Postopek : 2017/2083(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0334/2017

Predložena besedila :

A8-0334/2017

Razprave :

PV 14/11/2017 - 16
CRE 14/11/2017 - 16

Glasovanja :

PV 16/11/2017 - 7.7
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0448

POROČILO     
PDF 847kWORD 89k
24.10.2017
PE 606.307v02-00 A8-0334/2017

o strategiji EU-Afrika: spodbujanje razvoja

(2017/2083(INI))

Odbor za razvoj

Poročevalec: Maurice Ponga

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 MNENJE ODBORA ZA ZUNANJE ZADEVE
 MNENJE ODBORA ZA MEDNARODNO TRGOVINO
 MNENJE ODBORA ZA DRŽAVLJANSKE SVOBOŠČINE, PRAVOSODJE IN NOTRANJE ZADEVE
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o strategiji EU-Afrika: spodbujanje razvoja

(2017/2083(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in člena 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju globalne strategije za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije z naslovom Skupna vizija, enotno ukrepanje: močnejša Evropa, ki je bila predstavljena na seji Evropskega sveta 28. in 29. junija 2016,

–  o upoštevanju skupne izjave Parlamenta, Sveta in predstavnikov vlad držav članic z dne 7. junija 2017, ki so se sestali v okviru Sveta in Komisije glede novega evropskega soglasja o razvoju – Naš svet, naše dostojanstvo, naša prihodnost,

–  ob upoštevanju vrha OZN o trajnostnem razvoju in končnega dokumenta, ki ga je generalna skupščina OZN sprejela 25. septembra 2015, z naslovom Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 ter ob upoštevanju 17 ciljev trajnostnega razvoja,

–  ob upoštevanju načel odgovornega vlaganja v kmetijske in živilske sisteme, ki jih je oblikoval Odbor za svetovno prehransko varnost (CFS-RAI), da bi prispeval k uresničitvi prvega in drugega cilja trajnostnega razvoja,

–  ob upoštevanju akcijske agende iz Adis Abebe o financiranju za razvoj iz leta 2015,

–  ob upoštevanju Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah iz leta 2015,

–  ob upoštevanju afriškega akcijskega vrha, ki je potekal 16. novembra 2016 in na katerem je bila utrjena afriška razsežnost COP 22,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. februarja 2016 o akcijskem načrtu EU za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami (COM(2016)0087),

–  ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani, podpisanega 23. junija 2000 v Cotonouju (v nadaljnjem besedilu: Sporazum iz Cotonouja)(1), in njegovih revizij iz leta 2005 in 2010,

–  ob upoštevanju skupne strategije EU-Afrika, ki so jo na vrhu v Lizboni 9. decembra 2007 sprejeli voditelji afriških in evropskih držav in vlad, ter dveh akcijskih načrtov, sprejetih v Akri oktobra 2007 (za obdobje 2008–2010) in v Tripolisu novembra 2010 (za obdobje 2011–2013),

–  ob upoštevanju sklepov 4. vrha EU-Afrika, ki je potekal v Bruslju 2. in 3. aprila 2014, pa tudi časovnega načrta, ki določa obliko srečanj (kairska oblika) in področja sodelovanja med obema celinama za obdobje 2014–2017, ter izjave EU in Afrike o migracijah in mobilnosti,

–  ob upoštevanju Agende 2063 Afriške unije, sprejete maja 2014,

–  ob upoštevanju poročila z naslovom The Imperative to Strengthen our Union (Potreba po okrepitvi naše unije) o osnutku priporočil za institucionalno reformo Afriške unije, ki ga je pripravil H. E. Paul Kagamé,

–  ob upoštevanju tretjega Medcelinskega foruma civilne družbe, ki je potekal v Tunisu od 11. do 13. julija 2017 in katerega udeleženci so se zavzeli za večjo vlogo organizacij civilne družbe ter vključitev posameznikov iz civilne družbe v središče strategije EU-Afrika,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 7. junija 2017 z naslovom Strateški pristop k odpornosti pri zunanjem delovanju EU (JOIN(2017)0021),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 2017/1601 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. septembra 2017 o vzpostavitvi Evropskega sklada za trajnostni razvoj (EFSD), jamstva EFSD ter jamstvenega sklada EFSD(2),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2016 o spremembi Uredbe (EU) št. 230/2014 o vzpostavitvi instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 22. novembra 2016 z naslovom Prenovljeno partnerstvo z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami (JOIN(2016)0052),

–  ob upoštevanju različnih sporočil Komisije o odnosih med EU in Afriko, predvsem sporočila z dne 27. junija 2007 z naslovom Od Kaira do Lizbone – Novo strateško partnerstvo med EU in Afriko (COM(2007)0357), sporočila z dne 17. oktobra 2008 z naslovom Eno leto po Lizboni: uresničevanje partnerstva med Afriko in EU (COM(2008)0617) in sporočila z dne 10. novembra 2010 o utrditvi odnosov med EU in Afriko – 1,5 milijarde ljudi, 80 držav, dve celini, ena prihodnost (COM(2010)0634),

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Evropskem parlamentu in Svetu z dne 5. maja 2017 z naslovom Za nov zagon partnerstva med Afriko in EU (JOIN(2017)0017) ter sklepov Sveta na to temo z dne 19. junija 2017,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij glede odnosov med EU in Afriko in državami AKP, predvsem resolucije z dne 4. oktobra 2016 o prihodnosti odnosov med AKP in EU po letu 2020(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2016 o skrbniškem skladu EU za Afriko: posledice za razvoj in humanitarno pomoč(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. junija 2016 o letnem poročilu za 2015 o usklajenosti politik za razvoj(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. novembra 2016 o povečanju učinkovitosti razvojnega sodelovanja(6),

–  ob upoštevanju člena 52 svojega poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj in mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za mednarodno trgovino ter Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0334/2017),

A.  ker so vezi med EU in afriškimi državami zgodovinske ter so njihove usode tesno povezane; ker je EU glavna partnerica Afrike na gospodarskem in trgovinskem področju ter na področju razvoja, humanitarne pomoči in varnosti;

B.  ker partnerstvo Afrika-EU potrebuje novo vizijo, ki bo odražala politični, gospodarski, okoljski in socialni razvoj obeh celin; ker se je treba prilagoditi novim silam na mednarodnem prizorišču – vključno s Kitajsko – in se približati izpopolnjenemu, posodobljenemu in bolj političnem partnerstvu s poudarkom na obrambi skupnih interesov;

C.  ker morajo odnosi med EU in Afriko temeljiti na načelih medsebojnega razumevanja in skupnih interesov ter na skupnih vrednotah v okviru vzajemnega partnerstva;

D.  ker odnosi med EU in Afriko temeljijo na različnih pravnih instrumentih in različnih političnih strategijah ter je treba povečati sinergijo in skladnost med njimi, da bi bilo partnerstvo učinkovitejše in trajnostno;

E.  ker je Sporazum iz Cotonouja, ki z EU povezuje 79 držav AKP, vključno z 48 državami v podsaharski Afriki, glavno partnerstvo med EU in Afriko; ker je EU vzpostavila odnose tudi z afriškimi državami, ki niso pogodbenice Sporazuma iz Cotonouja; ker je partnerstvo EU-AKP nastalo v času, ko države AKP še niso vzpostavile sedanjih struktur za regionalno in celinsko sodelovanje; ker je zaradi ustanovitve Afriške unije leta 2003 in sprejetja skupne strategije EU-Afrika leta 2007 treba poenostaviti več političnih okvirov EU in Afrike; ker je cilj, da se Afrika obravnava enotno, jasno omenjen v preambuli skupne strategije;

F.  ker EU z afriškimi državami sodeluje v političnem in institucionalnem dialogu, ki poteka na vrhovnih srečanjih EU-Afrika, v medvladni organizaciji Unija za Sredozemlje in organih za sodelovanje AKP-EU, med drugim na parlamentarni ravni prek skupne parlamentarne skupščine AKP-EU, delegacije EU pri parlamentarni skupščini Unije za Sredozemlje in Vseafriškega parlamenta;

G.  ker proračun 11. Evropskega razvojnega sklada znaša 30,5 milijarde EUR, od česar je 900 milijonov EUR namenjenih mirovni pomoči za Afriko, 1,4 milijarde EUR pa bo uporabljenih za skrbniški sklad EU za Afriko; ker je bilo za potrebe afriških držav iz evropskega instrumenta sosedstva porabljenih 5 milijard EUR, iz instrumenta za razvojno sodelovanje pa je bilo 845 milijonov EUR namenjenih vseafriškemu programu za izvajanje skupne strategije;

H.  ker bo naslednji vrh Afrika-EU, ki bo potekal v Abidžanu 29. in 30. novembra 2017 na temo vlaganja v mlade, priložnost za ustvarjanje, podpiranje in razvoj gospodarskih razmer za resnično enakopravnost partnerjev, ki želijo braniti ključne skupne interese;

I.  ker je treba skupno strategijo upoštevati v obdobju po Sporazumu iz Cotonouja;

J.  ker je EU dolgoletna partnerica in glavno jamstvo za varnost na afriški celini, kar je izjemnega pomena; ker sta varnost in trajnostni razvoj evropske celine močno in neposredno odvisna od stabilnosti in razvoja afriške celine, in obratno;

K.  ker sta nenehna podpora za učinkovito izvajanje afriške strukture za mir in varnost ter zavezanost EU, Afriške unije in drugih mednarodnih akterjev, navzočih v Afriki, bistvenega pomena za razvoj in stabilnost te celine;

L.  ker so migracije pomemben element globalne strategije EU za zunanjo in varnostno politiko in prednostna tema zunanjih odnosov EU, tudi z Afriko; ker imata Afrika in Evropa skupni interes in odgovornost za migracije in mobilnost, tudi v boju proti tihotapljenju ljudi in trgovini z njimi, in ker upravljanje migracij zahteva celovite rešitve na osnovi solidarnosti, delitve odgovornosti, spoštovanja pravic migrantov in mednarodne zakonodaje, predvsem pa učinkovito rabo instrumentov razvojnega sodelovanja;

M.  ker v Afriki več kot 218 milijonov ljudi trpi skrajno revščino; ker se je delež prebivalcev podsaharske Afrike, ki živijo v skrajni revščini, zmanjšal s 56 % leta 1990 na 43 % leta 2012; ker se 33 od 47 najmanj razvitih držav nahaja v Afriki, zaradi česar je partnerstvo med EU in Afriko nujno potrebno sredstvo za uresničevanje agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja, zlasti izkoreninjenja revščine;

N.  ker infrastrukturne potrebe v Afriki po ocenah znašajo 75 milijard EUR na leto, vrednost potrošniškega trga naj bi do leta 2020 dosegla 1.000 milijard ameriških dolarjev, neposredne tuje naložbe naj bi se vztrajno povečevale in do leta 2020 dosegle 144 milijard ameriških dolarjev, na celini pa trenutno živi milijarda ljudi;

O.  ker v afriškem izvozu še vedno prevladujejo nepredelani proizvodi in ker trgovinski preferenciali zajemajo velik del tega izvoza; ker prost dostop do trga za večino afriških proizvodov povečuje zmogljivosti afriških držav in njihovo konkurenčnost ter poenostavlja sodelovanje na svetovnih trgih, kadar zanje med drugim veljajo politike, katerih cilj je spodbuditi razvoj z dolgoročno in trajnostno industrializacijo in podeželsko storilnostjo;

P.  ker bo treba upoštevati demografsko dinamiko, saj naj bi do leta 2050 prebivalstvo Afrike naraslo na 2,5 milijarde ljudi, večinoma mladih, evropsko prebivalstvo pa bo precej starejše; ker je zato treba na afriški celini ustvariti na milijone delovnih mest ter pomagati in podpreti opolnomočenje žensk in mladih, zlasti z izobraževanjem, dostopom do zdravstvenega varstva in usposabljanjem;

Okrepitev političnega dialoga med EU in Afriko: pogoj za obnovljeno strateško partnerstvo

1.  je seznanjen z novim sporočilom z naslovom Za nov zagon partnerstva med Afriko in EU, ki želi dati nov zagon partnerstvu med Afriko in EU, da bi se to okrepilo in poglobilo ter bi bilo usmerjeno v blaginjo in stabilnost obeh celin v skladu z zavezami, sprejetimi v okviru ciljev trajnostnega razvoja, novega evropskega soglasja o razvoju, ki predstavlja niz smernic za evropsko razvojno politiko, globalne strategije EU za zunanjo in varnostno politiko ter Agende 2063;

2.  želi spomniti, da je Afrika ena ključnih strateških partneric EU, in meni, da je bistveno okrepiti odnose med EU in AU prek spremenjenega in razširjenega dialoga, ki bo vključeval načela preglednosti in dobrega upravljanja, da bi dosegli obojestranske koristi ter enakopravno in trajnostno sodelovanje, da bi se odzvali na skupne izzive in zagotovili skupne koristi, pri tem pa zagotovili načelo odgovornosti in upoštevali posebne okoliščine in stopnjo razvoja vsake partnerske države;

3.  poziva, naj se bodoče partnerstvo osredotoči na prednostna področja, ki sta jih določili tako AU kot EU, kot so:

  gospodarski razvoj (prek trgovine, sporazumov o gospodarskem partnerstvu, okrepljenega regionalnega povezovanja, diverzifikacije gospodarstva, trajnostne industrializacije in ustvarjanja kakovostnih delovnih mest),

•  dobro upravljanje, vključno s človekovimi pravicami,

•  človekov razvoj prek javnih storitev, ki zajemajo osnovne potrebe, kot so izobraževanje, zdravstvo, dostop do vode in sanitarnih storitev, enakost spolov, znanost, tehnologija in inovacije,

•  varnost in boj proti terorizmu,

•  migracije in mobilnost,

•  okolje – vključno s podnebnimi spremembami;

4.  želi spomniti, da je proračunska podpora najboljši način za uporabo odobritev, saj lahko vlade tako same določijo svoje potrebe in prednostne naloge; želi spomniti, da splošna proračunska podpora ali proračunska podpora za posamezne sektorje omogočata podporo razvojnim politikam in zagotavljata največjo možno uporabo;

5.  pozdravlja, da so glavna tema petega vrha EU-Afrika, ki bo novembra 2017 v Slonokoščeni obali, mladi, saj je ta tema pomembna za prihodnost obeh celin;

6.  opozarja na pomen in učinkovitost sodelovanja AKP-EU ter na rezultate, dosežene na področju razvoja; poudarja, da je treba ta pravno zavezujoč okvir ohraniti po letu 2020; poudarja, da je treba okrepiti to sodelovanje, pri tem pa razviti njegovo regionalno razsežnost, tudi prek večjega sodelovanja z AU, regionalnimi gospodarskimi skupnostmi in drugimi regionalnimi organizacijami; poziva k bolj strateškemu, pragmatičnemu, celovitemu in strukturiranemu pristopu k političnemu dialogu v okviru pogajanj o sporazumu, ki bo nasledil sporazum iz Cotonouja;

7.  poziva, naj se okrepi parlamentarna razsežnost AKP-EU; poudarja, da je Skupna parlamentarna skupščina AKP-EU edinstvena platforma za sodelovanje in ima ključno vlogo pri krepitvi demokracije, pravne države in spoštovanja človekovih pravic;

8.  poudarja, da pregled evropske sosedske politike ponuja možnosti za boljše usklajevanje sosedske politike in politike glede drugih afriških držav z oblikovanjem razširjenih okvirov za sodelovanje o regionalnih vprašanjih, kot so varnost, energija in celo migracije;

9.  ponovno potrjuje, da je treba v okviru partnerstva med Afriko in EU sprejeti usklajen pristop med državami članicami EU ter med EU in njenimi državami članicami, kot je določeno v členu 210 PDEU; želi spomniti tudi, da je treba v evropskih in afriških politikah in pobudah upoštevati načelo EU glede skladnosti politik za razvoj, da bi uresničili cilje trajnostnega razvoja;

10.  poziva, naj se v trgovinske odnose EU z Afriko v celoti vključi načelo skladnosti politik za razvoj, kar zajema vključitev izvršljivih določb o trgovini in trajnostnem razvoju v vse trgovinske sporazume EU z afriškimi državami, v skladu z zavezami Komisije, izraženimi v strategiji Trgovina za vse;

11.  ponovno izraža, kako pomembno je, da države članice izpolnijo svojo zavezo in namenijo 0,7 % BDP za uradno razvojno pomoč za okrepitev sodelovanja z Afriko;

12.  podpira izraženo željo okrepiti zavezništva med EU in Afriko, da bi obravnavali vprašanja globalnega upravljanja; v zvezi s tem poudarja, da je treba okrepiti dialog z AU in ohraniti njeno finančno avtonomijo, v skladu z odločitvijo o financiranju iz Kigalija, z zmanjšanjem njene odvisnosti od zunanjega financiranja; je seznanjen s predlogi, predstavljenimi v poročilu, ki ga je pripravil Paul Kagamé in katerega namen je okrepiti AU, da bi proces afriškega političnega povezovanja dobil zagon;

13.  poudarja vlogo civilne družbe – vključno z nevladnimi organizacijami, verskimi organizacijami, organizacijami mladih in organizacijami za pravice žensk, zasebnim sektorjem, sindikati, parlamentarnimi skupščinami, lokalnimi organi in diasporo, med katerimi ima vsak od teh elementov svoje posebne značilnosti, – pri utrjevanju političnega dialoga med EU in Afriko za zagotovitev partnerstva, osredotočenega na ljudi;

14.  poudarja, da je treba povečati sodelovanje civilne družbe v partnerstvu med Afriko in EU in tako spodbuditi okrepitev njenih zmogljivosti, zlasti s prenosom strokovnega znanja in zagotovitvijo njene vključenosti v zasnovo in izvajanje ustreznih reform in politik; meni, da je sodelovanje organizacij civilne družbe bistveno za javno odgovornost; podpira različne platforme, vzpostavljene z namenom, da bi civilna družba postala eden ključnih akterjev v partnerstvu, predvsem skupni letni forum, katerega cilj je izvajati časovni načrt EU-Afrika; kljub temu obžaluje, da ta forum nikoli ni bil organiziran, ter poziva EU in AU, naj nemudoma zagotovita potrebna finančna in politična sredstva, da bi zagotovili plodno udeležbo vseh deležnikov v partnerstvu, tudi v okviru tega petega vrha AU-EU;

Prizadevanje za odpornejše države in družbe v korist vseh, zlasti mladih, da bi se dosegli cilji trajnostnega razvoja

15.  meni, da bi morala biti odpornost – v vseh njenih petih razsežnostih – glavni sestavni del nove strategije EU-Afrika;

Politična odpornost

16.  poudarja, da je treba okrepiti dobro upravljanje, demokracijo, pravno državo in spoštovanje človekovih pravic, a tudi začeti s prizadevanji v boju proti korupciji na obeh celinah, saj so to nepogrešljivi elementi trajnostnega razvoja;

17.  zato poziva k odkritemu in vključujočemu dialogu, ki bo temeljil na medsebojnem spoštovanju ter te vrednote in načela postavil za pomemben sestavni del sodelovanja, zlasti z razširitvijo pogojevanja razvojne pomoči z njihovim doslednim upoštevanjem;

18.  poudarja, da je odločnejše spoprijemanje z izzivi upravljanja na obeh celinah bistvenega pomena za vzpostavitev pravičnejših, stabilnejših in varnejših družb; poudarja, da je treba še naprej uveljavljati in promovirati človekove pravice in upravljanje na podlagi obstoječih instrumentov mednarodnega prava, zakonov, načel in mehanizmov, tudi tistih, ki izhajajo iz afriških teles regionalnega upravljanja, kot so Afriška listina o človekovih pravicah in pravicah ljudstev in njeni protokoli, Afriška listina o demokraciji, volitvah in upravljanju, Afriška komisija za človekove pravice in pravice ljudstev ter Afriško sodišče za človekove pravice in pravice ljudstev, da se poveča odgovornost zanje;

19.  opozarja na pomen vloge Mednarodnega kazenskega sodišča pri spopadanju z nekaznovanostjo in uveljavljanju vrednot miru, varnosti, enakosti, poštenosti, pravičnosti in odškodovanja, katerih nosilec je; poziva Evropsko unijo in afriške države, naj še naprej podpirajo Rimski statut in Mednarodno kazensko sodišče; poziva vse podpisnice Rimskega statuta, naj ga čim prej ratificirajo;

20.  podpira organizacijo skupne konference AU in EU na visoki ravni o volilnih procesih, demokraciji in upravljanju v Afriki in Evropi ter poziva Evropski parlament, vseafriški parlament, Skupno parlamentarno skupščino AKP-EU in Evro-sredozemsko parlamentarno skupščino, naj se temu v celoti pridružijo; poziva, naj se okrepijo vezi med različnimi skupščinami, da bi se podpirale sinergije in skladnost skupnih ukrepov;

Odpornost na področju varnosti

21.  ponovno poudarja tesno povezavo med varnostjo in razvojem; opozarja, da je treba za reševanje specifičnih težav v nestabilnih državah in za spodbujanje odpornejših držav in družb bolje povezati varnostna vprašanja in razvojne cilje; ugotavlja, da bi bilo treba to doseči s posebnimi instrumenti in dodatnim financiranjem;

22.  poziva k močnejšemu sodelovanju med EU in Afriko na področju varnosti in pravosodja, kar zadeva mednarodni pravni okvir, da bi celostno pristopali k reševanju problemov in se bolje spopadali z organiziranim kriminalom, trgovino z ljudmi in tihotapljenjem, zlasti v povezavi z otroki, ter terorizmom; meni, da bi morali biti ukrepi EU usklajeni s strategijami, ki jih sprejmejo afriške države, zlasti s strategijami glede miru in varnosti iz Agende 2063;

23.  poudarja potrebo po sodelovanju med EU, AU, regionalnimi organizacijami in drugimi pomembnejšimi političnimi akterji v Afriki na področju varnosti, da bi se povečale zmogljivosti držav v razvoju, reformirali njihovi varnostni sektorji ter podpirale dejavnosti na področju razorožitve, demobilizacije in ponovnega vključevanja nekdanjih borcev;

24.  opozarja, da je terorizem globalna grožnja, ki vpliva na regionalni mir in stabilnost, trajnostni razvoj in notranjo varnost, z njo pa se morajo usklajeno spoprijeti nacionalne vlade, regionalne in mednarodne organizacije ter evropske agencije; poziva k okrepljenemu sodelovanju v okviru strategije EU-Afrika, ki bo usmerjeno v preprečevanje nekaznovanosti, podpiranje načel pravne države ter širjenje policijskih in pravosodnih zmogljivosti, da bi spodbujali izmenjave informacij in primerov najboljše prakse ter preprečevali financiranje terorizma, ga ovirali in se borili proti njemu ter ga kazensko preganjali; meni, da bi morala strategija za boj proti terorizmu vključevati tudi ukrepe za spodbujanje medverskega dialoga in preprečevanje radikalizacije – zlasti med mladimi – v Afriki in Evropi, ki vodi v nasilni ekstremizem;

25.  ponovno poudarja pomen različnih misij in operacij EU v Afriki; podpira vzpostavitev združenih sil skupine petih držav iz Sahela; poziva, naj se evropski ukrepi za mir in varnost v sodelovanju z afriškimi in mednarodnimi partnerji okrepijo ter naj se podpre celovita usposobitev Afriške strukture za mir in varnost (APSA); poziva EU, naj zagotovi začetni prispevek v sklad Afriške unije za mir, namenjen dejavnostim v okviru postavke „mediacija in diplomacija“;

Okoljska odpornost

26.  opozarja, da je Afrika še posebej izpostavljena učinkom podnebnih sprememb; meni, da je za EU bistvenega pomena, da razvije strateški pristop k vzpostavljanju odpornosti na podnebne spremembe in da podpira afriške države, zlasti najmanj razvite države, pri njihovih prizadevanjih za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in za prilagajanje; podarja, da so podnebne spremembe pomembne, ker povečujejo tveganje konfliktov, suše, lakote in migracij, kot kažejo nedavni izbruhi lakote v Južnem Sudanu, Nigeriji in Somaliji; v zvezi s tem opozarja, da je bistvenega pomena spodbujati in spoštovati zaveze, sprejete v Parizu leta 2015, in do leta 2020 nameniti 100 milijard ameriških dolarjev za države v razvoju; poziva, naj se oblikujejo nove vrste sodelovanja med EU in Afriko, da bi se znižale ovire za financiranje in prenos tehnologije;

27.  poudarja, da ima Afrika bogato in raznoliko naravno okolje; poziva, naj se zaščita biotske raznovrstnosti postavi v središče politične agende AU-EU; poziva, naj bo delovanje strategije EU-Afrika usklajeno s prednostnimi nalogami akcijskega načrta EU za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami ter usmerjeno v varstvo naravne dediščine in še posebej naravnih parkov;

28.   spodbuja k večjim naložbam na področjih obnovljivih virov energije in krožnega gospodarstva, da bi se dodatno spodbudili ukrepi, ki prispevajo k spoštovanju okolja in ustvarjajo delovna mesta; opozarja, da je zagotavljanje dostopa do cenovno sprejemljive, zanesljive, trajnostne in sodobne energije za vse bistvenega pomena za zadovoljevanje temeljnih potreb ljudi, nujno potrebno za praktično vse oblike gospodarskih dejavnosti in bistveno gonilo razvoja; poziva EU, naj še naprej podpira afriško pobudo za energijo iz obnovljivih virov, in pozdravlja predlog Komisije o sklenitvi novega partnerstva med EU in Afriko za raziskave in inovacije na področju podnebnih sprememb in trajnostne energije;

29.  poziva partnerstvo Afrika-EU, naj se dolgoročno osredotoči na kmetijstvo in prehransko varnost ter podpira sinergije med prehransko varnostjo in podnebnimi ukrepi; v zvezi s tem poziva EU, naj poveča svojo podporo za trajnostno kmetijstvo, kmetijsko-gozdarstvo in kmetijsko-ekološke prakse, ki spoštujejo tradicionalno rabo zemljišč in zagotavljajo dostop do zemljišč, vode in semen, ki niso zaščitena s patenti; poleg tega poziva EU, naj podpira majhne pridelovalce/kmete in živinorejce, da bi se s širjenjem in naložbami v infrastrukturo dosegla prehranska varnost v skladu z načeli odbora CFS za odgovorne naložbe v kmetijstvo in prehranske sisteme, in naj podpira ustanavljanje zadrug; poudarja tudi zmogljivosti in izkušnje na področju trajnostnega kmetijstva, ki so jih civilnodružbene organizacije pridobile na ravni skupnosti;

30.  pozdravlja pobude EU, ki zahtevajo boljše upravljanje in bolj pregledno trgovanje z naravnimi viri; meni, da bi trajnostno upravljanje in trgovanje z naravnimi viri, kot so minerali, les in prostoživeče vrste, omogočila državam, ki so bogate z viri, in njihovemu prebivalstvu, da še naprej uživajo koristi od teh virov; opozarja, da je treba na podlagi zakonodaje EU o konfliktnih mineralih uvesti spremljevalne ukrepe v okviru celostnega pristopa, ki spodbuja uporabo mednarodnih standardov o potrebni skrbnosti, kot so opredeljeni v smernicah OECD; poziva k pripravi skupne listine med EU in Afriko o trajnostnem upravljanju naravnih virov;

Gospodarska odpornost

31.  meni, da so stabilno regulativno in institucionalno okolje ter zdravo gospodarstvo bistveni elementi za zagotavljanje konkurenčnosti, naložb, ustvarjanja delovnih mest, višjega življenjskega standarda in vzdržne rasti; v zvezi s tem poudarja, da je treba na spletu povečati dostopnost informacij o pravu gospodarskih družb; opozarja, da gospodarska rast brez nepristranske države ne zagotavlja sistematično družbenega razvoja ali napredka, in vztraja, da je treba zagotoviti porazdelitev bogastva, nudenje storitev državljanom in izboljšati enake možnosti;

32.  poziva k večjemu sodelovanju med evropskim in afriškim zasebnim sektorjem in k osredotočanju naložb, zlasti v obliki javno-zasebnih partnerstev, na temelju strogega etičnega kodeksa in načel družbene odgovornosti, v ključne sektorje, kot so:

–  trajnostni viri energije, vključno z oskrbo z električno energijo za vse,

–  osnovna infrastruktura, zlasti v prometnem sektorju, tudi sektorju pomorskega prometa,

–  trajnostna raba naravnih virov,

–  trajnostno kmetijstvo,

–  „modro gospodarstvo“, vključno s pomorsko industrijo,

–  znanost, raziskave, tehnologija in inovacije, tako na področjih skupnega interesa kot na področjih, ki izraziteje zadevajo eno od celin, kot so bolezni, povezane z revščino, in zapostavljene bolezni;

–  digitalizacija kot ključni dejavnik pri zagotavljanju razvoja afriškega gospodarstva, pa tudi pri povezovanju ljudi;

33.  poudarja, da regionalno povezovanje poganja gospodarski razvoj in je nujno v globaliziranem svetu; poziva, naj se podpira sodelovanje na osi jug–jug, ki odraža postopno preoblikovanje afriške celine; podpira oblikovanje prostotrgovinskega območja, ki bo zajemalo celotno afriško celino, ter cilj povečanja trgovine znotraj Afrike za 50 % do leta 2050; opozarja tudi na razvojne perspektive, ki jih nudijo sporazumi o gospodarskem partnerstvu in trgovinski sporazumi med EU in afriškimi državami, ki dopuščajo spodbujanje trajnostnega razvoja, človekovih pravic ter pravične in etične trgovine; poudarja, da je treba zagotoviti razvoju naklonjena pravila o poreklu, učinkovite zaščitne klavzule, asimetrično liberalizacijo, zaščito mladih gospodarskih panog ter poenostavitev in preglednost carinskih postopkov; spominja, da je namen sporazumov o gospodarskem partnerstvu pomagati državam AKP, da razširijo svoje trge, spodbujati trgovino z blagom in povečati naložbe ter da je s temi sporazumi predvideno počasno, postopno in asimetrično odpiranje trgovine z blagom med EU in državami AKP;

34.  poziva, naj bodo trgovinski sporazumi povsem pregledni ter naj vsi ustrezni deležniki, vključno s civilno družbo zadevnih držav, prek uradnih posvetovanj v celoti sodelujejo pri prihodnjih pogajanjih in pri izvajanju sporazumov, o katerih potekajo pogajanja;

35.  poziva EU in države članice, naj bolje usklajujejo svoje programe pomoči za trgovino in spodbujajo sinergije s svojimi naložbenimi politikami za Afriko; poleg tega jih poziva, naj povečajo svoje finančne obveznosti za pomoč za trgovino, pa tudi tehnično pomoč in pobude za krepitev zmogljivosti, saj so te za afriške države, zlasti za najmanj razvite države, izjemno pomembne;

36.  opozarja, da ima zasebni sektor – od mikro ter majhnih in srednje velikih podjetij (MSP) do zadrug in mednarodnih podjetij – ključno vlogo pri ustvarjanju delovnih mest in v razvojnem procesu ter da prispeva k financiranju slednjega; izpostavlja posebno vlogo MSP in majhnih družinskih podjetij ter poziva k podpiranju individualnih pobud; v zvezi s tem pozdravlja ustanovitev Evropskega sklada za trajnostni razvoj, ki bi si moral prizadevati za podpiranje zasebnega sektorja v afriških državah, zlasti lokalnih podjetij in MSP v nestabilnih državah, ter tako spodbujati naložbe in ustvarjanje trajnostnih delovnih mest, še posebej za ženske in mlade;

37.  opozarja na obveznosti, ki jih mora zasebni sektor izpolnjevati na podlagi smernic OZN in OECD, ter ponavlja svoj poziv državam članicam EU in AU, naj konstruktivno sodelujejo v medvladni delovni skupini OZN za mednarodne korporacije in druga podjetja ter človekove pravice, naj si prizadevajo za oblikovanje zavezujoče mednarodne pogodbe, ki bo temeljila na vodilnih načelih OZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter določala načine, kako bi morala podjetja spoštovati obveznosti glede človekovih pravic ter glede socialnih, delovnih in okoljskih standardov;

38.  poudarja potrebo po ustvarjanju dostojnih delovnih mest in njihovem povezovanju z naložbami, oboje pa bi bilo treba storiti v okviru partnerstva med Afriko in EU; poziva, naj se pri tem upoštevajo standardi Mednarodne organizacije dela (ILO); poudarja pomen interakcij na socialni, ekonomski in institucionalni ravni ter poziva k okrepitvi vloge socialnih partnerjev z okrepitvijo učinkovitosti socialnega dialoga na vseh ustreznih ravneh, kar vodi do kolektivnih pogajanj;

39.  obžaluje, da se približno 50 milijard ameriških dolarjev letno izteka iz Afrike v obliki nezakonitih finančnih tokov, kar je več, kot skupaj letno znaša uradna razvojna pomoč, in ogroža prizadevanja na področju mobilizacije domačih javnofinančnih prihodkov; zato poziva obe strani, naj:

–  oblikujeta učinkovita orodja za boj proti utajam davkov, davčnim goljufijam in korupciji, vključno z javno preglednostjo dejanskega lastništva pravnih oseb, skladov in podobnih ureditev,

–  spodbujata načela odgovornega vlaganja, ki jih podpira OZN,

–  podpreta pobude za izboljšanje učinkovitosti in preglednosti sistemov upravljanja javnih financ;

40.  poleg tega poziva k učinkovitemu izvajanju vodilnih načel OZN o dolgu in človekovih pravicah ter načel Konference OZN za trgovino in razvoj (UNCTAD) o spodbujanju odgovornega državnega najemanja in dajanja posojil; pozdravlja delo OZN za pripravo mednarodnega mehanizma za prestrukturiranje državnega dolga;

41.  poziva k večjemu finančnemu vključevanju v Afriki, tudi žensk, in sicer z razvojem elektronskega bančništva, za boj proti polarizaciji afriške družbe; spominja, da nakazila izseljencev predstavljajo večji tok denarja v države v razvoju, kot je skupni znesek uradne razvojne pomoči, in lahko znatno prispevajo k uresničevanju agende 2030; zato poziva EU, naj dodatno podpre prizadevanja AU za izboljšanje mehanizmov za nakazila izseljencev;

Družbena odpornost

42.  se zaveda pomena demografske dinamike v Afriki, ki zahteva dolgoročno strateško vizijo za razvoj trajnostnih, vključujočih in participativnih družb; prav tako poudarja, da je treba preprečiti diskriminacijo ranljivih skupin, med drugim invalidov in domorodnih ljudstev; se zaveda, da je naraščanje števila prebivalcev v Afriki tako izziv za lokalno gospodarstvo kot priložnost za to celino; zato poziva EU, naj bo angažirana pri spodbujanju primernih javnih politik in naložb v izobraževanje in zdravje, med drugim spolno in reproduktivno zdravje in pravice, da bodo mladi dobro obveščeni, ko bodo odločali o tem, pa tudi v enakost spolov in pravice otrok, brez česar ni mogoče doseči družbene, gospodarske in okoljske odpornosti;

43.  poudarja, da se Afrika vse hitreje urbanizira, kar prinaša družbene, gospodarske in okoljske izzive; poziva k rešitvam, ki bodo zmanjšale pritisk na mesta, pa tudi težave, ki jih povzroča nenadzorovana urbanizacija;

44.  poziva EU in Afriško unijo, naj utrdita afriške državne izobraževalne sisteme, med drugim zmogljivost njihove upravne strukture, tako da vsaj 20 % državnih proračunov vložita v izobraževanje ter povečata podporo EU za globalno partnerstvo za izobraževanje in sklad Education Cannot Wait;

45.   poudarja, da je treba omogočiti splošen, vključujoč, enakopraven in dolgoročen dostop do visokokakovostne izobrazbe na vseh stopnjah, od zgodnjega otroštva naprej in za vse, s posebnim poudarkom na deklicah, tudi v izrednih in kriznih razmerah;

46.  poudarja, da je treba vlagati v človeški kapital in da morajo biti mladi v stiku s svetovnim dogajanjem in imeti veščine, ki ustrezajo trenutnim in prihodnjim potrebam na trgu dela, in sicer je treba izboljšati sisteme izobraževanja in poklicnega usposabljanja – tako formalne kot neformalne –, samozaposlovanje in podjetništvo;

47.  meni, da je pomembno podpreti afriške države pri vzpostavljanju učinkovitih sistemov javnega zdravstva in zagotavljanju kakovostnih zdravstvenih storitev za vse in za dostopno ceno, pri tem pa zlasti odpraviti ovire, s katerimi se soočajo ženske in druge ranljive skupine, med drugim otroci, invalidi in osebe LGBTI;

48.  poziva k uvedbi minimalnega splošnega kritja z vzpostavitvijo horizontalnih državnih zdravstvenih sistemov; poudarja, da je treba glede na trenutna gibanja usposobiti milijon zdravstvenih delavcev več, kot je bilo prvotno predvideno, da bo do leta 2030 mogoče izpolniti minimalni standard WHO;

49.  poudarja, da so nalezljive bolezni precejšnje tveganje za družbeno odpornost; poziva Komisijo, naj poglobi znanstveno in zdravstveno sodelovanje med celinama, na primer partnerstvo evropskih držav in držav v razvoju na področju kliničnega preskušanja (EDCTP2), ter vlaga v znanost, tehnologijo in inovacije, da se bo prek razvojnega sodelovanja spopadla z boleznimi, povezanimi z revščino, in zanemarjenimi boleznimi, ki so še vedno veliko breme;

50.  znova opozarja, da so potrebne večje naložbe v dostopno zdravstveno varstvo za matere ter spolno in reproduktivno zdravje, da bi zmanjšali smrtnost mater in dojenčkov in odpravili tradicionalne prakse, kot so pohabljanje ženskih spolnih organov in/ali poroke otrok;

51.  poudarja pomen enakosti spolov in opolnomočenja žensk pri sodelovanju med EU in Afriko; opozarja na pozitivno vlogo in udeležbo žensk v politični in gospodarski sferi, pa tudi pri preprečevanju konfliktov in gradnji trajnega miru;

52.  ugotavlja, da je kultura pomemben dejavnik in del razvoja ter da lahko olajša vključevanje v družbo, svobodo izražanja, izgradnjo identitete, krepitev državljanske vloge in preprečevanje konfliktov, hkrati pa pospešuje gospodarsko rast; zato poziva EU in Afriško unijo, naj spodbujata medkulturni politični dialog in kulturno raznolikost ter podpreta strategije za zaščito kulture in dediščine; poudarja, da je demokracija univerzalna vrednota, ki je lahko del vsake kulture; priznava tudi, da je šport vir in gonilo družbene vključenosti in enakosti spolov;

Vzpostavitev strategije za mobilnost in migracijske tokove, ki prispevajo k razvoju obeh celin

53.  opominja, da imajo migracije in mobilnost med Evropo in Afriko in znotraj njiju gospodarske, družbene, okoljske in politične učinke ter da se morata s tem izzivom na usklajen in celovit način spopasti spopasti obe celini, v sodelovanju z izvornimi, tranzitnimi in ciljnimi državami, pri tem pa povečati sinergije in izkoristiti ustrezne politike, instrumente in orodja EU, temelječe na solidarnosti, delitvi odgovornosti, spoštovanju in človeškemu dostojanstvu; v zvezi s tem opozarja, da bi bilo dobro dialog med Afriko in EU poglobiti že pred pogajanji o dveh svetovnih dogovorih o migracijah in beguncih, ki naj bi bila pripravljena do leta 2018 pod okriljem Združenih narodov, da bi opredelili skupne prednostne naloge, kjer je to mogoče;

54.   spominja, da je treba povečati pozitivni učinek migracij in mobilnosti, da bosta ta dva pojava razumljena kot vzajemni razvojni orodji za ti dve celini; poudarja, da je za to potreben preudarno pripravljen, uravnotežen, na dokazih temelječ in trajnosten politični odziv z dolgoročno strategijo, ki bo upoštevala demografske obete in glavne razloge za migracije;

55.   se zaveda, da so se selitve ljudi in migracijski tokovi v Evropo v zadnjih nekaj letih znatno povečali zaradi nasilnih konfliktov, preganjanja, neenakosti, kršenja človekovih pravic, slabega upravljanja, korupcije, terorizma, represivnih režimov, naravnih nesreč, podnebnih sprememb, brezposelnosti in kronične revščine; kljub temu opozarja, da več kot 85 % Afričanov, ki zapustijo svojo državo, ostane na isti celini;

56.  podpira različne pobude, sprejete na ravni EU, za boj proti vzrokom za nedovoljene migracije: migracijska partnerstva, skrbniški skladi za Afriko, Evropski sklad za trajnostni razvoj; poziva, da se zagotovi njihovo nadaljnje izvajanje na prilagodljiv, učinkovit, usklajen in pregleden način, pri tem pa se nadgradi morebitne sinergije med različnimi instrumenti, programi in dejavnostmi, tako pri notranjem kot zunanjem delovanju; poudarja, da je treba okrepiti sodelovanje na področju upravljanja meja;

57.  znova poziva k spodbujanju zakonitih migracij, v skladu s priporočili iz akcijskega načrta iz Vallette; poudarja tudi, da razvojna pomoč ne sme biti pogojena s sodelovanjem na področju migracij;

58.  poziva države članice, naj zmogljivosti za preselitev ponudijo precejšnjemu številu beguncev; v zvezi s tem poziva k vzpostavitvi evropskega okvira za preselitve, ki bi ga lahko države članice brez težav izvajale; poleg tega poziva EU in njene države članice, naj sodelujejo z afriškimi državami, ki se soočajo s tokovi beguncev ali dolgotrajnimi krizami, ter jim ponudijo pomoč, da bi se povečale njihove zmogljivosti na področju azila in okrepil njihov sistem zaščite;

59.  poziva države članice, naj povečajo finančni prispevek v skrbniške sklade in druge instrumente za spodbujanje vključujoče in trajnostne rasti ter zaposlovanja, saj bodo tako odpravljeni glavni vzroki za migracije; poziva tudi k večji nadzorni vlogi Evropskega parlamenta, da bodo migracijska partnerstva in orodja za financiranje združljiva s pravno podlago, načeli in zavezami EU;

60.  poziva EU in Afriško unijo, naj spodbujata izmenjave študentov, predavateljev, podjetnikov in raziskovalcev med celinama; pozdravlja predlog Komisije o uvedbi instrumenta za mlade v Afriki, ki bo razširil področje uporabe programa Erasmus+, ter instrumenta EU za poklicno izobraževanje in usposabljanje; poziva k razpravi o priznavanju spričeval in diplom, ki jih izdajajo afriške šole in univerze, v EU; ugotavlja, da je zagotavljanje krožnih migracij bistveno za trajnostni razvoj in za preprečevanje bega možganov iz Afrike;

61.  se zaveda posebne vloge diaspore tako v državah sprejemnicah kot v državah izvora, saj pošilja precejšnja sredstva in je partnerica pri razvoju na državni in regionalni ravni; si želi, da bi diaspora lahko postala vir informacij, s katerimi bo mogoče zadostiti resničnim potrebam to ljudi, se izogniti nevarnostim zaradi neurejenih migracij, pa tudi odgovoriti na izzive, povezane z vključevanjem v državah gostiteljicah;

°

°  °

62.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, komisiji Afriške unije, svetu AKP ter Vseafriškemu parlamentu in predsedstvu skupne parlamentarne skupščine AKP-EU.

5.9.2017

(1)

UL L 317, 15.12.2000, str. 3.

(2)

UL L 249, 27.9.2017, str. 1.

(3)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0371.

(4)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0337.

(5)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0246.

(6)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0437.


MNENJE ODBORA ZA ZUNANJE ZADEVE

za Odbor za razvoj

o strategiji EU-Afrika: spodbujanje razvoja

(2017/2083(INI))

Pripravljavec mnenja: Fabio Massimo Castaldo

POBUDE

Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za razvoj kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja vedno večji pomen političnih, varnostnih in gospodarskih odnosov med EU in Afriko v času, ko se obe soočata s korenitimi spremembami, in priznava prispevek skupne strategije EU-Afrika k vzpostavitvi trdnejšega partnerstva v zadnjih desetih letih; poudarja, da je treba graditi na teh dosežkih in si prizadevati za razvoj enakopravnih, trajnostnih in vzajemno koristnih odnosov z Afriko na temelju skupne odgovornosti ob hkratnem spoštovanju neodvisnosti in suverenosti afriških držav; v zvezi s tem pozdravlja dejavno udeležbo afriških držav in njihovo sodelovanje z EU v okviru nedavnih mednarodnih forumov, kot so pogajanja o Pariškem sporazumu na Konferenci Združenih narodov o podnebnih spremembah 2015 (COP 21);

2.  poudarja, da je EU kot celota danes glavni tuji investitor v Afriki, trgovinski partner, vir nakazil in partner na področju razvoja in humanitarne pomoči ter ima ključno vlogo pri zagotavljanju varnosti na tej celini; pričakuje, da bo prihodnje srečanje AU-EU dalo nov zagon in nove zamisli za prilagoditev strategije hitro spreminjajočemu se okolju, saj ima dogajanje v Afriki bistven pomen za EU in njene strateške interese;

3.  poudarja, da je potrebno obsežnejše politično partnerstvo med EU in Afriko, ki bo temeljilo na skupnih vrednotah in interesih, da bi spodbudili mir in se spopadli s svetovnimi vprašanji, kot so podnebne spremembe, neustrezna prehranska varnost, dostop do vode, degradacija okolja, netrajnostno izkoriščanje naravnih virov, rast prebivalstva, urbanizacija velikih mest, brezposelnost mladih, nekaznovanje, doseganje ciljev trajnostnega razvoja OZN, terorizem, radikalizacija, organizirani kriminal in migracijski tokovi, hkrati pa gradili na skupnih načelih, kot so pravna država, tržno gospodarstvo, dobro upravljanje in spoštovanje človekovih pravic, ter spodbujali na pravilih temelječ svetovni red, ki bi izhajal iz trdne OZN;

4.  pozdravlja dejstvo, da se prihodnje srečanje AU-EU posebej osredotoča na mlade, saj je to vprašanje zaradi demografskih sprememb na obeh celinah v ospredju odnosov med Afriko in EU; poudarja, da bo morala podsaharska Afrika po napovedih vsako leto do leta 2035 ustvariti 18 milijonov novih delovnih mest, da bi absorbirala nove udeležence na trgu dela in tako preprečila resne posledice za socialno stabilnost; poudarja, da je treba ustvarjanje delovnih mest in gospodarski razvoj v vseh družbah prednostno obravnavati na bolj splošni ravni in spodbuditi vlogo zasebnega sektorja na afriški celini;

5.  pozdravlja predlog Komisije o uvedbi instrumenta za mlade v Afriki, s katerim se širi področje uporabe programa Erasmus+, ter instrumenta EU za poklicno izobraževanje in usposabljanje, da bi ciljnim državam pomagali zapolniti vrzeli med potrebami in možnostmi na trgu dela na eni strani ter kvalifikacijami diplomantov na drugi strani, hkrati pa spodbudili vključevanje ranljivih skupin;

6.  poziva k večji podpori za kakovostno izobraževanje na vseh ravneh na podlagi dvostranskih programov, zlasti za dekleta, in k nadaljevanju podpore za globalne pobude, kot je Globalno partnerstvo za izobraževanje; poudarja, da je treba izdatneje vlagati v šole, univerze in raziskave, spodbujati partnerstva za mobilnost, se spopasti s pojavom bega možganov, podpirati programe, kot je Erasmus+, ter uskladiti visokošolsko izobraževanje s čezmejnimi programi in priznavanjem kvalifikacij;

7.  opozarja, da interesi EU na področju varnosti še nikoli doslej niso bili tako tesno povezani z Afriko; poziva k večji podpori EU za afriške partnerje in regionalne organizacije na področju miru in varnosti ter preprečevanja konfliktov, tudi prek specifičnih instrumentov, kot so operacije skupne varnostne in obrambne politike (SVOP), vojaški in policijski prispevki EU k misijam OZN, ukrepi EU za izvajanje resolucije varnostnega sveta OZN št. 1325 in mirovna pomoč za Afriko, ki zagotavljajo potrebno podporo in pomoč pri svetovnem boju proti džihadističnemu terorizmu ter prispevajo k miru in varnosti prizadetega prebivalstva; poudarja pomembno vlogo preteklih in sedanjih misij v okviru SVOP, na primer v boju proti piratstvu, pri spodbujanju gradnje zmogljivosti ter pri krepitvi pomorske varnosti in pomoči pri upravljanju meja v Afriki; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) in Svet, naj zagotovita, da bodo lahko misije SVOP v Afriki še naprej učinkovito delovale;

8.  poudarja pomen spodbujanja varnosti in stabilnosti, tako da se partnerjem pomaga zgraditi odpornejše države in družbe, tudi prek gradnje zmogljivosti in reform varnostnega sektorja, s posebnim poudarkom na dobrem upravljanju v sektorju, parlamentarnem nadzoru in zagotavljanju odgovornosti, ter s spodbujanjem dejavnosti na področju razoroževanja, demobilizacije in ponovnega vključevanja nekdanjih borcev;

9.  poziva EU, naj še naprej podpira vse bolj proaktiven pristop Afriške unije in ustreznih regionalnih organizacij k celovitemu začetku delovanja Afriške strukture za mir in varnost (APSA); poziva EU, naj zagotovi začetni prispevek v sklad Afriške unije za mir, namenjen dejavnostim v okviru postavke „mediacija in diplomacija“;

10.  opozarja, da je treba za reševanje specifičnih težav v nestabilnih državah in za spodbujanje odpornejših držav in družb bolje povezovati varnostna vprašanja in razvojne cilje, tudi prek izgradnje zmogljivosti za prehransko varnost, zlasti za kmetijstvo majhnega obsega, prilagajanja na podnebne spremembe, ustvarjanja več in boljših delovnih mest, zlasti za mlade, krepitve vloge žensk ter podpiranja izobraževanja;

11.  poudarja, da je odločnejše soočanje z izzivi upravljanja v Afriki bistvenega pomena za vzpostavitev pravičnejših, stabilnejših in varnejših družb, ter poziva k prizadevanjem za odpravo pojava prevzema države s strani interesnih skupin, ki ga zaznamujejo oligarhični nadzor in izkoriščevalske prakse dela državne birokracije in je vzrok za številne socialno-ekonomske težave in politična navzkrižja v Afriki;

12.  poudarja, da morata biti prizadevanje za skupne interese in sodelovanje na področju varnosti popolnoma skladna z mednarodnim pravom, s temeljnimi vrednotami EU in s cilji podpiranja demokracije in dobrega upravljanja ter spodbujanja človekovih pravic in pravne države; meni, da bi bilo treba te cilje doseči, kolikor je mogoče, v sinergiji z drugimi ustreznimi gospodarskimi in političnimi akterji v Afriki, kot sta Kitajska in Indija, in z njihovo dosledno zavezanostjo;

13.  poudarja, da je spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin neizogiben element sodelovanja EU s partnerji iz tretjih držav; poziva EU, naj okrepi svojo podporo za spodbujanje demokracije, človekovih pravic, pravne države, svobode medijev ter odgovornega, preglednega in dovzetnega upravljanja, ki so ključni elementi za zagotavljanje stabilnega in vključujočega političnega, družbenega in gospodarskega okolja v Afriki; poziva EU, naj okrepi podporo afriškim instrumentom za človekove pravice, kot sta Afriška komisija za človekove pravice in pravice ljudstev ter Afriško sodišče za človekove pravice in pravice ljudstev;

14.  poziva k bolj strateškemu, pragmatičnemu, celovitemu in strukturiranemu pristopu k političnemu dialogu v okviru sporazuma o partnerstvu iz Cotonouja z večjo udeležbo civilne družbe in izrazitejšo medčloveško razsežnostjo; poudarja pomen političnega dialoga v skladu s členom 8 sporazuma, vključitve spoštovanja človekovih pravic, demokratičnih načel in pravne države kot ključnih elementov sporazuma v skladu s členom 9 ter klavzule o ustreznih ukrepih iz člena 96; poziva Komisijo, naj v okviru pogajanj o sporazumu, ki bo nasledil sporazum iz Cotonouja, uvede bolj strukturiran in strateški pristop k dialogu o človekovih pravicah, tako da se ustanovijo stalni medparlamentarni odbori po vzoru odborov, vključenih v pridružitvene sporazume EU, ki bodo pooblaščeni za spremljanje izvajanja bistvenih elementov določb, da se preseže pristop na podlagi izrednih razmer ter vzpostavi celovitejši in bolj sistematičen dialog;

15.  poudarja pomen spodbujanja dialoga, izmenjave informacij in sodelovanja na številnih področjih, kot so upravljanje javnih financ, pošteni in učinkoviti davčni sistemi, boj proti korupciji, pregledna in odgovorna javna uprava, sodelovanje civilne družbe in državljanov v postopkih odločanja in trajnostno upravljanje naravnih virov;

16.  meni, da je učinkovito partnerstvo med Afriko in EU bistveno za reševanje skupnih izzivov pri boju proti terorizmu, ekstremizmu in radikalizaciji; opozarja, da je trgovina z nezakonitim orožjem, drogami in ljudmi pogosto glavni vir dohodka radikalnih in terorističnih organizacij v regiji; poudarja uničujoče posledice terorističnih skupin, kot sta Daiš in Boko Haram, za lokalno prebivalstvo in dolgoročen gospodarski razvoj; zato poudarja, da je treba okrepiti dolgoročno sodelovanje na področju varnosti in povečati naložbe v programe za izobraževanje in rehabilitacijo; poudarja, da dobro delujoča demokracija pomeni večjo stabilnost in predstavlja močno orodje za boj proti terorizmu;

17.  poudarja, da je treba odpraviti temeljne vzroke radikalizacije, kot so socialna izključenost, revščina in neizobraženost, ter voditi ciljno usmerjene varnostne in protiteroristične dialoge z afriškimi partnerji, ter se tako skupaj lotiti dejavnikov na lokalni ravni, ki lahko pripeljejo do radikalizacije in terorističnih dejanj; poudarja, da je treba izboljšati medverski dialog, podpreti pobude za vključevanje mladih v družbo, zatreti teroristično propagando ob upoštevanju vloge interneta in socialnih medijev v procesih radikalizacije, preprečiti financiranje terorizma in okrepiti pravosodno sodelovanje;

18.  poudarja, da pregled evropske sosedske politike ponuja možnosti za boljše medsebojno usklajevanje sosedskih politik in politik, namenjenih drugim afriškim državam, z oblikovanjem razširjenih okvirov za sodelovanje; zato spodbuja oblikovanje teh tematskih okvirov za okrepitev sodelovanja med EU, državami partnericami južnega sosedstva in tretjimi afriškimi državami pri regionalnih vprašanjih, kot so varnost, energija ali celo vprašanja na področju migracij;

19.  želi spomniti na pomen učinkovitega izvajanja zunanjih politik EU, s katerimi je mogoče obravnavati dejanske temeljne vzroke migracij in okrepiti boj proti kriminalnim združbam, ki so vpletene v trgovino z ljudmi; poziva k povečanju skupnih prizadevanj za izvajanje akcijskega načrta iz Vallette na podlagi poštenega in resničnega partnerstva z izvornimi in tranzitnimi tretjimi državami; opozarja na pomen uravnoteženega in celovitega pristopa v novem partnerskem okviru in v zvezi s tem poudarja pomen demokratičnega nadzora, ki ga izvaja Parlament; poudarja, da novi okvir za partnerstvo s tretjimi državami ne sme postati edini steber delovanja EU na področju migracij in bi moral presegati ozko usmerjenost v upravljanje meja, tako da bi med drugim vključeval pravičnejše trgovinske odnose, boj proti podnebnim spremembam in nezakonitim finančnim transferjem iz Afrike, vzpostavitev varnih in zakonitih poti za migracije ter pobude za lažji in cenejši prenos nakazil;

20.  opozarja, da so med temeljnimi vzroki migracij konflikti, slabo upravljanje, nestabilnost vlad, kršenje človekovih pravic, korupcija, neobstoj pravne države, nekaznovanje, neenakost, brezposelnost ali podzaposlenost, pomanjkanje sredstev za preživljanje in virov ter podnebne spremembe;

21.  meni, da imata Afrika in Evropa skupni interes in odgovornost, kar zadeva migracije, in da kriza zahteva globalne rešitve, ki temeljijo na solidarnosti, delitvi odgovornosti, spoštovanju pravic migrantov, načelu nevračanja ter izpolnjevanju obveznosti držav, da na svojem celotnem ozemlju ustrezno upravljajo migracijske tokove, nazaj sprejmejo svoje državljane in jim zagotovijo vse ustavne pravice, če v tujini ne morejo pridobiti statusa zakonitih rezidentov;

22.  poudarja, da je tesno sodelovanje med afriškimi državami in EU, zlasti med državami na obeh straneh Sredozemskega morja, ključno za boj proti trgovini z ljudmi in tihotapljenju migrantov; v zvezi s tem podpira izvajanje celovitih političnih in pravnih okvirov, ki temeljijo na Konvenciji OZN proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu in njenih protokolih;

23.  ugotavlja, da so prispevki držav članic v nujni skrbniški sklad EU za Afriko še vedno nizki; pričakuje, da bo evropski načrt za zunanje naložbe izpolnil svoje zaveze, da bo mobiliziral naložbe v Afriki, podprl vključujočo in trajnostno rast ter spodbudil ustvarjanje delovnih mest, s tem pa pripomogel k odpravljanju temeljnih vzrokov migracij;

24.  z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da v nekaterih delih afriške celine ni centralne državne uprave, zlasti pri upravljanju meja, in opozarja, da to negativno vpliva na boj proti terorizmu in trgovini z drogami; zato poudarja, da je treba okrepiti sodelovanje na področju upravljanja meja in migracijske politike;

25.  priznava, kako velik pomen, potencial in preobrazbeno moč ima regionalno, nadregionalno in celinsko povezovanje za rast in razvoj v Afriki ter da je treba preprečiti gradnjo novih ovir za trgovino, mobilnost in varnostno sodelovanje; meni, da je Afriška unija, ki zajema celotno afriško celino, pozitiven korak v smeri vseafriške integracije, in pozdravlja preimenovanje vrha Afrika-EU v vrh AU-EU;

26.  ugotavlja, da mora EU podpirati krepitev trgovine znotraj Afrike in trajnostne naložbe, po možnosti v lokalni valuti, ter medregionalno, celinsko in globalno razsežnost projektov in programov na različnih področjih, od trajnostnega kmetijstva in okolja do visokošolskega izobraževanja, IKT, raziskav in omrežij fizične infrastrukture;

27.  meni, da je treba projekte za regionalno povezovanje, na primer v južni, zahodni in vzhodni Afriki, podpirati tako, da bodo dopolnjevali in krepili procese vseafriškega povezovanja v okviru Afriške unije; meni, da bi morala EU tudi nadaljevati s krepitvijo strateških dvostranskih povezav, temelječih na spoštovanju človekovih pravic in pravni državi, s ključnimi afriškimi državami, ki vodijo in spodbujajo posamezne projekte povezovanja; poleg tega poudarja potrebo po oživitvi Unije za Sredozemlje kot sredstva za gradnjo skupne varnosti in blaginje v Severni Afriki;

28.  priznava pomen medparlamentarnih odnosov in spodbuja afriške partnerje, naj medparlamentarno sodelovanje na dvostranski, regionalni in mednarodni ravni opredelijo kot prednostno politično nalogo; poudarja konstruktivno vlogo medparlamentarnih delegacij in regionalnih skupščin pri spodbujanju partnerstva med Afriko in EU, saj spodbujajo skupne interese in resničen dialog med enakimi, ter predlaga tesnejše sodelovanje z afriškimi parlamenti, da bi se okrepila njihova ključna demokratična vloga;

29.  opozarja, kako pomembno vlogo imajo odgovorne naložbe in trgovina, odgovoren zasebni sektor, ki izpolnjuje mednarodne standarde na področju zdravja, varnosti, dela in okolja, ter ugodno poslovno okolje pri ustvarjanju dolgoročnega gospodarskega razvoja; poziva Komisijo in države članice, naj podpirajo sodelovanje z mednarodnimi partnerji za preprečevanje, preiskovanje in ustavitev neizpolnjevanja teh standardov oziroma primerov, ko evropska podjetja povzročajo kršitve človekovih pravic ali prispevajo h kršitvam in posegajo v pravice ranljivih skupin, kot so manjšine, avtohtoni prebivalci, ženske in otroci; poziva EU in države članice Afriške unije, naj dejavno sodelujejo in si prizadevajo za produktiven izid pogajanj o osnutku Pogodbe o nadnacionalnih družbah in človekovih pravicah v Svetu OZN za človekove pravice;

30.  poziva k večji podpori EU za Afriko na področju zmanjšanja dolga in zagotavljanja njegove vzdržnosti ter poudarja potrebo po mednarodni zakonodaji in ustanovitvi odborov za revizijo dolga v primerih „sramotnega dolga“; poziva države članice, naj učinkovito izvajajo vodilna načela OZN o zunanjem dolgu in človekovih pravicah ter načela Konference OZN za trgovino in razvoj (UNCTAD) o spodbujanju odgovornega državnega najemanja in dajanja posojil, tako da ta načela uveljavijo kot pravno zavezujoča;

31.  izpostavlja dodano vrednost prometne infrastrukture za spodbujanje gospodarstva in trgovine med EU in Afriko; poudarja strateški pomen pristanišč in letališč;

32.  priznava, da Afriko pesti obsežen energetski primanjkljaj, saj kar 645 milijonov ljudi nima cenovno ugodnega dostopa do električne energije; meni, da bi bilo treba prednostno obravnavati trajnostne rešitve na podlagi obnovljivih virov energije ter malih elektroenergetskih sistemov in sistemov, ki niso priključeni na omrežje, ter poziva EU, naj svojim afriškim partnerjem pomaga pri premagovanju finančnih, tehničnih in političnih izzivov tega procesa; priznava potrebo po boljšem upravljanju v energetskem sektorju in po spodbujanju javnih in zasebnih naložb, tako notranjih kot čezmejnih, na področju energije iz obnovljivih virov na vseh ravneh, ter meni, da bi bil lahko novi načrt za zunanje naložbe glede tega izjemna priložnost; poziva EU, naj še naprej podpira afriško pobudo za energijo iz obnovljivih virov, in pozdravlja predlog Komisije o sklenitvi novega partnerstva med EU in Afriko za raziskave in inovacije na področju podnebnih sprememb in trajnostne energije;

33.  poudarja pomen malih razvojnih projektov, ki neposredno vplivajo na življenje ljudi; poziva Komisijo, naj jih še naprej podpira;

34.  poziva Komisijo, naj predloži zakonodajni predlog o spremljevalnih ukrepih za uredbo o konfliktnih mineralih (Uredba (EU) 2017/821)(1) v skladu s skupnim sporočilom o tej zadevi (JOIN(2014)0008);

35.  priznava, kako pomembni so učinkoviti sistemi socialne zaščite za varnost ljudi, preprečevanje konfliktov ter blaženje posledic dolgotrajnih konfliktov in prisilnega razseljevanja; opozarja, da nasilni konflikti in prisilno razseljevanje nesorazmerno prizadenejo ženske in otroke;

36.  poudarja temeljno vlogo žensk pri razvoju in meni, da je sodelovanje žensk pri upravljanju pogoj za družbeno-gospodarski napredek, socialno kohezijo in pravično demokratično upravljanje; poziva k sprejetju pozitivnih ukrepov, da se zagotovi napredek v smeri enakopravnega sodelovanja žensk v družbi, tudi na položajih odločanja na vseh ravneh; hkrati afriške države poziva, naj spodbujajo in podpirajo večjo udeležbo žensk na trgu dela in naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za preprečevanje diskriminacije na podlagi spola na delovnem mestu;

37.  poziva Komisijo, naj v svojih zunanjih razvojnih programih posebno pozornost nameni pravicam žensk in deklet do spolnega in reproduktivnega zdravja;

38.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj v okviru dialoga o človekovih pravicah in političnega dialoga z afriškimi državami še naprej opozarja na vprašanje oseb LGBTI, zagovornike pravic oseb LGBTI pa podpira prek ustreznih instrumentov;

39.  ponovno izraža podporo zavezanosti Mednarodnega kazenskega sodišča in EU k celostnemu sodelovanju pri preprečevanju hudih kaznivih dejanj, ki sodijo v pristojnost sodišča; poziva EU, naj ostane odprta za konstruktivno razpravo o pomislekih, izraženih v skladu z Rimskim statutom, ter naj afriške države, ki so v prehodnem obdobju po konfliktih, še naprej podpira v boju proti nekaznovanju in pri uveljavljanju odgovornosti za mednarodne zločine;

40.  poudarja, da bo prihajajoči vrh AU-EU priložnost, da se poudarijo prednostne naloge EU glede odnosov med EU in Afriko v obdobju po sporazumu iz Cotonouja;

41.  meni, da so Afrika, Karibi in Pacifik zalo različna območja s posebnimi interesi in izzivi, ki jih ni mogoče zlahka reševati v okviru krovne strukture iz Cotonouja; zato meni, da bi moralo prihodnje sodelovanje z Afriko temeljiti na obstoječih regionalnih in podregionalnih organizacijah, zlasti Afriški uniji.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

30.8.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

54

7

5

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Lars Adaktusson, Petras Auštrevičius, Mario Borghezio, Klaus Buchner, James Carver, Fabio Massimo Castaldo, Lorenzo Cesa, Andi Cristea, Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Knut Fleckenstein, Anna Elżbieta Fotyga, Eugen Freund, Michael Gahler, Iveta Grigule, Sandra Kalniete, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Tunne Kelam, Janusz Korwin-Mikke, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Ryszard Antoni Legutko, Barbara Lochbihler, Sabine Lösing, Andrejs Mamikins, Alex Mayer, David McAllister, Tamás Meszerics, Francisco José Millán Mon, Javier Nart, Pier Antonio Panzeri, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Ioan Mircea Paşcu, Alojz Peterle, Julia Pitera, Cristian Dan Preda, Jozo Radoš, Sofia Sakorafa, Alyn Smith, Jordi Solé, Jaromír Štětina, Dubravka Šuica, Charles Tannock, Ivo Vajgl, Elena Valenciano, Hilde Vautmans, Anders Primdahl Vistisen, Boris Zala

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Elisabetta Gardini, Neena Gill, Ana Gomes, András Gyürk, Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Liisa Jaakonsaari, Marek Jurek, Urmas Paet, Mirosław Piotrowski, Miroslav Poche, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Bodil Valero, Marie-Christine Vergiat, Janusz Zemke, Željana Zovko

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Seb Dance, Jean-Luc Schaffhauser, Marie-Pierre Vieu, Ivan Štefanec

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

54

+

ALDE

Petras Auštrevičius, Iveta Grigule, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Javier Nart, Urmas Paet, Jozo Radoš, Ivo Vajgl, Hilde Vautmans

ECR

Anna Elżbieta Fotyga, Ryszard Antoni Legutko, Charles Tannock, Anders Primdahl Vistisen

EFDD

Fabio Massimo Castaldo

PPE

Lars Adaktusson, Lorenzo Cesa, Michael Gahler, Elisabetta Gardini, András Gyürk, Sandra Kalniete, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Tunne Kelam, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), David McAllister, Francisco José Millán Mon, Alojz Peterle, Julia Pitera, Cristian Dan Preda, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Željana Zovko, Ivan Štefanec, Jaromír Štětina, Dubravka Šuica

S&D

Andi Cristea, Seb Dance, Knut Fleckenstein, Eugen Freund, Neena Gill, Ana Gomes, Liisa Jaakonsaari, Andrejs Mamikins, Alex Mayer, Pier Antonio Panzeri, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Ioan Mircea Paşcu, Miroslav Poche, Elena Valenciano, Boris Zala, Janusz Zemke

Verts/ALE

Klaus Buchner, Barbara Lochbihler, Tamás Meszerics, Alyn Smith, Jordi Solé, Bodil Valero

7

-

EFDD

James Carver

GUE/NGL

Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Sabine Lösing, Marie-Christine Vergiat, Marie-Pierre Vieu

NI

Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Janusz Korwin-Mikke

5

0

ECR

Marek Jurek, Mirosław Piotrowski

ENL

Mario Borghezio, Jean-Luc Schaffhauser

GUE/NGL

Sofia Sakorafa

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

UL L 130, 19.5.2017, str. 1.


MNENJE ODBORA ZA MEDNARODNO TRGOVINO (27.9.2017)

za Odbor za razvoj

o strategiji EU-Afrika: spodbujanje razvoja

(2017/2083(INI))

Pripravljavka mnenja: Maria Arena

POBUDE

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za razvoj kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker infrastrukturne potrebe v Afriki po ocenah znašajo 75 milijard EUR na leto, vrednost potrošniškega trga naj bi do leta 2020 dosegla 1000 milijard ameriških dolarjev, neposredne tuje naložbe naj bi se dosledno povečevale in do leta 2020 dosegle 144 milijard ameriških dolarjev, na celini pa trenutno živi milijarda ljudi;

B.  ker sta gospodarska varnost in blaginja Evrope in Afrike povezani in ker morata celini skupne izzive in priložnosti obravnavati z združenimi močmi;

C.  ker je treba ustvariti okolje, ki bo spodbujalo naložbe in dajalo prednost predvsem izboljšavam na področju zdravstva in izobraževanja;

D.  ker se je delež prebivalcev podsaharske Afrike, ki živijo v skrajni revščini, zmanjšal s 56 % leta 1990 na 43 % leta 2012;

E.  ker je opaziti ogromne razlike v gospodarskem razvoju in rasti afriških držav in ker po podatkih OZN 33 od 47 najmanj razvitih držav leži v Afriki; ker v Afriki več kot 218 milijonov ljudi trpi skrajno revščino;

F.  ker v afriškem izvozu še vedno prevladujejo nepredelani proizvodi in ker trgovinski preferenciali zajemajo velik del tega izvoza; ker prosti dostop do trga za večino afriških proizvodov krepi zmogljivost afriških držav, povečuje njihovo konkurenčnost ter poenostavlja sodelovanje na svetovnih trgih, kadar zanje med drugim veljajo politike, katerih cilj je z dolgoročno in trajnostno industrializacijo in podeželsko storilnostjo spodbuditi razvoj;

G.  ker preferenčni dostop do trga EU omogoča manevrski prostor za povečanje izvozne zmogljivosti afriških držav upravičenk, odvisno od tega, ali so dejansko sposobne izkoristiti prednosti tega dostopa;

H.  ker dobro upravljanje in preglednost zmanjšujeta stroške trgovanja ter spodbujata trgovino, naložbe in gospodarski razvoj; ker imajo pravična in odgovorna trgovina ter naložbe osrednjo vlogo pri razvoju in bi bilo mogoče z njihovo pomočjo ustvariti več kot 18 milijonov novih trajnostnih delovnih mest, ki jih vsako leto potrebuje Afrika, da bi vsrkala rastočo delovno silo, od tega pa bi imela koristi tudi EU;

I.  ker mora biti trajnostno in odgovorno upravljanje surovin in naravnih virov v središču strategije EU-Afrika in ena prednostnih nalog v okviru sodelovanja med Evropsko unijo in Afriško unijo, zlasti da bi obravnavali in rešili vprašanje prekletstva virov; ker bi morali Evropejci in Afričani na različnih mednarodnih forumih in vrhunskih srečanjih, kot so G20, generalna skupščina Združenih narodov ali STO, zavzeti odločno in skupno stališče v zvezi s tem vprašanjem;

J.  ker je splošni dostop do električne energije osrednje razvojno vprašanje za Afriko;

K.  ker z ukrepi doslej še ni bilo mogoče v celoti vključiti Afrike v svetovno trgovino, prav tako pa z njimi ni bilo mogoče ne izkoreniniti revščine ne zmanjšati neenakosti v afriških državah, in ker večina afriških držav še ni občutila večjih koristi  in morebitnih prednosti tesnejšega sodelovanja v svetovni trgovini;

L.  ker strategija Trgovina za vse iz leta 2015 opredeljuje predanost EU zavezujoči in izvršljivi trgovini in trajnostnemu razvoju;

1.  poziva EU, naj zagotovi podporo trajnostnemu in vključujočemu razvoju v Afriki ter se osredotoči na podporo projektom, ki bodo dejansko in pozitivno vplivali na ustvarjanje dostojnih delovnih mest za moške in ženske, boj proti revščini, spodbujanje človekovega razvoja in varstvo okolja, prav tako pa imeli pozitiven učinek za trajnostno gospodarsko rast, koristno ter na vrednostih in pravilih temelječo trgovino z blagom in storitvami, industrializacijo in vzpostavljanje zmogljivosti, izjemno kakovostno in predvidljivo poslovno okolje, upravljanje javnih financ za izboljšanje davčne pravičnosti, preglednost pri upravljanju naravnih virov (zlasti pri rudarjenju in proizvodnji energije) ter boj proti korupciji in nezakonitemu begu kapitala s celine, pa tudi za spodbujanje človekovih pravic, enakosti spolov, dobrega upravljanja in načel pravne države, obenem pa pomagali pri vzpostavljanju stabilnosti in varnosti; poudarja predvsem pobude EU, ki se osredotočajo na mobilizacijo zasebnega sektorja, ki v gospodarstvih v razvoju zagotavlja 90 % delovnih mest;

2.  poziva EU, naj okrepi svojo trgovinsko politiko, usmerjeno v razvoj, ter poveča finančne obveznosti za pomoč za trgovino, tehnično pomoč in pobude za krepitev zmogljivosti, saj je to za afriške države, zlasti za najmanj razvite države, izjemno pomembno, če želijo v celoti izkoristiti trgovinske preferenciale EU; prav tako poziva Komisijo in države članice, naj usklajujejo izvajanje programov, da bi kar najbolj povečale učinkovitost pomoči za trgovino; je v zvezi s tem zadovoljen, da je februarja 2017 začel veljati sporazum STO o olajševanju trgovine, ki naj bi poenostavil carinske postopke ter posledično zmanjšal stroške trgovine;

3.  poziva EU in države članice, naj bolje usklajujejo svoje programe pomoči za trgovino in dodatno spodbujajo sinergije z naložbenimi politikami za Afriko;

4.  meni, da imajo sporazumi o gospodarskem partnerstvu, ki povečini uživajo podporo parlamentov zadevnih držav, ob ustreznem izvrševanju in vzporednem izvajanju ustreznih strukturnih ukrepov potencial postati pomembno orodje za spodbujanje regionalnega sodelovanja in vključevanje celine v svetovno trgovino;

5.  poudarja, da morajo odnosi med EU in Afriko potekati v pravičnem in uravnoteženem okviru med enakopravnimi partnerji, temeljiti na vzajemnem spoštovanju in priznavanju interesov ter biti usmerjeni v spodbujanje človekovih pravic in uresničevanje ciljev OZN na področju trajnostnega razvoja,

6.  poziva Komisijo, naj z izgradnjo nujno potrebne infrastrukture in omogočitvijo dostopa do energije, finančnih storitev in usposabljanja na področju podjetništva podpre vključevanje afriških držav v svetovno in regionalno trgovino;

7.  poziva Komisijo, naj afriškim državam pomaga pri razvoju in vključevanju v svetovno gospodarstvo, tudi prek svetovnih in regionalnih vrednostnih verig, da bi lahko različne države z vmesnimi in končnimi proizvodi prispevale k proizvodnji; v zvezi s tem poziva EU, naj še naprej podpira prizadevanja Afrike za vzpostavitev celinskega območja proste trgovine; pri tem pa se zavzema za zmanjševanje neenakosti v prihodkih na lokalni ravni, pomaga pri diverzifikaciji gospodarstva in tehnološkem prenosu ter v enaki meri prispeva k udeležbi v mednarodnih izmenjavah, da bi dodatno poglobili sodelovanje z zadevnimi državami ter uresničili zadani cilj; priznava, da so politike EU sicer pomembne, saj pomagajo pri uresničevanju ciljev, vendar je bistvena politična zavezanost afriških držav;

8.  poziva EU, naj pri opredeljevanju in izvajanju trgovinskih politik v zvezi z Afriko vselej upošteva razlike v ravni razvoja afriških držav in regij, pa tudi njihova različna pričakovanja, zato naj sprejme ciljno usmerjene in natančno določene trgovinske preferenciale ali ukrepe, ki s spodbujanjem lokalne hrane na lokalnih trgih povečujejo storilnost in predelovalno zmogljivost, krepijo regionalno povezovanje ter spodbujajo kmetijsko proizvodnjo majhnega obsega in trajnostno kmetijstvo; poudarja tudi, da morajo vsi trgovinski sporazumi ali enostranski trgovinski režimi med EU in afriškimi državami ali regionalnimi skupinami zagotavljati primerne načrte za asimetrično liberalizacijo, zaščito mladih gospodarskih panog, pravila o poreklu, naklonjena razvoju, in učinkovite zaščitne klavzule;

9.  meni, da se bo z učinkovitim izvajanjem sporazuma STO o olajševanju trgovine ter s poenostavljanjem in povečevanjem preglednosti carinskih postopkov spodbujala trgovina med Evropo in Afriko, od česar bodo imela koristi predvsem mala in srednja podjetja ter inovacije;

10.  poziva EU, naj se s trgovinskimi in naložbenimi politikami osredotoča na rast zasebnega sektorja, podporo inovacijam ter konkurenčnost in podjetništvo v Evropi in Afriki, svoje odnose z Afriko pa naj oblikuje v skladu z načelom trajnosti in družbene odgovornosti;

11.  meni, da imajo javno-zasebna partnerstva temeljno vlogo pri gospodarskem razvoju, saj povečujejo dinamičnost zasebnega sektorja in spodbujajo sinergije med institucijami in gospodarskimi akterji, zato bi jih bilo treba v tej strategiji podpirati;

12.  poziva, naj evropske razvojne in naložbene projekte v Afriki vodi načelo lastništva, da bodo lahko države upravičenke prevzele odgovornost za lastne razvojne modele;

13.  pričakuje, da bo EU pripravila strateške načrte za prihodnje sodelovanje v okviru dialoga z Afriko;

14.  poziva EIB in Komisijo, naj zlasti prek načrta za zunanje naložbe vlagata v projekte, s katerimi se bodo predvidoma ustvarila številna delovna mesta, in v prednostna področja čiste energije, infrastrukture, zdravstva in zdravstvenih raziskav;

15.  poudarja, da bi bilo treba podporo naložbenim projektom pogojevati z gospodarsko učinkovitostjo in pričakovanimi gospodarskimi rezultati, pri tem pa si prizadevati za spodbujanje trgovine na afriškem trgu ter s tretjimi državami in regijami, prav tako pa spodbujati predelovalno zmogljivost industrijskih panog v afriških državah;

16.  opozarja, da mora naložbena politika EU, zlasti kadar zajema javna sredstva, prispevati k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja; opozarja, da je treba povečati preglednost in odgovornost razvojnih finančnih institucij za financiranje razvoja, javno-zasebnih partnerstev za dejansko sledenje in spremljanje denarnih tokov, vzdržnost dolga in dodano vrednost njihovih projektov za trajnostni razvoj;

17.  meni, da bi utegnil digitalni razvoj ponuditi priložnosti za razvoj v Afriki, na primer prek e-trgovine ali telefonskih plačil, in da bi morale razvojne politike EU in Afrike pomagati izboljšati dostop do električne energije in interneta v Afriki;

18.  poziva, naj bodo trgovinskih sporazumi povsem pregledni ter naj vsi ustrezni deležniki, vključno s civilno družbo zadevnih držav, prek uradnih posvetovanj v celoti sodelujejo pri prihodnjih pogajanjih in pri izvajanju sporazumov, o katerih potekajo pogajanja;

19.  poziva, naj se v trgovinske odnose EU z Afrika v celoti vključijo načela skladnosti politik za razvoj, to pa zajema tudi vključitev izvršljivih določb o trgovini in trajnostnem razvoju v vse trgovinske sporazume EU z afriškimi državami, v skladu z zavezami Komisije, izraženimi v strategiji Trgovina za vse;

20.  pozdravlja prizadevanja, s katerimi EU v zadnjih letih spodbuja družbeno odgovornost gospodarskih družb; poziva EU, naj še naprej sprejema ukrepe, s katerimi bi zagotovila, da bodo podjetja v celoti odgovarjala za kršitve človekovih pravic in kazniva dejanja zoper okolje; v zvezi s tem soglaša, da bi morala biti vodilna načela ZN o podjetništvu in človekovih pravicah del vseh prihodnjih sporazumov med afriškimi državami in EU, ter poziva obe strani, naj jih vključita v morebitne spremembe obstoječih sporazumov; v zvezi s tem poziva EU, naj učinkovito spodbuja obveznosti potrebne skrbnosti, da bi zagotovila trajnost svetovnih dobavnih verig;

21.  poleg tega pričakuje pripravo strategije za boj proti korupciji in nezakonitemu begu kapitala iz Afrike ter vztraja, da bi bilo treba v prihodnje upoštevati razvoj regionalnih afriških trgov;

22.  meni, da je treba v strategiji EU-Afrika obvezno upoštevati, kako pomembni sta vloga žensk v gospodarskem razvoju in odpornost družb v Evropi in Afriki, to pa je treba imeti v mislih tudi pri pripravi projektov.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

25.9.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

32

2

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

William (earl) Dartmouthski, Laima Liucija Andrikienė, Maria Arena, Tiziana Beghin, Santiago Fisas Ayxelà, Eleonora Forenza, Karoline Graswander-Hainz, Heidi Hautala, France Jamet, Bernd Lange, David Martin, Emma McClarkin, Anne-Marie Mineur, Sorin Moisă, Alessia Maria Mosca, Franck Proust, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Viviane Reding, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Tokia Saïfi, Helmut Scholz, Adam Szejnfeld, Hannu Takkula, Iuliu Winkler, Jan Zahradil

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Klaus Buchner, Edouard Ferrand, Agnes Jongerius, Sajjad Karim, Sander Loones, Paul Rübig, Jarosław Wałęsa

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Massimiliano Salini, Bogdan Brunon Wenta

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

32

+

ALDE

Hannu Takkula

ECR

Emma McClarkin, Jan Zahradil, Sajjad Karim. Sander Loones

EFDD

Tiziana Beghin, William (earl) Dartmouthski

GUE/NGL

Anne-Marie Mineur, Eleonora Forenza, Helmut Scholz

PPE

Adam Szejnfeld, Bogdan Brunon Wenta, Franck Proust, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Iuliu Winkler, Jarosław Wałęsa, Laima Liucija Andrikienė, Massimiliano Salini, Paul Rübig, Santiago Fisas Ayxelà, Tokia Saïfi, Viviane Reding

S&D

Agnes Jongerius, Alessia Maria Mosca, Bernd Lange, David Martin, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Karoline Graswander-Hainz, Maria Arena, Sorin Moisă

Verts/ALE

Heidi Hautala, Klaus Buchner

2

-

ENL

Edouard Ferrand, France Jamet

0

0

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE ODBORA ZA DRŽAVLJANSKE SVOBOŠČINE, PRAVOSODJE IN NOTRANJE ZADEVE (29.9.2017)

za Odbor za razvoj

o strategiji EU-Afrika: spodbujanje razvoja

(2017/2083(INI))

Pripravljavka mnenja: Cécile Kashetu Kyenge

POBUDE

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve poziva Odbor za razvoj kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker Afriko in EU povezujejo vprašanja o migracijah in mobilnosti in ker se obe soočata s skupnimi izzivi glede varnosti in boja proti organiziranemu in čezmejnemu kriminalu; ker je treba ta vprašanja obravnavati skupaj in na praktičen način;

1.  poudarja, da bi morala strategija EU-Afrika potem, ko se bo začela izvajati, obravnavati vse vidike migracij, mednarodne zaščite in prisilnega razseljevanja, s poudarkom na načelih solidarnosti, partnerstva in deljene odgovornosti ter ob vzajemni odgovornosti pri spoštovanju človekovih pravic;

2.  ugotavlja, da negotovost, povezana s konflikti, ki pustošijo v Afriki, odvrača pozornost od dobrega upravljanja in ustvarja okolje, ki ne spodbuja rasti, zaposlovanja, naložb in razvoja; poudarja, da so demokratične in pregledne države strukture, načela pravne države, spoštovanje človekovih pravic, enakost spolov in dobro upravljanje bistveni elementi razvoja afriških držav; meni, da je Afrika ključni partner na mednarodnem prizorišču, EU pa bi morala poglobiti sodelovanje in politični dialog s to celino in na podlagi vzajemnega zaupanja okrepiti vlogo svojih afriških partnerjev; poudarja, da bi bilo treba z razvojnim financiranjem in pomočjo EU spodbujati trajnostni razvoj in dobro upravljanje v afriških državah; poziva k vzpostavitvi tesnejšega in obsežnejšega političnega partnerstva med EU in Afriko in k pripravi posebnega finančnega okvira za obravnavo tega vprašanja;

3.  poudarja, da mora strategija Afrika-EU upoštevati veliko raznolikost afriških dežel in se zato prilagajati posebnim okoliščinam posameznih partnerskih držav;

4.  priznava razlike v razvoju med različnimi državami v Afriki; spodbuja EU, naj sodeluje s strateškimi partnericami in vodilnimi državami, ki lahko Afriko politično, gospodarsko in družbeno vodijo k okoliščinam, ki bodo spodbudile rast in razvoj, zlasti s pomočjo dvostranskih sporazumov in regionalnih strategij, ki bodo omogočili spopadanje s temeljnimi vzroki migracij med Afriko in Evropo;

5.  meni, da mora biti partnerstvo med EU in Afriko sicer osrednji element naše politike za razvojno pomoč in za ukrepe, sprejete v Afriki, vendar pa afriške države in njihovi voditelji še naprej nosijo glavno odgovornost za prihodnost lastne celine; zato meni, da mora EU podpreti prizadevanja afriških voditeljev za spodbujanje stabilnega in uspešnega okolja v Afriki, pa tudi sodelovanja, ki temelji na naših skupnih interesih, kot so mir, varnost in dobro upravljanje;

6.  poudarja, da migracije in mobilnost znotraj Afrike ter med Afriko in EU prinašajo koristi obema celinama in da je celostni pristop do teh pojavov bistvenega pomena za krepitev trajnostnega razvoja, spodbujanje demokracije, načel pravne države, dobrega upravljanja in človekovih pravic; spodbuja Evropsko komisijo, naj vzpostavi nova partnerstva za mobilnost in migracije z afriškimi partnerskimi državami;

7.  se zaveda, da bo imela Afrika do leta 2050 predvidoma 2,4 milijarde prebivalcev, zlasti mladih(1); pozdravlja pripravljenost, da se v okviru partnerstva med Afriko in EU nameni poudarek mladim; poziva EU, naj natančneje obravnava in podpira pobude mladih, ki spodbujajo demokracijo, načela pravne države in človekove pravice, ter okrepi sodelovanje z afriškimi državami v okviru boja proti novačenju otrok vojakov, pohabljanju ženskih spolnih organov, prisilnim zakonskim zvezam in vsem drugim kršitvam otrokovih pravic; opozarja, da je vsak deseti mobilni študent na svetu iz Afrike, polovica teh študentov pa pride v Evropo; poudarja, kako pomembno je poudarjati izmenjavo znanja, da bi na vsak način preprečili beg možganov iz Afrike;

8.  zlasti poziva k izvajanju Direktive (EU) 2016/801 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene raziskovanja, študija, opravljanja pripravništva, prostovoljskega dela, programov izmenjave učencev ali izobraževalnih projektov in dela varušk au pair, ki bi koristila afriškim študentom;

9.  se zaveda, da so se premiki ljudi v zadnjih nekaj letih znatno povečali, povečali pa so se tudi migracijski tokovi v Evropo zaradi nasilnih konfliktov, pregonov, neenakosti, kršitve človekovih pravic, terorizma, represivnih režimov, naravnih nesreč, podnebnih sprememb in kronične revščine; kljub temu opozarja, da se mednarodne migracije v Afriki nanašajo na manj kot 35 milijonov ljudi in da več kot 85 % migracij poteka znotraj celine; poudarja, da imajo begunci in migranti enake osnovne človekove pravice in temeljne svoboščine;

10.  opozarja, da večina beguncev in migrantov najde zatočišče v državah v razvoju ter da premiki prebivalstva potekajo predvsem v teh državah in med njimi; poudarja, da se sistemi pomoči v teh državah soočajo z velikimi izzivi, ki bi lahko resno ogrozili zaščito čedalje številnejšega razseljenega prebivalstva;

11.  zlasti izpostavlja nasilje nad in pregon ljudi na podlagi njihove rase, etnične pripadnosti, veroizpovedi/prepričanja, spolne usmerjenosti, spolne identitete in spolnih značilnosti, kar krši mednarodne obveznosti na področju človekovih pravic in temeljne svoboščine, ovira razvoj in vodi k množičnim premikom beguncev in migrantov;

12.  meni, da terorizem pomeni globalno grožnjo za regionalni mir in stabilnost ter trajnostni razvoj in notranjo varnost, ki jo morajo nacionalne vlade, regionalne in mednarodne organizacije ter agencije EU obravnavati usklajeno; opozarja, da organizirani kriminal, pranje denarja, nedovoljen promet s prepovedanimi drogami, nezakonita trgovina s prostoživečimi in rastlinskimi vrstami ter piratstvo nedvomno vplivajo na afriške države; poziva k okrepljenemu sodelovanju v okviru strategije EU-Afrika, da bi preprečili nekaznovanost storilcev, spodbujali načela pravne države ter širjenje policijskih in pravosodnih zmogljivosti, s tem pa poenostavili izmenjavo informacij in primerov najboljše prakse ter preprečevali terorizem in organizirani kriminal, se borili proti njunemu financiranju in ju kazensko preganjali; meni, da bi morala strategija za boj proti terorizmu vključevati tudi ukrepe za preprečevanje radikalizacije, ki predvsem pri mladih vodi v nasilni ekstremizem v Afriki in Evropi;

13.  opozarja na dejstvo, da bi moral na mobilnost in prosto gibanje ljudi, ne le visoko usposobljenih, v Afriki ter med Afriko in EU pozitivno vplivati dialog o migracijah in mobilnosti med EU in Afriko, ki mora temeljiti na pravicah in učinkovitem pristopu ter vključevati krepitev varnih in zakonitih migracijskih poti; poziva EU in države članice, naj olajšajo ponovno združevanje družin;

14.  ponavlja svoj poziv za okrepitev zakonitih poti za osebe, ki potrebujejo mednarodno zaščito; poziva države članice, naj glede na skupno število beguncev, ki jih gostijo afriške države, svoja mesta za preselitev ponudijo precejšnjemu številu beguncev; v zvezi s tem poziva k vzpostavitvi okvira EU za preselitve, ki bi ga lahko države članice brez težav izvajale, ter spodbuja EU in njene države članice, naj odigrajo odločilno in vzorno vlogo pri preselitvah po vsem svetu; opominja države članice, naj dajo na razpolago vso razpoložljivo infrastrukturo ter pripravijo in odprejo nove varne poti za prosilce za azil, zlasti za ranljive osebe, v veleposlaništvih in konzularnih pisarnah EU v državah izvora ali tranzitnih državah;

15.  poleg tega poziva EU in njene države članice, naj sodelujejo z afriškimi državami, ki se soočajo s tokovi beguncev ali dolgotrajnimi krizami, ter jim zagotovijo pomoč, da bi se povečale njihove zmogljivosti na področju azila in okrepil njihov sistem zaščite; opozarja, da mora biti namen vsakega sodelovanja na področju migracij in azila spodbujanje spoštovanja načel, ki se nanašajo na temeljne pravice in urejajo migracijsko in azilno politiko EU;

16.  ponovno opozarja, kako pomembno je potencialnim migrantom zagotoviti kar največ informacij o nevarnostih nezakonitih migracijskih poti in tudi o možnostih v EU, zlasti na področju zaposlovanja in izobraževanja;

17.  opozarja, da bosta do leta 2018 pod okriljem Združenih narodov pripravljena dva globalna dogovora o migracijah in beguncih, ki bosta upoštevala Newyorško deklaracijo za begunce in migrante, ki jo je generalna skupščina Združenih narodov sprejela 19. septembra 2016, in da bi bilo treba že pred tem okrepiti dialog med Afriko in EU, da bi, če je to mogoče, opredelili skupne prednostne naloge;

18.  poudarja, da je osebe mogoče vrniti šele potem, ko se ob polnem spoštovanju njihovih pravic oceni posamezni primer, in da je vsak poskus zavrnitve vstopa in vračanja v nasprotju s pravom EU in mednarodnim pravom; meni, da mora biti vračanje migrantov varno, da bi bilo treba dajati prednost prostovoljnemu vračanju pred prisilnim ter da bi bilo treba sistematično obravnavati ponovno vključevanje migrantov;

19.  poziva, naj se v boju proti tihotapljenju migrantov in trgovini z ljudmi vzpostavi učinkovito, okrepljeno in sistematično sodelovanje z afriškimi državami, ki bo vključevalo tudi odločno in resnično politiko preselitve in finančnih preiskav; poziva EU in afriške države, naj okrepijo sodelovanje in prizadevanja za odpravo trgovine z ljudmi in njihovega tihotapljenja med celinama;

20.  se zaveda strateškega potenciala afriških diaspor po svetu v smislu denarnih nakazil in nefinančnih koristi, kar zadeva zmogljivosti za izgradnjo in krepitev miru, demokracije, dobrega upravljanja in socialne stabilnosti; opozarja na pomen sodelovanja s temi diasporami in njihovega vključevanja v razvojne projekte, saj bi tako zagotovili, da bodo prispevale k učinkovitosti razvojnih politik;

21.  opozarja, da so afriški voditelji sprejeli zavezo za pospešeno rast, razvoj, blaginjo in dobro upravljanje na afriški celini do leta 2063; poziva EU in njene države članice, naj podpirajo države v razvoju, tako da lahko te sprejmejo dolgoročne politike, ki spoštujejo pravice do prostega gibanja, izobraževanja, zdravstva in zaposlovanja; poudarja, da morajo EU in njene države članice podpreti zlasti najmanj razvite države pri njihovem boju proti podnebnim spremembam, da bi preprečili porast revščine v teh državah;

22.  priporoča nadaljnja prizadevanja za izvajanje akcijskega načrta iz Vallette za humano in trajnostno upravljanje migracij na obeh straneh Sredozemlja; opozarja na pomen pobud za krepitev dialoga in sodelovanja glede migracijskih vprašanj, kot sta procesa iz Rabata in Kartuma;

23.  zahteva strožji parlamentarni nadzor nad delovnimi dogovori, sklenjenimi s tretjimi državami, ter nad dejavnostmi zunanjega sodelovanja ustreznih agencij Unije;

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

28.9.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

41

2

6

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jan Philipp Albrecht, Heinz K. Becker, Malin Björk, Michał Boni, Caterina Chinnici, Rachida Dati, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Frank Engel, Cornelia Ernst, Tanja Fajon, Laura Ferrara, Lorenzo Fontana, Kinga Gál, Ana Gomes, Nathalie Griesbeck, Sylvie Guillaume, Monika Hohlmeier, Brice Hortefeux, Sophia in ‘t Veld, Dietmar Köster, Barbara Kudrycka, Cécile Kashetu Kyenge, Marju Lauristin, Juan Fernando López Aguilar, Roberta Metsola, Louis Michel, Péter Niedermüller, Soraya Post, Judith Sargentini, Birgit Sippel, Branislav Škripek, Helga Stevens, Traian Ungureanu, Marie-Christine Vergiat, Josef Weidenholzer, Cecilia Wikström

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Marina Albiol Guzmán, Anna Hedh, Lívia Járóka, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Jean Lambert, Gilles Lebreton, Angelika Mlinar, Emil Radev, Christine Revault d’Allonnes Bonnefoy, Jaromír Štětina

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Andrea Bocskor, Maurice Ponga, Cristian Dan Preda

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

41

+

ALDE

Nathalie Griesbeck, Sophia in ‘t Veld, Louis Michel, Angelika Mlinar, Cecilia Wikström

ECR

Branislav Škripek, Helga Stevens

EFDD

Laura Ferrara

PPE

Heinz K. Becker, Andrea Bocskor, Michał Boni, Rachida Dati, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Frank Engel, Kinga Gál, Monika Hohlmeier, Brice Hortefeux, Lívia Járóka, Barbara Kudrycka, Roberta Metsola, Maurice Ponga, Cristian Dan Preda, Jaromír Štětina, Traian Ungureanu

S&D

Caterina Chinnici, Tanja Fajon, Ana Gomes, Sylvie Guillaume, Anna Hedh, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Cécile Kashetu Kyenge, Marju Lauristin, Juan Fernando López Aguilar, Péter Niedermüller, Soraya Post, Christine Revault d’Allonnes Bonnefoy, Birgit Sippel, Josef Weidenholzer

VERTS/ALE

Jan Philipp Albrecht, Jean Lambert, Judith Sargentini

2

-

ENF

Lorenzo Fontana, Gilles Lebreton

6

0

GUE/NGL

Marina Albiol Guzmán, Malin Björk, Cornelia Ernst, Marie-Christine Vergiat

PPE

Emil Radev

S&D

Dietmar Köster

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

OZN, World population prospects (Napovedi o svetovnem prebivalstvu), 2015.


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

10.10.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

19

5

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Beatriz Becerra Basterrechea, Ignazio Corrao, Nirj Deva, Doru-Claudian Frunzulică, Enrique Guerrero Salom, Maria Heubuch, György Hölvényi, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Arne Lietz, Linda McAvan, Norbert Neuser, Vincent Peillon, Maurice Ponga, Lola Sánchez Caldentey, Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos), Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Paavo Väyrynen, Bogdan Brunon Wenta, Anna Záborská, Joachim Zeller, Željana Zovko

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Marina Albiol Guzmán, Thierry Cornillet, Brian Hayes, Cécile Kashetu Kyenge, Florent Marcellesi

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

France Jamet


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

19

+

ALDE

Beatriz Becerra Basterrechea, Thierry Cornillet, Paavo Väyrynen

ECR

Nirj Deva, Eleni Teoharus (Eleni Theocharous)

PPE

Brian Hayes, György Hölvényi, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Maurice Ponga, Bogdan Brunon Wenta, Joachim Zeller, Željana Zovko

S&D

Doru-Claudian Frunzulică, Enrique Guerrero Salom, Cécile Kashetu Kyenge, Arne Lietz, Linda McAvan, Norbert Neuser, Vincent Peillon

5

-

EFDD

Ignazio Corrao

ENF

France Jamet

GUE/NGL

Marina Albiol Guzmán, Lola Sánchez Caldentey

NI

Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos)

3

0

PPE

Anna Záborská

Verts/ALE

Maria Heubuch, Florent Marcellesi

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov