POROČILO o uporabi instrumentov kohezijske politike po regijah kot odgovor na demografske spremembe
23.10.2017 - (2016/2245(INI))
Odbor za regionalni razvoj
Poročevalka: Iratxe García Pérez
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o uporabi instrumentov kohezijske politike po regijah kot odgovor na demografske spremembe
Evropski parlament,
– ob upoštevanju člena 174 in člena 175 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),
– ob upoštevanju Uredbe št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006[1],
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o posebnih določbah glede cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006[2],
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006[3],
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o posebnih določbah za podporo cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj[4],
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1302/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 1082/2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS), kar zadeva razjasnitev, poenostavitev in izboljšanje ustanavljanja in delovanja takih združenj[5],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. februarja 2016 o posebnem položaju otokov[6],
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1300/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1084/2006[7],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. aprila 2017 o ženskah in njihovi vlogi na podeželju[8],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. maja 2016 o kohezijski politiki v gorskih regijah EU[9],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. septembra 2015 o poročilu o izvajanju, rezultatih in celoviti oceni evropskega leta aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami 2012[10];
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. maja 2016 o novih orodjih teritorialnega razvoja v kohezijski politiki za obdobje 2014–2020: celostne teritorialne naložbe in lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost[11],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2011 o demografskih spremembah in njihovih posledicah za prihodnjo kohezijsko politiko EU[12],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. novembra 2010 o demografskih izzivih in medgeneracijski solidarnosti[13],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. septembra 2010 o evropski strategiji za gospodarski in družbeni razvoj gorskih regij, otokov in redko poseljenih območij[14],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. februarja 2008 o demografski prihodnosti Evrope[15],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. marca 2006 o demografskih izzivih in medgeneracijski solidarnosti[16],
– ob upoštevanju poročila Komisije o staranju prebivalstva za leto 2015: gospodarske in proračunske projekcije za 28 držav članic EU (2013–2060) (European Economy 3/2015),
– ob upoštevanju šestega poročila Komisije z dne 23. julija 2014 o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji z naslovom Naložbe za delovna mesta in rast: krepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v Evropski uniji,
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. marca 2017 z naslovom „Pobuda za podporo zaposlenim staršem in oskrbovalcem pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja“ (COM(2017) 0252),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. aprila 2009 z naslovom Obvladovanje vpliva staranja prebivalstva v EU (Poročilo o staranju prebivalstva za leto 2009) (COM(2009)0180),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. maja 2007 z naslovom Spodbujati solidarnost med generacijami (COM(2007)0244),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. oktobra 2006 z naslovom Demografska prihodnost Evrope, kako spremeniti izziv v priložnost (COM(2006)0571),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. marca 2005 z naslovom Zelena knjiga „Odziv na demografske spremembe: nova solidarnost med generacijami“ (COM(2005)0094),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. maja 2015 z naslovom „Strategija za enotni digitalni trg za Evropo“ (COM(2015)0192),
– ob upoštevanju mnenja Evropskega odbora regij z dne 16. junija 2016 o odzivu EU na demografske izzive[17],
– ob upoštevanju študije, ki jo je septembra 2013 pripravil Generalni direktorat Evropskega parlamenta za notranjo politiko (sektor B: strukturna in kohezijska politika) z naslovom Kako obvladovati demografske izzive z regionalno in kohezijsko politiko?,
– ob upoštevanju publikacije Evropskega omrežja za spremljanje prostorskega razvoja (ESPON) o odkrivanju teritorialnih možnosti in oblikovanju novih politik na posebnih vrstah ozemelj v Evropi: otoki, gore, redko poseljena in obalna območja[18],
– ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj (A8-0329+/2017),
A. ker so demografske spremembe v Evropi in po vsem svetu danes pomembno vprašanje ter ne samo v splošnem, ampak skupaj z vprašanji zaposlovanja, nenadzorovano globalizacijo, podnebnimi spremembami, prehodom na nizkoogljično gospodarstvo in izzivi, ki jih povzročajo industrijski in tehnološki premiki, ter socialno in ekonomsko vključenostjo tudi eden glavnih izzivov za lokalni razvoj in politike teritorialne krepitve v EU;
B. ker je za evropsko prebivalstvo kot za večino postindustrijskih družb značilno, da se že desetletja podaljšuje življenjskega doba in je stopnja rodnosti nizka, kar lahko povzroči spremembe v sestavi prebivalstva in starostni piramidi, stranska učinka tega pojava pa sta zmanjševanje delovne sile in staranje prebivalstva; ker je gospodarska kriza, ki je prizadela celotno Evropsko unijo, močno vplivala na številna območja in regije, predvsem na podeželju, še zlasti pa je povzročila revščino in odseljevanje; ker trajne razlike v plačilu med spoloma in naraščajoče razlike v pokojninah močno ovirajo udeležbo žensk na trgu dela;
C. ker bosta hitra rast prebivalstva v državah v razvoju ter demografski upad prebivalstva EU predvidoma prinesla zmanjšanje deleža Evropske unije v svetovnem prebivalstvu s 6,9 % v letu 2015 na 5,1 % v letu 2060[19];
D. ker se za 132 od 273 regij na ravni NUTS 2 napoveduje zmanjšanje prebivalstva med letoma 2015 in 2050[20], ker bo zmanjšanje vplivalo zlasti na lokalne upravne enote;
E. ker je prednostni cilj Unije in vseh njenih držav članic spodbujati rast v njenih treh razsežnostih, to so pametna, trajnostna in vključujoča razsežnost;
F. ker se bodo razvojne težave zaradi geografskih ali demografskih posebnosti še poglobile; ker je bila teritorialna kohezija zato z Lizbonsko pogodbo dodana k ciljem ekonomske in socialne kohezije;
G. ker demografske spremembe zaradi svoje naravne dinamike in migracijskega gibanja, ki ga pozvročajo, ne zadevajo vseh držav in regij enako – prebivalstvo večine mestnih, še zlasti pa metropolitanskih območij namreč narašča, na večini podeželskih in oddaljenih območij pa upada, pri čemer je položaj v najbolj oddaljenih regijah zelo mešan; ker so ta neravnovesja velik izziv tako za območja, ki se soočajo z odseljevanjem, kot za območja, kamor se ljudje priseljujejo; ker so odročna območja in območja z omejenim dostopom najbolj izpostavljena upadu prebivalstva; ker je treba po drugi strani nameniti pozornost učinkom nastajanja predmestij, ki zaradi velikih premikov prebivalstva iz večjih mest v okoliška območja povzroča pritisk na lokalne in regionalne oblasti;
H. ker evropske regije niso enovita teritorialna območja; ker lahko zajemajo območja z visoko brezposelnostjo ali revščino in ker se pojavljajo posebni izzivi, zlasti kar zadeva demografske spremembe, zato je nujno oblikovati ciljne instrumente za zmanjšanje razlik na podregionalni ravni in zagotoviti pomoč pri vzpostavljanju boljšega teritorialnega ravnovesja na mestnih, primestnih in podeželskih območjih;
I. ker so ženske, zlasti matere samohranilke, bolj izpostavljene revščini in izključenosti;
J. ker demografske spremembe pomenijo izziv za zagotavljanje socialne kohezije in dobrega počutja celotnega prebivalstva ter za spodbujanje uravnoteženega gospodarskega razvoja; ker demografske spremembe vplivajo na infrastrukturo ter dostopnost in kakovost storitev, kar povzroča vrzeli v povezljivosti in pomanjkanje zdravstvenih storitev na nekaterih območjih in je pogosto posledica slabe povezanosti mestnega in podeželskega prebivalstva;
K. ker demografske spremembe prinašajo velike politične izzive na različnih področjih, povezanih s široko paleto področij kohezijske politike; ker je regionalna politika s svojimi evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi (skladi ESI) in Kohezijskim skladom glavno orodje za obravnavo teh sprememb;
L. ker je na območjih Evropske unije, ki niso urbanizirana, 113 milijonov ljudi, 12 milijonov kmetij in 172 milijonov hektarjev kmetijskih zemljišč in ker veliko prispevajo k evropskim gospodarstvom, kulturam in ekosistemom;
M. ker sta ustrezna infrastruktura in ustrezna raven storitev pomembna dejavnika pri upravljanju strukture prebivalstva v redko poseljenih regijah in regijah, ki jih je prizadelo odseljevanje, v katerih je pomen naložb in delovnih mest večji;
N. ker so ustrezna infrastruktura in dostop do javnih storitev ter kakovostna delovna mesta pomembni dejavniki pri odločitvi, ali ostati na nekem območju ali ne;
O. ker so ženske, zlasti starejše od 60 let, bolj izpostavljene revščini in socialni izključenosti kot moški;
P. ker demografske spremembe bolj vplivajo na zaostale regije;
Q. ker demografske spremembe na podeželju nimajo le hudih demografskih posledic, ampak tudi ekonomske in socialne, povzročajo ozemeljsko razdrobljenost in vplivajo na kakovost življenja in okolje;
R. ker je enakost spolov pravica, skupna vrednota EU in nujen pogoj za dosego ciljev, ki jih ima EU za rast, zaposlovanje in socialno kohezijo;
S. ker je enakost spolov pomembno orodje za gospodarski razvoj in socialno kohezijo;
T. ker z negativnimi demografskimi spremembami narašča potreba po okrepljeni solidarnosti med generacijami;
Splošno
1. poudarja, da demografske spremembe povzročajo velik ekonomski, socialni, fiskalni in okoljski pritisk na vlade držav članic ter regionalne in lokalne oblasti, ki opravljajo javne storitve, zlasti socialno varstvo in socialne storitve, vzpostavljajo in vzdržujejo infrastrukturo ter ohranjajo ekosisteme s pomočjo trajnostnega prostorskega načrtovanja; poudarja, da se bo ta pritisk še povečal zaradi upada aktivnega prebivalstva in višjega deleža vzdrževanih oseb; poudarja, da je visoka kakovost javnih in zasebnih storitev zelo pomembna; poudarja pomen dostopnih visokokakovostnih in cenovno ugodnih javnih in zasebnih storitev za zagotavljanje enakosti spolov;
2. meni, da je treba demografske spremembe obravnavati z usklajenim delovanjem vseh evropskih, nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov ter izvajanjem prilagoditvenih strategij, ki odražajo lokalno in regionalno stvarnost, ter učinkovitim upravljanjem na več ravneh, tako pri oblikovanju kot pri izvajanju teh posebnih politik za posamezne regije; meni, da bi morali v tem usklajenem in celovitem odgovoru stremeti k izboljšanju kakovosti življenja državljanov in boljšim gospodarskim priložnostim zanje ter k naložbam v kakovost, razpoložljivost in cenovno dostopnost socialnih in javnih storitev v zadevnih regijah; meni tudi, da bi morali biti pri tem udeleženi civilna družba in drugi deležniki; poudarja, da morajo vsi globalni pristopi upoštevati vlogo mest, podeželskih območij, ribolovnih in obalnih območij ter območij s posebnimi težavami, povezanimi z geografskimi ali demografskimi razmerami, zaradi česar je treba upoštevati tudi posebne izzive za najbolj oddaljene regije, redko poseljene najsevernejše regije in otoške, čezmejne ali gorske regije, kot je izrecno zapisano v Lizbonski pogodbi; poziva države članice in Komisijo, naj upoštevajo učinke različnih politik na enakost spolov in demografske spremembe;
3. priznava, da demografske spremembe zaradi spremenjenega povpraševanja mestne družbe, zlasti na področju prehrane, zabave in počitka, poleg novih izzivov prinašajo tudi priložnosti za razvoj na lokalni ravni z izkoriščanjem kmetijskega, gozdnega in ribolovnega potenciala za proizvajanje kakovostnih, varnih in raznolikih proizvodov; meni, da podeželski turizem v splošnem, ekološki turizem, elektronska trgovina, storitve v skupnosti in srebrno gospodarstvo pa vsak posebej tudi ustvarjajo priložnosti za razvoj na lokalni ravni in z evropskim sistemom za zaščito geografskih označb povečujejo vrednost domačih kmetijskih ali nekmetijskih proizvodov, kot so obrt, vezenje in lončarstvo; v zvezi s tem poudarja pomen strategij za pametno specializacijo, s katerimi regije in lokalna območja lažje opredeljujejo dejavnosti z visoko dodano vrednostjo in vzpostavljajo privlačne inovativne ekosisteme na podlagi prave strategije za večfunkcijski razvoj podeželja, ki v regionalno načrtovanje vključuje krožno gospodarstvo; poudarja, da je pomemben sektor tudi podeželski turizem, ki prispeva k ohranitvi dinamičnega načina življenja na podeželskih območjih; poudarja pomen socialnega dialoga in vključenosti socialnih parterjev ter drugih lokalnih deležnikov in organov v vse faze načrtovanja in izvedbe skladov ESI, da bi bolje predvideli vpliv, ki ga imajo demografske spremembe na lokalne trge dela, in razvili nove strategije za obravnavo teh izzivov;
Značilnosti demografskih sprememb v EU
4. ugotavlja, da so glavne z demografskimi spremembami povezane težave številnih regij EU staranje zaradi korenitih sprememb starostne piramide, upada rodnosti in posledičnega občutnega zmanjšanja števila otrok in mladostnikov, stalnega upada prebivalstva, pomanjkanja kvalificirane delovne sile, pomanjkanja delovnih mest, odseljevanja mladih zaradi iskanja delovnih mest in sprememb v demografski strukturi; priznava, da so druge pomembne težave, ki so povezane z demografskimi spremembami, tudi trenutna kmetijska politika, opuščanje tradicionalnih dejavnosti, izdelkov, proizvodnih sistemov, delovne sile in izguba lokalnega znanja, nevidno delo žensk, nezadostni podjetniški duh, zaostale ali nekonkurenčne regije zaradi pomanjkanja naložb ali izguba biološke raznolikost, zaraščanje gozdov in požarno tveganje; poudarja, da se učinek teh trendov znatno razlikuje od regije do regije, deloma tudi ker se ljudje, ki iščejo delo, selijo v večja mestna središča;
5. poudarja, da bi moral biti eden od glavnih ciljev demografske politike EU upoštevati vsa ozemlja, ki se spopadajo z demografskimi neravnovesji, in posebnosti teh območij, pri čemer se kohezijska politika že dalj časa poskuša prilagoditi tem dejavnikom, po letu 2020 pa bo morala v ta namen storiti še veliko več; ponovno poudarja, da demografske spremembe vplivajo na vsa območja, tako podeželska kot mestna, vendar so njihove posledice različne in odvisne od različnih dejavnikov, kot sta intenzivnost in hitrost, s katerima se odvijajo oziroma vplivajo na regije gostiteljice ali regije, v katerih prebivalstvo upada;
6. poudarja, da je treba spodbujati in podpirati male in srednje velike gorske in podeželske kmetije, ki z uporabo tradicionalnih tehnik in proizvodnih metod celostno in trajnostno izkoriščajo naravne vire, kot so pašniki in različne vrste krmnih rastlin, in proizvajajo izdelke posebne kakovosti ter bi lahko prispevale k priseljevanju ali zmanjšanju odseljevanja na teh območjih;
7. poudarja, da ti demografski pojavi, ki vplivajo na Unijo, niso novi, vendar tokrat zlasti zaradi socialnih in gospodarskih pritiskov naraščajo z neprimerljivo intenzivnostjo; opozarja, da število starejših nenehno narašča – vsako leto, denimo, 2 milijona ljudi dopolni 60 let, kar vpliva na prostorsko načrtovanje ter načrtovanje prometne in poselitvene strukture ter na druge vrste infrastrukture in storitev; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da bodo demografski izzivi prizadeli zlasti regije, v katerih strmo upada delovno sposobno prebivalstvo; priznava, da so pomanjkanje naložb, slaba infrastruktura, nizka stopnja povezljivosti, omejen dostop do socialnih storitev in pomanjkanje delovnih mest ključni dejavniki, ki prispevajo k odseljevanju; poudarja, da lahko demografske spremembe zlasti precej vplivajo na pokojnine in okoljsko trajnost, saj odseljevanje s podeželja in naraščajoča urbanizacija vplivata na ekosisteme, ohranjanje narave in uporabo naravnih virov, kar vpliva zlasti na mestno rabo zemljišč, infrastrukturo, stanovanjske trge in zelene površine;
8. meni, da bi bilo treba razsežnost spolov pri demografskih spremembah upoštevati na vseh področjih, saj se regije, ki se soočajo z demografskim upadanjem, spopadajo tudi s spolnimi in starostnimi neravnovesji zaradi odseljevanja; meni, da je izzive, povezane z demografskimi spremembami, možno in tudi nujno potrebno obravnavati znotraj političnega okvira, ki spodbuja enakost spolov, zato je treba vidik spola upoštevati v razpravah o vseh zadevah v zvezi z demografskimi vprašanji; zato meni, da je torej treba izvajanje načela enakosti spolov v vseh skladih ESI v prihodnosti dodatno okrepiti;
9. želi spomniti, da so demografski izzivi v strategiji Evropa 2020 obravnavani v večini njenih sedmih vodilnih pobud, katerih namen je odpraviti težave in določiti temeljne prednostne naloge Unije na področju zaposlovanja, inovacij, izobraževanja, zmanjševanja revščine ter podnebja in energije; poudarja, da ključni del izvajanja te strategije in njenih vodilnih pobud temelji na finančni podpori prek instrumentov kohezijske politike, ki vključujejo določbe za spopadanje s spreminjanjem in staranjem prebivalstva, in da morajo biti te razsežnosti v ospredju vseh instrumentov Evropske unije;
10. meni, da je treba zaradi izzivov, ki jih prinašata upad in staranje prebivalstva, objektivno, temeljito in celovito ponovno oceniti številne vzpostavljene gospodarske, socialne in politične ukrepe in programov, ki bodo morali vključevati dolgoročno perspektivo;
Usklajevanje politik EU
11. poziva k večji uskladitvi instrumentov EU, zlasti skupne kmetijske politike, skladov ESI, vključno s Kohezijskim skladom, evropskega teritorialnega sodelovanja, Evropskega sklada za strateške naložbe (sklad EFSI) in instrumenta za povezovanje Evrope, da se zagotovi bolj celovit pristop k demografskim spremembam; ker poglabljanja demografskih neravnovesij z uporabljenimi mehanizmi ni bilo mogoče preprečiti, predlaga, da se temeljito preuči sedanja politika in delovanje vseh teh mehanizmov; v zvezi s tem pozdravlja prizadevanja za okrepitev sinergij med skladi ESI in skladom EFSI; ponovno poziva Komisijo, naj predlaga strategijo za demografske spremembe, v kateri bodo imeli prednost naslednja področja: dostojno delo in kakovostni odnosi med delodajalci in delojemalci s posebnim poudarkom na novih oblikah dela in njihovi družbeni vlogi; teritorialna razsežnost politik za spodbujanje gospodarske dejavnosti in zaposlovanja; spodbujanje infrastrukture, s katero bi ozemlja z demografskimi izzivi postala bolj dostopna in konkurenčna, kot dejavnika lokalizacije podjetij; vsesplošna pokritost redkeje poseljenih območij s informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, ki bi bila z vidika kakovosti in cene konkurenčna; razpoložljivost osnovnih storitev socialnega varstva v območjih z demografskimi izzivi; javni lokalni prevoz za dostopanje do javnih storitev; politike, ki omogoča boljše ravnovesje med družinskimi in poklicnimi obveznostmi, trajnostno generacijsko pomladitev in ustrezno oskrbo za vzdrževane osebe; politike za sprejem, vključevanje ter vračanje migrantov in beguncev, ki uživajo mednarodno zaščito; ter široka uporaba novih, privlačnejših okvirov za predstavljanje podeželskega življenja; poudarja pomen obstoječih pobud, kot so evropsko partnerstvo za inovacije za dejavno in zdravo staranje, sosedska pomoč za samostojno življenje in inovacijska središča znanja Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo v zvezi z digitalnimi storitvami in zdravjem; poziva Komisijo, naj pri obravnavi demografskih izzivov, s katerimi se soočajo evropske regije, upošteva rešitve, ki so bile že razvite v okviru teh pobud; poudarja pomen evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje kot sredstva za podpiranje izobraževanja in usposabljanja na območjih, ki jih ogroža odseljevanje; meni, da bi bilo treba v okviru pobude za boljšo zakonodajo v analizo učinka pred kakršnokoli evropsko zakonodajno pobudo vključiti njen morebitni vpliv na demografijo;
12. poudarja, da mora EU demografska vprašanja vključiti v celoten spekter svojih politik, tudi v proračunske vrstice, da bi omogočila njihov razvoj zlasti na področju kohezije, zaposlovanja, kmetijstva, okolja, informacijske družbe, raziskav, razvoja in inovacij, zaposlovanja, izobraževanja, socialne politike in prometa; meni, da bi morale biti ugotovitve iz poročil o demografskih učinkih vključene v oblikovanje njenih politik, demografska merila pa v oceno rezultatov in neželenih učinkov teh politik, s čimer bi dali prednost pristopu k demografskim spremembam, ki obsega sodelovanje regionalnih in lokalnih oblasti; meni, da je treba posebno pozornost nameniti podeželskim območjem, na katerih so te demografske težave še posebej pereče; v zvezi s tem poudarja potencial pobude pametnih vasi, pri čemer je mogoče podeželske skupnosti ponovno oživiti s sodobnimi tehnologijami, kot je 5G, in inovacijami; poudarja tudi pomen tesnejšega sodelovanja med podeželskimi in mestnimi območji; poudarja, da je treba univerzalni dostop do visokokakovostnih in cenovno ugodnih javnih storitev in infrastrukture, tudi če so digitalne, omogočiti zlasti otrokom in starejšim, s tem pa spodbuditi socialno vključenost, poskrbeti za enakost spolov in omiliti učinke demografskih sprememb; poudarja, da je treba za ohranitev skupnosti omogočiti nove priložnosti za plačana delovna mesta, in sicer predvsem na območjih, ki jih ogroža odseljevanje, ter ustvariti pogoje, ki omogočajo ustrezno usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja; meni, da je treba vztrajati pri celostni geografski viziji mestnih in podeželskih območij kot dopolnjujočih se funkcionalnih prostorov; poudarja nujnost boljše povezanosti različnih skladov, da bi dosegli pravi sodelovalni in trajnostni lokalni razvoj; poudarja, da bi morala biti demografska politika EU bolj popolna in usklajena z državami članicami ter horizontalna; opominja, da Evropska unija ne nudi le sredstev za regionalni razvoj, temveč v veliki meri tudi določa zmožnost uporabe lastnih sredstev lokalnih in regionalnih oblasti za odpravo socialnih in teritorialnih neenakosti; poudarja, da je za manjše lokalne in regionalne oblasti trenutni okvir zelo zapleten in obremenjujoč, čeprav so bile v postopku posodobitve državne pomoči poenostavljene izjeme, ki jih ni treba sporočiti, prav tako pa je bilo povečano njihovo število; meni, da je kljub poenostavitvi predpisov o javnih naročilih v letu 2014 še vedno preveč ovir, da bi lahko manjše lokalne in regionalne oblasti izboljšale gospodarstvo na teh ranljivih območjih;
13. meni, da bi morala EU podpirati politike migracije in vključevanja v državah članicah, tako da spoštuje njihove pravice in pristojnosti ter načelo subsidiarnosti, s tem pa čim bolj omeji negativne demografske trende; poudarja pomembno vlogo politik ustvarjanja družin in njihove podpore; meni, da bi morali biti lokalni in regionalni organi usposobljeni za učinkovito izvajanje politik vključevanja na terenu; meni, da bi morali biti lokalni in regionalni organi za reševanje demografskih izzivov pomembni akterji pri sprejetih ukrepih; poziva, naj se v letnem pregledu rasti ter priporočilih za posamezne države upoštevajo regionalne razlike in neravnovesja znotraj regij v državah članicah; meni, da bi moralo to sodelovanje v obmejnih regijah odražati tako zahteve kot priložnosti za čezmejne pobude; predlaga, da se na tem področju oblikujejo programi za usposabljanje za boljše razumevanje in poznavanje pomembnih vprašanj; meni, da je pri obravnavi demografskih težav potreben celosten pristop v vsej Evropi in da reševanje težave v enem delu celine ne bi smelo negativno vplivati na druga evropska območja; poziva k vzpostavitvi omrežij za izmenjavo dobre prakse in izkušenj na vseevropski ravni, prek katerih se lahko lokalne in regionalne oblasti ter deležniki civilne družbe medsebojno izobražujejo o reševanju težav, ki jih povzročajo demografske spremembe;
Povečanje učinkovitosti evropskih skladov
14. poudarja, da se morajo skladi ESI v naslednjem programskem obdobju učinkoviteje odzivati na demografske spremembe, in sicer: z večjo in boljšo usmerjenostjo v demografske spremembe kot prednostnim področjem v končnih uredbah in smernicah za države članice, regije in lokalne vlade, pri čemer bi izkoristili potencial, ki ga lahko imajo skladi ESI pri obravnavanju demografskih sprememb ter oblikovanju in izvajanju sporazumov o partnerstvu in operativnih programov; s proaktivnejšim pristopom k oblikovanju demografskih politik ter izmenjavo dobre prakse in izkušenj pri institucionalnem učenju; s tehnično podporo organom upravljanja in lokalnim zainteresiranim stranem pri izvajanju učinkovitih politik za obravnavo demografskih sprememb na nacionalni in regionalni ravni; z obveznim dejavnim sodelovanjem lokalnih oblasti pri oblikovanju, upravljanju in notranji oceni programov uporabe skladov in potrebno opredelitvijo območij z demografskimi izzivi na ravni NUTS 3 in ravni lokalnih upravnih enot; spodbuja zagotavljanje tehnične podpore in usposabljanja za lokalne udeležence ter organe upravljanja, da bi se izvajale učinkovite politike, ki bi obravnavale demografske spremembe na nacionalni, regionalni in lokalni ravni; meni, da regionalne subvencije na ravni NUTS 2 v nekaterih državah članicah pogosto prikrivajo socialne in teritorialne neenakosti, neenakosti med regijami in celo nadregionalne neenakosti; poziva, naj bodo zemljevidi Unije v merilu, ki bo najbolje prikazovalo težave na ozemlju, da bodo prispevali k dodeljevanju pomoči najbolj prikrajšanim območjem;
15. poziva, naj Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) več prispeva k pomoči za območja z visokimi stopnjami staranja, podeželskosti in izseljevanja prebivalstva, da bodo lahko med drugim izboljšala svojo prometno in telekomunikacijsko infrastrukturo, zmanjšala digitalni razkorak in imela boljše javne storitve; v zvezi s tem poudarja pomen področja e-zdravja; poziva države članice in regije, naj razpoložljive naložbe v večji meri osredotočijo na obravnavo demografskih sprememb in njihovega vpliva;
16. poziva Komisijo, naj uporabi ukrepe kohezijske politike, da ustavi naraščajočo migracijo iz redko poseljenih regij, v katerih je treba zagotoviti ustrezno infrastrukturo in ustrezno raven storitev, saj je to glavni pogoj, da bi zadržali družine z otroki;
17. poudarja, da bi moral Evropski socialni sklad (sklad ESS) pospešiti delo pri usposabljanju in izobraževanju mladih ter spodbujati zaposljivost in ljudem pomagati k boljšemu ravnovesju med poklicnim in družinskim življenjem, preprečevati pa bi moral tudi socialno izključenost starejših; poleg tega poudarja, da bi moral sklad s pripravljalnimi programi izboljšati zaposlitvene možnosti prebivalcev nazadujočih regij ter spodbujanjem socialne in digitalne vključenosti žensk, mladih in starejših v teh območjih; v zvezi s tem poudarja, da bo pri uporabi sklada ESS za pomoč najbolj oddaljenim regijam namenjena posebna pozornost zagotavljanju boljšega ravnovesja med poklicnim in družinskim življenjem; poziva Komisijo, naj razmisli o tem, da bi v okviru obstoječega sklada namenila posebna sredstva za obravnavo hudo in stalno demografsko prizadetih območij; poziva, naj se sredstva dodeljujejo v skladu z ureditvijo, ki daje prednost kratkoročnim, srednjeročnim in dolgoročnim ukrepom; poudarja, da je treba sklad vključiti v prihodnje strategije obravnave demografskih sprememb, in opozarja, da je bil sklad ustanovljen za krepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije EU; meni, da je treba prek sklada ESS zagotoviti precej večjo podporo malim organizacijam, ki razvijajo in vodijo inovativne socialne projekte ter vseevropske nadnacionalne pilotne projekte za obravnavo socialnih in zaposlovalnih vprašanj, da bi olajšali inovativno regionalno, čezmejno, nadnacionalno in makroregionalno sodelovanje in bili kos izzivom, ki jih povzročajo demografske spremembe;
18. obžaluje, da je v skladu z navedbami iz posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 5/2017 napredek jamstva EU za mlade, katerega namen naj bi bil pomagati brezposelnim, neusposobljenim ali neizobraženim mladim, omejen, njegovi rezultati pa ne izpolnjujejo prvotnih pričakovanj;
19. meni, da mora sklad EFSI območjem z neugodno demografsko dinamiko pomagati s širjenjem naložb na prednostnih področjih Unije, kot so energija, promet, izobraževanje, podjetništvo, inovacije, raziskave, mala in srednja podjetja, izobraževanje in socialna infrastruktura, da bi tako preprečili razdrobitev ozemlja; meni, da bi bilo treba pri razvoju kohezijske politike po letu 2020 obravnavati poseben položaj demografsko prikrajšanih regij;
Prihodnost kohezijske politike pri soočanju z demografskimi spremembami
20. meni, da ima kohezijska politika na voljo ustrezna orodja za obravnavo demografskih sprememb, zlasti v povezavi z drugimi evropskimi, nacionalnimi in regionalnimi politikami, tako z vidika staranja kot tudi upadanja prebivalstva, in bi zato morala imeti vidnejšo vlogo pri podpori regijam in večji prožnosti pri prilagajanju demografskim spremembam; meni, da bi se moralo to odražati tudi v uredbah o sredstvih za obravnavo demografskih sprememb, kar je v skladu s členom 174 PDEU v njeni izrecni pristojnosti; poziva k natančni opredelitvi pojma „huda in stalna prizadetost zaradi neugodnih demografskih razmer“ iz člena 174 PDEU in člena 121 Uredbe (EU) št. 1303/2013 za statistično operativnost demografskih izzivov; poudarja pomen povezav med mesti in podeželjem in Komisijo poziva k premisleku o priložnostih za dopolnitev celostnih strategij za trajnostni razvoj mest s partnerstvi za trajnostni razvoj mest in podeželja; meni, da bi morala Komisija sprejeti proaktivne ukrepe za preprečevanje negativnih učinkov demografskih sprememb in zagotoviti tehnično pomoč regijam, ki jih je odseljevanje najbolj prizadelo;
21. poudarja, da bi morala kohezijska politika spodbujati zaposljivost in vključevanje žensk, zlasti mater, ki imajo težave z iskanjem zaposlitve; zato poziva, naj se ženskam zagotovi dostop do programov usposabljanja in učenja; poudarja pa, da bi morale biti pridobljene kvalifikacije v skladu s potrebami trga dela; poudarja pomen, ki ga ima pri zajezitvi odseljevanja pomoč v obliki zagotavljanja zanesljivega celodnevnega otroškega varstva otrok vseh starosti, vključno s predšolskim učenjem, da bi mladim materam pomagali pri vrnitvi na delo;
22. meni, da bi morale regije za obravnavanje demografskih izzivov sklade ESI uporabljati bolj proaktivno ter tako reševati vprašanje brezposelnosti mladih in jim zagotoviti priložnost za začetek prave poklicne poti; opozarja, da je to mogoče doseči s podpiranjem programov usposabljanja in podjetništva za mlade;
23. poziva k vzpostavitvi pravnega okvira s prihodnjo uredbo o skupnih določbah, da bi prepoznavali regije z resnimi in trajnimi demografskimi izzivi; poudarja, da je treba k oblikovanju demografske politike pristopiti bolj proaktivno in temeljito, saj bodo imela regionalna razhajanja v demografskih vzorcih najverjetneje zelo neenake socialno-ekonomske vplive na evropska ozemlja, kar lahko še dodatno poveča regionalne razlike v EU; poziva k okrepitvi in upravni poenostavitvi novih instrumentov, ki izboljšujejo pristop od spodaj navzgor in upravljanje na več ravneh, kot so lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, in celostne teritorialne naložbe, s čimer bi se povečala udeležba na lokalni in regionalni ravni v celostnem in globalnem regionalnem razvoju; poziva k vzpostavitvi storitev na podlagi portalov, da se bodo obstoječa podeželska podjetja lažje povezovala s partnerji v mestih; poudarja, da je treba v okviru prihodnje kohezijske politike bolj upoštevati posebne teritorialne značilnosti, ki se kažejo na podregionalnih ravneh; poudarja, da so ena glavnih ovir za uspešnost programov sklada EFSI pomanjkljive zmogljivosti in slabo upravljanje več regionalnih in lokalnih organov, in zato zahteva instrumente za izgradnjo zmogljivosti;
24. poziva Komisijo, naj določi nova merila, s katerimi bo mogoče opredeliti območja z demografskimi izzivi na podlagi demografskih in ekonomskih spremenljivk ter spremenljivk okoljskega vpliva in dostopnosti, ter naj preuči potencialne socialno-ekonomske in okoljske kazalnike, da kazalnik BDP dopolni z merili, kot so socialni kapital, pričakovana življenjska doba in kakovost okolja; meni, da BDP in gostota prebivalstva kot kazalnika ne zadostujeta za opredelitev območij z resnimi in stalnimi demografskimi pomanjkljivostmi; poziva Komisijo, naj v kohezijsko politiko poleg kazalnika BDP vključi nove, dinamične kazalnike, kot je demografski kazalnik, zlasti pa regionalni indeks socialnega napredka EU, da zagotovi celovitejši pregled nad posebnimi izzivi posameznih regij, ali razmisli o dodatnih posebnih sredstvih za te regije, podobno kot velja za redko poseljene regije v trenutnem programskem obdobju (točka 9 Priloge VII uredbe o skupnih določbah); poudarja potrebo po posebnem orodju za spremljanje in oceno potenciala in dejanskega učinka skladov ESI pri odzivu na demografske spremembe, in sicer z oblikovanjem smernic za nadaljnji razvoj ustreznih demografskih kazalnikov, poudarja, da morajo biti statistični podatki posodobljeni, zanesljivi in razčlenjeni za bolj učinkovito in objektivno politično upravljanje, zlasti za boljše razumevanje dejanskih značilnostmi različnih območij EU z nizko gostoto prebivalstva; zato poziva Eurostat, naj natančneje razčleni statistične podatke, ki so potrebni za primerno evropsko demografsko politiko, zlasti demografske, družinske, socialne in ekonomske kazalnike, in hkrati poziva, da se razčlenijo vsaj na podregionalni ravni, to je ravni NUTS 3;
25. meni, da bi morala bodoča kohezijska politika vsebovati posebne ukrepe za območja z največjimi demografskimi izzivi, ter omogočati večjo prožnost pri določitvi tematskih ciljev ali stopenj sofinanciranja, da bi s sodelovanjem lokalne ravni v posameznih državah članicah določili strategije znotraj regij in med regijami; poziva Komisijo, naj razmisli o uvedbi nacionalne strategije za demografski razvoj kot novega predhodnega pogoja;
26. poziva Komisijo, naj v strategijo Evropa 2020, ki se financira z obstoječimi skladi ESI, vključi vodilno pobudo na demografskem področju, ki bi obsegala sklop ukrepov, razvrščenih v tri kategorije: pametna rast z ukrepi za pomoč regijam z demografskimi spremembami na področjih informacijske in komunikacijske tehnologije, raziskav, razvoja in inovacij ter malih in srednjih podjetij; vključujoča rast s posebnimi ukrepi za spodbujanje mladih, naj ostanejo v svoji regiji, z zagotavljanjem trajnostne generacijske pomladitve, samozaposlovanja in ukrepov socialnega vključevanja migrantov in beguncev, ki uživajo mednarodno zaščito; trajnostna rast z ukrepi, ki bodo tem regijam pomagali vlagati v zeleno gospodarstvo, tudi trajnostne prometne sisteme; pozdravlja ukrep EU za pametne vasi, ki poziva, naj politike namenijo posebno pozornost premostitvi digitalnega razkoraka med podeželskimi in mestnimi območji ter izkoristijo potencial povezljivosti in digitalizacije podeželskih območij, in podpira pobudo o pametnem otoku kot prizadevanju evropskih otoških oblasti in skupnosti od spodaj navzgor, da bi življenje na otokih izboljšali s trajnostnimi in celostnimi rešitvami;
27. meni, da bi moral večletni finančni okvir za obdobje po letu 2020 dati odločen in jasen pospešek prizadevanjem za obravnavo demografskih izzivov, ki bi upoštevali sedanje demografske razmere in gibanja, in da mora vključevati spodbujanje rešitev, za katere se uporabljajo usmerjeni ukrepi, kot je proračunska postavka s sredstvi, če je to primerno; poziva, naj se v drugem stebru SKP, ki je namenjen razvoju podeželja in se financira z Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja (sklad EKSRP), v kar največji meri okrepijo storitve in infrastruktura, ki zagotavljajo socialno vključevanje, ter obrne trend socialnega in ekonomskega nazadovanja ter izseljevanja z območij, ki so hudo in stalno prizadeta zaradi neugodnih demografskih razmer; poziva nacionalne, regionalne in lokalne organe, naj izmenjujejo izkušnje, najboljšo prakso in nove pristope k preprečevanju negativnih posledic demografskih sprememb; meni, da bi morala biti v vseevropsko prometno omrežje (TEN-T) in pomorske avtoceste vključena območja, ki so hudo in stalno prizadeta zaradi neugodnih demografskih razmer;
28. poudarja dodano vrednost enotne metodologije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v vseh skladih ESI za razvoj in izvedbo celovitih in prilagojenih rešitev od spodaj navzgor; obžaluje pa, da je lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, zavezujoč le za sklad EKSRP in da delež lokalnih in participativnih pristopov znotraj skladov ESRR in ESS ter Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (EMFF); zato poziva Komisijo, naj uvede obvezno uporabo lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v vseh skladih ESI;
°
° °
29. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.
- [1] UL L 347, 20.12.2013, str. 320.
- [2] Prav tam, str. 289.
- [3] Prav tam, str. 470.
- [4] Prav tam, str. 259.
- [5] Prav tam, str. 303.
- [6] Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0049.
- [7] UL L 347, 20.12.2013, str. 281.
- [8] Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0099.
- [9] Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0213.
- [10] Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0309.
- [11] Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0211.
- [12] UL C 153 E, 31.5.2013, str. 9.
- [13] UL C 74 E, 13.3.2012, str. 19.
- [14] UL C 50 E, 21.2.2012, str. 55.
- [15] UL C 184 E, 6.8.2009, str. 75.
- [16] UL C 292 E, 1.12.2006, str. 131.
- [17] UL C 17, 18.1.2017, str. 40.
- [18] Delovni dokument ESPON. Luxembourg, ESPON EZTS, marec 2017.
- [19] Eurostat, „EU v svetu“, izdaja 2016.
- [20] Eurostat, Regionalni letni zbornik Eurostata, izdaja 2016.
OBRAZLOŽITEV
Demografske spremembe so eden večjih izzivov, s katerim se danes soočajo evropske regije in tako bo tudi v bližnji prihodnosti. Napovedi, ki jih je objavil Eurostat, opozarjajo na staranje Evrope, saj naj bi se delež delovno sposobnega prebivalstva zmanjšal z 65,5 % vsega prebivalstva leta 2015 na 56,2 % leta 2080, medtem ko se bo delež oseb, starejših od 65 let, povečal z 18,9 % leta 2015 na 28,7 % leta 2080[1]. Z drugimi besedami se bo razmerje med delovno sposobnim in starejšim prebivalstvom zmanjšal s sedanjih 4 proti 1 na približno 2 proti 1 leta 2080. Prav tako naj bi bila rast evropskega prebivalstva do leta 2050 počasnejša kot prej, se nato začela postopno zmanjševati ter dosegla najnižjo točko leta 2075. V obdobju 2008–2030 naj bi se z upadanjem prebivalstva srečala vsaka tretja regija, večinoma v Srednji Evropi, vzhodni Nemčiji, južni Italiji in severni Španiji[2]. Poročevalka želi tukaj izpostaviti nekaj najpomembnejših vprašanj, ki jih prinašajo ti demografski pojavi za ozemlja EU na regionalni in lokalni ravni. Treba je poudariti, da demografski izzivi Evropske unije niso niti novi niti neznani, edinstvena pa je sedaj intenzivnost teh procesov in težave, ki jih povzročajo regijam, zlasti kjer se jih pojavlja več ali pa celo vsi ter se s tem še krepijo.
1. Prepoznavanje ozemelj Evropske unije z demografskimi spremembami in izzivov, s katerimi se srečujejo
Eden prvih izzivov pri oblikovanju demografske politike na evropski ravni je, da je treba upoštevati vsa ozemlja držav članic z resnimi demografskimi pomanjkljivostmi in neravnovesji, pa tudi njihove značilnosti in posebnosti. To zahteva natančno prepoznavanje demografskih pojavov in ravnovesja za določeno prebivalstvo in ozemlje.
Pri demografski oceni regij EU je možno opredeliti štiri glavna vprašanja, ki predstavljajo glavne izzive Evropske unije na tem področju, zlasti ko se pojavljajo skupaj, kot se to dogaja na mnogih ozemljih, kjer se njihovi negativni vplivi nato množijo.
Prvi izziv je nizka gostota prebivalstva. To je zelo znan pojav, ki zajema dva scenarija, ki se pojavljata na določenih ozemljih: na eni strani gre za zgodovinsko resničnost za nekatere regije, kjer je razmerje med prebivalstvom in ozemljem od nekdaj nizko zaradi posebnosti samega ozemlja (fizičnih, demografskih, političnih itd.); na drugi strani se pojavlja v obliki nedavnega in trajajočega zmanjševanja gostote prebivalstva, ki spreminja zgodovinske poselitvene vzorce. Eden od pojav, ki jih povezujemo s tem procesom, je ozemeljska polarizacija: prebivalstvo se koncentrira v središčih, medtem ko je velik del odvisnih območij praznih. Zato je pomembno analizirati pojave nizke gostote prebivalstva na ustrezni ravni. V zvezi s tem je ustreznejša raven skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) 3, kot pa raven NUTS 2, v mnogih primerih pa so izzivi demografske gostote lažje prepoznavni, če upoštevamo velikost lokalnih upravnih enot (LAU).
Drugi izziv je staranje prebivalstva. Kot v prejšnjem primeru je ta demografski pojav znan in razširjen v Evropski uniji, tudi tu pa lahko razlikujemo med dvema po naravi in intenzivnosti različnima scenarijema: v nekaterih primerih gre za posledico postopnega procesa demografskega prehoda; v drugih pa se pojavi v večji meri zaradi razgradnje starostne piramide, kjer daljšo življenjsko dobo spremlja izseljevanje mlajšega in odraslega prebivalstva ter padec rodnosti in števila otrok.
Tretje vprašanje ali izziv je padec rodnosti, ki ga spremlja drastično zmanjšanje števila dojenčkov in otrok, kar posledično spremeni pričakovanja na področju nadomeščanja ter srednjeročno ravnovesje razmerja odvisnosti. Tudi to ni nov pojav, vendar se v nekaterih regijah proces nikakor ne ustali.
Nazadnje je četrti izziv še stalno upadanje prebivalstva. Ta pojav v veliki meri izhaja iz prej omenjenih in še zaostruje ostale demografske izzive. V mnogih regijah Unije in v še številnejših lokalnih skupnostih število prebivalstva resno in nenehno upada, tako zaradi naravne dinamike kot zaradi migracij. Tako se v nekaterih regijah že leta nalagajo negativni trendi, zaradi katerih je tam prišlo do upada pomembnega deleža prebivalstva. Odseljevanja in nizke gostote poselitve ne bi smeli zamenjevati, saj se odseljevanje odvija tako na redko kot gosto poseljenih območjih. Podobno se nekatere regije z redko poselitvijo ne srečujejo z odseljevanjem, temveč ohranjajo svoja zgodovinska ravnovesja.
Enote NUTS kot merilo za demografske analize omogočajo prepoznavanje večine demografskih težav, s katerimi se srečujejo ozemlja Evropske unije. Ta pa postanejo še očitnejša, če upoštevamo LAU. Razpoložljiva tehnična sredstva omogočajo analize na vseh različnih ravneh, treba pa je opomniti, da so politike bolj odvisne od političnih struktur.
2. Posledice teh demografskih izzivov na področja politik
Poročevalka se zaveda, da demografske spremembe zaradi precejšnjih družbenih, gospodarskih in okoljskih vplivov na lokalni razvoj na mnogih področjih politik v prizadetih evropskih regijah ustvarjajo nove izzive, obenem pa ustvarjajo tudi nove priložnosti za razvoj. Ti izzivi so vse bolj v središču razprav o prihodnosti EU. Regije morajo prilagoditi zagotavljanje storitev, infrastrukturo in oblikovanje politik tem demografskim vzorcem in trendom. Potrebno je učinkovito posredovanje zlasti na naslednjih področjih politik:
a. Zaposlovanje
Na določeni ravni obstaja močna povezava med prebivalstvom in zaposlovanjem, na primer na ravni regije ali province. Gibanje prebivalstva je le stalno prilagajanje demografske strukture proizvodni. Na lokalni in regionalni ravni ni mogoče reči enako, saj lahko obstajajo spodbude, da imajo prebivalci domovanje na določeni razdalji od delovnega mesta ali pa nasprotno obstajajo ovire, da bi imeli domovanje v istem kraju ali njegovi bližnji okolici. Na splošno gre za kombinacijo dostopnosti stanovanj, storitev, prostočasnih dejavnosti in drugih dejavnikov, na primer stroškov prevoza v kraj, kjer lahko najdejo ustrezno kakovostne in zadostne priložnosti. Prekarnost zaposlitve mladih, pa tudi dolge ure, ki jih prebijejo na delovnem mestu, niso spodbudne za višjo rodnost. Nove oblike zaposlovanja, ki so bolj prekarne in manj stabilne, spodbujajo večjo geografsko mobilnosti prebivalstva. Ker bo uvajanje tehnologije in umetne inteligence v proizvodne procese vplivalo na prihodnost zaposlovanja, bi lahko prišlo do večje prožnosti ozemeljske povezave med zaposlovanjem in prebivalstvom.
b. Prostorsko načrtovanje v mestih in na podeželju
Nekatere regije se srečujejo s pojavom polarizacije, kjer se prebivalstvo odseljuje s podeželja in iz odročnejših območij ter se koncentrira v mestnih in velemestnih središčih. Ti trendi se od pojava gospodarske krize še pospešujejo. Ta območja se morajo prilagoditi, saj demografske spremembe oblikujejo nove zahteve po lokalnem razvoju, s posledicami za stanovanja, promet, mobilnost in izobraževanje. Vzporedno pa je mogoče opaziti učinek aglomeracije: če gospodarstva ne upravljamo, potrebe produktivnosti in nagnjenost k povečevanju dobička običajno težita h koncentraciji gospodarskih dejavnosti v maloštevilnih krajih, s čimer se ustvarjajo aglomeracije, ki lahko na določeni ravni privedejo do neravnovesja v gospodarstvu. Ravno ta pa ima večji vpliv na javni proračun in družine, kot pa na podjetja, zaradi česar je ta prehod težko prevesiti na družbeno „optimalno“ raven. Ta trend koncentracije naložb, ki ga je moč opaziti na nacionalni, regionalni in provincialni ravni, vodi do aglomeracije prebivalstva na redkih točkah in do opuščanja širših ozemelj. Vendar je vpliv aglomeracije sam po sebi dejavnik, ki prebivalstvo privlači, saj nudi navidezno dostopnost javnih in komercialnih storitev, obenem pa kopičenje povpraševanja po delovni sili na določenem ozemlju ustvarja pričakovanja o priložnostih za kakovostno zaposlitev in družbeno mobilnost.
c. Infrastruktura
Infrastruktura je bistven dejavnik lokalizacije naložb, saj omogoča dostop do trgov ponudbe proizvodov in prodaje. Komunikacijske tehnologije omogočajo, da se na nekaterih trgih zaobidejo pomanjkljivosti geografije, vendar to zahteva tudi popolno pokritost s konkurenčnimi pogoji na področju kakovosti in cene, ki jih sedaj ni. Infrastruktura tudi olajša dostop do storitev, zlasti informacijske in komunikacijske tehnologije, ki odpirajo vrata virtualnega sveta in njegovih priložnosti brez omejitev in meja. So nedvomno pomemben dejavnik privlačnosti in ohranjanja ljudi na določenem območju.
d. Zagotavljanje storitev
Potrošniška družba je konsolidirala povezanost dostopnosti družbenih in komercialnih storitev s kakovostjo življenja. Zagotavljanje javnih in zasebnih storitev ustvarja začarani krog s številom prebivalstva: zmanjševanje prebivalstva privede do manj storitev in razpoložljivih delovnih mest ter nazadnje do izseljevanja zaradi pomanjkanja storitev in zaposlitvenih priložnosti. Politike, ki bi omejile to spremenljivko, se morajo osrediniti na komercializacijo storitev, vzpostavitev zelo prožnih sistemov javnega prevoza, pa tudi na davčne politike, ki nadomeščajo stroške mobilnosti, ter spodbude za potujoče storitve za podeželje ali ponudnike storitev v manjših središčih. Spletne storitve na področjih zdravja, socialnih storitev, izobraževanja ali kulture imajo lahko podoben učinek kompenzacije, vendar je treba poudariti tudi pomanjkanje neposrednih osebnih storitev. Njihovo izvajanje bo zahtevalo, kjer je to ustrezno, aktivne politike za prilagajanje temu načinu izvajanja storitev.
e. Promet
Na območjih, kjer je prebivalstvo močno upadlo, je težko vzdrževati javni prevoz in zagotavljati vključenost prebivalstva. Za zagotavljanje teh storitev sta potrebni prožnost in stabilnost. Gre za storitve, ki niso dobičkonosne in niso zanimive za zasebni sektor, zato je potrebna večja podpora iz javnega proračuna. Na tem področju bi si morali prizadevati za javno-zasebno sodelovanje.
3. Pomen kohezijske politike pri soočanju z demografskimi izzivi
V tem kontekstu želi poročevalka izpostaviti pomen ukrepov kohezijske politike, saj so to pogosto glavni ukrepi za obravnavo demografskih izzivov na regionalni in lokalni ravni, pogosto pa tudi dopolnjujejo nacionalne in regionalne strategije. Med drugim meni, da:
1. obstaja potreba po večjem usklajevanju instrumentov EU, da bi zagotoviti celovitejši pristop k demografskim spremembam: potencial posredovanja kohezijske politike je doslej omejevala odsotnost medsektorske evropske strategije za obravnavo demografskih izzivov;
2. bi morale biti dejavnosti s podporo strukturnih skladov bolje integrirane in bolj prožne, da bi okrepili dopolnjevanje in doslednost pri reševanju demografskih sprememb;
3. obstaja potreba po nadaljnjem preučevanju potenciala strukturnih skladov za obravnavo demografskih sprememb. Bolj in natančneje bi se morali posvetiti demografskim spremembam kot prednostnemu področju pri usmerjanju strukturnih in naložbenih skladov;
4. je treba vprašanja, ki jih porajajo demografske spremembe, obravnavati na ravni lokalnih in regionalnih organov, skupaj z državami članicami in evropskimi institucijami: vse te različne ravni imajo svojo vlogo pri zagotavljanju usklajenosti politik in strategij in pri izmenjavi dobre prakse o tej temi.
5. je pomembno vse ravni še naprej ozaveščati o pomenu z demografskimi spremembami povezanih izzivov za Evropsko unijo ter o potencialu strukturnih skladov za reševanje demografskih sprememb.
STALIŠČEV OBLIKI PREDLOGOV SPREMEMB ODBORA ZA PRAVICE ŽENSK IN ENAKOST SPOLOV (22.6.2017)
za Odbor za regionalni razvoj
o uporabi instrumentov kohezijske politike po regijah kot odgovoru na demografske spremembe
Pripravljavec mnenja: Arne Gericke
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za regionalni razvoj kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Osnutek poročila Uvodna izjava E a (novo) | |||||||||||||
|
Osnutek poročila |
Predlog spremembe | ||||||||||||
|
|
Ea. ker so ženske, zlasti matere samohranilke, bolj izpostavljene revščini in socialni izključenosti;
| ||||||||||||
Predlog spremembe2 Osnutek poročila Uvodna izjava E b (novo) | |||||||||||||
| |||||||||||||
Predlog spremembe3 Osnutek poročila Uvodna izjava E c (novo) | |||||||||||||
| |||||||||||||
Predlog spremembe 4 Osnutek poročila Uvodna izjava G a (novo) | |||||||||||||
| |||||||||||||
Predlog spremembe 5 Osnutek poročila Uvodna izjava G b (novo) | |||||||||||||
| |||||||||||||
Predlog spremembe 6 Osnutek poročila Uvodna izjava G c (novo) | |||||||||||||
|
Osnutek poročila |
Predlog spremembe | ||||||||||||
|
|
Gc. ker je enakost spolov pomembno orodje za gospodarski razvoj in socialno kohezijo;
| ||||||||||||
Predlog spremembe 7 Osnutek poročila Uvodna izjava J a (novo) | |||||||||||||
| |||||||||||||
Predlog spremembe 8 Osnutek poročila Odstavek 1 a (novo) | |||||||||||||
| |||||||||||||
Predlog spremembe 9 Osnutek poročila Odstavek 2 a (novo) | |||||||||||||
| |||||||||||||
Predlog spremembe 10 Osnutek poročila Odstavek 3 a (novo) | |||||||||||||
| |||||||||||||
Predlog spremembe 11 Osnutek poročila Odstavek 3 b (novo) | |||||||||||||
| |||||||||||||
Predlog spremembe 12 Osnutek poročila Odstavek 7 a (novo) | |||||||||||||
| |||||||||||||
Predlog spremembe 13 Osnutek poročila Odstavek 7 a (novo) | |||||||||||||
| |||||||||||||
Predlog spremembe 14 Osnutek poročila Odstavek 7 b (novo) | |||||||||||||
| |||||||||||||
Predlog spremembe 15 Osnutek poročila Odstavek 7 c (novo) | |||||||||||||
| |||||||||||||
Predlog spremembe 16 Osnutek poročila Odstavek 7 d (novo) | |||||||||||||
| |||||||||||||
Predlog spremembe 17 Osnutek poročila Odstavek 7 e (novo) | |||||||||||||
| |||||||||||||
Predlog spremembe 18 Osnutek poročila Odstavek 7 f (novo) | |||||||||||||
| |||||||||||||
Predlog spremembe 19 Osnutek poročila Odstavek 8 a (novo) | |||||||||||||
| |||||||||||||
Predlog spremembe 20 Osnutek poročila Odstavek 10 a (novo) | |||||||||||||
| |||||||||||||
Predlog spremembe 21 Osnutek poročila Odstavek 14 a (novo) | |||||||||||||
| |||||||||||||
INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE
|
Datum sprejetja |
20.6.2017 |
|
|
|
|
INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
|
Datum sprejetja |
9.10.2017 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
28 6 0 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Franc Bogovič, Andrea Cozzolino, Rosa D’Amato, John Flack, Iratxe García Pérez, Krzysztof Hetman, Marc Joulaud, Louis-Joseph Manscour, Martina Michels, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Jens Nilsson, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Paul Nuttall, Konstantinos Papadakis, Mirosław Piotrowski, Stanislav Polčák, Liliana Rodrigues, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Ruža Tomašić, Ángela Vallina, Monika Vana, Matthijs van Miltenburg, Lambert van Nistelrooij, Derek Vaughan, Joachim Zeller |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Daniel Buda, Andor Deli, Raffaele Fitto, John Howarth, Ivana Maletić, Tonino Picula |
||||
|
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
James Carver, Esther Herranz García, Susanne Melior |
||||
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU
|
28 |
+ |
|
|
ECR |
Raffaele Fitto, John Flack, Mirosław Piotrowski, Ruža Tomašić |
|
|
EFDD |
Rosa D'Amato |
|
|
GUE/NGL |
Martina Michels, Ángela Vallina |
|
|
PPE |
Franc Bogovič, Daniel Buda, Esther Herranz García, Krzysztof Hetman, Marc Joulaud, Ivana Maletić, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Stanislav Polčák, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Joachim Zeller, Lambert van Nistelrooij |
|
|
S&D |
Andrea Cozzolino, Iratxe García Pérez, John Howarth, Louis-Joseph Manscour, Susanne Melior, Jens Nilsson, Tonino Picula, Liliana Rodrigues, Derek Vaughan |
|
|
VERTS/ALE |
Monika Vana |
|
|
6 |
- |
|
|
ALDE |
Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Matthijs van Miltenburg |
|
|
EFDD |
James Carver, Paul Nuttall |
|
|
NI |
Konstantinos Papadakis |
|
|
PPE |
Andor Deli |
|
|
0 |
0 |
|
|
|
|
|
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani