POROČILO o letnem poročilu o dejavnostih evropskega varuha človekovih pravic za leto 2016
23.10.2017 - (2017/2126(INI))
Odbor za peticije
Poročevalka: Marlene Mizzi
PR_INI_AnnOmbud
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o letnem poročilu o dejavnostih evropskega varuha človekovih pravic za leto 2016
Evropski parlament,
– ob upoštevanju letnega poročila o dejavnostih evropskega varuha človekovih pravic za leto 2016,
– ob upoštevanju člena 15 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU),
– ob upoštevanju členov 24 in 228 PDEU,
– ob upoštevanju člena 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,
– ob upoštevanju člena 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,
– ob upoštevanju člena 42 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,
– ob upoštevanju člena 43 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,
– ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov,
– ob upoštevanju Sklepa 94/262/ESPJ, ES, Euratom Evropskega parlamenta z dne 9. marca 1994 o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje funkcije varuha človekovih pravic[1],
– ob upoštevanju Evropskega kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev, ki ga je Evropski parlament sprejel 6. septembra 2001[2],
– ob upoštevanju okvirnega sporazuma o sodelovanju, ki sta ga Evropski parlament in evropski varuh človekovih pravic sklenila 15. marca 2006 in je začel veljati 1. aprila 2006,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o dejavnostih evropskega varuha človekovih pravic,
– ob upoštevanju člena 220(1) Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za peticije (A8-0328/2017),
A. ker je bilo 17. maja 2017 predsedniku Evropskega parlamenta uradno posredovano letno poročilo o dejavnostih evropskega varuha človekovih pravic za leto 2016 in ker je evropska varuhinja človekovih pravic Emily O’Reilly 30. maja 2017 v Bruslju Odboru za peticije predstavila svoje poročilo;
B. ker je evropski varuh človekovih pravic v skladu s členoma 24 in 228 PDEU pooblaščen, da sprejema pritožbe glede nepravilnosti pri dejavnostih institucij, organov, uradov ali agencij Unije razen Sodišča Evropske unije pri opravljanju njegove sodne funkcije;
C. ker člen 15 PDEU določa, da institucije, organi, uradi in agencije Unije zaradi spodbujanja dobrega upravljanja in zagotovitve sodelovanja civilne družbe pri svojem delu kar najbolj upoštevajo načelo javnosti delovanja ter da imajo vsi državljani Unije in vse fizične ali pravne osebe s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic pravico dostopa do dokumentov institucij, organov, uradov in agencij Unije; ker sta zagotavljanje visokokakovostnih storitev za državljane EU ter odzivnost uprave EU na njihove potrebe in skrbi ključna za zaščito državljanskih pravic in temeljnih svoboščin;
D. ker člen 41(1) Listine o temeljnih pravicah določa, da ima vsakdo pravico, „da institucije, organi, uradi in agencije Unije njegove zadeve obravnavajo nepristransko, pravično in v razumnem roku“;
E. ker člen 43 Listine določa, da ima „[v]sak državljan Unije in vsaka fizična ali pravna oseba s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic [...] pravico, da se obrne na evropskega varuha človekovih pravic glede nepravilnosti pri dejavnostih institucij, organov, uradov ali agencij Unije, razen glede Sodišča Evropske unije pri opravljanju njegove sodne funkcije“;
F. ker je glavna prednostna naloga evropskega varuha zagotoviti, da se pravice državljanov v celoti spoštujejo in da pravica do dobrega upravljanja institucij, organov, uradov ter agencij EU odraža najvišje standarde;
G. ker je leta 2016 službe evropskega varuha človekovih pravic za pomoč prosilo 15.797 državljanov, pri čemer so 12.646 državljanom svetovali prek interaktivnega vodnika na spletni strani evropskega varuha človekovih pravic, izmed preostalih zahtevkov je bilo 1271 posredovanih drugam za informacije, 1880 zahtevkov pa je varuhinja človekovih pravic obravnavala kot pritožbe;
H. ker je varuhinja človekovih pravic leta 2016 skupaj obravnavala 1880 pritožb, pri čemer je 711 pritožb spadalo na področje pristojnosti evropskega varuha človekovih pravic, 1169 pa ne;
I. ker je varuhinja človekovih pravic leta 2016 sprožila 245 preiskav, pri čemer je 235 preiskav temeljilo na pritožbi, 10 pa jih je bilo sproženih na lastno pobudo, in zaključila 291 preiskav (278 na podlagi pritožb in 13 na lastno pobudo); ker večina preiskav zadeva Komisijo (58,8 %), sledijo pa ji agencije EU (12,3 %), Parlament (6,5 %), Evropski urad za izbor osebja (5,7 %), Evropska služba za zunanje delovanje (4,5 %), Evropski urad za boj proti goljufijam (0,8 %) in druge institucije (11,4 %);
J. ker varuh človekovih pravic vsako leto prejme veliko pritožb posameznikov in organizacij o upravi EU in ker so bila glavna tri vprašanja v preiskavah, ki jih je varuhinja človekovih pravic zaključila leta 2016: preglednost informacij in dokumentov ter dostop javnosti do njih (29,6 %); dobro upravljanje vprašanj v zvezi z osebjem EU (28,2 %) in kultura storitev (25,1 %); ker drugi pomisleki vključujejo ustrezno uporabo diskrecijske pravice, tudi v postopkih ugotavljanja kršitev, dobro finančno poslovodenje nepovratnih sredstev in pogodb EU ter spoštovanje postopkovnih in temeljnih pravic; ker pomen teh vprašanj poudarja ključno vlogo varuha človekovih pravic pri zagotavljanju popolne preglednosti in nepristranskosti postopkov odločanja in uprave na ravni EU, da bi se zaščitile pravice državljanov in bi se okrepila njihovo zaupanje in zaupanje javnosti;
K. ker je urad evropskega varuha človekovih pravic v svojem strateškem delu leta 2016 zaključil pet strateških preiskav in odprl štiri nove, ki so med drugim zadevale morebitna navzkrižja interesov posebnih svetovalcev in zamude pri kemijskem preskušanju, poleg tega pa je začel deset novih strateških pobud;
L. ker je varuhinja človekovih pravic sprožila obsežno strateško preiskavo v zvezi s tem, kako Komisija imenuje posebne svetovalce, ki pogosto hkrati opravljajo delo za zasebne stranke in EU, ter kako zanje izvede oceno navzkrižja interesov;
M. ker se je varuhinja človekovih pravic pozanimala o kodeksu ravnanja Evropske investicijske banke za člane sveta direktorjev, pri čemer je ugotovila, da ne vključuje obveznosti vložitve izjave o interesih ali razkritja finančnih interesov;
N. ker je finančna kriza povzročila ekonomsko in socialno krizo, kar vzbuja dvom v verodostojnost institucij EU;
O. ker je varuhinja človekovih pravic ugotovila, da Komisija v obdobju 2009–2014 ni obravnavala kršitve kodeksa ravnanja za komisarje, ki jo je zagrešil nekdanji komisar, in ni ustrezno raziskala združljivosti pogodbe o zaposlitvi komisarja v zasebnem sektorju z obveznostmi iz Pogodbe o EU, kar predstavlja nepravilnost; ker primeri nepravilnosti po preteku mandata komisarjev, vključno s predsednikom Komisije, povečujejo nezaupanje državljanov do Komisije;
P. ker varuh človekovih pravic sodeluje tudi z drugimi mednarodnimi organizacijami, na primer Združenimi narodi, in je del okvira Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov na ravni EU, pri čemer so njegove naloge varovanje, spodbujanje in spremljanje izvajanja konvencije na ravni institucij EU;
Q. ker je po podatkih o državljanstvu Evropske unije iz raziskave Flash Eurobarometer marca 2016 devet od desetih državljanov EU (87 %) seznanjenih s svojim statusom evropskih državljanov in pravico do vložitve pritožbe pri Parlamentu, Komisiji ali evropskem varuhu človekovih pravic;
1. odobri letno poročilo za leto 2016, ki ga je predstavila evropska varuhinja človekovih pravic, in izraža pohvalo njegovi jasni in lahko berljivi predstavitvi, med katero so bila izpostavljena najpomembnejša dejstva in podatki, povezani z delom varuhinje v letu 2016;
2. čestita Emily O’Reilly za njeno odlično delo pri izboljšanju kakovosti in dostopnosti služb varuha človekovih pravic ter za njeno dobro sodelovanje in pozitivno zavzetost pri delu z Evropskim parlamentom, zlasti z Odborom za peticije, ter drugimi institucijami, organi, uradi in agencijami EU;
3. priznava vlogo strateških preiskav in pobud ter podpira preiskave in pobude varuhinje človekovih pravic v okviru obravnavanja strateško pomembnih tem na lastno pobudo, ki so v javnem interesu evropskih državljanov; izraža pohvalo prizadevanjem varuhinje človekovih pravic, da bi bolje izkoriščali njeno strateško delo z možnostjo, da se pritožbe s podobno vsebino obravnavajo skupaj;
4. pozdravlja odločenost varuhinje človekovih pravic, da se hitro in učinkovito odziva na potrebe in pomisleke državljanov EU, ter podpira nove metode dela in poenostavljen postopek obravnavanja primerov, uveden leta 2016, ki omogočajo večjo prilagodljivost in učinkovitost ter večji vpliv na večje število državljanov;
5. se strinja, da si morajo zaradi sedanjih in doslej največjih izzivov, s katerimi se spopada EU, kot so brezposelnost, ekonomske in socialne neenakosti, migracijska kriza in izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije, vse institucije, organi, uradi in agencije Unije, tudi evropski varuh človekovih pravic, bolj in z večjo zavzetostjo prizadevati za zagotovitev najvišjih ravni socialne pravičnosti, odgovornosti in preglednosti na ravni EU;
6. poudarja, da je treba izboljšati socialni dialog;
7. poudarja, da je v sedanjih gospodarskih razmerah zaupanje med državljani in institucijami izjemno pomembno;
8. ugotavlja, da je urad evropskega varuha človekovih pravic dosegel drugo najvišjo stopnjo izpolnjevanja svojih odločitev in/ali priporočil do zdaj; evropski varuhinji človekovih pravic priporoča, naj bo še naprej pozorna in naj opredeli razloge za neizpolnjevanje njenih priporočil ter obvesti Parlament o kakršnih koli ponavljajočih se primerih neizpolnjevanja s strani uprave EU;
9. ugotavlja, da se je število preiskav v zvezi z evropskimi institucijami, ki jih je varuhinja človekovih pravic izvedla leta 2016 (tj. 245 leta 2016 in 261 leta 2015), zmanjšalo; poziva institucije, organe, urade in agencije EU, naj se odzovejo in v razumnem časovnem okviru odgovorijo na kritične ocene varuhinje človekovih pravic ter izboljšajo stopnje izpolnjevanja priporočil in/ali odločitev varuhinje človekovih pravic;
10. ugotavlja, da je bila leta 2016 večina primerov, ki jih je obravnavala varuhinja človekovih pravic, zaključena v 12 mesecih, pri čemer so bile preiskave v povprečju zaključene v 10 mesecih, le 30 % primerov pa je bilo zaključenih v 12 ali več mesecih; poziva varuhinjo človekovih pravic, naj dodatno izboljša svoje delovne metode in skrajša čas obravnavanja pritožb, zlasti pri primerih, ki so po 12 mesecih še vedno odprti, ne da bi ogrozila svojo delovno učinkovitost;
11. ugotavlja, da preiskave v zvezi s preglednostjo, zlasti v zvezi s preglednostjo postopka odločanja, preglednostjo pri lobiranju in dostopom do dokumentov EU, ponovno predstavljajo največji del primerov, ki jih je obravnavala varuhinja človekovih pravic, sledijo pa druge težave, povezane z vrsto vprašanj, od kršitev temeljnih pravic in etičnih vprašanj do pogodb in donacij EU;
12. poudarja bistveno vlogo preglednosti, dobrega upravljanja ter sistema institucionalnega nadzora in ravnotežja pri delu institucij EU; obžaluje, da preiskave, povezane s preglednostjo ter dostopom do informacij in dokumentov, redno obsegajo več kot 20 % vseh preiskav, predloženih evropskemu varuhu človekovih pravic, in so vsako leto pomemben pomislek državljanov EU; poziva institucije EU, naj proaktivno objavljajo informacije in dokumente, da bi povečale preglednost in zmanjšale nepravilnosti;
13. meni, da morata biti popolna preglednost in dostop do dokumentov institucij EU samoumevna; opozarja na sodbe Sodišča Evropske unije, v skladu s katerimi imajo državljani Unije pravico do javnega dostopa do dokumentov institucij, organov in agencij Unije, pri čemer je treba morebitna odstopanja od te pravice in izjeme, povezane z njo, vedno obravnavati na podlagi načel preglednosti in demokracije, ki sta osnovni pogoj za uveljavljanje demokratičnih pravic; meni, da je nujna revizija Uredbe (ES) št. 1049/2001, da bi varuh človekovih pravic laže nadzoroval zagotavljanje dostopa do dokumentov Parlamenta, Sveta in Komisije;
14. poziva Komisijo, naj izboljša preglednost in dostop do dokumentov in informacij glede postopkov EU Pilot v zvezi s prejetimi peticijami ter glede že zaključenih postopkov EU Pilot in postopkov ugotavljanja kršitev; poudarja, da mora Komisija redno poročati Parlamentu; spodbuja varuhinjo človekovih pravic, da nadaljuje strateško preiskavo o preglednosti Komisije pri obravnavanju pritožb glede kršitev v okviru postopkov EU Pilot, in jo poziva, naj bo pri nadaljnjem preiskovanju te zadeve leta 2017 odločna in pozorna;
15. izraža pohvalo odločenosti varuhinje človekovih pravic, da bi dosegli najvišjo stopnjo preglednosti pri postopku odločanja EU; poudarja potrebo po spremljanju izvajanja priporočil varuhinje človekovih pravic za preglednost v trialogih; poziva Svet in Komisijo, naj objavita pomembne informacije o odločitvah, sprejetih v trialogih; dodatno poudarja potrebo po popolni in boljši preglednosti v trgovinskih sporazumih in pogajanjih ter varuhinjo človekovih pravic poziva, naj si še naprej prizadeva za spremljanje preglednosti med pogajanji za vse trgovinske sporazume EU s tretjimi državami, hkrati pa naj upošteva, da ta preglednost ne bi smela ogroziti pogajalskega stališča EU;
16. ponavlja, da morajo vse institucije EU pri pogajanjih med EU in Združenim kraljestvom glede njegovega izstopa iz Unije skrbeti za preglednost, ne da bi pri tem ogrozile pogajalski položaj strani; poziva varuhinjo človekovih pravic, naj spremlja zavezanost preglednosti med postopkom pogajanj o izstopu;
17. poziva k večji preglednosti med postopkom gospodarskega in finančnega odločanja EU, zlasti na področju bančnega nadzora, ki ga izvaja Evropska centralna banka; poleg tega podpira priporočila varuhinje človekovih pravic, naj se povečata preglednost Evropske investicijske banke in Euroskupine ter okrepijo njuna notranja pravila etičnega ravnanja, hkrati pa priznava njena nedavna prizadevanja v zvezi s tem in dejstvo, da se Uredba (ES) št. 1049/2001 ne uporablja za Euroskupino, saj to ni institucija ali organ v smislu Pogodb; poziva k izpolnjevanju priporočil varuhinje človekovih pravic o pregledu mehanizma za pritožbe Evropske investicijske banke in poudarja, kako pomemben je neodvisni mehanizem za pritožbe; poziva varuhinjo človekovih pravic k aktivnejši vlogi pri zagotavljanju, da bo tudi nov mehanizem za pritožbe verodostojen in učinkovit, pri čemer se bodo spoštovala načela operativne neodvisnosti, preglednosti, dostopnosti, pravočasnosti in zadostnih sredstev;
18. izraža polno podporo poglavitnemu cilju evropskega varuha človekovih pravic, da pomaga povečati odgovornost in preglednost struktur in institucij na ravni EU ter izboljšati kakovost demokracije v Evropi;
19. je seznanjen z ugotovitvami varuhinje človekovih pravic o nepravilnostih v zvezi s kodeksom ravnanja za komisarje; poudarja pomembnost visokih moralnih in etičnih standardov znotraj uprave EU ter je seznanjen z odločitvijo Komisije, da bo obdobje mirovanja podaljšala na dve leti za nekdanje komisarje in na tri leta za nekdanje predsednike Komisije, vendar je trdno prepričan, da je treba v vseh institucijah EU uporabljati strožja pravila etičnega ravnanja, ki jih morajo upoštevati politiki in osebje EU, da bi se zagotovila spoštovanje obveznosti poštenega in diskretnega ravnanja ter popolna neodvisnost od zasebnega sektorja; poziva Komisijo, naj zagotovi proaktivno objavljanje in popolno preglednost pri zaposlitvi nekdanjih komisarjev po izteku njihovega mandata; podpira priporočila varuhinje človekovih pravic za nadaljnjo revizijo kodeksa v skladu z obveznostmi iz Pogodb s povečanjem jasnosti pravil in olajšanjem njihovega izvajanja, s čimer se za vsak primer posebej zagotovita verodostojnost in nepristranskost ter prepreči navzkrižje interesov; spodbuja varuhinjo človekovih pravic, naj še naprej nadzira in ocenjuje stopnjo neodvisnosti ad hoc odbora Komisije za etiko;
20. je seznanjen z ukrepi Komisije v odziv na priporočila varuhinje človekovih pravic glede načina izvajanja pravil za osebje EU, ki urejajo tako imenovani pojav vrtljivih vrat, in z zanimanjem pričakuje nadaljnjo preiskavo varuhinje, s katero bo ocenila delovanje novih pravil v praksi;
21. poziva varuhinjo človekovih pravic, naj še naprej pomaga pri zagotavljanju pravočasne objave imen vseh uradnikov EU, vpletenih v primere vrtljivih vrat, in zagotovi popolno preglednost vseh povezanih informacij;
22. podpira predanost varuhinje človekovih pravic izboljšanju preglednosti lobiranja v EU in poziva Komisijo, naj v celoti upošteva predloge varuhinje, namenjene izboljšanju registra EU za preglednost ter njegovi uveljavitvi kot obvezno in centralno središče za preglednost za vse institucije in agencije EU; poudarja, da bi bilo treba jasno ukrepati in v ta namen oblikovati usklajene in učinkovite delovne programe; poudarja, da je pomembna večja preglednost, vključno glede informacij o financiranju, interesnih skupinah in finančnih interesih;
23. pozdravlja strateško preiskavo varuhinje človekovih pravic, kako Komisija izvaja ocene navzkrižij interesov za svoje posebne svetovalce; poziva Komisijo, naj v celoti izvede priporočila varuhinje človekovih pravic o postopku za imenovanje posebnih svetovalcev, ocenjevanje morebitnih navzkrižij interesov pred njihovim imenovanjem in po njem ter zagotavljanje dostopa in informacij v zvezi z dokumenti in srečanji za javnost;
24. podpira strateško preiskavo varuhinje človekovih pravic o strokovnih skupinah Komisije; poziva varuhinjo človekovih pravic, naj zagotovi, da se bosta v novih pravilih Komisije izboljšala upravljanje navzkrižij interesov ter uravnotežena in enaka zastopanost vseh deležnikov, vključno z družbenimi deležniki, kar vključuje navedbo vseh strokovnjakov v registru EU za preglednost;
25. je seznanjen s stališčem Komisije glede preglednosti svojih srečanj z lobisti tobačne industrije in ukrepov za preglednost, ki jih izvaja njen generalni direktorat za zdravje; ponovno poziva Komisijo, naj spremeni svojo prakso in zagotovi popolno preglednost svojega dela, tako da na spletu objavi podatke o vseh srečanjih z lobisti ali njihovimi pravnimi zastopniki ter zapisnike s teh srečanj, v skladu s svojimi obveznostmi v skladu z Okvirno konvencijo Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom;
26. pozdravlja praktična priporočila varuhinje človekovih pravic o stikih javnih uslužbencev z lobisti; poziva varuhinjo človekovih pravic, naj poveča ozaveščenost članov osebja vseh institucij EU o teh priporočilih v okviru usposabljanja, seminarjev in povezanih podpornih ukrepov, ter poziva vse institucije EU k izvajanju Evropskega kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev in ukrepov za preglednost v skladu z Okvirno konvencijo Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom;
27. izraža pohvalo varuhinji človekovih pravic za strateško preiskavo v zvezi z dostopom do dokumentov, ki se nanaša na pripravljalna telesa Sveta, vključno z njegovimi odbori, delovnimi skupinami in Odborom stalnih predstavnikov (COREPER), v okviru obravnave osnutkov zakonodajnih predlogov EU; spodbuja varuhinjo človekovih pravic, naj od Sveta zahteva povečanje preglednosti njegovih sestankov z deležniki in sprejetih sklepov, izpolnjevanje zahtev glede dostopa do dokumentov ter zagotavljanje tega dostopa pravočasno in brez zamud;
28. izraža pohvalo varuhinji človekovih pravic v zvezi z opravljenim delom pri obravnavanju vprašanj splošnega javnega interesa, kot so temeljne pravice, varnost in učinkovitost zdravil, varstvo okolja in zdravja ter varovanje pred okoljskimi tveganji; poziva varuhinjo človekovih pravic k nadaljnjemu ukrepanju v zvezi z njenimi predlogi, ki jih je predložila Evropski agenciji za kemikalije, o odvračanju od testiranja na živalih, ko so na trgu registrirani novi kozmetični izdelki, ter predlogi, ki jih je predložila Evropskemu uradu za izbor osebja (EPSO), o uporabi načela višje sile in preglednosti natečajev EPSO;
29. podpira vlogo varuhinje človekovih pravic pri oblikovanju proaktivne in pregledne politike v zvezi s kliničnimi preskušanji, ki jih izvaja Evropska agencija za zdravila, ter zlasti priporočila varuhinje človekovih pravic o odobritvi zdravila Humira, ki je eno od najbolj prodajanih zdravil na svetu in se uporablja za zdravljenje Crohnove bolezni; odločno poziva varuhinjo človekovih pravic, naj še naprej spremlja Evropsko agencijo za zdravila, da bo dosegala najvišje standarde preglednosti in dostopa do informacij o kliničnih preskušanjih, tj. standarde, ki so v javnem interesu ter so dragoceni za zdravnike, paciente in raziskovalce;
30. pozdravlja preiskave varuhinje človekovih pravic na podlagi pritožb invalidov in spodbuja njeno delo kot dejavne udeleženke v okviru Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov na ravni EU ter njen prispevek k izvajanju evropske strategije o invalidnosti; ponovno potrjuje svojo popolno podporo celotnemu izvajanju te konvencije na ravni EU;
31. poziva varuhinjo človekovih pravic, naj zagotovi, da bo Komisija upoštevala predloge in priporočila varuhinje za prihodnjo revizijo instrumenta evropske državljanske pobude, da bi se zagotovili resnično jasni, preprosti, zlahka uporabni in sorazmerni postopki in pogoji, potrebni za evropsko državljansko pobudo;
32. poziva varuhinjo človekovih pravic, naj zagotovi, da bo Komisija prispevala k oblikovanju infrastrukture s pravnimi nasveti o evropski državljanski pobudi in k oblikovanju pravnega okvira za zaščito vlagateljev evropske državljanske pobude;
33. opozarja, da so žvižgači ključni pri razkrivanju primerov nepravilnosti, ter podpira ukrepe za učinkovito spodbujanje žvižgaštva in boljšo zaščito žvižgačev pred maščevanjem in poziva varuhinjo človekovih pravic, naj dodatno oceni izvajanje novih notranjih pravil o žvižgaštvu v institucijah EU; spodbuja nadaljnje ukrepanje v zvezi s preiskavami varuhinje človekovih pravic iz leta 2015 glede notranjih pravil institucij EU o žvižgaštvu; pozdravlja notranja pravila evropskega varuha človekovih pravic na tem področju in spodbuja druge evropske institucije, naj jih uporabijo kot smernice; ponovno poziva k horizontalni zakonodaji EU za zaščito žvižgačev, s katero bi opredelili ustrezne poti in postopke za poročanje o vseh oblikah nepravilnosti ter ustrezna jamstva in pravne zaščitne ukrepe na vseh ravneh za vpletene posameznike;
34. pozdravlja pobudo varuhinje človekovih pravic za opredelitev najboljših praks v upravi EU in za opozarjanje javnosti nanje z nagrado evropskega varuha človekovih pravic za dobro upravljanje;
35. spodbuja varuhinjo človekovih pravic, naj nadaljuje sodelovanje z nacionalnimi varuhi človekovih pravic prek evropske mreže varuhov človekovih pravic; podpira zamisel, da je prva letna konferenca evropske mreže varuhov človekovih pravic leta 2016 potekala v Bruslju, in zavezanost Komisije k učinkovitejšemu delu z mrežo;
36. je pripravljen obravnavati predlog, da bi prihodnje letne konference evropske mreže varuhov človekovih pravic potekale v prostorih Parlamenta, saj sta Odbor za peticije in evropski varuh človekovih pravic neposredno povezana;
37. opozarja, da bi evropska mreža varuhov človekovih pravic lahko imela pomembno vlogo kot zagovornica pravic državljanov EU pri pogajanjih o izstopu Združenega kraljestva iz EU;
38. izraža pohvalo varuhinji človekovih pravic, ker je organizirala srečanja s posameznimi nacionalnimi varuhi človekovih pravic, civilno družbo in poslovnimi organizacijami; jo poziva, naj ta srečanja ponovi v vseh državah članicah in dodatno ozavešča o tem, kaj lahko urad evropskega varuha človekovih pravic naredi za evropske državljane in podjetja;
39. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in poročilo Odbora za peticije posreduje Svetu, Komisiji, evropskemu varuhu človekovih pravic, vladam in parlamentom držav članic ter njihovim varuhom človekovih pravic oziroma podobnim pristojnim organom.
OBRAZLOŽITEV
Letno poročilo o dejavnostih evropskega varuha človekovih pravic za leto 2016 je bilo predsedniku Antoniu Tajaniju uradno predloženo 17. maja 2017. Evropska varuhinja človekovih pravic Emily O’Reilly je poročilo 30. maja 2017 v Bruslju predstavila Odboru za peticije.
Pravna podlaga mandata evropskega varuha človekovih pravic je zagotovljena v členih 24 in 228 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Evropski državljani lahko v skladu s členom 24 PDEU in členom 43 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah vložijo pritožbo pri evropskem varuhu človekovih pravic. Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe je bil mandat varuha razširjen, da bi vključeval morebitne nepravilnosti v okviru skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) ter skupne varnostne in obrambne politike (SVOP).
Varuh človekovih pravic je nepravilnosti opredelil, Evropski parlament in Komisija pa sta to opredelitev potrdila: „Do nepravilnosti pride, ko javni organ ne deluje v skladu s pravilom ali načelom, ki je zanj zavezujoče. Za institucije to pomeni, da morajo spoštovati načelo pravne države, načela dobrega upravljanja in temeljne pravice.“ Listina o temeljnih pravicah vključuje tudi pravico do dobrega upravljanja kot temeljno pravico državljanov EU (člen 41), ki je za upravo institucij EU zavezujoča.
Poročevalka ceni, da ima letno poročilo o dejavnostih evropskega varuha človekovih pravic kot tudi predhodno poročilo za leto 2015 bralcu prijazno obliko, v njem so obravnavana ključna vprašanja, osredotočeno pa je na zagotavljanje podrobnih informacij o dejavnostih in delu, ki ga je leta 2016 opravila varuhinja človekovih pravic. Poročilo je predstavljeno z jasnimi in enostavnimi infografikami za približno enaka področja kot lani.
Leta 2016 je urad evropskega varuha človekovih pravic pomagal 15.797 državljanom, pri čemer so 12.646 državljanom svetovali prek interaktivnega vodnika na spletni strani evropskega varuha človekovih pravic, izmed preostalih zahtevkov je bilo 1880 primerov obravnavanih kot pritožbe, 1271 pa je bilo zahtevkov za informacije, na katere so odgovorile službe evropskega varuha človekovih pravic.
Varuhinja človekovih pravic je leta 2016 skupaj obravnavala 1880 pritožb, pri čemer jih je 711 spadalo na področje pristojnosti evropskega varuha človekovih pravic, 1169 pa ne. Število pritožb, ki niso spadale na področje pristojnosti evropskega varuha človekovih pravic, je bilo zaradi učinkovitega komuniciranja in interaktivnega vodnika na spletni strani varuha rekordno nizko (tj. 1169). 470 pritožb (57,5 %), ki niso spadale na področje pristojnosti evropskega varuha človekovih pravic, je bilo prenesenih na člane mreže, od tega 429 na nacionalnega ali regionalnega varuha človekovih pravic in 41 na Odbor za peticije. Druge pritožbe so bile prenesene na Komisijo (tj. 116 ali 14,2 % vseh prenesenih pritožb) ter druge institucije in organe (407 ali 49,8 %).
Število pritožb je bilo leta 2016 nekoliko manjše kot prejšnje leto (leta 2015 je 17.033 državljanov vložilo 2077 pritožb). V zvezi s pritožbami so bili sprejeti naslednji ukrepi: v 816 primerih (43,4 %) je pritožnik dobil nasvet ali pa je bil primer prenesen na drug organ za pritožbe; v 788 primerih (41,9 %) je bil pritožnik obveščen, da mu ne morejo dodatno svetovati; v 235 primerih (12,5 %) je bila sprožena preiskava.
Varuhinja človekovih pravic je leta 2016 sprožila 245 preiskav, pri čemer je 235 preiskav temeljilo na pritožbi, 10 pa jih je bilo sproženih na lastno pobudo, in zaključila 291 preiskav (278 na podlagi pritožb in 13 na lastno pobudo). V 291 zaključenih preiskavah je bila v 148 primerih (50,9 %) dosežena rešitev ali je težavo rešila zadevna institucija, v 89 primerih (30,6 %) ni bila ugotovljena nobena nepravilnost, v 52 primerih (17,9 %) nadaljnja preiskava ni bila upravičena, v 20 primerih (6,9 %) pa je bila ugotovljena nepravilnost.
Poročevalka pozdravlja manjše število preiskav v zvezi z evropskimi institucijami, ki jih je evropska varuhinja človekovih pravic izvedla leta 2016 (tj. 245 leta 2016 in 261 leta 2015). Meni pa, da bi se morali institucije, organi, uradi in agencije EU še naprej odzivati in v razumnem časovnem okviru odgovoriti na kritične ocene varuhinje človekovih pravic ter dodatno izboljšati stopnje izpolnjevanja priporočil in/ali odločitev varuhinje človekovih pravic.
Kar zadeva izvor pritožb po državah, je še vedno vodilna Španija s 308 pritožbami, sledijo pa ji Poljska (163), Belgija (150) in Združeno kraljestvo (145). Še vedno je prisoten pojav, da število pritožb, ki izvirajo iz določene države članice, ni sorazmerno številu odprtih preiskav za to državo. Na primer, kot piše v poročilu evropskega varuha človekovih pravic za leto 2016, je bilo v zvezi s 150 pritožbami iz Belgije sproženih 50 preiskav, v zvezi s 308 pritožbami iz Španije pa le 28 preiskav.
Poročevalka v poročilu poudarja tudi pomembnost vprašanj v zvezi s preglednostjo ter dostopa do informacij in dokumentov kot glavne teme preiskav, predloženih varuhinji človekovih pravic (29,6 %), čemur sledita dobro upravljanje vprašanj v zvezi z osebjem EU (28,2 %) in kultura storitev (25,1 %). Med druge teme spadajo ustrezna uporaba diskrecijske pravice, tudi v postopkih ugotavljanja kršitev, dobro finančno poslovodenje nepovratnih sredstev in pogodb EU ter spoštovanje postopkovnih in temeljnih pravic.
Na podlagi novega poenostavljenega postopka za obravnavanje primerov se lahko pritožbe s podobno vsebino obravnavajo skupaj kot strateške preiskave, pri čemer so bile leta 2016 odprte štiri, zaključenih pa je bilo pet. Med strateške preiskave, odprte leta 2016, spadajo ocene navzkrižja interesov za posebne svetovalce Komisije, program Komisije Pilot, odobritev pesticidov za evropski trg ter zamude pri odobritvi 20 vlog za gensko spremenjeno hrano in krmo.
Varuhinja človekovih pravic je v zadevnem letu začela tudi deset strateških pobud, povezanih s tako imenovanim pojavom vrtljivih vrat, premajhno preglednostjo pogajanj med EU in ZDA o sporazumu TTIP, izvajanjem Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, preglednostjo Sklada za azil, migracije in vključevanje, preglednostjo Euroskupine in Evropske investicijske banke, dostopnostjo spletišč Komisije za invalide ter preglednostjo procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja Evropske centralne banke. Poročevalka podpira strateško delo varuhinje človekovih pravic v letu 2016, ki je bilo po njenem mnenju v javnem interesu, saj je institucijam EU pomagalo izboljšati kakovost njihovih storitev.
V preiskavah, v okviru katerih je bila ugotovljena nepravilnost, je v devetih primerih (45 %) zadevna institucija prejela kritično oceno, v 11 primerih (55 %) pa je institucija delno ali v celoti sprejela priporočila varuhinje človekovih pravic. Kritična ocena se pripravi v primerih, ko institucija ne more več odpraviti nepravilnosti, ko nepravilnosti nimajo splošnih posledic ali ko ni potrebno nadaljnje ukrepanje varuha človekovih pravic. Varuh človekovih pravic lahko pripravi kritično oceno tudi, če meni, da osnutek priporočila ne bi bil učinkovit, ali kadar zadevna institucija ne sprejme osnutka priporočila, vendar nepravilnosti ne upravičujejo priprave posebnega poročila za Evropski parlament.
Vseeno kritična ocena služi kot potrdilo pritožniku/pritožnici, da je bila njegova/njena pritožba upravičena, zadevni instituciji pa pokaže, kje je storila napako, kar pripomore k preprečevanju nepravilnosti v prihodnje. V letu 2015 je varuhinja človekovih pravic na institucije naslovila kritično oceno v 19 primerih.
Kar zadeva institucije, ki so predmet preiskav urada evropskega varuha človekovih pravic, je na prvem mestu še vedno Evropska komisija z več kot polovico primerov (58,8 %), sledijo pa ji agencije EU (12,3 %), Evropski parlament (6,5 %), Evropski urad za izbor osebja (5,7 %), Evropska služba za zunanje delovanje (4,5 %), Evropski urad za boj proti goljufijam (0,8 %) in druge institucije (11,4 %). V primerjavi z letom 2015 se kot nova kategorija pojavljajo druge institucije, v zvezi s katerimi je potekalo tretje največje število preiskav, Evropski parlament pa se je povzpel na četrto mesto in tako prehitel Evropski urad za izbor osebja.
Poročevalka pozdravlja tudi pobudo varuhinje človekovih pravic, ki se je začela oktobra 2016, tj. poziv k imenovanjem za nagrado za dobro upravljanje, da bi opredelili najboljše prakse pri upravi EU in javnost opozorili nanje. Varuhinja je pripravila tudi seznam priporočil in prepovedi za stike uradnikov z lobisti.
Prek evropske mreže varuhov človekovih pravic tesno sodeluje tudi s svojimi kolegi v državah članicah. Evropska mreža varuhov človekovih pravic je bila leta 2016 reorganizirana in je dobila status člana posvetovalnega foruma Evropskega azilnega podpornega urada po uradni dolžnosti. Evropsko mrežo varuhov človekovih pravic zdaj sestavlja 96 uradov v 36 evropskih državah, zagotavlja pa platformo za sodelovanje med evropskim varuhom človekovih pravic in regionalnimi ali nacionalnimi varuhi. Član te mreže je tudi Odbor Evropskega parlamenta za peticije. Pritožbe, ki ne sodijo v pristojnost evropskega varuha človekovih pravic, lahko v večini primerov najbolje obravnava član mreže, na primer nacionalni ali regionalni varuh.
Glavna prireditev mreže v letu 2016 je bila prva letna konferenca, ki jo je priredila varuhinja človekovih pravic ter je potekala 19. in 20. junija v Bruslju. Poročevalka podpira zamisel, da je prva letna konferenca evropske mreže varuhov človekovih pravic leta 2016 potekala v Bruslju, in zavezanost Komisije k učinkovitejšemu delu z mrežo. Te zelo interaktivne konference so se lahko udeležili tudi nečlani, 250 udeležencev pa je raziskovalo teme, kot so migracijska kriza v Evropi, spodbujanje preglednosti pri lobiranju in izzivi pravne države.
Člen 33(2) Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov določa vzpostavitev okvira EU, ki naj bi spodbujal, varoval in nadzoroval izvajanje te konvencije. Naloga evropskega varuha človekovih pravic je varovanje pravic invalidov ter preverjanje, ali se uprava EU zaveda svoje odgovornosti v zvezi s temi pravicami. Varuhinja človekovih pravic je maja 2016 sprožila preiskavo, ki še poteka, o tem, ali je skupni sistem zdravstvenega zavarovanja EU skladen s Konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov, in začela dve strateški pobudi, pri čemer ena obravnava dostopnost spletišč in spletnih orodij, ki jih upravlja Komisija, druga pa način obravnavanja vprašanj iz navedene konvencije v evropskih šolah.
Proračun evropskega varuha človekovih pravic je neodvisna postavka proračuna EU. Za leto 2016 je znašal 10.658.951 EUR, kadrovski načrt urada pa obsega 75 delovnih mest.
INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
|
Datum sprejetja |
11.10.2017 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
19 1 1 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Heinz K. Becker, Pál Csáky, Eleonora Evi, Rikke Karlsson, Jude Kirton-Darling, Svetoslav Hristov Malinov, Notis Marias, Roberta Metsola, Marlene Mizzi, Gabriele Preuß, Laurenţiu Rebega, Virginie Rozière, Sofia Sakorafa, Jarosław Wałęsa, Cecilia Wikström, Tatjana Ždanoka |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Julia Pitera, Igor Šoltes, Ángela Vallina |
||||
|
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Mircea Diaconu |
||||
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU
|
19 |
+ |
|
|
ALDEECR EFDD GUE/NLG PPE
S&D
VERTS/ALE
|
Mircea Diaconu, Cecilia WikströmRikke Karlsson Eleonora Evi Sofia Sakorafa, Ángela Vallina Heinz K. Becker, Pál Csáky, Svetoslav Hristov Malinov, Roberta Metsola, Julia Pitera, Jarosław Wałęsa Jude Kirton-Darling, Marlene Mizzi, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Gabriele Preuß, Virginie Rozière Igor Šoltes, Tatjana Ždanoka
|
|
|
1 |
- |
|
|
ECR |
Notis Marias |
|
|
1 |
0 |
|
|
ENL |
Laurenţiu Rebega |
|
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani