialno varstvo delavcev lahko prizna kot nujna zahteva, ki upravičuje uvedbo obveznosti, ki bi lahko predstavljale omejitve svobodnega opravljanja storitev, vendar to ne drži, kadar delavci, zaposleni pri delodajalcu, začasno opravljajo dela v državi članici gostiteljici in uživajo enako ali bistveno primerljivo varstvo na podlagi obveznosti, ki že veljajo za delodajalca v državi članici, v kateri ima sedež. To je zlasti pomembno pri preprečevanju dodatnih obveznosti, ki jih podjetja že morajo izpolnjevati v istih obdobjih zaposlitve v državi članici, v kateri imajo sedež. Sodišče je tudi izključilo pravno veljavnost nacionalnih določb, zaradi katerih je opravljanje storitev za podjetja iz drugih držav članic, ki niso podjetja s sedežem na nacionalnem ozemlju, še zahtevnejše, kar ovira prost pretok storitev.

(Arblade, združeni zadevi 369/96 in 376/96 (točka 51), Seco, združeni zadevi 62 in 63/81, Seco SA proti Etablissement d’Assurance contre la Vieillesse et l’Invalidité in Raymond Vander Elst proti Office des Migrations Internationales Zadeva C-43/93.)

Predlog spremembe    21

Predlog direktive

Uvodna izjava 12 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(12b)  Sodišče je nadalje pojasnilo, da določbe o kolektivnih pogodbah ne morejo same po sebi predstavljati izjeme od javnega reda v smislu člena 3(10) Direktive 96/71/ES.

(Sodba v zadevi Komisija Evropskih skupnosti proti Velikemu vojvodstvu Luksemburg (C-319/06, točka 64).)

Predlog spremembe    22

Predlog direktive

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13)  Sestavni elementi plačila na podlagi nacionalnega prava ali splošno uporabnih kolektivnih pogodb bi morali biti jasni in pregledni za vse ponudnike storitev. Zato je upravičeno, da se državam članicam naloži obveznost, da na enotnem spletem mestu iz člena 5 direktive o izvrševanju objavijo sestavne elemente plačila.

(13)  Informacije o sestavnih elementih plačila na podlagi nacionalnega prava ali kolektivnih pogodb ali arbitražnih odločb, ki veljajo za splošno veljavne v smislu člena 3(8), bi morale biti jasne, pregledne in javno dostopne za vse ponudnike storitev. Zato je upravičeno, da se državam članicam naloži obveznost, da te informacije objavijo na enotnem spletem mestu iz člena 5 direktive o izvrševanju. Vse kolektivne pogodbe, ki se uporabljajo v skladu s to direktivo, morajo objaviti tudi socialni partnerji. Podobno bi bilo treba tuje podizvajalce pisno obvestiti o pogojih dela in zaposlitve, ki bi jih morali uporabljati v zvezi z napotenimi delavci.

Predlog spremembe    23

Predlog direktive

Uvodna izjava 13 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(13a)  Vsi ukrepi, ki jih uvaja ta direktiva, so upravičeni in sorazmerni, da pri varstvu napotenih delavcev ne bi ustvarjali upravnega bremena ali omejevali potenciala podjetij, zlasti malih in srednjih podjetij (MSP), za ustvarjanje delovnih mest.

Predlog spremembe    24

Predlog direktive

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14)  Zakoni in drugi predpisi ali kolektivne pogodbe, ki se uporabljajo v državah članicah, lahko zagotovijo, da oddaja naročil podizvajalcem podjetjem ne omogoča obida pravil, ki zagotavljajo določene pogoje za delo in zaposlitev, ki urejajo plačilo za delo. Če takšna pravila o plačilu za delo obstajajo na nacionalni ravni, jih lahko država članica nediskriminatorno uporabi za podjetja, ki napotijo delavce na njeno ozemlje, če ne omejujejo nesorazmerno čezmejnega opravljanja storitev.

(14)  Države članice lahko na svojem ozemlju uvedejo ustrezne ukrepe, ki veljajo za ponudnike storitev, vključno s ponudniki storitev iz druge države članice, da bi zagotovile skladnost z veljavnimi pravili o napotitvi v primeru podizvajalskih verig. Za gradbeni sektor so države članice v skladu z Direktivo 2014/67/EU že zdaj dolžne uvesti ustrezne ukrepe za odgovornost, da zagotovijo pošteno konkurenco in pravice delavcev. Zakoni in drugi predpisi ali kolektivne pogodbe, ki se splošno uporabljajo v državah članicah, lahko torej zagotovijo, da oddaja naročil podizvajalcem podjetjem ne omogoča obida pravil, ki zagotavljajo določene pogoje za delo in zaposlitev, ki urejajo plačilo za delo. Če takšna pravila o plačilu za delo obstajajo na nacionalni ravni, jih lahko država članica nediskriminatorno uporabi za podjetja, ki napotijo delavce na njeno ozemlje, če ne omejujejo nesorazmerno čezmejnega opravljanja storitev.

Predlog spremembe    25

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka -1 (novo)

Direktiva 96/71/ES

Člen 1 – odstavek 2

 

Veljavno besedilo

Predlog spremembe

 

(-1)  v členu 1 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Ta direktiva se ne uporablja za posadke podjetij trgovske mornarice.“

„2.   Ta direktiva se ne uporablja za posadke podjetij trgovske mornarice niti ne za transportne storitve, kot so tranzit, mednarodni prevoz in povezana kabotaža.“

Predlog spremembe    26

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1

Direktiva 96/71/ES

Člen 2a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 2a

Člen 2a

1.  Če pričakovano ali dejansko trajanje napotitve presega štiriindvajset mesecev, se država članica, na ozemlje katere je delavec napoten, šteje za državo, v kateri delavec običajno opravlja delo.

1.  Če dejansko trajanje neprekinjene napotitve posameznega delavca presega štiriindvajset mesecev, se država članica, na ozemlje katere je delavec napoten, šteje za državo, v kateri delavec običajno opravlja delo, razen če so se pogodbene stranke dogovorile za uporabo drugega prava v skladu s členom 3(1) uredbe Rim I.

 

1a.   Delodajalec lahko na podlagi utemeljenega razloga zaprosi za odstopanje od pravila štiriindvajsetih mesecev, ki ga odobri pristojni organ v državi članici gostiteljici.

 

Pristojni organ države članice gostiteljice v skladu s členom 4 Direktive 2014/67/EU in v skladu z Uredbo 883/2004/ES ter na utemeljen, sorazmeren in nediskriminatoren način odloča o vseh prošnjah za odstopanje.

 

Pristojni organ države članice gostiteljice se pred odločitvijo o prošnji za odstopanje posvetuje s pristojnimi organi domače države članice delodajalca v skladu s členi 6 in 7 Direktive 2014/67/EU.

2.  Za namene odstavka 1 se v primeru zamenjave napotenih delavcev, ki opravljajo isto nalogo na istem mestu, upošteva skupno trajanje obdobij napotitve zadevnih delavcev, kar zadeva delavce, ki so napoteni za dejansko trajanje najmanj šestih mesecev.

 

Predlog spremembe    27

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka a

Direktiva 96/71/ES

Člen 3 – odstavek 1 – alinea 2 – uvodni del

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

–  s kolektivnimi pogodbami ali arbitražnimi odločbami, razglašenimi za splošno uporabne v smislu odstavka 8:

–  s kolektivnimi pogodbami ali arbitražnimi odločbami, razglašenimi za splošno veljavne v smislu odstavka 8, če so objavljene na enotnem uradnem nacionalnem spletnem mestu iz člena 5 Direktive 2014/67/EU:

Predlog spremembe    28

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka a

Direktiva 96/71/ES

Člen 3 – odstavek 1 – alinea 2 – točka b

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  minimalni plačani letni dopust;

(Ne zadeva slovenske različice.)

Predlog spremembe    29

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka a

Direktiva 96/71/ES

Člen 3 – odstavek 1 – alinea 2 – točka g a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ga)   dodatki za kritje potnih stroškov ter stroškov za stanovanje in hrano delavcev, ki so zdoma iz poklicnih razlogov.

Predlog spremembe    30

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka a

Direktiva 96/71/ES

Člen 3 – odstavek 1 – pododstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

V tej direktivi plačilo za delo pomeni vse elemente plačila, ki so obvezni na podlagi nacionalnih zakonov in drugi predpisov, kolektivnih pogodb ali arbitražnih odločb, razglašenih za splošno uporabne, in/ali – če ni sistema za razglasitev kolektivnih pogodb ali arbitražnih odločb za splošno uporabne – drugih kolektivnih pogodb ali arbitražnih odločb v smislu drugega pododstavka odstavka 8 v državi članici, na ozemlje katere je delavec napoten.

V okviru te direktive je plačilo za delo opredeljeno v skladu z nacionalnim pravom in/ali prakso države članice, na ozemlje katere je delavec napoten, na podlagi nacionalnih zakonov in drugi predpisov, kolektivnih pogodb ali arbitražnih odločb, razglašenih za splošno uporabne, ali – če ni sistema za razglasitev kolektivnih pogodb ali arbitražnih odločb za splošno uporabne – drugih kolektivnih pogodb ali arbitražnih odločb v smislu drugega pododstavka odstavka 8 v državi članici, na ozemlje katere je delavec napoten.

 

Za izračun plačila za delo v smislu te direktive se upoštevajo minimalne urne postavke, tudi plačilo delovnih ur in/ali akorda v skladu s plačnimi razredi in plačilom za nadurno delo, dodatki, bonusi ter drugi obvezni elementi. Elementi, ki se uporabljajo za izračun plačila, morajo biti sestavni elementi, ki se v skladu z določbami tega člena plačujejo lokalnim delavcem.

 

Če zaradi napotitve nastanejo stroški, kot so potni stroški ter stroški za stanovanje in hrano, ki jih krije delodajalec, se šteje, da nadomestila teh stroškov niso del minimalne plače.

Predlog spremembe    31

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka a

Direktiva 96/71/ES

Člen 3 – odstavek 1 – pododstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice na enotnem uradnem nacionalnem spletem mestu iz člena 5 Direktive 2014/67/EU objavijo sestavne elemente plačila v skladu s točko (c).

Države članice na enotnem uradnem nacionalnem spletnem mestu iz člena 5 Direktive 2014/67/EU objavijo sestavne elemente plačila, njihovo geografsko in osebno področje uporabe ter metodo izračuna v skladu s točko (c).

 

Za izračun zneskov, ki pripadajo napotenemu delavcu, se je treba izogibati dvojnim plačilom enake ali podobne narave.

 

Nacionalni organi ne kaznujejo napačnega izračuna ali opustitve plačil napotenemu delavcu, ki izhaja iz nedosegljivih, napačnih ali nezadostnih informacij, objavljenih na enotnem uradnem nacionalnem spletnem mestu.

Predlog spremembe    32

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka a a (novo)

Direktiva 96/71/ES

Člen 3 – odstavek 1 - a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(aa)  doda se naslednji odstavek:

 

„1-a.   Ponudniki storitev so izvzeti iz obveznega plačila globe za izplačilo manj kot minimalne plače, določene v zakonodaji države članice gostiteljice, če obstajajo dokazi, da ta ni izpolnila svoje obveznosti, da na enotnem uradnem nacionalnem spletnem mestu iz člena 5 Direktive 2014/67/EU objavi sestavne elemente plačila, kot je določeno v točki (c), ali da objavljene informacije niso jasne, pregledne in nedvoumne.

Predlog spremembe    33

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka b

Direktiva 96/71/ES

Člen 3 – odstavek 1a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1a.  Če smejo podjetja s sedežem na ozemlju države članice v skladu z zakoni in drugimi predpisi ali kolektivnimi pogodbami v okviru svojih pogodbenih obveznosti oddajati naročila samo tistim podizvajalcem, ki zagotavljajo določene pogoje za delo in zaposlitev, ki urejajo plačilo za delo, lahko država članica nediskriminatorno in sorazmerno določi, da za takšna podjetja velja ista obveznost glede oddaje naročil podizvajalcem iz člena 1(1), ki napotijo delavce na njeno ozemlje.

1a.  Če smejo podjetja s sedežem na ozemlju države članice v skladu z zakoni in drugimi predpisi ali kolektivnimi pogodbami v okviru svojih pogodbenih obveznosti oddajati naročila samo tistim podizvajalcem, ki zagotavljajo določene pogoje za delo in zaposlitev, ki urejajo plačilo za delo, država članica ob uporabi možnosti iz tega odstavka zagotovi, da podjetje, ki odda naročilo podizvajalcu iz člena 1(1) te direktive, tega podizvajalca pisno obvesti o pogojih dela in zaposlitve, ki urejajo plačilo za delo in ki morajo biti zagotovljeni, preden stranki skleneta ustrezno pogodbeno razmerje.

Predlog spremembe    34

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka b a (novo)

Direktiva 96/71/ES

Člen 3 – odstavek 1a a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba)  doda se naslednji odstavek:

 

„1aa.  Izvajalec mora podizvajalcu jasno, pregledno in nedvoumno zagotoviti točne in popolne informacije o delovnih pogojih, tudi o plačilu.

 

Podizvajalec je izvzet iz obveznosti, da mora v okviru svojega podjetja zagotoviti nekatere zaposlitvene pogoje ali v skladu z odstavkom 1 kriti plačilo za delo, če se izkaže, da ga izvajalec o tem ni ustrezno obvestil.“

Predlog spremembe    35

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka c a (novo)

Direktiva 96/71/ES

Člen 3 – odstavek 1b a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca)  doda se naslednji odstavek:

 

„1ba.  Podjetje uporabnik mora agencijo za začasno delo jasno, pregledno in nedvoumno obvestiti o delovnih pogojih in plačah.“

Predlog spremembe    36

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka c b (novo)

Direktiva 96/71/ES

Člen 3 – odstavek 1b b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(cb)  doda se naslednji odstavek:

 

„1bb. Okrepiti je treba sodelovanje med nacionalnimi inšpektorati za delo ter evropsko sodelovanje v boju proti goljufijam z napotitvijo.“

Predlog spremembe    37

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka c c (novo)

Direktiva 96/71/ES

Člen 3 – odstavek 7 – pododstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(cc)  v odstavku 7 se črta drugi pododstavek.

Predlog spremembe    38

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka e a (novo)

Direktiva 96/71/ES

Člen 3 – odstavek 10 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ea)   doda se naslednji odstavek:

 

„10a.  Države članice po posvetovanju s socialnimi partnerji v skladu s tradicijo in prakso posamezne države članice izvzamejo delodajalce in delavce iz zahtev člena 3(1)(a), (b) in (c), če se dejavnosti delodajalca in delavcev izvajajo v naslednjih sektorjih:

 

(a)  proizvodnja, dobava, servisiranje ali vzdrževanje strojev, opreme in drugih proizvodov za organizacije, ki nudijo zdravstveno oskrbo za državljane Unije;

 

(b)  proizvodnja, dobava, servisiranje ali vzdrževanje strojev, opreme in drugih proizvodov v obrambnem sektorju ali na katerem koli drugem področju, potrebnem za obrambo države članice ali Unije;

 

(c)  proizvodnja, dobava, servisiranje ali vzdrževanje strojev, opreme in drugih proizvodov v vesoljskem sektorju;

 

(d)  proizvodnja, dobava, servisiranje ali vzdrževanje strojev, opreme in drugih proizvodov v sektorju železniškega prevoza;

 

(e)  proizvodnja, dobava, servisiranje ali vzdrževanje strojev, opreme in drugih proizvodov, pomembnih za ključno nacionalno infrastrukturo ene ali več držav članic, vključno z zagotavljanjem energetskih in telekomunikacijskih storitev;

 

(f)  proizvodnja, dobava, servisiranje ali vzdrževanje strojev, opreme in drugih proizvodov, pomembnih za ohranjanje varnosti meja države članice ali Unije;

 

(g)  proizvodnja, dobava, servisiranje ali vzdrževanje strojev, opreme in drugih proizvodov, pomembnih za zdravje in varnost delavcev ali državljanov Unije.

Obrazložitev

Številni proizvajalci svoje blago (npr. medicinske naprave za računalniško tomografijo) po vsej EU prodajajo s pogodbo o doživljenjskem servisiranju in vzdrževanju. S tem predlogom spremembe želimo državam članicam omogočiti, da napotene delavce izvzamejo iz uporabe nekaterih zahtev, ker sicer ne mogli prosto opravljati svoje storitve v drugi državi članici.

Predlog spremembe    39

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka e b (novo)

Direktiva 96/71/ES

Člen 3 – odstavek 10 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(eb)   doda se naslednji odstavek:

 

10b.  Države članice po posvetovanju s socialnimi partnerji v skladu s tradicijo in prakso posamezne države članice izvzamejo delodajalce in delavce iz zahtev člena 3(1)(a), (b) in (c), če se dejavnosti delodajalca in delavcev izvajajo za olajšanje izobraževanja in usposabljanja delavcev in drugih.

Obrazložitev

Številni proizvajalci svoje blago (npr. medicinske naprave za računalniško tomografijo) po vsej EU prodajajo s pogodbo o doživljenjskem servisiranju in vzdrževanju. S tem predlogom spremembe želimo državam članicam omogočiti, da napotene delavce izvzamejo iz uporabe nekaterih zahtev, ker sicer ne mogli prosto opravljati svoje storitve v drugi državi članici.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Napotitev delavcev na delo v okviru opravljanja storitev

Referenčni dokumenti

COM(2016)0128 – C8-0114/2016 – 2016/0070(COD)

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

EMPL

11.4.2016

 

 

 

Mnenje pripravil

       Datum razglasitve na zasedanju

IMCO

11.4.2016

Pripravljavec/-ka mnenja

       Datum imenovanja

Vicky Ford

20.4.2016

Obravnava v odboru

28.11.2016

6.3.2017

25.4.2017

 

Datum sprejetja

11.5.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

21

14

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Dita Charanzová, Carlos Coelho, Anna Maria Corazza Bildt, Daniel Dalton, Nicola Danti, Dennis de Jong, Pascal Durand, Ildikó Gáll-Pelcz, Evelyne Gebhardt, Sergio Gutiérrez Prieto, Robert Jarosław Iwaszkiewicz, Antonio López-Istúriz White, Eva Maydell, Jiří Pospíšil, Virginie Rozière, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Olga Sehnalová, Jasenko Selimovic, Ivan Štefanec, Catherine Stihler, Róża Gräfin von Thun und Hohenstein, Mylène Troszczynski, Anneleen Van Bossuyt, Marco Zullo

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Lucy Anderson, Pascal Arimont, Birgit Collin-Langen, Edward Czesak, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Kaja Kallas, Othmar Karas, Arndt Kohn, Julia Reda, Marc Tarabella, Ulrike Trebesius

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Anne-Marie Mineur

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

21

+

ALDE

ECR

EFDD

GUE/NGL

PPE

 

 

S&D

Dita Charanzová, Kaja Kallas, Jasenko Selimovic

Edward Czesak, Daniel Dalton, Ulrike Trebesius

Robert Jarosław Iwaszkiewicz

Anne-Marie Mineur

Pascal Arimont, Carlos Coelho, Birgit Collin-Langen, Anna Maria Corazza Bildt, Ildikó Gáll-Pelcz, Othmar Karas, Antonio López-Istúriz White, Eva Maydell, Jiří Pospíšil, Andreas Schwab, Ivan Štefanec, Róża Gräfin von Thun und Hohenstein

Lidia Joanna Geringer de Oedenberg

14

-

EFDD

GUE/NGL

S&D

 

 

Verts/ALE

Marco Zullo

Dennis de Jong

Lucy Anderson, Nicola Danti, Evelyne Gebhardt, Sergio Gutiérrez Prieto, Arndt Kohn, Virginie Rozière, Christel Schaldemose, Olga Sehnalová, Catherine Stihler, Marc Tarabella

Pascal Durand, Julia Reda

2

0

ECR

ENL

Anneleen Van Bossuyt

Mylène Troszczynski

 

Popravki glasovanja

+

 

-

Anne-Marie Mineur

0

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE Odbora za pravne zadeve (22.6.2017)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev

(COM(2016)0128 – C8-0114/2016 – 2016/0070(COD))

Pripravljavec mnenja: Jean-Marie Cavada

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Uvod

Komisija je 8. marca 2016(1) sprejela predlog za revizijo Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev(2) in predlogu priložila tudi oceno učinka(3). Komisija ugotavlja, da Direktiva 96/71/ES v sedanjih gospodarskih in socialnih razmerah v državah članicah, torej 20 let po sprejetju, ne ustreza več, zaradi česar je vložila predlog za namensko revizijo direktive. Pri tem si prizadeva, da bi odkrite specifične probleme odpravila z manjšim številom sprememb.

Po navedbah Komisije naj bi s predlogom olajšali zagotavljanje čezmejnih storitev v ozračju poštene konkurence in spoštovanja pravic napotenih delavcev, ki delajo v eni državi članici in jih delodajalec napoti na začasno delo v drugi državi članici. Namen predloga je predvsem zagotoviti poštene plačne pogoje in enake konkurenčne pogoje med podjetji, ki delavce napotijo, in lokalnimi podjetji v državi članici gostiteljici.

Obrazložena mnenja in „rumeni karton“

V roku, določenem v členu 6 Protokola št. 2, je štirinajst nacionalnih parlamentov Komisiji poslalo obrazloženo mnenje, da predlog ni v skladu z načelom subsidiarnosti, s čimer je bil sprožen tako imenovani „postopek rumenega kartona“. Glavni izraženi argumenti v obrazloženih mnenjih so bili, da so obstoječa pravila zadostna in ustrezna, da raven Unije ni ustrezna raven ukrepanja, da v predlogu ni priznana izrecna pristojnost držav članic glede prejemkov in pogojev zaposlitve ter da je z vidika načela subsidiarnosti preskopo obrazložen. Komisija je po preučitvi argumentov sklenila vendarle ohraniti predlog in je v svojem sporočilu Evropskemu parlamentu, Svetu in nacionalnim parlamentom z dne 20. julija 2016 zatrdila, da je predlog skladen z načelom subsidiarnosti.

Združljivost z zakonodajo EU

Poleg ugovorov nacionalnih parlamentov so bila tudi v odboru sprožena vprašanja o združljivosti predloga z nekaterimi elementi zakonodaje Unije. V glavnem so se nanašala na skladnost predloga z naslednjimi pravnimi akti in predpisi:

– Uredba (ES) št. 593/2008 (Rim I)(4), ki je za pogodbe, sklenjene po 17. decembru 2009, nadomestila Konvencijo o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih (Rimska konvencija(5)),

– Uredba št. 1215/2012 (Bruselj I)(6), ki je določila pravila o pristojnosti glede individualnih pogodb o zaposlitvi,

– Direktiva 2014/67/EU o izvrševanju Direktive 96/71/ES (direktiva o izvrševanju)(7) in

– svoboda opravljanja storitev iz členov 26 in 56 PDEU.

Postavila so se nekatera vprašanja glede uredbe Rim I, zlasti glede skladnosti člena 2a predloga s členom 8 uredbe, in glede tega, ali je treba predlog razumeti kot spremembo uredbe in če da, ali je ustrezno spreminjati uredbo z direktivo.

V zvezi z uredbo Bruselj I je bilo glavno vprašanje, ali bi člen 2a predloga vplival na uporabo pravil o pristojnosti iz členov od 20 do 23 uredbe.

In končno, ali bi uvedba 24-mesečnega obdobja, po katerem bi se za napotene delavce uporabljalo delovno pravo države članice gostiteljice, pomenila kršitev načela svobode opravljanja storitev na notranjem trgu, saj bi s tem omejili čezmejno opravljanje storitev z napotenimi delavci.

Za spoštovanje načel subsidiarnosti in sorazmernosti pa tudi za razlago prava Unije in za skladnost aktov Unije s primarno zakonodajo je pristojen odbor JURI. V tej vlogi je preučil trditve, navedene v obrazloženih mnenjih. Odbor je 29. novembra 2016 poslušal predstavitev pravne službe Parlamenta v zvezi z vprašanji, ki so jih poslanci postavili v zvezi z združljivostjo predloga s pravnim redom in Pogodbama.

Stališče pripravljavca mnenja

Po skrbni proučitvi problematike je pripravljavec mnenja prišel do spodaj navedenih ugotovitev, ki se odražajo tudi v predlogih sprememb k predlogu Komisije.

V zvezi z razmerjem med členom 8 uredbe Rim I in členom 2a predloga je treba upoštevati člen 23 uredbe, ki se glasi: „Z izjemo člena 7 ta uredba ne posega v uporabo določb prava Skupnosti, ki v zvezi s posameznimi zadevami določajo kolizijska pravila za pogodbena obligacijska razmerja.“ Člen 23 pojasnjuje, da uredba Rim I določa splošna pravila mednarodnega zasebnega pogodbenega prava v EU. To je nadalje pojasnjeno v zvezi z direktivo o napotitvi delavcev v uvodni izjavi 34 uredbe. Pripravljavec mnenja ugotavlja, da bi predlog nedvomno pomenil lex specialis, ki bi prevladal nad uredbo Rim I.

V zvezi z uredbo Bruselj I ni videti, da bi bil predlog v nasprotju z izbiro sodišča v uredbi ali da bi prinašal bistvene spremembe glede tega. V členu 21 uredbe so navedena sodišča, pri katerih se lahko delavci pritožijo proti svojemu delodajalcu. Ena od možnosti, ki jim je za to na voljo, je „sodišče kraja, v katerem ali iz katerega delavec običajno opravlja svoje delo“. Iz tega sledi, da če se delavec, za katerega se uporablja direktiva o napotitvi delavcev, po 24 mesecih preseli iz matične države članice v državo članico gostiteljico, postanejo za obravnavo sporov pristojna sodišča države članice gostiteljice, če bi se delavec odločil za tako pot.

Čeprav je svobodno opravljanje storitev eno od temeljnih načel prava EU, le ni brez omejitev. Sodišče je razsodilo, da je ukrep, ki omejuje svobodo opravljanja storitev, lahko upravičen, „če izpolnjuje obveznost v splošnem interesu in ta interes še ni varovan s predpisi, ki veljajo za ponudnika v državi članici, v kateri ima sedež, in kolikor je to primerno za zagotovitev uresničitve cilja, ki mu sledi, in ne presega tega, kar je potrebno za dosego tega cilja(8). Poleg tega je Sodišče priznalo, da gre pri socialni zaščiti napotenih delavcev za obveznost v splošnem interesu, s katero se lahko utemelji omejitev svobode opravljanja storitev(9).

Pripravljavec mnenja torej meni, da je predlog ustrezen ukrep za doseganje zastavljenih ciljev in da ne presega tega, kar je potrebno, zaradi česar je tudi v skladu z načelom sorazmernosti.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za pravne zadeve poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog direktive

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  Prosti pretok delavcev, svoboda ustanavljanja in svoboda opravljanja storitev so temeljna načela notranjega trga v Uniji, zapisana v Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU). Za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev za podjetja in spoštovanja pravic delavcev Unija krepi uporabo navedenih načel.

(1)  Prosti pretok delavcev, svoboda ustanavljanja in svoboda opravljanja storitev so temeljna načela notranjega trga v Uniji, zapisana v Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU). Za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev za podjetja in spoštovanja pravic delavcev ter za zagotovljeno pravico delovne sile do mobilnosti na notranjem trgu Unija krepi uporabo in izvrševanje teh načel.

Predlog spremembe    2

Predlog direktive

Uvodna izjava 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1a)  Člen 153(5) PDEU Uniji ne daje pristojnosti za urejanje plač.

Predlog spremembe    3

Predlog direktive

Uvodna izjava 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(3a)  Da se zagotovi ustrezna uporaba te direktive, je treba okrepiti usklajevanje med inšpektorati dela držav članic ter evropsko sodelovanje v boju proti goljufijam z napotitvijo in preverjati, ali se napotenim delavcem pri ustreznem organu za upravljanje v državi članici izvora redno plačujejo prispevki za socialno varnost.

Predlog spremembe    4

Predlog direktive

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4)   Skoraj dvajset let po sprejetju direktive o napotitvi delavcev je treba oceniti, ali Direktiva še vedno zagotavlja ustrezno ravnovesje med potrebo po spodbujanju svobode opravljanja storitev in potrebo po varstvu pravic napotenih delavcev.

(4)  Skoraj dvajset let po sprejetju direktive o napotitvi delavcev je treba oceniti, ali še vedno zagotavlja ustrezno ravnovesje med potrebo po spodbujanju svobode opravljanja storitev in potrebo po resničnem varstvu pravic napotenih delavcev. Za to so potrebni novi in močnejši instrumenti za spodbujanje poštene konkurence med podjetji iz EU, lažje čezmejno opravljanje storitev in preprečevanje goljufij in zlorab na tem področju v skladu z izvajanjem Direktive 2014/67/EU. Vzpostaviti je treba tudi evropski informacijski portal v vseh jezikih držav članic, kjer bo pojasnjena ustrezna zakonodaja, nacionalne razlike in nadaljnji ukrepi, ki naj bi jih sprejele službe za posredovanje zaposlitve, morebitni upravičenci in delavci.

Predlog spremembe    5

Predlog direktive

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  Načelo enakega obravnavanja in prepoved vsakršne diskriminacije na podlagi državljanstva sta zagotovljena s pravom EU že od ustanovnih pogodb. S sekundarno zakonodajo se izvaja načelo enakega plačila tako med ženskami in moškimi kot tudi med delavci, zaposlenimi za določen čas, in primerljivimi delavci, zaposlenimi za nedoločen čas, med delavci s krajšim delovnim časom in delavci s polnim delovnim časom ali med delavci, zaposlenimi pri agenciji za zagotavljanje začasnega dela, in primerljivimi delavci v podjetju uporabniku.

(5)  Načelo enakega obravnavanja in prepoved vsakršne diskriminacije na podlagi državljanstva sta zagotovljena s pravom EU že od ustanovnih pogodb, EU pa spodbuja k spoštovanju teh načel in zagotavlja, da se izvajajo v vseh državah članicah. S sekundarno zakonodajo se izvaja načelo enakega plačila tako med ženskami in moškimi kot tudi med delavci, zaposlenimi za določen čas, in primerljivimi delavci, zaposlenimi za nedoločen čas, med delavci s krajšim delovnim časom in delavci s polnim delovnim časom ali med delavci, zaposlenimi pri agenciji za zagotavljanje začasnega dela, in primerljivimi delavci v podjetju uporabniku. Pri uporabi teh načel je treba upoštevati ustrezno sodno prakso Sodišča Evropske unije o razlagi ustanovnih pogodb.

Predlog spremembe    6

Predlog direktive

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7)  Uredba Rim I določa, da če delavec začasno opravlja delo v drugi državi, se ne šteje, da se je država, v kateri običajno opravlja delo, spremenila.

(7)  Uredba Rim I določa, da če delavec začasno opravlja delo v drugi državi, se ne šteje, da se je država, v kateri običajno opravlja delo, spremenila. Uredba Rim I ne določa niti ne opredeljuje pojma „začasno zaposlen“. Zato je bistveno, da se za napotene delavce, ki že po naravi opravljajo delo v drugi državi članici za omejen čas, v tej direktivi uvede določba, ki bo izrecno določala obdobje, po katerem bi država, v kateri se opravlja storitev, morala postati običajni kraj zaposlitve. Določiti je treba, da mora biti ta določba nediskriminatorna, pregledna, sorazmerna in ne sme posegati v pogoje za delo in zaposlitev, ki so za delavca ugodnejši.

Obrazložitev

Uvedba opredeljenega obdobja, po katerem bi morala država, v kateri se opravlja storitev, postati običajni kraj zaposlitve, ne posega v možno trajanje začasnega opravljanja storitev.

Predlog spremembe    7

Predlog direktive

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8)  Glede na dolgo trajanje nekaterih napotitev je treba določiti, da se v primeru napotitve za obdobja, daljša od 24 mesecev, država članica gostiteljica šteje za državo, v kateri se opravlja delo. V skladu z načelom uredbe Rim I se zato za pogodbo o zaposlitvi takšnih napotenih delavcev uporablja pravo države članice gostiteljice, če pogodbeni stranki nista izbrali drugega prava. Če pa pogodbeni stranki izbereta drugo pravo, delavec zaradi tega ne sme biti prikrajšan za zaščito, ki mu jo zagotavljajo določbe, od katerih po pravu države članice gostiteljice ni dovoljeno odstopati z dogovorom. To bi se moralo uporabljati od začetka napotitve, kadar je ta načrtovana za več kot 24 mesecev, ter od prvega dneva, ki sledi 24 mesecem, kadar napotitev dejansko presega to obdobje. To pravilo ne vpliva na pravico podjetij, ki napotijo delavce na ozemlje druge države članice, da se sklicujejo na svobodo opravljanja storitev tudi v primerih, ko napotitev traja več kot 24 mesecev. Namen je zgolj zagotoviti pravno varnost pri uporabi uredbe Rim I v posebni situaciji, ne da bi to uredbo kakor koli spremenili. Delavec bo zlasti deležen zaščite in ugodnosti na podlagi uredbe Rim I.

(8)  Glede na dolgo trajanje nekaterih napotitev je treba določiti, da v primeru napotitve za obdobja, daljša od 18 mesecev, za državo, v kateri se opravlja delo, šteje država članica gostiteljica, to pa ne posega v pogoje dela in zaposlitve, ki so za delavca ugodnejši. V skladu z načelom uredbe Rim I se zato za pogodbo o zaposlitvi napotenih delavcev uporablja pravo države članice gostiteljice, če pogodbeni stranki ne izbereta drugega prava. Če pa pogodbeni stranki izbereta drugo pravo, delavec zaradi tega ne sme biti prikrajšan za zaščito, ki mu jo zagotavljajo določbe, od katerih po pravu države članice gostiteljice ni dovoljeno odstopati z dogovorom. To bi se moralo uporabljati od začetka napotitve, kadar je ta načrtovana za več kot 18 mesecev, ter od prvega dneva, ki sledi 18 mesecem, kadar napotitev dejansko presega to obdobje, razen če je pristojni organ v skladu z upravnim postopkom in določbami členov 4, 6 in 7 Direktive 2014/67/ES Evropskega parlamenta in Sveta1a in v skladu z Uredbo (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta1b delodajalcu odobril odstopanje. To pravilo ne vpliva na pravico podjetij, ki napotijo delavce na ozemlje druge države članice, da se sklicujejo na svobodo opravljanja storitev tudi v primerih, ko napotitev traja več kot 18 mesecev.

 

______________

 

1a Direktiva 2014/67/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o izvrševanju Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev in spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (uredba IMI) (UL L 159, 28.5.2014, str. 11).

 

1b Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL L 166, 30.4.2004, str. 1).

Predlog spremembe    8

Predlog direktive

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9)   V skladu z ustaljeno sodno prakso so omejitve svobode opravljanja storitev dopustne samo, če so utemeljene z nujnimi razlogi v javnem interesu, ter morajo biti sorazmerne in potrebne.

(9)  Ker predlog časovno omejuje napotitev, bi to lahko razumeli kot omejevanje svobode opravljanja storitev iz člena 56 Pogodbe o delovanju Evropske unije. V skladu z ustaljeno sodno prakso so omejitve svobode opravljanja storitev dopustne samo, če so utemeljene z nujnimi razlogi v javnem interesu, ter morajo biti sorazmerne in potrebne. Nujni razlogi, povezani z javnim interesom, ki jih je potrdilo Sodišče, vključujejo zaščito delavcev, zlasti pa socialno varstvo delavcev v gradbeni industriji. Ker je namen omejitve zaščita pravic delavcev ter je začasna in ovrgljiva, popolnoma izpolnjuje te pogoje in ni v nasprotju z načelom svobode opravljanja storitev.

Predlog spremembe    9

Predlog direktive

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10)  Zaradi zelo mobilne narave dela v mednarodnih prevozih v cestnem prometu izvajanje direktive o napotitvi delavcev odpira posebna pravna vprašanja in povzroča težave (zlasti če povezava z zadevno državo članico ni zadostna). Te izzive bi bilo najbolj primerno obravnavati s sektorsko zakonodajo, skupaj z drugimi pobudami EU, namenjenimi izboljšanju delovanja notranjega trga prevozov v cestnem prometu.

(10)  Zaradi zelo mobilne narave dela v mednarodnih prevozih v cestnem prometu izvajanje direktive o napotitvi delavcev odpira posebna pravna vprašanja in povzroča težave (zlasti če povezava z zadevno državo članico ni zadostna). Zato so prevozne storitve, kot so tranzit, mednarodni prevozi in povezana kabotaža zajeti v drugem zakonodajnem predlogu v okviru evropskega svežnja za mobilnost in promet.

Obrazložitev

Sektorske določbe so potrebne, da se zagotovi pravna jasnost. Evropska komisija je že jasno določila, da se tranzit ne bi smel obravnavati kot napotitev. Glede na poročilo delovne skupine na visoki ravni za razvoj trga cestnega prevoza blaga v EU bi morala povezana kabotaža šteti kot mednarodna operacija. Zato se za mednarodni prevoz in povezano kabotažo ne bi smela uporabljati niti predregistracija niti Direktiva 96/71/ES.

Predlog spremembe    10

Predlog direktive

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11)  Na konkurenčnem notranjem trgu ponudniki storitev ne tekmujejo samo na podlagi stroškov dela, temveč tudi na podlagi dejavnikov, kot so produktivnost in učinkovitost ali kakovost in inovativnost njihovega blaga in storitev.

(11)  Na konkurenčnem notranjem trgu ponudniki storitev ne tekmujejo samo s stroški dela, temveč tudi z dejavniki, kot sta produktivnost in učinkovitost, plače pa vedno temeljijo na celi vrsti parametrov, vključno z izkušnjami, profilom, stopnjo odgovornosti in razmerami na trgu dela, ali na kakovosti in inovativnosti njihovega blaga in storitev.

Obrazložitev

V skladu z odgovorom na pisno vprašanje, ki ga je v imenu Komisije podal komisar Oettinger (E-008821/2016, 25. 1. 2017): „Plačilo v institucijah EU in vseh drugih organizacijah temelji na vrsti parametrov, vključno z izkušnjami, profilom, stopnjo odgovornosti, pogoji na trgu dela itd.“

Predlog spremembe    11

Predlog direktive

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12)  Države članice so pristojne za določitev pravil o plačilu za delo v skladu z nacionalnim pravom in prakso. Vendar morajo biti nacionalna pravila o plačilu za delo, ki se uporabljajo za napotene delavce, utemeljena s potrebo po zaščiti napotenih delavcev in ne smejo nesorazmerno omejevati čezmejnega opravljanja storitev.

(12)  Za določitev pravil o plačilu za delo v skladu z nacionalnim pravom in prakso so izključno pristojne države članice.

Predlog spremembe    12

Predlog direktive

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13)  Sestavni elementi plačila na podlagi nacionalnega prava ali splošno uporabnih kolektivnih pogodb bi morali biti jasni in pregledni za vse ponudnike storitev. Zato je upravičeno, da se državam članicam naloži obveznost, da na enotnem spletem mestu iz člena 5 direktive o izvrševanju objavijo sestavne elemente plačila.

(13)  Sestavni elementi plačila na podlagi nacionalnega prava ali splošno veljavnih kolektivnih pogodb bi morali biti jasni, ažurni in pregledni za vse ponudnike storitev. V tej direktivi ti elementi po potrebi zajemajo predvsem minimalno plačo, vse dodatke in nadomestila, ki so obvezni po nacionalni zakonodaji, drugih predpisih in/ali splošno veljavnih kolektivnih pogodbah in arbitražnih odločbah. Zato je upravičeno, da se državam članicam naloži obveznost, da na enotnem spletem mestu iz člena 5 direktive o izvrševanju objavijo sestavne elemente plačila.

Obrazložitev

Plačilo je v tej obliki nejasna in negotova pravna kategorija, zato nova opredelitev ni smiselna. Namen opredelitve ne bi bil dosežen, saj lahko zajema neprimerljive elemente, ki se med državami članicami morda razlikujejo.

Predlog spremembe    13

Predlog direktive

Uvodna izjava 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(14a)  Zaradi preglednosti in v skladu z Direktivo 2014/67/EU je treba zagotoviti kontinuiteto podjetja, ki napoti delavce, in se tako bojevati proti umetnemu ustanavljanju podjetij poštnih nabiralnikov. Poleg tega bi moral biti vsak delodajalec zmožen dokazati, da ima delavec ustrezno delovno dobo v podjetju, ki ga je napotilo.

Predlog spremembe    14

Predlog direktive

Uvodna izjava 14 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(14b)  Preprečiti bi bilo treba zlorabe in pravno negotovost v primerih verižnih napotitev in napotitev, ki vključujejo več sodnih pristojnosti. Kadar napotitev spada v več kot dve nacionalni sodni pristojnosti, bi morali biti veljavni pogoji dela in zaposlitve tisti, ki jih določi država članica gostiteljica, v kateri se storitev opravlja, in to brez poseganja v ugodnejše pogoje dela in zaposlitve, ki jih delavcu zagotavljajo določbe, od katerih po nacionalnem pravu, ki bi se sicer uporabljalo, stranke ne smejo odstopati z dogovorom.

Predlog spremembe    15

Predlog direktive

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15)  Direktiva 2008/104/ES Evropskega parlamenta in Sveta o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela konkretizira načelo, da bi morali biti osnovni delovni pogoji in pogoji zaposlitve, ki se uporabljajo za delavce, zaposlene pri agencijah za zagotavljanje začasnega dela, vsaj takšni, kot so pogoji, ki bi se uporabljali za te delavce, če bi jih podjetje uporabnik zaposlilo na isto delovno mesto. To načelo bi se moralo uporabljati tudi za delavce, ki jih agencija za zagotavljanje začasnega dela napoti v drugo državo članico.

(15)  Direktiva 2008/104/ES Evropskega parlamenta in Sveta o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela konkretizira načelo, da bi morali biti osnovni delovni pogoji in pogoji zaposlitve, ki se uporabljajo za delavce, zaposlene pri agencijah za zagotavljanje začasnega dela, vsaj takšni, kot so pogoji, ki bi se uporabljali za te delavce, če bi jih podjetje uporabnik zaposlilo na istem delovnem mestu. Pojasniti je treba, da se dandanes dogajajo goljufije z „dvojno“ napotitvijo delavcev. Zaradi večjega števila posrednikov je namreč težje izvajati nadzor in so odgovornosti bolj razpršene. To načelo bi se moralo torej uporabljati tudi za delavce, ki jih agencija za zagotavljanje začasnega dela napoti v drugo državo članico. Podjetje uporabnik/dobavitelj zato agenciji v pisni obliki posreduje jasne, pregledne in nedvoumne informacije o pravilih, ki veljajo v zvezi z delovnimi pogoji in plačilom.

Predlog spremembe    16

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1

Direktiva 96/71/ES

Člen 2 a – odstavek 1

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1. Če pričakovano ali dejansko trajanje napotitve presega štiriindvajset mesecev, se država članica, na ozemlje katere je delavec napoten, šteje za državo, v kateri delavec običajno opravlja delo.

1.  Če pričakovano ali dejansko trajanje napotitve presega osemnajst mesecev, potem za državo, v kateri delavec običajno opravlja delo, šteje država članica, na katere ozemlje je delavec napoten, razen če se pogodbene stranke dogovorijo za uporabo drugega prava v skladu s členom 3 uredbe (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta1a. Dogovor ne posega v pogoje za delo in zaposlitev, ki so za napotenega delavca ugodnejši.

 

______________

 

1a Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja obveznosti (Rim I) (UL L 177, 4.7.2008, str. 6).

Predlog spremembe    17

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1

Direktiva 96/71/ES

Člen 2 a – odstavek 2 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  Za namene odstavka 2 se pojem „ista naloga na istem mestu“ določi tako, da se v skladu s členom 9(1), točke (a)(v) in (vi) Direktive 2014/67/EU upošteva narava naročenih storitev, dela, ki ga je treba opraviti, in po potrebi naslov ali naslovi delovnega mesta.

Predlog spremembe    18

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1

Direktiva 96/71/ES

Člen 2 a – odstavek 2 b (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2b.   Delodajalec bi lahko iz utemeljenih razlogov izjemoma prosil za odstopanje od 18-mesečnega obdobja in bi mu ga podelil pristojni organ države članice gostiteljice. Pristojni organ države članice gostiteljice sprejme odločitev o odobritvi tega odstopanja na podlagi objektivnih razlogov, kot je časovni okvir naloge, za katero je delavec napoten, in sicer po preverbi, ali je dosežena popolna skladnost z Direktivo 2014/67/EU in Uredbo (ES) št. 883/2004. Odločitev mora biti utemeljena, sorazmerna, nediskriminatorna in vezana na okoliščine. V skladu s členoma 6 in 7 Direktive 2014/67/EU se pristojni organ države članice gostiteljice pred odločitvijo o prošnji za odstopanje posvetuje s pristojnimi organi delodajalčeve domače države članice. Ponudnik storitev vsakih šest mesecev od začetka obdobja odstopanja dokaže pristojnim organom države članice gostiteljice, da je odstopanje še vedno upravičeno.

Predlog spremembe    19

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka a

Direktiva 96/71/ES

Člen 3 – odstavek 1 – pododstavek 1 – uvodni del

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice poskrbijo, da ne glede na to, katera zakonodaja se uporablja za delovno razmerje, podjetja iz člena 1(1) zagotovijo delavcem, ki so napoteni na njihovo ozemlje, pogoje za delo in zaposlitev v zvezi z naslednjimi zadevami, ki so v državi članici, v kateri se opravlja delo, urejene:

Države članice poskrbijo, da ne glede na to, katera zakonodaja se uporablja za delovno razmerje, podjetja iz člena 1(1) zagotovijo delavcem, ki so napoteni na njihovo ozemlje, pogoje za delo in zaposlitev v zvezi z naslednjimi zadevami, ki so urejene v državi članici, v kateri se opravlja delo:

Predlog spremembe    20

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka a

Direktiva 96/71/ES

Člen 3 – odstavek 1 – pododstavek 1 – alinea 2 – točka c

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)   plačilo za delo, tudi za nadurno delo; ta točka se ne uporablja za pokojninske načrte dodatnega poklicnega zavarovanja;

(c)  plačilo za delo v smislu te direktive, tudi za nadurno delo; ta točka se ne uporablja za pokojninske načrte dodatnega poklicnega zavarovanja;

Predlog spremembe    21

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka a

Direktiva 96/71/ES

Člen 3 – odstavek 1 – pododstavek 2

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

V tej direktivi plačilo za delo pomeni vse elemente plačila, ki so obvezni na podlagi nacionalnih zakonov in drugi predpisov, kolektivnih pogodb ali arbitražnih odločb, razglašenih za splošno uporabne, in/ali – če ni sistema za razglasitev kolektivnih pogodb ali arbitražnih odločb za splošno uporabne – drugih kolektivnih pogodb ali arbitražnih odločb v smislu drugega pododstavka odstavka 8 v državi članici, na ozemlje katere je delavec napoten.

Plačilo za delo se določi po nacionalni zakonodaji in/ali praksi države članice, na katere ozemlje je delavec napoten, in vsebuje vse elemente plačila, ki so obvezni na podlagi nacionalnih zakonov in drugih predpisov, kolektivnih pogodb ali arbitražnih odločb, razglašenih za splošno uporabne.

Predlog spremembe    22

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka a

Direktiva 96/71/ES

Člen 3 – odstavek 1 – pododstavek 3

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice na enotnem uradnem nacionalnem spletem mestu iz člena 5 Direktive 2014/67/EU objavijo sestavne elemente plačila v skladu s točko (c).

Države članice na enotnem uradnem nacionalnem spletem mestu iz člena 5 Direktive 2014/67/EU objavijo sestavne elemente plačila v skladu s točko (c). Predloženi podatki morajo biti ažurni, jasni in pregledni.

Predlog spremembe    23

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka b

Direktiva 96/71/ES

Člen 3 – odstavek 1 a

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1a.   Če smejo podjetja s sedežem na ozemlju države članice v skladu z zakoni in drugimi predpisi ali kolektivnimi pogodbami v okviru svojih pogodbenih obveznosti oddajati naročila samo tistim podizvajalcem, ki zagotavljajo določene pogoje za delo in zaposlitev, ki urejajo plačilo za delo, lahko država članica nediskriminatorno in sorazmerno določi, da za takšna podjetja velja ista obveznost glede oddaje naročil podizvajalcem iz člena 1(1), ki napotijo delavce na njeno ozemlje.

1a.   Države članice zagotovijo, da določbe iz te direktive veljajo za vsa podjetja pri napotitvi delavcev ne glede na to, ali so glavni izvajalci ali podizvajalci.

 

Pomembno je, da podizvajalci glavnemu izvajalcu dajo na voljo informacije o dejanski naravi napotitve.

Predlog spremembe    24

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka c

Direktiva 96/71/ES

Člen 3 – odstavek 1 b

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1b.  Države članice zagotovijo, da podjetja iz člena 1(3)(c) napotenim delavcem zagotovijo pogoje, ki se v skladu s členom 5 Direktive 2008/104/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela uporabljajo za začasne delavce, katerih delo posredujejo agencije za zagotavljanje začasnega dela s sedežem v državi članici, v kateri se opravlja delo.

1b.  Države članice zagotovijo, da podjetja iz člena 1(3)(c) napotenim delavcem zagotovijo pogoje, ki se v skladu s členom 5 Direktive 2008/104/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela uporabljajo za začasne delavce, katerih delo posredujejo agencije za zagotavljanje začasnega dela s sedežem v državi članici, v kateri se opravlja delo. Pri tem države članice zagotovijo enako obravnavanje teh in domačih začasnih delavcev, zaposlenih prek agencij za zagotavljanje začasnega dela.

Predlog spremembe    25

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka c a (novo)

Direktiva 96/71/ES

Člen 3 – odstavek 1 c (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca)   doda se naslednji odstavek:

 

„1c.   Če agencija za zagotavljanje začasnega dela ali agencija za posredovanje zaposlitve da delavca na razpolago v državi članici, katere državljan je, tega ne bi smeli šteti za napotitev v smislu te direktive, razen če za to obstajajo objektivni razlogi, na primer da ima delavec običajno prebivališče drugje.“

Predlog spremembe    26

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka c b (novo)

Direktiva 96/71/ES

Člen 3 – odstavek 1 d (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(cb)   doda se naslednji odstavek:

 

„1d.  Če agencije za zagotavljanje začasnega dela ali agencije za posredovanje zaposlitve zaposlujejo samo delavce s pogodbami za določen čas, države članice zagotovijo, da ta podjetja napotijo delavce samo po pogodbi o zaposlitvi za določen čas.“

Predlog spremembe    27

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka d

Direktiva 96/71/ES

Člen 3 – odstavek 9

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  Odstavek 9 se črta.

črtano

Predlog spremembe    28

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka d a

Direktiva 96/71/ES

Člen 3 – odstavek 9 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(da)  Vstavi se naslednji odstavek:

 

„9a.  Če primer napotitve spada v več kot dve nacionalni sodni pristojnosti, se uporabljajo pogoji za delo in zaposlitev države članice, na katere ozemlje je delavec napoten in kjer se storitev izvaja, če so za delavca ugodnejši od pogojev v pravu, v okviru katerega je sklenjena posamezna pogodba o zaposlitvi.“

Predlog spremembe    29

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 a (novo)

Direktiva 96/71/ES

Člen 5 a (novo)

 

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(2a)   Vstavi se naslednji člen:

 

„Člen 5a

 

Države članice zagotovijo, da so podjetja, ki napotijo delavce v drugo državo članico, zmožna dokazati, da v državi članici, v kateri imajo sedež, zaslužijo razumen delež svojega prihodka.“

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Napotitev delavcev na delo v okviru opravljanja storitev

Referenčni dokumenti

COM(2016)0128 – C8-0114/2016 – 2016/0070(COD)

Pristojni odbor

Datum razglasitve na zasedanju

EMPL

11.4.2016

 

 

 

Mnenje pripravil

Datum razglasitve na zasedanju

JURI

11.4.2016

Pripravljavec mnenja

Datum imenovanja

Jean-Marie Cavada

23.5.2016

Obravnava v odboru

12.10.2016

28.11.2016

12.4.2017

 

Datum sprejetja

20.6.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

12

9

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Max Andersson, Joëlle Bergeron, Mady Delvaux, Rosa Estaràs Ferragut, Laura Ferrara, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Mary Honeyball, Sylvia-Yvonne Kaufmann, António Marinho e Pinto, Emil Radev, Julia Reda, Evelyn Regner, Pavel Svoboda, József Szájer, Axel Voss

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Daniel Buda, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Angelika Niebler, Jens Rohde, Virginie Rozière, Tiemo Wölken, Kosma Złotowski

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Gerolf Annemans, Mylène Troszczynski

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

12

+

ALDE

EFDD

S&D

Verts/ALE

António Marinho e Pinto, Jens Rohde

Joëlle Bergeron, Laura Ferrara

Mady Delvaux, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Mary Honeyball, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Evelyn Regner, Tiemo Wölkenj

Max Andersson, Julia Reda

9

-

ECR

PPE

Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Kosma Złotowski

Daniel Buda, Rosa Estaràs Ferragut, Angelika Niebler, Emil Radev, Pavel Svoboda, József Szájer, Axel Voss

2

0

ENF

Gerolf Annemans, Mylène Troszczynski

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

Dokument COM(2016)0128, http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52016PC0128&qid=1459769597959&from=SL.

(2)

Direktiva 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev, UL L 18, 21.1.1997, str. 1.

(3)

Dokument SWD(2016)0052.

(4)

Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim I), UL L 177, 4.7.2008, str. 6.

(5)

Konvencija o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih, na voljo za podpis 19. junija 1980 v Rimu, UL L 266, 9.10.1980, str. 1.

(6)

Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (prenovitev), UL L 351, 20.12.2012, str. 1.

(7)

Direktiva 2014/67/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o izvrševanju Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev in spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg, UL L 159, 28.5.2014, str. 11–31.

(8)

Glej sodbe z dne 30. novembra 1995 v zadevi Gebhard, C 55/94, EU:C:1995:411, točka 37; z dne 23. novembra 1999 v zadevi Arblade in drugi, C 369/96 in C 376/96, EU:C:1999:575, točki 34 in 35; z dne 7. oktobra 2010 v zadevi dos Santos Palhota in drugi, C-515/08, EU:C:2010:589, točka 45 in navedena sodna praksa ter z dne 3. decembra 2014 v zadevi De Clercq in drugi, C 315/13, EU:C:2014:2408, točka 62.

(9)

Med drugim glej sodbe z dne 23. novembra 1999 v zadevi Arblade in drugi, C 369/96 in C 376/96, EU:C:1999:575, točka 36; z dne 15. marca 2001 v zadevi Mazzoleni in ISA, C 165/98, EU:C:2001:162, točka 27; z dne 25. oktobra 2001 v zadevi Finalarte in drugi, C 49/98, C 50/98, C 52/98 do C 54/98 in C 68/98 do C 71/98, EU:C:2001:564, točka 33; z dne 7. oktobra 2010 v zadevi dos Santos Palhota in drugi, C-515/08, EU:C:2010:589, točka 47 in navedena sodna praksa ter z dne 3. decembra 2014 v zadevi De Clercq in drugi, C 315/13, EU:C:2014:2408, točka 65.


POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov

Napotitev delavcev na delo v okviru opravljanja storitev

Referenčni dokumenti

COM(2016)0128 – C8-0114/2016 – 2016/0070(COD)

Datum predložitve EP

8.3.2016

 

 

 

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

EMPL

11.4.2016

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

IMCO

11.4.2016

JURI

11.4.2016

 

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Elisabeth Morin-Chartier

10.5.2016

Agnes Jongerius

10.5.2016

 

 

Oporekanje pravni podlagi

       Datum mnenja JURI

JURI

12.6.2017

 

 

 

Obravnava v odboru

12.10.2016

8.11.2016

26.1.2017

16.2.2017

 

23.3.2017

 

 

 

Datum sprejetja

16.10.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

32

8

13

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Laura Agea, Guillaume Balas, Brando Benifei, Enrique Calvet Chambon, Ole Christensen, Martina Dlabajová, Labros Fundulis (Lampros Fountoulis), Danuta Jazłowiecka, Agnes Jongerius, Rina Ronja Kari, Jan Keller, Ádám Kósa, Jérôme Lavrilleux, Jeroen Lenaers, Verónica Lope Fontagné, Thomas Mann, Dominique Martin, Anthea McIntyre, Elisabeth Morin-Chartier, Emilian Pavel, João Pimenta Lopes, Georgi Pirinski, Dennis Radtke, Terry Reintke, Robert Rochefort, Claude Rolin, Ulrike Trebesius, Marita Ulvskog, Tatjana Ždanoka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Georges Bach, Karima Delli, Mircea Diaconu, Zdzisław Krasnodębski, Marju Lauristin, Edouard Martin, Anne Sander, Sven Schulze, Jasenko Selimovic, Michaela Šojdrová, Helga Stevens, Kosma Złotowski

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Malin Björk, Dita Charanzová, Ismail Ertug, Eider Gardiazabal Rubial, Jens Geier, Sylvie Goddyn, John Howarth, Merja Kyllönen, Julia Pitera, Barbara Spinelli, Mylène Troszczynski, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska

Datum predložitve

23.10.2017


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

32

+

ALDE

EFDD

GUE/NGL

PPE

 

S&D

 

Verts/ALE

Robert Rochefort

Laura Agea

Malin Björk, Rina Ronja Kari, Merja Kyllönen, Barbara Spinelli

Georges Bach, Jérôme Lavrilleux, Jeroen Lenaers, Veronica Lope Fontagné, ThomasMann, Elisabeth Morin-Chartier, Dennis Radtke, Claude Rolin, Anne Sander, Sven Schulze

Guillaume Balas, Brando Benifei, Ole Christensen, Ismail Ertug, Eider GardiazabalRubial, Jens Geier, John Howarth, Agnes Jongerius, Jan Keller, Marju Lauristin,Edouard Martin, Georgi Pirinski, Marita Ulvskog

Karima Delli, Terry Reintke, Tatjana Ždanoka

8

-

ALDE

ECR

PPE

Enrique Calvet-Chambon, Dita Charanzová, Mircea Diaconu, Martina Dlabajová, Jasenko Selimovic,

Zdzislaw Krasnodebski, Kosma Zlotowski

Michaela Šojdrová

13

0

ECR

ENF

GUE/NGL

NI

PPE

S&D

Anthea McIntyre, Helga Stevens, Ulrike Trebesius

Sylvie Goddin, Dominique Martin, Mylène Troszczynski

Joao Pimenta Lopes

Lampros Fountoulis

Danuta Jazłowiecka, Ádám Kósa, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Julia Pitera

Emilian Pavel

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov