POROČILO o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitev)

6.11.2017 - (COM(2016)0270 – C8-0173/2016 – 2016/0133(COD)) - ***I

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalka: Cecilia Wikström
(Prenovitev – člen 104 Poslovnika)

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitev)

(COM(2016)0460 – C8-0173/2016 – 2016/0133(COD))

(Redni zakonodajni postopek – prenovitev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0270),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 78(2)(e) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0173/2016),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj češke poslanske zbornice, češkega senata, italijanskega senata, madžarskega parlamenta, poljskega sejma, poljskega senata, romunske poslanske zbornice in slovaškega parlamenta v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. oktobra 2016[1],

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 8. decembra 2016[2],

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov[3],

–  ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve z dne 30. novembra 2016, naslovljenega na Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve v skladu s členom 104(3) Poslovnika,

–  ob upoštevanju členov 104 in 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in mnenj Odbora za zunanje zadeve ter Odbora za proračun (A8-0345/2017),

A.  ker po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog ne predvideva bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je ta predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih obstoječih besedil skupaj z njihovimi spremembami, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju in kakor je bilo prilagojeno v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti z drugim besedilom, bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe   1 Predlog uredbe Uvodna izjava 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(3a)  V členu 18 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je navedeno, da je pravica do azila priznana ob upoštevanju pravil Ženevske konvencije z dne 28. julija 1951 in Protokola z dne 31. januarja 1967 o statusu beguncev in v skladu s Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o delovanju Evropske unije.
Obrazložitev
Pravica do azila se zagotovi ob upoštevanju pravil Ženevske konvencije z dne 28. julija 1951 in Protokola z dne 31. januarja 1967 o statusu beguncev.
Predlog spremembe   2 Predlog uredbe Uvodna izjava 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(5)  Tak način bi moral temeljiti na objektivnih, poštenih merilih za zadevne države članice in osebe. Zlasti bi moral omogočati hitro določitev odgovorne države članice, da bi se zagotovil učinkovit dostop do postopkov za priznanje mednarodne zaščite in ne bi bil ogrožen cilj hitre obravnave prošenj za mednarodno zaščito.	(5)  Tak način bi moral temeljiti na načelu solidarnosti in na objektivnih, poštenih merilih za zadevne države članice in osebe. Zlasti bi moral omogočati hitro določitev odgovorne države članice, da bi se zagotovil učinkovit dostop do postopkov za priznanje mednarodne zaščite in ne bi bil ogrožen cilj hitre obravnave prošenj za mednarodno zaščito.
Predlog spremembe    3 Predlog uredbe Uvodna izjava 9
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(9)  Agencija Evropske unije za azil bi morala zagotoviti ustrezno podporo pri izvajanju te uredbe, zlasti s pripravo referenčnega ključa za porazdelitev prosilcev za azil v okviru korektivnega mehanizma za dodeljevanje ter z letno prilagoditvijo podatkov Eurostata, ki so podlaga za referenčni ključ.	(9)  Agencija Evropske unije za azil (agencija za azil) bi morala zagotoviti ustrezno podporo pri izvajanju te uredbe, zlasti s pripravo referenčnega ključa za porazdelitev prosilcev za azil v okviru korektivnega mehanizma za dodeljevanje ter z letno prilagoditvijo podatkov Eurostata, ki so podlaga za referenčni ključ. Agencija za azil bi morala v tesnem sodelovanju z ustreznimi organi držav članic izdelati informativno gradivo. Prav tako bi morala postati odgovorna za predajo prosilcev za mednarodno zaščito in upravičencev do mednarodne zaščite v vseh primerih, predvidenih v tej uredbi.
Predlog spremembe    4 Predlog uredbe Uvodna izjava 10
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10)  Ob upoštevanju rezultatov opravljenega ocenjevanja izvajanja Uredbe (EU) št. 604/2013 je na tej stopnji primerno potrditi načela, na katerih temelji Uredba (EU) št. 604/2013, hkrati pa na podlagi izkušenj uvesti potrebne izboljšave učinkovitosti Dublinskega sistema ter zaščite, ki se prizna prosilcem po tem sistemu. Na podlagi tega ocenjevanja in posvetovanj z državami članicami, Evropskim parlamentom in drugimi zainteresiranimi stranmi, se prav tako šteje za primerno, da se v tej uredbi določijo ukrepi, ki so nujni za pravično razdelitev odgovornosti med države članice v zvezi s prošnjami za mednarodno zaščito, zlasti da se prepreči nesorazmerna obremenitev nekaterih držav članic.	(10)  Ob upoštevanju rezultatov opravljenega ocenjevanja izvajanja Uredbe (EU) št. 604/2013 so potrebne bistvene izboljšave, hkrati pa na podlagi izkušenj uvesti potrebne izboljšave učinkovitosti Dublinskega sistema ter zaščite, ki se prizna prosilcem po tem sistemu. Na podlagi tega ocenjevanja in posvetovanj z državami članicami, Evropskim parlamentom in drugimi zainteresiranimi stranmi, se prav tako šteje za primerno, da se v tej uredbi določijo ukrepi, ki so nujni za pravično razdelitev odgovornosti med države članice v zvezi s prošnjami za mednarodno zaščito, zlasti da se prepreči nesorazmerna obremenitev nekaterih držav članic.
Predlog spremembe    5 Predlog uredbe Uvodna izjava 16
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(16)  V skladu z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, bi moralo biti spoštovanje družinskega življenja primarna skrb držav članic pri uporabi te uredbe.	(16) V skladu z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, bi moralo biti spoštovanje zasebnega in družinskega življenja ter načela nediskriminacije primarna skrb držav članic pri uporabi te uredbe.
Predlog spremembe    6 Predlog uredbe Uvodna izjava 17
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(17)  Da bi se med državami članicami preprečila predaja prosilcev, ki so vložili nedopustne zahtevke ali po vsej verjetnosti ne potrebujejo mednarodne zaščite ali predstavljajo varnostno tveganje, je treba zagotoviti, da država članica, v kateri je bila prošnja prvič vložena, preveri dopustnost zahtevka glede na prvo državo azila in varno tretjo državo, v okviru pospešenega postopka obravnava prošnje, ki so jih vložili prosilci iz varne izvorne države s seznama EU, ter prosilce, ki vzbujajo varnostne pomisleke.	črtano
Predlog spremembe    7 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(17a)  Predaje prosilcev, ki predstavljajo varnostno tveganje, med državami članicami se ne bi smele opravljati. Država članica, v kateri je prosilec za mednarodno zaščito registriran, mora čim prej opraviti varnostno preverjanje, da bi ugotovila, ali je treba prosilca zaradi tehtnih razlogov šteti za nevarnega za nacionalno varnost ali javno politiko države članice. V primeru, da država članica na osnovi varnostnih pomislekov nasprotuje predaji prosilca, mora državi članici, v kateri se prosilec nahaja, predložiti vse podrobnosti, potrebne za utemeljitev svojega nasprotovanja.
Predlog spremembe    8 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(17b)  Če se merila iz členov 10, 11, 12, 13 ali 18 ne morejo uporabiti za določitev pristojne države članice in če prosilec ne potrebuje posebnih postopkovnih zagotovil ter očitno ne izpolnjuje pogojev kot upravičenec do mednarodne zaščite, ga ne bi smeli predati v drugo državo članico. Država članica, v kateri je prosilec vložil prošnjo, bi morala biti pristojna za nadaljnjo obdelavo prošnje. Stroški za sprejem tovrstnih prosilcev bi se morali kriti iz splošnega proračuna Evropske unije in odgovorna država članica bi morala imeti možnost zahtevati pomoč agencije za azil pri obdelavi takšne prošnje. Odgovorna država članica bi morala imeti možnost zahtevati pomoč Evropske mejne in obalne straže pri vrnitvi takšnih prosilcev v tretjo državo po odločitvi o vrnitvi prosilca, če se ugotovi, da ne izpolnjuje pogojev kot upravičenec za mednarodno zaščito v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX [uredba o pogojih za azil].
Predlog spremembe    9 Predlog uredbe Uvodna izjava 18
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(18)  Skupna obravnava prošenj za mednarodno zaščito članov ene družine s strani ene same države članice zagotavlja, da se prošnje obravnavajo temeljito, da so odločitve v zvezi z njimi dosledne in da člani ene družine niso ločeni.	(18)  Skupna obravnava prošenj za mednarodno zaščito članov ene družine s strani ene same države članice zagotavlja, da se prošnje obravnavajo temeljito, da so odločitve v zvezi z njimi dosledne in da člani ene družine niso ločeni. Skupna obravnava prošenj za mednarodno zaščito družine ne vpliva na pravico prosilcev, da prošnje vložijo posamično.
Predlog spremembe    10 Predlog uredbe Uvodna izjava 20
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(20)  Za zagotovitev celovitega spoštovanja načela enotnosti družine in največje koristi otroka bi moral obstoj razmerja odvisnosti med prosilcem in njegovim otrokom, bratom ali sestro ali staršem na podlagi nosečnosti ali materinstva, zdravstvenega stanja ali visoke starosti prosilca, postati zavezujoče merilo odgovornosti. Kadar je prosilec mladoletnik brez spremstva, bi morala tudi prisotnost družinskega člana ali sorodnika, ki lahko poskrbi zanj, na ozemlju druge države članice postati zavezujoče merilo odgovornosti. Da bi se mladoletniki brez spremstva odvračali od sekundarnih gibanj, ki niso v njihovo največjo korist, če družinski član ali sorodnik nista prisotna, bi se morala za odgovorno državo članico šteti tista država članica, v kateri je mladoletnik brez spremstva prvič vložil prošnjo za mednarodno zaščito, razen če se dokaže, da to ne bilo v otrokovo največjo korist. Pred predajo mladoletnika brez spremstva v drugo državo članico bi se morala država članica, ki izvede predajo, prepričati, da bo zadevna država članica izvedla vse nujne in primerne ukrepe za zagotovitev ustrezne zaščite otroka, zlasti pa nemudoma imenovala zastopnika ali zastopnike, ki jim bo zaupana zagotovitev spoštovanja vseh pravic teh otrok. Pred kakršno koli odločitvijo o predaji mladoletnika brez spremstva bi moralo osebje z zahtevanimi kvalifikacijami ter strokovnim znanjem in izkušnjami izvesti oceno o njegovih največjih koristih.	(20)  Za zagotovitev celovitega spoštovanja načela enotnosti družine in največje koristi otroka bi moral obstoj razmerja odvisnosti med prosilcem in njegovim otrokom, bratom ali sestro ali staršem na podlagi nosečnosti ali materinstva, zdravstvenega stanja ali visoke starosti prosilca, postati zavezujoče merilo odgovornosti. Kadar je prosilec mladoletnik brez spremstva, bi morala tudi prisotnost družinskega člana ali sorodnika, ki lahko poskrbi zanj, na ozemlju druge države članice postati zavezujoče merilo odgovornosti, razen če se dokaže, da to ni v največjo korist mladoletnika. Pred predajo mladoletnika brez spremstva v drugo državo članico bi morala država članica, ki izvede predajo, prejeti posamezniku prilagojena jamstva, da bo zadevna država članica izvedla vse nujne in primerne ukrepe za zagotovitev ustrezne zaščite otroka, zlasti nemudoma imenovala skrbnika, ki mu bo zaupana zagotovitev spoštovanja vseh pravic teh otrok. Pred kakršno koli odločitvijo o odgovornosti glede mladoletnika brez spremstva v skladu s to uredbo bi moralo osebje z zahtevanimi kvalifikacijami ter strokovnim znanjem in izkušnjami ob sodelovanju njegovega skrbnika in pravnega svetovalca izvesti oceno o njegovih največjih koristih.
Predlog spremembe    11 Predlog uredbe Uvodna izjava 21
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(21)  Če država članica prevzame odgovornost za obravnavo prošnje, ki je bila pri njej vložena, v primerih, kadar za tako obravnavo v skladu z merili iz te uredbe ni odgovorna, to lahko ogrozi učinkovitost in trajnost sistema, zato bi morala tako ukrepati le izjemoma. Zato bi moralo biti državi članici dovoljeno odstopanje od meril odgovornosti samo iz humanitarnih razlogov in zlasti zaradi družinskih razlogov, preden se določi odgovorna država članica, ter obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki je bila vložena v njej ali v drugi državi članici, tudi če tako obravnavanje ni njena odgovornost glede na zavezujoča merila iz te uredbe.	(21)  Država članica bi morala imeti možnost odstopanja od meril odgovornosti in obravnavati prošnjo za mednarodno zaščito, ki je bila vložena v njej ali v drugi državi članici, tudi če tako obravnavanje ni njena odgovornost glede na zavezujoča merila iz te uredbe. Da bi država članica lahko ukrepala proti pojavu sekundarnega gibanja in spodbujala prosilce za azil, da nemudoma oddajo prošnjo v prvi državi članici prihoda, bi moral prosilec imeti možnost vložiti pisno, ustrezno utemeljeno zahtevo, zlasti na podlagi širših družinskih, kulturnih ali socialnih vezi, jezikovnih ali drugih tehtnih znanj in spretnosti, ki bi mu olajšale vključitev v določeno državo članico, da bi njegovo prošnjo obravnavala država članica, v kateri jo je prosilec vložil, ali da bi ta država članica zaprosila drugo državo članico, naj prevzame odgovornost.
Predlog spremembe    12 Predlog uredbe Uvodna izjava 22
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(22)  Da se zagotovi uresničitev ciljev iz te uredbe in odpravijo ovire za njeno uporabo, in zlasti da se preprečijo pobegi in sekundarna gibanja med državami članicami, je treba določiti jasne obveznosti, ki jih mora prosilec v okviru postopka izpolnjevati in o katerih mora biti ustrezno in pravočasno obveščen. Kršitev teh pravnih obveznosti bi morala imeti ustrezne in sorazmerne postopkovne posledice za prosilca ter ustrezne in sorazmerne posledice v smislu njegovih pogojev za sprejem. V skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah bi morala država članica, v kateri se tak prosilec nahaja, v vsakem primeru zagotoviti, da je zadoščeno prosilčevim najnujnejšim materialnim potrebam.	(22)  Da se zagotovi uresničitev ciljev iz te uredbe in odpravijo ovire za njeno uporabo, zlasti da se preprečijo pobegi in sekundarna gibanja med državami članicami, je treba sprejeti postopke za zagotavljanje sodelovanja med prosilci in državami članicami z jasnim sistemom ponujanja in odrekanja spodbud za zagotavljanje skladnosti z uredbo. Prav tako je treba določiti jasne obveznosti, ki jih mora izpolnjevati prosilec v okviru postopka, ter zagotoviti, da so vsi prosilci ustrezno seznanjeni s pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz te uredbe. Okrepiti je treba podporo mladoletnikom, zlasti tistim brez spremstva, in njihovo zaščito. Natančno je treba opredeliti pomen pobega. Nezakoniti vstop, neobstoj naslova ali neposedovanje dokumentov za identifikacijo prosilca ne bi smeli sami po sebi predstavljati merila za ugotavljanje nevarnosti pobega.
Predlog spremembe    13 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(22a)  Da bi prosilci bolje razumeli, kako deluje skupni evropski azilni sistem (CEAS), je treba bistveno izboljšati posredovanje informacij. Prizadevati si je treba za to, da bodo prosilcem zgodaj zagotovljene dostopne informacije, kar bo močno povečalo verjetnost, da bodo bolje kot doslej razumeli in sprejeli postopke iz te uredbe in jih upoštevali. Za zmanjšanje upravnih zahtev in učinkovitejšo uporabo skupnih sredstev bi morala agencija za azil v tesnem sodelovanju z nacionalnimi organi izdati ustrezno informativno gradivo. Agencija za azil bi morala v celoti izkoristiti sodobne informacijske tehnologije pri izdelavi tega gradiva. Da bi se prosilcem za azil ustrezno pomagalo, bi morala agencija za azil izdelati tudi avdiovizualno informativno gradivo, ki bi se lahko uporabljalo kot dodatek pisnemu informativnemu gradivu. Agencija za azil bi morala biti odgovorna za posebno spletno mesto z informacijami za prosilce in potencialne prosilce o delovanju CEAS, kot protiutež pogosto netočnim informacijam, ki jih prosilcem dajejo tihotapci. Informativno gradivo, ki ga pripravi agencija za azil, bi moralo biti prevedeno in dano na voljo v vseh glavnih jezikih, ki jih govorijo prosilci za azil, ki pridejo v Evropsko unijo.
Predlog spremembe    14 Predlog uredbe Uvodna izjava 22 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(22b)  Različne kategorije prosilcev imajo raznolike potrebe po informacijah, zato je treba informacije posredovati na različne načine in jih prilagoditi tem potrebam. To je zlasti pomembno pri zagotavljanju dostopa mladoletnikov do otroku prijaznih informacij, ki ustrezajo njihovim potrebam in položaju. Zagotavljanje izčrpnih, visokokakovostnih informacij mladoletnikom v spremstvu in brez njega v otroku prijaznem okolju lahko odigra pomembno vlogo pri zagotavljanju primernega okolja za mladoletnike, pa tudi za ugotavljanje primerov morebitne trgovine z ljudmi.
Predlog spremembe    15 Predlog uredbe Uvodna izjava 23
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(23)  S prosilcem bi bilo treba organizirati osebni razgovor, ki bi omogočil lažjo določitev odgovorne države članice za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito , razen če je prosilec pobegnil ali informacije, ki jih je predložil, ne zadostujejo za določitev odgovorne države članice . Takoj po vložitvi prošnje za mednarodno zaščito bi bilo treba prosilca obvestiti zlasti o uporabi te uredbe, o tem, da ne more izbrati, katera država članica bo obravnavala njegovo prošnjo, o njegovih obveznostih v skladu s uredbo in o posledicah, če jih ne bo izpolnjeval.	(23)  S prosilcem bi bilo treba organizirati osebni razgovor, ki bi omogočil lažjo določitev odgovorne države članice za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, razen če informacije, ki jih je predložil, ne zadostujejo za določitev odgovorne države članice in prosilec ne želi dati izjave. Takoj po registraciji prošnje za mednarodno zaščito bi bilo treba prosilca obvestiti zlasti o uporabi te uredbe, o tem, da ne more izbrati, katera država članica bo obravnavala njegovo prošnjo, razen v primerih iz poglavja VII; o njegovih obveznostih v skladu s uredbo in o posledicah, če jih ne bo izpolnjeval, ter o možnosti predstavitve vseh drugih informacij, ki so pomembne za pravilno določitev odgovorne države članice, vključno s prisotnostjo družinskih članov ali sorodnikov v državah članicah. Prosilec bi moral biti tudi v celoti seznanjen s svojimi pravicami, vključno s pravico do učinkovitega pravnega sredstva in pravne pomoči. Informacije bi bilo treba zagotoviti v jeziku, ki ga prosilec razume, v jedrnati, pregledni, razumni in lahko dostopni obliki ter v jasnem in preprostem besedilu.
Predlog spremembe    16 Predlog uredbe Uvodna izjava 23 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(23a)  Oseba, ki vodi razgovor, mora biti usposobljena, da upošteva osebne in splošne okoliščine prošnje, vključno s kulturnim poreklom, starostjo, spolom, spolno usmerjenostjo, spolno identiteto in ranljivostjo prosilca. Osebje, ki vodi razgovor s prosilci, mora biti tudi na splošno seznanjeno s težavami, ki bi lahko negativno vplivale na sposobnost prosilca za razgovor, kot so znaki, da je bil prosilec v preteklosti morda mučen.
Predlog spremembe    17 Predlog uredbe Uvodna izjava 24
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(24)  Da se zagotovi učinkovita zaščita pravic zadevnih oseb, bi bilo zlasti v skladu s členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah treba vzpostaviti pravne zaščitne ukrepe in pravico do učinkovitega pravnega sredstva v zvezi z odločitvijo o predaji v odgovorno državo članico. Učinkovito pravno sredstvo bi moralo biti zagotovljeno tudi v primerih, kadar odločitev o predaji ni sprejeta, vendar prosilec zatrjuje, da je odgovorna druga država članica, ker je tam njegov družinski član ali, v primeru mladoletnikov brez spremstva, sorodnik. Da se zagotovi spoštovanje mednarodnega prava, bi moralo učinkovito pravno sredstvo proti takim odločitvam obsegati tako preučitev uporabe te uredbe kot tudi pravnega in dejanskega stanja v državi članici, v katero je predan prosilec. Področje uporabe učinkovitega pravnega sredstva bi moralo biti omejeno na oceno o tem, ali obstaja tveganje za kršitev spoštovanja temeljnih pravic prosilcev do družinskega življenja, otrokovih pravic ali za kršitev prepovedi nečloveškega ali poniževalnega ravnanja.	(24)  Da se zagotovi učinkovita zaščita pravic zadevnih oseb, bi bilo zlasti v skladu s členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah treba vzpostaviti pravne zaščitne ukrepe in pravico do učinkovitega pravnega sredstva v zvezi z odločitvijo o predaji v odgovorno državo članico. Učinkovito pravno sredstvo bi moralo biti zagotovljeno tudi v primerih, kadar odločitev o predaji ni sprejeta, vendar prosilec zatrjuje, da je odgovorna druga država članica. Da se zagotovi spoštovanje mednarodnega prava, bi moralo učinkovito pravno sredstvo proti takim odločitvam obsegati tako preučitev uporabe te uredbe kot tudi pravnega in dejanskega stanja v državi članici, v katero je predan prosilec.
Predlog spremembe    18 Predlog uredbe Uvodna izjava 25
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(25)  Država članica, ki je v skladu s to uredbo določena kot odgovorna, bi morala biti še naprej odgovorna za obravnavo vsake prošnje zadevnega prosilca, vključno s katero koli naknadno prošnjo, v skladu s členi 40, 41 in 42 Direktive 2013/32/EU, ne glede na to, ali je prosilec zapustil ozemlja držav članic ali je bil z njih odstranjen. Določbe iz Uredbe (EU) št. 604/2013, ki so določale prenehanje odgovornosti v nekaterih okoliščinah, tudi kadar so se roki za izvedbo predaje v določenem obdobju iztekli, so spodbujale pobege, zato bi jih bilo treba črtati.	(25)  Država članica, ki je v skladu s to uredbo določena kot odgovorna, bi morala biti še naprej odgovorna za obravnavo vsake prošnje zadevnega prosilca, vključno s katero koli naknadno prošnjo, v skladu s členom [42] Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba o azilnih postopkih], razen če je prosilec po sprejeti odločitvi o vrnitvi zapustil ozemlje te države članice ali je bil z njega odstranjen. Določbe iz Uredbe (EU) št. 604/2013, ki so določale prenehanje odgovornosti v nekaterih okoliščinah, tudi kadar so se roki za izvedbo predaje v določenem obdobju iztekli, so spodbujale pobege, zato bi jih bilo treba črtati.
Predlog spremembe   19 Predlog uredbe Uvodna izjava 26
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(26)  Da bi zagotovili hitro določitev odgovornosti in dodelitev prosilcev za mednarodno zaščito med države članice, bi morali biti roki za predložitev zahtev za sprejem prosilcev in odgovore nanje, za predložitev uradnih obvestil o ponovnem sprejemu in za izvedbo predaj, prav tako pa tudi za vlaganje pritožb in odločitve o njih, poenostavljeni in čim krajši.	(26)  Da bi zagotovili hitro določitev odgovornosti in dodelitev prosilcev za mednarodno zaščito med države članice, bi morali biti roki za predložitev zahtev za sprejem prosilcev in odgovore nanje, za predložitev uradnih obvestil o ponovnem sprejemu in za izvedbo predaj, prav tako pa tudi za vlaganje pritožb in odločitve o njih, poenostavljeni in čim krajši, pri čemer je treba spoštovati temeljne pravice prosilcev, pravice ranljivih oseb, zlasti pravice otrok in temeljno načelo največje otrokove koristi ter pravico do ponovne združitve družine.
Predlog spremembe    20 Predlog uredbe Uvodna izjava 27
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(27)  Pridržanje prosilcev bi bilo treba uporabljati v skladu z osnovnim načelom, da se osebe ne bi smelo pridržati samo zato, ker zaprosi za mednarodno zaščito. Pridržanje bi moralo trajati čim krajše možno obdobje, zanj pa bi morali veljati načeli nujnosti in sorazmernosti. Zlasti mora biti pridržanje prosilcev v skladu s členom 31 Ženevske konvencije. Postopki predvideni v tej uredbi v zvezi s pridržano osebo, bi se morali uporabljati prednostno v najkrajšem možnem roku. Kar zadeva splošna jamstva v zvezi s pridržanjem in pogoje za pridržanje, bi morale države članice, kjer je to ustrezno, določbe Direktive 2013/33/EU uporabljati tudi za osebe, ki so pridržane na podlagi te uredbe.	(27)  Pridržanje prosilcev bi bilo treba uporabljati v skladu z osnovnim načelom, da se osebe ne bi smelo pridržati samo zato, ker zaprosi za mednarodno zaščito. Pridržanje bi moralo trajati čim krajše možno obdobje, zanj pa bi morali veljati načeli nujnosti in sorazmernosti. Pridržanje ali vsakršno zapiranje otrok, ne glede na to, ali so brez spremstva ali z družino, ni nikoli v največjo korist otroka, temveč vedno pomeni kršitev otrokovih pravic in bi torej moralo biti prepovedano. Zlasti mora biti pridržanje prosilcev v skladu s členom 31 Ženevske konvencije in bi moralo v celoti spoštovati temeljne pravice prosilca. Postopki, predvideni v tej uredbi v zvezi s pridržano osebo, bi se morali uporabljati prednostno v najkrajšem možnem roku. Kar zadeva splošna jamstva v zvezi s pridržanjem in pogoje za pridržanje, bi morale države članice, kjer je to ustrezno, določbe Direktive 2013/33/EU uporabljati tudi za osebe, ki so pridržane na podlagi te uredbe.
Predlog spremembe    21 Predlog uredbe Uvodna izjava 29
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(29)  Z ustrezno registracijo vsake prošnje za azil v EU pod enotno identifikacijsko številko prošnje bi bilo mogoče prispevati k odkrivanju večkratnih prošenj ter preprečevanju nezakonitih sekundarnih gibanj in izbiranja najugodnejše azilne ureditve. Za lažjo uporabo te uredbe bi moral biti vzpostavljen avtomatiziran sistem. Omogočati bi moral registracijo prošenj za azil, vloženih v EU, učinkovito spremljanje deleža prošenj za vsako državo članico in pravilno uporabo korektivnega mehanizma za dodeljevanje.	(29)  Z ustrezno registracijo vsake prošnje za azil v EU pod enotno identifikacijsko številko prošnje bi bilo mogoče prispevati k odkrivanju večkratnih prošenj ter preprečevanju nezakonitih sekundarnih gibanj. Za lažjo uporabo te uredbe bi moral biti vzpostavljen avtomatiziran sistem. Omogočati bi moral registracijo prošenj za azil, vloženih v EU, učinkovito spremljanje deleža prošenj za vsako državo članico in pravilno uporabo korektivnega mehanizma za dodeljevanje. Ob doslednem upoštevanju načela omejitve namena se enotni identifikator v nobenem primeru ne uporablja za namene, ki niso opredeljeni v tej uredbi.
Predlog spremembe    22 Predlog uredbe Uvodna izjava 30
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(30)  Evropska agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice, ustanovljena z Uredbo (EU) št. 1077/201121, bi morala biti odgovorna za pripravo, razvoj in operativno upravljanje centralnega sistema in komunikacijske infrastrukture med centralnim sistemom in nacionalnimi infrastrukturami.	(30)  Evropska agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice, ustanovljena z Uredbo (EU) št. 1077/201121, bi morala biti odgovorna za pripravo, razvoj in operativno upravljanje centralnega sistema, za njegovo interoperabilnost z drugimi sistemi ter komunikacijske infrastrukture med centralnim sistemom in nacionalnimi infrastrukturami.
__________________	__________________
21 Uredba (EU) št. 1077/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (UL L 286, 1.11.2011, str. 1).	21 Uredba (EU) št. 1077/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (UL L 286, 1.11.2011, str. 1).
Predlog spremembe   23 Predlog uredbe Uvodna izjava 31
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(31)  V skladu s členom 80 Pogodbe bi morali akti Unije, kadar koli je to potrebno, vsebovati ustrezne ukrepe za uveljavitev načela solidarnosti. Treba bi bilo vzpostaviti korektivni mehanizem za dodeljevanje, da bi se zagotovila pravična delitev odgovornosti med državami članicami ter hitri dostop prosilcev do postopkov za priznanje mednarodne zaščite v primerih, ko se država članica sooča z nesorazmernim številom prošenj za mednarodno zaščito, za katere je odgovorna na podlagi te uredbe. .	(31)  V skladu s členom 80 Pogodbe bi morali akti Unije, kadar koli je to potrebno, vsebovati ustrezne ukrepe za uveljavitev načela solidarnosti. Treba bi bilo vzpostaviti korektivni mehanizem za dodeljevanje, da bi se zagotovila pravična delitev odgovornosti med državami članicami ter hitri dostop prosilcev do postopkov za priznanje mednarodne zaščite, da bi se izognili primerom, ko bi se sicer država članica soočala z nesorazmernim številom prošenj za mednarodno zaščito, za katere bi bila odgovorna.
Predlog spremembe    24 Predlog uredbe Uvodna izjava 31 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(31a)  Države članice bi morale zagotoviti, da so postopki za določanje odgovorne države članice učinkoviti in da prosilcem za mednarodno zaščito omogočajo hitro premestitev v druge države članice, ko je to primerno. Prosilci s posebnimi postopkovnimi potrebami bi morali imeti prednost pri obravnavi prošenj za mednarodno zaščito in predajo.
Predlog spremembe    25 Predlog uredbe Uvodna izjava 32
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(32)  Kot referenčno točko pri delovanju korektivnega mehanizma za dodeljevanje bi bilo treba uporabiti ključ, ki temelji na številu prebivalcev in gospodarstvu držav članic, v povezavi s pragom, da se omogoči delovanje mehanizma kot sredstva za pomoč državam članicam pod nesorazmernim pritiskom. Uporaba korektivnega dodeljevanja v korist države članice bi se morala začeti samodejno, kadar število prošenj za mednarodno zaščito, za katere je država članica odgovorna, preseže 150 % števila, ki je opredeljeno v referenčnem ključu. Da bi se celovito odražala prizadevanja vsake države članice, bi bilo treba za namene tega izračuna številu prošenj za mednarodno zaščito dodati število oseb, ki so bile dejansko preseljene v to državo članico.	(32)  Kot referenčno točko pri delovanju korektivnega mehanizma bi bilo treba uporabiti ključ, ki temelji na številu prebivalcev in gospodarstvu držav članic, da bi lahko mehanizem zagotovil pravično porazdelitev odgovornosti med državami članicami. Uporaba korektivnega dodeljevanja bi morala biti stalna in samodejna, kadar odgovorne države članice ni bilo mogoče določiti v skladu z merili iz poglavij III in IV. Da bi se celovito odražala prizadevanja vsake države članice, bi bilo treba za namene tega izračuna številu prošenj za mednarodno zaščito, za katere je odgovorna država članica, dodati število oseb, ki so bile dejansko preseljene v to državo članico.
Predlog spremembe    26 Predlog uredbe Uvodna izjava 32 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(32a)  Države članice imajo različne izkušnje s sprejemanjem prosilcev. Korektivni mehanizem za dodeljevanje bi moral državam članicam, ki v zadnjih letih niso bile ciljne države prosilcev, omogočiti postopni prehod na pravično porazdelitev odgovornosti v okviru tega mehanizma, da bi imele dovolj časa za vzpostavitev sprejemnih zmogljivosti. S prehodnim sistemom bi morali vzpostaviti osnovo na podlagi povprečnega relativnega števila v preteklosti vloženih prošenj za mednarodno zaščito v državah članicah, nato preiti s tega sistema „status quo“ na sistem za pravično porazdelitev, pri čemer bi vsako leto odpravili tretjino osnove in dodali tretjino sistema za pravično porazdelitev, dokler ne bo sistem v celoti temeljil na pravični delitvi odgovornosti. Države članice, ki v zadnjih letih niso bile ciljne države prosilcev, bi nujno morale v celoti izrabiti možnosti v okviru postopnega izvajanja korektivnega mehanizma za dodeljevanje za zagotovitev, da bodo ustrezno okrepljene njihove zmogljivosti za sprejem, zlasti mladoletnih oseb. Agencija za azil bi morala izvesti posebno oceno stanja glede zmogljivosti v vseh državah članicah v prehodnem obdobju za sprejem mladoletnih oseb brez spremstva, da bi opredelili pomanjkljivosti in zagotovili podporo pri reševanju teh vprašanj.
Predlog spremembe    27 Predlog uredbe Uvodna izjava 33
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(33)  Kadar se uporablja mehanizem za dodeljevanje, bi morali biti prosilci, ki so vložili svoje prošnje v upravičeni državi članici, dodeljeni državam članicam, ki ne dosegajo deleža prošenj na podlagi referenčnega ključa, kakor se uporablja za te države članice. Treba bi bilo določiti ustrezna pravila za primere, ko prosilec zaradi resnih razlogov lahko predstavlja grožnjo za nacionalno varnost ali javni red, zlasti pravila v zvezi z izmenjavo informacij med organi držav članic, pristojnimi za odločanje o azilu. Po predaji bi morala država članica dodelitve določiti odgovorno državo članico in prevzeti odgovornost za obravnavo prošnje, razen če prednostna merila odgovornosti, zlasti povezana s prisotnostjo družinskih članov, določajo odgovornost druge države članice.	(33)  Pri uporabi mehanizma za dodeljevanje bi morali biti prosilci, ki so vložili svoje prošnje v državi članici, ki izvaja postopek odločitve, dodeljeni državam članicam, ki ne dosegajo deleža prošenj na podlagi referenčnega ključa, kakor se uporablja za te države članice. Treba bi bilo določiti ustrezna pravila za primere, ko prosilec zaradi resnih razlogov lahko predstavlja grožnjo za nacionalno varnost ali javno politiko, zlasti pravila v zvezi z izmenjavo informacij med organi držav članic, pristojnimi za odločanje o azilu. Po predaji bi morala država članica dodelitve preučiti vlogo kot odgovorna država članica.
Predlog spremembe    28 Predlog uredbe Uvodna izjava 33 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(33a)  Država članica bi morala zagotoviti, da so postopki učinkoviti in da prosilcem za mednarodno zaščito omogočajo hitro premestitev v druge države članice, ko v skladu s to uredbo ni pristojna za njihov primer. Da bi se izognili dragim in zamudnim sekundarnim predajam ter prosilcem zagotovili učinkovit dostop do združitve družine, ne da bi neustrezno obremenili države članice, ki so najbolj na udaru, bi bilo treba predvideti preprost postopek za združitev družin, ki bi omogočal premestitev prosilcev, ki po vsej verjetnosti izpolnjujejo ustrezna merila za združitev z družinskimi člani v drugih državah članicah, ali za hitro preučitev njihovih prošenj v državi članici, za katero so prosilci dokazali tehtno povezavo na podlagi predhodnega uradnega prebivališča ali pridobitve izobraževalnih diplom oziroma spričeval.
Predlog spremembe    29 Predlog uredbe Uvodna izjava 33 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(33b)  Da bi se izognili sekundarnim gibanjem ter povečali možnosti za vključevanje in spodbudili administrativno obravnavanje prošenj za mednarodno zaščito, bi bilo koristno zagotoviti, da se bodo lahko prosilci, ki želijo biti predani skupaj, prijavili kot skupina in da bodo tako tudi premeščeni v okviru korektivnega mehanizma za dodeljevanje v isto državo članico, namesto da bi bili porazdeljeni po različnih državah članicah. Prosilci sami bi morali izbrati svojo skupino in pojasniti bi jim bilo treba, da takšna skupinska prijava ne pomeni, da imajo pravico do predaje v izbrano državo članico, temveč pravico do skupinske predaje v drugo državo članico v skladu s korektivnim mehanizmom za dodeljevanje. Kadar prosilec izpolnjuje pogoje za združitev z družinskimi člani ali se država članica odloči, da bo prevzela odgovornost za prošnjo v skladu z diskrecijskimi določbami te uredbe, prosilec ne bi smel imeti pravice do skupinske obravnave v okviru korektivnega mehanizma za dodeljevanje. Če prosilca ni mogoče predati v sklopu posamezne skupine, denimo zaradi zdravstvenih razlogov ali razlogov v zvezi z javno varnostjo ali javno politiko, bi morali imeti ostali člani skupine možnost predaje v državo članico dodelitve pred prosilcem, ki ga ni mogoče predati. Ko se ovire za predajo zadržanega prosilca odstranijo, mora imeti ta prosilec možnost, da se ga preda isti državi članici kot ostale člane njegove skupine.
Predlog spremembe    30 Predlog uredbe Uvodna izjava 34
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(34)  Država članica dodelitve se lahko odloči, da dodeljenih prosilcev v obdobju dvanajstih mesecev ne bo sprejemala, v primeru take odločitve pa mora to informacijo vnesti v avtomatizirani sistem in uradno obvestiti druge države članice, Komisijo in Agencijo Evropske unije za azil. Prosilce, ki bi bili dodeljeni tej državi članici, bi bilo treba nato dodeliti drugim državam članicam. Država članica, ki začasno ne sodeluje pri korektivnem dodeljevanju, bi morala poravnati solidarnostni prispevek v višini 250 000 EUR za vsakega prosilca, ki ni bil sprejet v državo članico, ki je bila določena kot odgovorna za obravnavo zadevnih prošenj. Komisija bi morala določiti praktične podrobnosti o izvajanju mehanizma za solidarnostne prispevke v izvedbenem aktu. Agencija Evropske unije za azil bo spremljala in vsako leto poročala Komisiji o uporabi mehanizma finančne solidarnosti.	črtano
Predlog spremembe   31 Predlog uredbe Uvodna izjava 36
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(36)  V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1560/200322 se lahko predaje v odgovorno državo članico za preučitev prošnje za mednarodno zaščito izvedejo prostovoljno, v obliki nadzorovanega odhoda ali v spremstvu. Države članice bi morale z zagotavljanjem ustreznih informacij prosilcu spodbujati prostovoljne predaje in zagotoviti, da se nadzorovane predaje ali predaje v spremstvu izvajajo na human način ob celovitem upoštevanju temeljnih pravic in spoštovanju človeškega dostojanstva ter največje koristi otroka in ob največjem možnem upoštevanju razvoja zadevne sodne prakse, zlasti glede predaj iz humanitarnih razlogov.	(36)  V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1560/200322 se lahko predaje v odgovorno državo članico za preučitev prošnje za mednarodno zaščito izvedejo prostovoljno, v obliki nadzorovanega odhoda ali v spremstvu. Z zagotavljanjem ustreznih informacij prosilcu bi se morale spodbujati prostovoljne predaje in zagotoviti, da se nadzorovane predaje ali predaje v spremstvu izvajajo na human način ob celovitem upoštevanju temeljnih pravic in spoštovanju človeškega dostojanstva ter največje koristi otroka in ob največjem možnem upoštevanju razvoja zadevne sodne prakse, zlasti glede predaj iz humanitarnih razlogov.
_________________	_________________
22UL L 222, 5.9.2003, str. 3.	22UL L 222, 5.9.2003, str. 3.
Predlog spremembe   32 Predlog uredbe Uvodna izjava 38
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(38)  V okviru te uredbe države članice za obdelavo osebnih podatkov uporabljajo [Splošno uredbo o varstvu podatkov (EU) .../2016] od datuma iz navedene uredbe dalje; do navedenega datuma se uporablja Direktiva 95/46/ES. Države članice bi morale izvajati ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe, s katerimi bi zagotovile in lahko dokazale, da se obdelava izvaja v skladu z navedeno uredbo in določbami iz te uredbe, ki podrobneje določajo zahteve iz navedene uredbe. Zlasti bi morala biti s temi ukrepi zagotovljena varnost osebnih podatkov, ki se obdelujejo na podlagi te uredbe, ti ukrepi pa bi morali zlasti preprečiti tudi nezakonit ali nepooblaščen dostop do osebnih podatkov, ki se obdelujejo, njihovo razkritje, spremembo ali izgubo. Pristojni nadzorni organ ali organi vsake države članice bi morali spremljati zakonitost obdelave osebnih podatkov s strani zadevnih organov, vključno z njihovim prenosom v avtomatizirani sistem in iz njega ter prenosom teh podatkov organom, pristojnim za izvajanje varnostnih pregledov.	(38)  V okviru te uredbe države članice za obdelavo osebnih podatkov uporabljajo [Splošna uredba o varstvu podatkov (EU) .../2016] od datuma iz navedene uredbe dalje; do navedenega datuma se uporablja Direktiva 95/46/ES. Države članice bi morale izvajati ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe, s katerimi bi zagotovile in lahko dokazale, da se obdelava izvaja v skladu z navedeno uredbo in določbami iz te uredbe, ki podrobneje določajo zahteve iz navedene uredbe. Zlasti bi morala biti s temi ukrepi zagotovljena varnost osebnih podatkov, ki se obdelujejo na podlagi te uredbe, ti ukrepi pa bi morali zlasti preprečiti tudi nezakonit ali nepooblaščen dostop do osebnih podatkov, ki se obdelujejo, njihovo razkritje, spremembo ali izgubo. Posameznike, na katere se nanašajo podatki, bi bilo treba nemudoma obvestiti, zlasti kadar lahko varnostni incident pomeni visoko tveganje za njihove pravice in svoboščine. Pristojni nadzorni organ ali organi vsake države članice bi morali spremljati zakonitost obdelave osebnih podatkov s strani zadevnih organov, vključno z njihovim prenosom v avtomatizirani sistem in iz njega ter prenosom teh podatkov organom, pristojnim za izvajanje varnostnih pregledov.
Predlog spremembe   33 Predlog uredbe Uvodna izjava 38 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(38a)  Agencija Evropske unije za azil pri obdelavi osebnih podatkov uporablja Uredbo (EU) 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta1a.
	_______________
	1a Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).
Obrazložitev
Sprememba je neločljivo povezana z drugimi dopustnimi predlogi sprememb k uvodni izjavi 38, ki navaja, da se splošna uredba o varstvu podatkov uporablja za podatke, ki jih obdelujejo države članice. Vendar nikjer v predlogu ni navedeno, da se Uredba 45/2001 uporablja za obdelavo osebnih podatkov s strani Agencije Evropske unije za azil. Uvodna izjava 39 omenja Uredbo 45/2001 samo v povezavi s spremljanjem Evropskega nadzornika za varstvo podatkov.
Predlog spremembe    34 Predlog uredbe Uvodna izjava 38 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(38b)  Podatki o prosilcih za mednarodno zaščito v Uniji so lahko koristni za organe v tretjih državah, ki so jih prosilci zapustili, da bi poiskali mednarodno zaščito. Ker so informacijski sistemi Evropske unije čedalje bolj izpostavljeni grožnjam iz tretjih držav, v okviru sistema v tej uredbi pa naj bi se ob vseh prijavah podelile identifikacijske številke, bi morale pristojne države članice in agencije EU sprejeti vse potrebne sorazmerne ukrepe za zagotovitev varne hrambe podatkov.
Obrazložitev
Prosilci za mednarodno zaščito, vključno s tistimi, ki bežijo pred političnim pregonom, pogosto bežijo pred režimi v tretjih državah, ki bi lahko želeli najti prosilce. Ker se nekatere države čedalje bolj in sistematsko poslužujejo vdiranja v računalniške sisteme in informacijskega vojskovanja, bi morale države članice in agencija sprejeti ustrezne preventivne ukrepe za zagotovitev, da podatki o prosilcih za mednarodno zaščito v Evropi ne bodo končali v napačnih rokah.
Predlog spremembe   35 Predlog uredbe Uvodna izjava 40
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(40)  Uporabo te uredbe je mogoče olajšati in njeno učinkovitost povečati z dvostranskimi dogovori med državami članicami za izboljšanje komunikacije med pristojnimi službami, skrajšanje rokov za postopke ali poenostavitev obravnave prošenj za sprejem ali ponovni sprejem ali za uvedbo postopkov za izvajanje predaj.	(40)  Uporabo te uredbe je mogoče olajšati in njeno učinkovitost povečati s podporo Agencije Evropske unije za azil in tudi z dvostranskimi dogovori med državami članicami za izboljšanje komunikacije med pristojnimi službami, skrajšanje rokov za postopke ali poenostavitev obravnave prošenj in uradnih obvestil ali za uvedbo postopkov za izvajanje predaj.
Predlog spremembe   36 Predlog uredbe Uvodna izjava 41
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(41)  Zagotoviti bi bilo treba kontinuiteto med sistemom za določanje odgovorne države članice, uvedenim z Uredbo (EU) št. 604/2013, in sistemom, uvedenim s to uredbo. Podobno bi bilo treba zagotoviti usklajenost med to uredbo in Uredbo [predlogom uredbe o prenovitvi Uredbe (EU) št. 603/2013 Evropskega parlamenta in Sveta] .	(41)  Zagotoviti bi bilo treba kontinuiteto med sistemom za določanje odgovorne države članice, uvedenim z Uredbo (EU) št. 604/2013, in sistemom, uvedenim s to uredbo. Podobno bi bilo treba zagotoviti usklajenost med to uredbo in Uredbo [predlog uredbe o prenovitvi Uredbe (EU) št. 603/2013 Evropskega parlamenta in Sveta] . Kadar samodejni sistem za registracijo in spremljanje prošenj za mednarodno zaščito in za korektivni mehanizem za dodeljevanje iz te uredbe določi državo članico dodelitve, bi se morala ta informacija samodejno vnesti v sistem Eurodac. Zato je treba predvideti interoperabilnost med centralnim sistemom korekcijskega mehanizma za dodeljevanje in centralnim sistemom Eurodac.
Predlog spremembe    37 Predlog uredbe Uvodna izjava 47
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(47)  Postopek pregleda bi bilo treba uporabiti za potrditev splošne brošure o Dublin/Eurodac, kot tudi posebne brošure za mladoletnike brez spremstva; standardiziranega obrazca za izmenjavo zadevnih podatkov o mladoletnikih brez spremstva; enotnih pogojev za posvetovanje in izmenjavo podatkov o mladoletnikih in vzdrževanih osebah; enotnih pogojev za pripravo in prenos prošenj za sprejem ali uradnih obvestil za ponovni sprejem; dveh seznamov z navedbo zadevnih elementov dokazov in posrednih okoliščin, z njihovimi rednimi pregledi; prepustnice; enotnih pogojev za posvetovanje in izmenjavo podatkov o predajah; standardnega obrazca za izmenjavo podatkov pred predajo; skupnega zdravstvenega certifikata; enotnih pogojev in praktičnih ureditev za izmenjavo zdravstvenih podatkov osebe pred predajo ter poti za varen elektronski prenos zahtev.	(47)  Postopek pregleda bi bilo treba uporabiti za potrditev standardiziranega obrazca za izmenjavo zadevnih podatkov o mladoletnikih brez spremstva; enotnih pogojev za posvetovanje in izmenjavo podatkov o mladoletnikih in vzdrževanih osebah; enotnih pogojev za pripravo in prenos prošenj za sprejem ali uradnih obvestil za ponovni sprejem; dveh seznamov z navedbo zadevnih elementov dokazov in posrednih okoliščin, z njihovimi rednimi pregledi; prepustnice; enotnih pogojev za posvetovanje in izmenjavo podatkov o predajah; standardnega obrazca za izmenjavo podatkov pred predajo; skupnega zdravstvenega certifikata; enotnih pogojev in praktičnih ureditev za izmenjavo zdravstvenih podatkov osebe pred predajo ter poti za varen elektronski prenos zahtev.
Predlog spremembe    38 Predlog uredbe Uvodna izjava 48
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(48)  Da se določijo dodatna pravila, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z ugotavljanjem istovetnosti članov družine ali sorodnikov mladoletnika brez spremstva; meril za ugotavljanje obstoja dokazanih družinskih povezav; meril za ocenjevanje sposobnosti sorodnika, da skrbi za mladoletnika brez spremstva, vključno kadar družinski člani, bratje ali sestre ali sorodniki mladoletnika brez spremstva bivajo v več kot eni državi članici; elemente za ocenjevanje razmerja odvisnosti; meril za ocenjevanje sposobnosti osebe, da skrbi za vzdrževano osebo in elemente, ki se upoštevajo za ocenjevanje nesposobnosti za potovanje v znatnem časovnem obdobju. Komisija pri izvrševanju svojih pooblastil ne preseže obsega največje koristi otroka, kot je določeno v členu te uredbe. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 . Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov, Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov. .	(48)  Da se določijo dodatna pravila, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z ugotavljanjem istovetnosti članov družine ali sorodnikov mladoletnika brez spremstva; meril za ugotavljanje obstoja dokazanih družinskih povezav; meril za ocenjevanje sposobnosti sorodnika, da skrbi za mladoletnika brez spremstva, vključno kadar družinski člani, bratje ali sestre ali sorodniki mladoletnika brez spremstva bivajo v več kot eni državi članici; elemente za ocenjevanje razmerja odvisnosti; meril za ocenjevanje sposobnosti osebe, da skrbi za odvisno osebo; elemente, ki se upoštevajo pri oceni nesposobnosti za potovanje v znatnem časovnem obdobju, in standardne operativne protokole za določanje največje koristi otroka. Komisija pri izvrševanju svojih pooblastil ne preseže obsega največje koristi otroka, kot je določeno v členu te uredbe. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 . Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov, Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.
Predlog spremembe   39 Predlog uredbe Uvodna izjava 52
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(52)  Da bi se ocenilo, ali korektivni mehanizem za dodeljevanje iz te uredbe izpolnjuje cilj zagotavljanja pravične delitve odgovornosti med državami članicami in razbremenitev nekaterih držav članic, ki so pod nesorazmernim pritiskom, bi morala Komisija pregledati delovanje korektivnega mehanizma za dodeljevanje in zlasti preveriti, ali prag za začetek korektivnega dodeljevanja in njegovo prenehanje učinkovito zagotavlja pravično delitev odgovornosti med državami članicami in hitri dostop prosilcev do postopkov za priznanje mednarodne zaščite v primerih, ko se država članica sooča z nesorazmernim številom prošenj za mednarodno zaščito, za katere je odgovorna na podlagi te uredbe.	(52)  Da bi se ocenilo, ali korektivni mehanizem za dodeljevanje iz te uredbe izpolnjuje cilj zagotavljanja pravične delitve odgovornosti med državami članicami in razbremenitev nekaterih držav članic, ki so pod nesorazmernim pritiskom, bi morala Komisija pregledati delovanje korektivnega mehanizma za dodeljevanje in oceniti, ali učinkovito zagotavlja pravično delitev odgovornosti med državami članicami in hitri dostop prosilcev do postopkov za priznanje mednarodne zaščite zlasti v primerih, ko se država članica sooča z nesorazmernim številom prošenj za mednarodno zaščito, za katere je odgovorna na podlagi te uredbe. Komisija bi morala v zvezi z omenjenimi pregledi tesno sodelovati z Evropskim parlamentom.
Predlog spremembe   40 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka g – alinea 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
-  mladoletne otroke parov iz prve alinee ali prosilca, če so neporočeni ter ne glede na to, ali so bili rojeni v zakonski ali zunajzakonski skupnosti ali posvojeni, kot je opredeljeno v nacionalnem pravu,	-  mladoletne otroke parov iz prve alinee ali prosilca in njegove odrasle otroke, za katere skrbi, ne glede na to, ali so bili rojeni v zakonski ali zunajzakonski skupnosti ali posvojeni, kot je opredeljeno ali priznano v nacionalnem pravu, ter druge otroke, za katere te osebe nosijo starševsko odgovornost;
Predlog spremembe   41 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka g – alinea 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
-  kadar je prosilec mladoleten in neporočen, očeta, mater ali drugo odraslo osebo, ki je odgovorna za prosilca v skladu s pravom ali prakso države članice, v kateri je odrasla oseba prisotna,	-  kadar je prosilec mladoleten, očeta, mater ali drugo odraslo osebo, ki je odgovorna za prosilca v skladu s pravom ali prakso države članice, v kateri je odrasla oseba prisotna,
Predlog spremembe   42 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka g – alinea 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
-  kadar je upravičenec do mednarodne zaščite mladoleten in neporočen, očeta, mater ali drugo odraslo osebo, ki je odgovorna za upravičenca v skladu s pravom ali prakso države članice, v kateri je upravičenec prisoten,	-  kadar je upravičenec do mednarodne zaščite mladoleten, očeta, mater ali drugo odraslo osebo, ki je odgovorna za upravičenca v skladu s pravom ali prakso države članice, v kateri je upravičenec prisoten,
Predlog spremembe    43 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka k
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(k)  „zastopnik“ pomeni osebo ali organizacijo, ki so jo pristojni organi imenovali, da mladoletniku brez spremstva pomaga in ga zastopa v postopkih iz te uredbe, da se zagotovijo največje koristi otroka in zanj po potrebi izvajajo pravna dejanja. Kadar je za zastopnika imenovana organizacija, ta določi osebo, odgovorno za izvajanje svojih nalog v zvezi z mladoletnikom v skladu s to uredbo;	(k)  „skrbnik“ pomeni osebo, kot je opredeljena v členu [4(2)(f)] Uredbe (EU) št. XXX/XXX [uredba o postopkih]
Predlog spremembe    44 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka n
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(n)  „nevarnost pobega“ pomeni nevarnost, da bo prosilec ali državljan tretje države ali oseba brez državljanstva v zvezi s katero poteka postopek predaje, pobegnila, v skladu z oceno posameznega primera na podlagi objektivnih kriterijev, ki so določeni z zakonom;	(n)  „nevarnost pobega“ pomeni dokazan obstoj specifičnih razlogov, ki temeljijo na objektivnih in specifičnih merilih v skladu s smernicami Agencije Evropske unije za azil in nacionalno zakonodajo, za domnevo v posameznem primeru, da bi prosilec lahko pobegnil, in ne vključujejo splošnih meril, kot sta zgolj to, da je oseba prosilec v smislu Uredbe (EU) .../... [uredba o postopkih], ali državljanstvo prosilca;
Predlog spremembe   45 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka o
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(o)  „upravičena država članica“ pomeni državo članico, ki je deležna koristi korektivnega mehanizma za dodeljevanje iz poglavja VII te uredbe, ter izvede dodeljevanje prosilca;	črtano
Predlog spremembe    46 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka q – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(q)  „preseljena oseba“ pomeni osebo, ki je v postopku preselitve, v okviru katerega se na zahtevo Visokega komisarja Združenih narodov za begunce ob upoštevanju potrebe posameznika po mednarodni zaščiti, državljani tretje države premestijo iz tretje države in nastanijo v državi članici, v kateri jim je dovoljeno prebivati na podlagi enega izmed naslednjih statusov:	(q)  „preseljena oseba“ pomeni osebo, ki je v postopku preselitve, v okviru katerega se na priporočilo Visokega komisarja Združenih narodov za begunce ali držav članic ob upoštevanju potrebe posameznika po mednarodni zaščiti, državljani tretje države in osebe brez državljanstva, ki potrebujejo mednarodno zaščito, izberejo, sprejmejo in premestijo iz tretje države ter se jim zagotovi zaščita v državi članici, v kateri jim je dovoljeno prebivati na podlagi enega izmed naslednjih statusov:
Predlog spremembe    47 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek -1 (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	-1.  Države članice s proaktivnimi ukrepi zagotovijo, da ima vsak državljan tretje države ali oseba brez državljanstva na njihovem ozemlju, vključno z zunanjimi mejami, teritorialnimi vodami, tranzitnimi območji ali mejnimi prehodi, vključno s tranzitnimi območji na zunanjih mejah, za katerega se lahko razumno pričakuje, da bo prosil za mednarodno zaščito v državi članici, možnost za registracijo v skladu z določbami Uredbe XXX/XXX [uredba o azilnih postopkih]. Oseba, ki je na ozemlje države članice vstopila nezakonito, se v skladu s členom [14] Uredbe (EU) XXXX/XX [uredba Eurodac] registrira v sistemu Eurodac.
Predlog spremembe   48 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1.  Države članice obravnavajo vsako prošnjo za mednarodno zaščito državljana tretje države ali osebe brez državljanstva, ki prošnjo vloži na ozemlju katere koli izmed članic, tudi na meji ali na tranzitnem območju. Prošnjo obravnava ena sama država članica, in sicer tista, ki je za to odgovorna glede na merila iz poglavja III.	1.  Države članice obravnavajo vsako prošnjo za mednarodno zaščito državljana tretje države ali osebe brez državljanstva, ki prošnjo vloži na ozemlju katere koli izmed članic, tudi na meji ali na tranzitnem območju. Prošnjo za mednarodno zaščito obravnava ena sama država članica, in sicer tista, ki je za to odgovorna glede na merila iz poglavij III in IV.
Predlog spremembe   49 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Kadar na osnovi meril iz te uredbe ni mogoče določiti nobene odgovorne države članice, je za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito odgovorna prva država članica, v kateri je bila prošnja vložena.	Kadar na osnovi meril iz poglavij III in IV ni mogoče določiti nobene odgovorne države članice, se država članica, odgovorna za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, določi v skladu s korektivnim mehanizmom za dodeljevanje iz poglavja VII.
Predlog spremembe    50 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Kadar predaja prosilca v državo članico, ki je bila prvotno določena za odgovorno, ni mogoča zaradi utemeljene domneve, da v tej državi članici obstajajo sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja v smislu člena 4 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, država članica, ki izvede postopek določanja odgovorne države članice, še naprej preučuje merila iz poglavja III, da bi ugotovila, ali je mogoče določiti drugo državo članico kot odgovorno.	Kadar predaja prosilca v državo članico, ki je bila določena za odgovorno, ni mogoča zaradi utemeljene domneve, da obstaja dejansko tveganje za resno kršitev temeljnih pravic prosilca, država članica, ki izvede postopek določanja odgovorne države članice, še naprej preučuje merila iz poglavij III in IV, da bi ugotovila, ali je mogoče določiti drugo državo članico kot odgovorno.
Predlog spremembe    51 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 – pododstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Kadar predaja v skladu s tem odstavkom ni mogoča v nobeno državo članico, določeno na podlagi meril iz poglavja III, ali v prvo državo članico, v kateri je bila vložena prošnja, država članica, ki izvede postopek določanja odgovorne države članice, postane odgovorna država članica.	Kadar predaja v skladu s tem odstavkom ni mogoča v nobeno državo članico, določeno na podlagi meril iz poglavij III in IV, se država članica, odgovorna za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, določi v skladu s korektivnim mehanizmom za dodeljevanje iz poglavja VII.
Predlog spremembe    52 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3.  Pred uporabo meril za določitev odgovorne države članice v skladu s poglavjem III in poglavjem IV prva država članica, v kateri je bila vložena prošnja za mednarodno zaščito:	črtano
(a)   preuči, ali je prošnja za mednarodno zaščito nedopustna v skladu s točkama (b) in (c) člena 33(2) Direktive 2013/32/EU, kadar se država, ki ni država članica, šteje za prvo državo azila ali za tretjo državo, ki je za prosilca varna; and
(b)   obravnava prošnjo v okviru pospešenega postopka v skladu s členom 31(8) Direktive 2013/32/EU, kadar velja naslednje:
(i)   prosilec ima državljanstvo tretje države ali je oseba brez državljanstva in je imel prej običajno prebivališče v tej državi, ki je na skupnem evropskem seznamu varnih izvornih držav, vzpostavljenem na podlagi Uredbe [predloga COM (2015) 452 z dne 9. septembra 2015]označena za varno izvorno državo; or
(ii)   obstajajo tehtni razlogi za domnevo, da lahko prosilec predstavlja grožnjo za nacionalno varnost ali javni red države članice, ali če je bil prosilec zaradi tehtnih razlogov javne varnosti ali javnega reda po nacionalnem pravu prisilno izgnan.
Predlog spremembe    53 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a.  Prva država članica, v kateri je bila registrirana prošnja za mednarodno zaščito, preuči vlogo po pospešenem postopku iz člena [40] Uredbe XXXX/XX/EU [uredba o azilnih postopkih], če po varnostnem preverjanju iz člena 3a obstajajo tehtni razlogi za domnevo, da lahko prosilec predstavlja grožnjo za nacionalno varnost ali javni red države članice, ali če je bil prosilec zaradi tehtnih razlogov v zvezi z javno varnostjo ali javnim redom po nacionalnem pravu prisilno izgnan iz države članice, ki je izvajala postopek določanja, ali iz druge države članice.
Predlog spremembe    54 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4.  Če država članica meni, da je prošnja nedopustna ali obravnava prošnjo v okviru pospešenega postopka v skladu z odstavkom 3, se ta država članica šteje za odgovorno državo članico.	črtano
Predlog spremembe    55 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5.  V skladu s členi 40, 41 in 42 Direktive 2013/32/EU je država članica, ki je obravnavala prošnjo za mednarodno zaščito, tudi v primerih iz odstavka 3, odgovorna za obravnavo morebitnih naknadnih navedb ali naknadne prošnje zadevnega prosilca, ne glede na to, ali je prosilec zapustil ozemlja držav članic, ali je bil z njih odstranjen.	5.  V skladu s členom [42] Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba o azilnih postopkih] je država članica, ki je obravnavala prošnjo za mednarodno zaščito, tudi v primerih iz odstavka 3, odgovorna za obravnavo morebitnih naknadnih navedb ali naknadne prošnje zadevnega prosilca, razen če je bil prosilec po sprejeti odločitvi o vrnitvi odstranjen z ozemlja države članice ali ga je zapustil.
Predlog spremembe    56 Predlog uredbe Člen 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 3a
	Varnostno preverjanje
	1.  Država članica, ki izvede postopek določanja odgovorne države članice, nemudoma odvzame biometrične podatke prosilca v skladu s členom 10(1) Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba Eurodac]. Država članica, ki izvede postopek določanja, po registraciji prosilca čim prej opravi varnostno preverjanje v ustreznih podatkovnih zbirkah Evropske unije in držav članic.
	2.  Če se ob varnostnem preverjanju iz odstavka 1 tega člena ali po tem, ko država članica, ki izvaja postopek določanja, zbere dodatne informacije, tudi prek razgovora iz člena 7, pojavi sum, da lahko prosilec predstavlja grožnjo za nacionalno varnost ali javni red države članice, država članica, ki izvaja postopek določanja, poleg razgovora iz člena 7 opravi še osebni varnostni razgovor, da bi ugotovila, ali je treba prosilca zaradi tehtnih razlogov obravnavati kot grožnjo za nacionalno varnost ali javni red države članice.
Predlog spremembe    57 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2.  Prosilec čim prej in najpozneje med razgovorom v skladu s členom 7 predloži vse elemente in informacije, ki so relevantni za določitev odgovorne države članice, ter sodeluje s pristojnimi organi držav članic.	2.  Prosilec čim prej predloži vse dostopne elemente in informacije, ki so relevantni za določitev odgovorne države članice, ter sodeluje s pristojnimi organi držav članic. Pristojni organi upoštevajo elemente in informacije, ki so relevantni za določitev odgovorne države članice, le če so bili predloženi pred končno odločitvijo o določitvi odgovorne države članice.
Predlog spremembe    58 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1.  Če prosilec ne izpolni obveznosti iz člena 4(1), odgovorna država članica v skladu s to uredbo obravnava prošnjo v okviru pospešenega postopka, v skladu s členom 31(8) Direktive 2013/32/EU.	črtano
Predlog spremembe   59 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2.  Država članica, v kateri je prosilec dolžan biti prisoten, nadaljuje postopke za določitev odgovorne države članice, čeprav prosilec zapusti ozemlje te države članice brez dovoljenja ali kako drugače ni na voljo pristojnim organom zadevne države članice.	2.  Država članica, v kateri je prosilec dolžan biti prisoten, nadaljuje postopke za določitev odgovorne države članice, čeprav prosilec zapusti ozemlje te države članice brez dovoljenja ali kako drugače ni na voljo pristojnim organom zadevne države članice. Pristojni organi te države članice vnesejo uradno obvestilo v avtomatizirani sistem iz člena 44(1) takoj, ko imajo dokaz, da je prosilec zapustil ozemlje države članice.
Predlog spremembe    60 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3.  Prosilec med postopki iz te uredbe v državi članici, ki ni država članica, v kateri mora biti prisoten, ni upravičen do pogojev za sprejem iz členov 14 do 19 Direktive 2013/33/EU, z izjemo nujne zdravstvene oskrbe.	črtano
Predlog spremembe    61 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek -1 (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	-1.  Takoj, ko se v državi članici vloži prošnja za mednarodno zaščito v smislu člena [26] Uredbe(EU) XXXX/XXX [uredba o azilnih postopkih], njeni pristojni organi prosilca obvestijo o njegovih pravicah in obveznostih v zvezi s prošnjo za mednarodno zaščito v skladu s členom [26(1)] navedene uredbe. Ustrezno usposobljeno osebje mladoletnikom posreduje informacije na otrokom prijazen način v skladu s členom [5(2)] Direktive xxx/xxxx [direktiva o pogojih za sprejem], pri čemer sodeluje tudi skrbnik, zlasti v postopku ugotavljanja, kdo so družinski člani ali sorodniki, v skladu s členom 8(5) te uredbe.
Predlog spremembe   62 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – uvodni del
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1.  Čim je prošnja za mednarodno zaščito vložena v državi članici v smislu člena 21(2), njeni pristojni organi obvestijo prosilca o uporabi te uredbe, o obveznostih iz člena 4 in posledicah neizpolnjevanja teh obveznosti, določenih v členu 5, ter zlasti :	1.  Čim je prošnja za mednarodno zaščito registrirana v državi članici v smislu člena [27] Uredbe XXXX/XX/EU [uredba o azilnih postopkih], njeni pristojni organi obvestijo prosilca o uporabi te uredbe, o obveznostih iz člena 4 in posledicah neizpolnjevanja teh obveznosti, določenih v členu 5, ter zlasti :
Predlog spremembe   63 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a)  da v pravici do zaprositve za mednarodno zaščito, ni zajeta izbira prosilca v zvezi s tem, katera država članica bo odgovorna za obravnavo njegove prošnje za mednarodno zaščito;	(a)  da v pravici do zaprositve za mednarodno zaščito ni zajeta izbira prosilca v zvezi s tem, katera država članica bo odgovorna za obravnavo njegove prošnje za mednarodno zaščito, razen če je zagotovljena v okviru mehanizma za dodeljevanje v skladu s pogoji iz poglavja VII.
Predlog spremembe    64 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b)  o ciljih te uredbe in posledicah vložitve še ene prošnje v drugi državi članici ter posledicah zapustitve države članice, v kateri mora biti prosilec prisoten med določanjem odgovorne države članice v skladu s to uredbo, in med obravnavanjem prošnje za mednarodno zaščito, zlasti, da prosilec v državi članici, ki ni država članica, v kateri mora biti prisoten, ne bo upravičen do pogojev za sprejem iz členov 14 do 19 Direktive 2013/33/EU, z izjemo nujne zdravstvene oskrbe;	(b)  o ciljih te uredbe in posledicah vložitve še ene prošnje v drugi državi članici ter posledicah zapustitve države članice, v kateri mora biti prosilec prisoten med določanjem odgovorne države članice v skladu s to uredbo, in med obravnavanjem prošnje za mednarodno zaščito;
Predlog spremembe    65 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka c a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca)  o določbah v zvezi z združitvijo družine in skupaj s tem o veljavni opredelitvi družinskih članov in sorodnikov ter o tem, da mora prosilec čim prej v postopku razkriti vse ustrezne informacije, na podlagi katerih bi bilo mogoče določiti kraj, kjer se nahajajo družinski člani ali sorodniki v drugih državah članicah, ter o pomoči, ki jo lahko država članica ponudi v zvezi z iskanjem družinskih članov ali sorodnikov;
Predlog spremembe    66 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka c b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(cb)  o tem, da mora prosilec čim prej v postopku razkriti vse ustrezne informacije, ki bi bile lahko koristne pri ugotavljanju obstoja morebitnih predhodnih dovoljenj za prebivanje, vizumov ali šolskih diplom;
Predlog spremembe    67 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(cc)  o možnosti, da prosilec na podlagi člena 19 zahteva uporabo diskrecijske klavzule od katere koli države članice iz države članice, v kateri se nahaja, ter o posebnih ureditvah, povezanih s postopkom;
Predlog spremembe    68 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka c d (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(cd)  če je primerno, o postopku dodeljevanja iz poglavja VII;
Predlog spremembe    69 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka c e (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ce)  o možnosti, da prosilec na podlagi člena 36 (1c) izbere eno od štirih držav članic z najnižjim številom prosilcev glede na njihov delež na podlagi referenčnega ključa iz člena 35, če je prosilec izpolnil obveznosti iz člena 4(1);
Predlog spremembe   70 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d)  o osebnem razgovoru v skladu s členom 7 ter obveznosti predložitve in utemeljitve informacij o prisotnosti družinskih članov, sorodnikov ali drugih svojcev v državah članicah, vključno z načini, na katere lahko prosilec poda take informacije;	(d)  o namenu osebnega razgovora v skladu s členom 7 ter o vrsti informacij in dokazov, ki jih bo moral prosilec predložiti za določitev odgovorne države članice, vključno z načini, na katere lahko prosilec poda take informacije;
Predlog spremembe    71 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka e
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e)  o možnosti izpodbijanja odločbe o predaji v sedmih dneh po uradnem obvestilu in o dejstvu, da je to izpodbijanje omejeno na oceno, ali so bili kršeni člen 3(2) v zvezi z obstojem nevarnosti nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali členi 10 do 13 in 18 ;	(e)  o možnosti in načinih izpodbijanja odločbe o predaji ter o obstoju pravice do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem ali razsodiščem v skladu s členom 28, tudi če odločba o predaji ni bila sprejeta;
Predlog spremembe    72 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka h a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ha)  v primeru mladoletnika brez spremstva o vlogi in odgovornosti skrbnika ter o postopku za zaupno in varno vložitev pritožbe zoper skrbnika, ob polnem spoštovanju pravice otroka, da se izreče v zvezi s tem;
Predlog spremembe    73 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka h b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(hb)  o pravici prosilca, da lahko zahteva brezplačno pravno pomoč in zastopanje v vseh fazah postopka;
Predlog spremembe    74 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka h c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(hc)  o obstoju informativne spletne strani iz člena 6(3a);
Predlog spremembe    75 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka i
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(i)  če je primerno, o postopku dodeljevanja iz poglavja VII.	črtano
Predlog spremembe    76 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Informacije iz odstavka 1 se zagotovijo v pisni obliki v jeziku, ki ga prosilec razume ali za katerega se razumno domneva, da ga razume. Države članice uporabijo skupno brošuro, ki je bila v ta namen oblikovana na podlagi odstavka 3.	Informacije iz odstavka 1 se zagotovijo v jeziku, ki ga prosilec razume, v jedrnati, pregledni, razumljivi in lahko dostopni obliki ter v jasnem in preprostem jeziku. Države članice uporabijo skupno informativno gradivo, ki je bilo v ta namen oblikovano na podlagi odstavka 3.
Predlog spremembe    77 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Informacije se zagotovijo v pisni in ustni obliki, po potrebi tudi s pomočjo multimedijske opreme. Ustne informacije se lahko predajo na individualnih ali skupinskih srečanjih, prosilci pa imajo možnost postavljati vprašanja o postopkovnih korakih, ki naj bi jih upoštevali v postopku določitve odgovorne države v skladu s to uredbo. Mladoletnikom informacije na otrokom prijazen način v skladu s členom [5(2)] Direktive xxx/xxxx [direktiva o pogojih za sprejem] zagotovi usposobljeno osebje, skrbnik pa pri tem sodeluje.
Predlog spremembe    78 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Kadar je potrebno za pravilno razumevanje prosilca, se informacije zagotovijo tudi ustno, na primer na osebnem razgovoru iz člena 7.	črtano
Predlog spremembe    79 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3.  Komisija na podlagi izvedbenih aktov oblikuje skupno brošuro, kot tudi posebno brošuro za mladoletnike brez spremstva, ki vsebuje vsaj informacije iz odstavka 1 tega člena. Ta skupna brošura vsebuje tudi informacije o uporabi Uredbe (EU) [predloga uredbe o prenovitvi Uredbe št. 603/2013] in zlasti o namenu, za katerega se lahko obdela podatke o prosilcu v okviru Eurodac. Skupno brošuro se pripravi tako, da se državam članicam omogoča, da jo dopolnijo s posebnimi dodatnimi informacijami države članice. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 56(2) te uredbe.	3.  Agencija Evropske unije za azil v tesnem sodelovanju s pristojnimi nacionalnimi agencijami oblikuje skupno informativno gradivo, ki vsebuje vsaj informacije iz odstavka 1 tega člena. Skupno informativno gradivo vsebuje tudi informacije o uporabi Uredbe (EU) [predlog uredbe o prenovitvi Uredbe št. 603/2013] in zlasti o namenu, za katerega se lahko obdelajo podatki o prosilcu v okviru Eurodac. Pripravi se tako, da imajo države članice možnost, da ga dopolnijo s posebnimi dodatnimi informacijami države članice. Agencija Evropske unije za azil oblikuje posebno informativno gradivo, namenjeno zlasti naslednjim ciljnim skupinam:
	(a)   odrasli prosilci;
	(b)   mladoletniki brez spremstva;
	(c)   mladoletniki s spremstvom.
Predlog spremembe    80 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a.  Agencija Evropske unije za azil oblikuje posebno spletno stran z informacijami o skupnem evropskem azilnem sistemu, zlasti o delovanju te uredbe. Informacije na spletni strani so razumljive in se posodabljajo ter so navedene pisno v jedrnati, pregledni, razumljivi in lahko dostopni obliki ter jasnem in preprostem jeziku, na voljo pa so v vseh večjih jezikih, ki jih govorijo prosilci, ki prispejo v Unijo.
Predlog spremembe    81 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 3 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3b.  Pristojni organi držav članic prosilce sproti obveščajo o napredku v postopkih, po katerih se v skladu s to uredbo obravnavajo njihove prošnje. Informacije se v rednih presledkih, tj. vsaj vsaka dva tedna, pošiljajo v pisni obliki. Ko gre za mladoletnike, pristojni organi ob upoštevanju istih pravil obveščajo mladoletnika in starša ali skrbnika. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov za določitev načinov posredovanja teh informacij. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 56(2).
Predlog spremembe   82 Predlog uredbe Člen 6 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 6a
	Pravica do brezplačne pravne pomoči in zastopanja
	1.   Brez poseganja v pravico prosilca do izbire svojega pravnega zastopnika na lastne stroške države članice v vseh fazah postopka zagotavljajo brezplačno pravno pomoč in zastopanje v zadevah, povezanih z uporabo te uredbe, če prosilec ne zmore kriti s tem povezanih stroškov. Države članice lahko zahtevajo, da se jim v celoti ali delno povrnejo nastali stroški, če je bila odločitev za kritje takih stroškov sprejeta na podlagi neresničnih podatkov, ki jih je predložil prosilec, in če je mogoče ugotoviti, da prosilec lahko krije te stroške.
	2.   Pravna pomoč in zastopanje vključujeta vsaj:
	(a)   zagotavljanje informacij o postopku glede na individualne okoliščine prosilca;
	(b)   pomoč pri pripravi osebnega razgovora in spremnih dokumentov ter dokazov, ki se predložijo v okviru razgovora, vključno s sodelovanjem v osebnem razgovoru;
	(c)   pojasnilo o razlogih za odločbo o predaji in njenih posledicah, pa tudi informacije o možnosti izpodbijanja te odločbe ali o dostopu do pravnih sredstev, kadar ni sprejeta odločba o predaji v skladu s členom 28.
	Države članice pri izpolnjevanju zahtev tega odstavka zagotovijo, da pravna pomoč in zastopanje nista samovoljno omejena ter da učinkovit dostop prosilca do sodnega varstva ni oviran.
	Postopki za dostop do pravne pomoči se določijo v nacionalnem pravu.
Predlog spremembe    83 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1.  Da bi olajšala postopek določanja odgovorne države članice, država članica, ki izvede ta postopek, opravi osebni razgovor s prosilcem , razen če je prosilec pobegnil ali informacije, ki jih je predložil prosilec v skladu s členom 4(2) zadostujejo za določitev odgovorne države članice . Namen razgovora je tudi zagotoviti, da prosilec pravilno razume informacije, ki jih je prejel v skladu s členom 6.	1.  Da bi olajšala postopek določanja odgovorne države članice, država članica, ki izvede ta postopek, opravi osebni razgovor s prosilcem. Država članica, ki izvede postopek, proaktivno postavlja vprašanja o vseh vidikih zahtevka, na podlagi katerih je mogoče določiti odgovorno državo članico. Namen razgovora je tudi zagotoviti, da prosilec pravilno razume prejete informacije iz člena 6.
Predlog spremembe    84 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a.  Država članica lahko opusti osebni razgovor, če informacije, ki jih je prosilec predložil v skladu s členom 4(2), zadostujejo za določitev odgovorne države članice in če prosilec ne zaprosi za možnost, da se izreče. Če država članica opusti razgovor, prosilcu omogoči, da pred sprejetjem končne odločitve o njegovi predaji odgovorni državi članici v skladu s členom 30(1) poda vse nadaljnje informacije, ki so pomembne za pravilno določitev odgovorne države članice.
Predlog spremembe   85 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2.  Osebni razgovor se organizira pravočasno, v vsakem primeru pa pred sprejetjem kakršne koli zahteve za sprejem v skladu s členom 24 .	2.  Osebni razgovor se organizira pravočasno, v vsakem primeru pa pred sprejetjem kakršne koli zahteve za sprejem v skladu s členom 24 ali odločbe o predaji prosilca.
Predlog spremembe    86 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3.  Osebni razgovor se vodi v jeziku, ki ga prosilec razume ali za katerega se razumno domneva, da ga razume, in v katerem se je zmožen sporazumevati. Država članica, kadar je treba, izbere tolmača, ki je sposoben zagotoviti ustrezno sporazumevanje med prosilcem in osebo, ki vodi osebni razgovor.	3.  Osebni razgovor se vodi v jeziku, ki ga prosilec razume in v katerem se je zmožen sporazumevati. Razgovore z mladoletniki brez spremstva na otrokom prijazen način vodijo uslužbenci, ki so za to ustrezno usposobljeni in kvalificirani v skladu z nacionalnim pravom, v navzočnosti skrbnika in, kjer je to ustrezno, pravnega svetovalca.
	Država članica, kadar je treba, izbere usposobljenega tolmača in, kjer je to ustrezno, kulturnega posrednika, ki je sposoben zagotoviti ustrezno sporazumevanje med prosilcem in osebo, ki vodi osebni razgovor. Prosilec lahko zaprosi, da razgovor vodijo in mu pri njem pomagajo uslužbenci istega spola, če je to mogoče.
Predlog spremembe   87 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4.  Osebni razgovor poteka v razmerah, ki zagotavljajo ustrezno zaupnost. Opravi ga oseba, ki je za to usposobljena v skladu z nacionalnim pravom.	4.  Osebni razgovor poteka v razmerah, ki zagotavljajo ustrezno zaupnost. Opravi ga oseba, ki je za to usposobljena v skladu z nacionalnim pravom. Prosilcem, za katere se ugotovi, da potrebujejo posebna procesna jamstva, bi bilo treba zagotoviti ustrezno podporo in dovolj časa, da se vzpostavijo pogoji, potrebni za učinkovito predložitev vseh elementov, ki bi omogočili določitev odgovorne države članice.
Predlog spremembe    88 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 4 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a.  Države članice vzpostavijo ustrezne standardne operativne postopke za zagotovitev, da so sprejeti primerni zaščitni ukrepi glede prosilcev, ki so v nevarnosti, da bi bili izkoriščani za namene trgovine z ljudmi ali drugih dejavnosti organiziranega kriminala.
Predlog spremembe   89 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5.  Država članica, ki vodi osebni razgovor, pripravi pisni povzetek, ki vsebuje vsaj poglavitne informacije, ki jih je prosilec zagotovil med razgovorom. Ta povzetek je lahko bodisi v obliki poročila bodisi na standardnem obrazcu. Država članica prosilcu in/ali pravnemu svetovalcu ali drugemu zagovorniku, ki prosilca zastopa, pravočasno zagotovi dostop do povzetka.	5.  Država članica, ki vodi osebni razgovor, pripravi pisni povzetek, ki vsebuje vsaj poglavitne informacije, ki jih je prosilec zagotovil med razgovorom. Glavne elemente povzetka ob koncu razgovora preveri prosilec in, kjer je to ustrezno, skrbnik in/ali pravni zastopnik. Ta povzetek je v obliki poročila. Država članica naredi zvočni posnetek razgovora. Država članica prosilcu in/ali skrbniku, pravnemu svetovalcu, ki prosilca zastopa, zagotovi, da lahko čim prej po razgovoru, v vsakem primeru pa pred sprejetjem odločitve o predaji, dostopa do povzetka.
Predlog spremembe    90 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 2 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Vsaka država članica , v kateri mora biti mladoletnik brez spremstva prisoten, poskrbi, da zastopnik zastopa in/ali pomaga mladoletniku brez spremstva v zadevnih postopkih iz te uredbe. Zastopnik je usposobljen in ima strokovno znanje, da zagotovi upoštevanje največje koristi otroka v postopkih, ki potekajo v skladu s to uredbo. Tak zastopnik ima dostop do vsebine ustreznih dokumentov iz dosjeja prosilca, vključno s posebno brošuro za mladoletnike brez spremstva.	Vsaka država članica, v kateri se mladoletnik brez spremstva nahaja, poskrbi, da skrbnik zastopa in/ali pomaga mladoletniku brez spremstva v vseh postopkih iz te uredbe. Skrbnik ima kvalifikacije, usposobljenost, strokovno znanje in neodvisnost, da zagotovi upoštevanje največje koristi otroka v postopkih, ki potekajo v skladu s to uredbo. Tak skrbnik ima dostop do vsebine ustreznih dokumentov iz dosjeja prosilca, vključno s posebnim informativnim gradivom za mladoletnike brez spremstva. Skrbnik se imenuje čim prej, najpozneje pa v 24 urah od vložitve prošnje in v vsakem primeru pred zbiranjem biometričnih podatkov na podlagi člena [10(1) ali 13(1)] Uredbe (EU) XXXX/XX/EU [uredba Eurodac].
Predlog spremembe   91 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a.  Skrbnik je čim bolj, kolikor je mogoče, vključen v postopek določitve odgovornosti države članice po tej uredbi. V ta namen mladoletnika podpira pri predložitvi informacij, na podlagi katerih se oceni njegova največja korist v skladu z odstavkom 3, tudi pri izvajanju pravice, da se izreče, podpre pa tudi sodelovanje mladoletnika z drugimi akterji, kot so organizacije za iskanje družin, kadar je to za ta namen primerno, pri čemer se ustrezno upoštevajo obveznosti do mladoletnika glede zaupnosti.
	Skrbnik zagotovi, da ima mladoletnik dostop do informacij, pravnega svetovanja in zastopanja v zvezi s postopki iz te uredbe, in mladoletnika obvešča o napredku v postopkih iz te uredbe v zvezi z njim.
	Skrbnik ima dostop do vsebine ustreznih dokumentov iz dosjeja mladoletnika, vključno s posebnim informativnim gradivom za mladoletnike brez spremstva in obrazci iz člena 6.
	Skrbniki se redno usposabljajo in imajo ustrezno podporo za opravljanje svojih nalog.
Predlog spremembe    92 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 3 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b)  dobro počutje in družbeni razvoj mladoletnika;	(b)  dobro počutje in družbeni razvoj mladoletnika, ob posebnem upoštevanju njegovega etničnega, verskega, kulturnega in jezikovnega ozadja ter njegove potrebe po stabilnosti in neprekinjenosti njegovega varstva in urejenega skrbništva ter dostopa do zdravstvenih in izobraževalnih storitev;
Predlog spremembe    93 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 3 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c)  vprašanja glede varnosti in zaščite, zlasti kadar obstaja tveganje, da je mladoletnik žrtev trgovine z ljudmi;	(c)  vprašanja glede varnosti in zaščite, zlasti kadar obstaja tveganje, da je mladoletnik žrtev kakršne koli oblike nasilja in izkoriščanja, vključno s trgovino z ljudmi;
and exploitation.
Predlog spremembe   94 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 3 – točka c a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca)  ranljiv položaj, vključno s travmatičnimi izkušnjami, posebnimi zdravstvenimi potrebami in invalidnostjo;
Predlog spremembe    95 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 3 – točka d a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(da)  zagotovitev predaje imenovanemu skrbniku v državi članici prejema;
Predlog spremembe    96 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 3 – točka d b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(db)  informacije skrbnika v državi članici, kjer se nahaja mladoletnik;
Predlog spremembe   97 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 3 – točka d c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(dc)  potrebo po prednostnem obravnavanju odločitev v zvezi z mladoletniki;
Predlog spremembe    98 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 3 – pododstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	pri ocenjevanju najboljše koristi za mladoletnika je treba zagotoviti njegovo pravico, da se izreče.
Predlog spremembe    99 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4.  Pred predajo mladoletnika brez spremstva v odgovorno državo članico ali, če je to primerno, državo članico dodelitve, se država članica, ki izvede predajo, prepriča, da bo odgovorna država članica ali država članica dodelitve nemudoma izvedla ukrepe iz členov 14 in 24 Direktive 2013/33/EU in člena 25 Direktive 2013/32/EU. Pred vsako odločitvijo o predaji mladoletnika brez spremstva se opravi ocena o njegovi največji koristi. Ta ocena temelji na dejavnikih iz odstavka 3. Osebje s kvalifikacijami ter strokovnim znanjem in izkušnjami oceno pripravi hitro, da se zagotovi upoštevanje največje koristi mladoletnika.	4.  Pred predajo mladoletnika brez spremstva v odgovorno državo članico ali, če je to primerno, državo članico dodelitve, država članica, ki izvede predajo, za vsak posamezni primer pridobi jamstvo, da bo odgovorna država članica ali država članica dodelitve nemudoma izvedla ukrepe iz členov 14 in 24 Direktive 2013/33/EU in člena 25 Direktive 2013/32/EU. Pred vsako odločitvijo za predajo ali proti predaji mladoletnika brez spremstva se opravi večdisciplinarna ocena o njegovi največji koristi. Ta ocena temelji na dejavnikih iz odstavka 3, ugotovitve iz ocene posameznega dejavnika pa so jasno navedene v sklepu o predaji. Oceno hitro pripravi večdisciplinarna ekipa s kvalifikacijami ter strokovnim znanjem in izkušnjami, da se zagotovi upoštevanje največje koristi mladoletnika. Pri večdisciplinarni oceni sodeluje usposobljeno osebje z izkušnjami na področju pravic otrok ter otroške psihologije in razvoja, vključena pa sta tudi najmanj mladoletnikov skrbnik in pravni svetovalec.
Predlog spremembe   100 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 5 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Za namene uporabe člena 10 država članica, v kateri je mladoletnik brez spremstva vložil prošnjo za mednarodno zaščito, čim prej ustrezno ukrepa, da ugotovi, ali ima mladoletnik brez spremstva na ozemlju držav članic družinske člane ali sorodnike, pri čemer ščiti največje koristi otroka.	Za namene uporabe členov 10 in 19 država članica, v kateri mladoletnik brez spremstva vloži prošnjo za mednarodno zaščito, čim prej ustrezno ukrepa, da ugotovi, ali ima mladoletnik brez spremstva na ozemlju držav članic družinske člane ali sorodnike, pri čemer ščiti največje koristi otroka.
Predlog spremembe   101 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 5 – pododstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Osebje pristojnih organov iz člena 47, ki obravnava zahteve mladoletnikov brez spremstva, je imelo in se še naprej ustrezno usposablja glede posebnih potreb mladoletnikov.	Osebje pristojnih organov iz člena 47, ki obravnava zahteve mladoletnikov brez spremstva, ima opravljeno usposabljanje in se še naprej ustrezno usposablja glede posebnih potreb mladoletnikov, vključno z usposabljanjem o otrokovih pravicah ter o otroški psihologiji in razvoju. Usposabljanje vključuje tudi module za oceno tveganja, da se omogoči ustrezna nega in zaščita glede na individualne potrebe mladoletnika, pri čemer je posebna pozornost namenjena zgodnjemu prepoznavanju žrtev trgovine z ljudmi in zlorab, ter usposabljanje za seznanjanje z dobro prakso za preprečevanje izginotij.
Predlog spremembe    102 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 5 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	5a.  Pred predajo mladoletnika brez spremstva država članica prejema imenuje skrbnika v najkrajšem možnem času, v vsakem primeru pa v petih delovnih dneh od potrditve odločbe o predaji. Informacije o skrbniku, ki ga je imenovala država članica prejema, sporočijo pristojni organi trenutnemu skrbniku skupaj z informacijami o postopku predaje.
Predlog spremembe    103 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 6 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	6a.  Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 57 za dopolnitev te uredbe, tako da v skladu s tem členom določi pravila in postopke za nadnacionalno sodelovanjem za potrebe ocen v zvezi z največjo koristjo za otroka.
Predlog spremembe    104 Predlog uredbe Člen 8 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 8a
	Stroški sprejema
	1.   Stroški sprejema prosilcev, ki jih krije država članica, ki izvede postopek določanja odgovorne države, od trenutka registracije prošnje za mednarodno zaščito do predaje prosilca odgovorni državi članici ali do trenutka, ko država članica, ki je izvedla postopek določanja, prevzame odgovornost za prosilca, se povrnejo iz splošnega proračuna Unije.
	2.   Stroški sprejema, ki jih krije država članica, v kateri očitno ni verjetno, da prosilec izpolnjuje pogoje kot upravičenec do mednarodne zaščite v skladu s členom 9, se povrnejo iz splošnega proračuna Unije.
Predlog spremembe   105 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1.  Merila za določanje odgovorne države članice se uporabijo samo enkrat, po vrstnem redu, v katerem so navedena v tem poglavju.	1.  Merila za določanje odgovorne države članice se uporabijo samo enkrat, po vrstnem redu, v katerem so navedena v poglavjih III in IV.
Predlog spremembe    106 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2.  Država članica, odgovorna v skladu z merili iz tega poglavja, se določi na podlagi položaja, ki je obstajal, ko je prosilec prvič vložil prošnjo za mednarodno zaščito v državi članici.	2.  Država članica, odgovorna v skladu z merili iz tega poglavja, se določi na podlagi položaja, ki je obstajal, ko je prosilec prvič vložil prošnjo za mednarodno zaščito v državi članici v skladu s členom [28] Uredbe (EU) xxx/xxxx [uredba o azilnih postopkih]).
Predlog spremembe    107 Predlog uredbe Člen 9 – odstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a.  Če pristojni organ v državi članici, ki izvede postopek določanja odgovorne države članice, po opravljenem osebnem razgovoru, predvidenem v členu 7, ugotovi, da odgovorne države članice ni mogoče določiti na podlagi člena 10, 11, 12, 13 ali 18, in če prosilec ne potrebuje posebnih procesnih jamstev v skladu s členom [19] Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba o azilnih postopkih], država članica, ki izvede postopek določanja, pred uporabo katerih koli preostalih meril v skladu s poglavjem III ali IV preuči prima facie, ali je prosilec ob vložitvi prošnje navedel samo informacije, ki niso pomembne za preučitev, ali prosilec izpolnjuje pogoje za upravičenca do mednarodne zaščite v skladu z Uredbo (EU) XXX/XXX [uredba o pogojih za azil], in če država članica, ki izvede postopek določanja, ni prejela oziroma nima na voljo drugih informacij, ki bi nakazovale, da bi lahko prosilec izpolnjeval pogoje za upravičenca do mednarodne zaščite, zaradi česar je njegova prošnja za priznanje izpolnjevanja pogojev za mednarodno zaščito očitno neprepričljiva.
	V takem primeru bi bilo treba šteti, da očitno ni verjetno, da prosilec izpolnjuje pogoje za upravičenca do mednarodne zaščite in da je država članica, ki izvede postopek določanja, odgovorna država članica, brez poseganja v člen [37] Uredbe (EU) XXX/XXX [uredba o azilnih postopkih].
Predlog spremembe   108 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2.  Odgovorna država članica je tista, v kateri je zakonito prisoten družinski član mladoletnika brez spremstva, pod pogojem, da je to v najboljšo korist mladoletnika. Kadar je prosilec poročen mladoletnik, katerega zakonec ni zakonito prisoten na ozemlju držav članic, je odgovorna država članica, v kateri je zakonito prisoten oče, mati ali druga odrasla oseba, odgovorna za mladoletnika, bodisi v skladu s pravom ali prakso te države članice, ali brat ali sestra.	2.  Odgovorna država članica je tista, v kateri je zakonito prisoten družinski član mladoletnika brez spremstva, razen če se dokaže, da to ne bi bilo v najboljšo korist mladoletnika. Kadar je prosilec mladoletnik, je odgovorna država članica, v kateri je zakonito prisoten oče, mati ali druga odrasla oseba, odgovorna za mladoletnika, bodisi v skladu s pravom ali prakso te države članice, ali brat ali sestra.
Predlog spremembe    109 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3.  Kadar je prosilec mladoletnik brez spremstva in ima sorodnika, ki je zakonito prisoten v drugi državi članici, ter se na podlagi individualne obravnave ugotovi, da lahko ta sorodnik poskrbi zanj, ta država članica združi mladoletnika z njegovim sorodnikom in je odgovorna država članica, pod pogojem, da je to v največjo korist mladoletnika.	3.  Kadar ima prosilec sorodnika, ki je zakonito prisoten v drugi državi članici, ter se na podlagi individualne obravnave ugotovi, da lahko ta sorodnik poskrbi zanj, ta država članica združi mladoletnika z njegovim sorodnikom in je odgovorna država članica, razen če se dokaže, da to ne bi bilo v največjo korist mladoletnika.
Predlog spremembe   110 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5.  V odsotnosti družinskega člana ali sorodnika iz odstavkov 2 in 3, je odgovorna tista država članica, v kateri je mladoletnik brez spremstva prvič vložil prošnjo za mednarodno zaščito, razen če se dokaže, da to ne bi bilo v največjo korist mladoletnika.	5.  V odsotnosti družinskega člana ali sorodnika iz odstavkov 2 in 3 ter če se ne uporabljajo nobena druga merila iz poglavij III in IV, zlasti iz člena 19, se odgovorna država članica določi z mehanizmom za dodeljevanje iz poglavja VII, pod pogojem, da je mladoletniku vedno dovoljena izbira med državami članicami dodelitve v skladu s členom 36(1c). Pred vsako odločitvijo o odgovorni državi članici je treba izvesti večdisciplinarno oceno največje koristi mladoletnika, tudi ob dodelitvi.
Predlog spremembe   111 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 5 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	5a.  Če mladoletnika spremlja en starš, odrasel brat ali sestra ali druga odrasla oseba nosilka starševske odgovornosti za mladoletnika, bodisi v skladu s pravom ali prakso te države članice, in če je starš ali druga odrasla oseba nosilka starševske odgovornosti za mladoletnika, bodisi v skladu s pravom ali prakso te države članice, zakonito prisotna v državi članici, je odgovorna tista država članica, v kateri je starš ali druga odrasla oseba nosilka starševske odgovornosti za mladoletnika zakonito prisotna, če je to v največjo korist otroka.
Predlog spremembe    112 Predlog uredbe Člen 11 – naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Družinski člani, ki so upravičenci do mednarodne zaščite	Družinski člani, ki zakonito prebivajo v državi članici
Predlog spremembe   113 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Kadar ima prosilec družinskega člana, ne glede na to, ali je bila družina že prej oblikovana v državi izvora, ki mu je kot upravičencu do mednarodne zaščite, dovoljeno prebivanje v državi članici, je ta država članica odgovorna za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, pod pogojem, da zadevne osebe pisno izrazijo to željo.	Kadar ima prosilec družinskega člana, ne glede na to, ali je bila družina že prej oblikovana v državi izvora, ki zakonito prebiva v državi članici, je ta država članica odgovorna za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, pod pogojem, da zadevne osebe pisno izrazijo to željo.
Predlog spremembe   114 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a)  za obravnavanje prošenj za mednarodno zaščito vseh družinskih članov in/ali mladoletnih neporočenih bratov ali sester je odgovorna država članica, ki je glede na merila odgovorna za sprejem največjega števila zadevnih oseb;	(a)  za obravnavanje prošenj za mednarodno zaščito vseh družinskih članov je odgovorna država članica, ki je glede na merila odgovorna za sprejem največjega števila zadevnih oseb;
Predlog spremembe   115 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1.  Kadar prosilec poseduje veljaven dokument za prebivanje ali dokument za prebivanje, ki je prenehal veljati manj kot dve leti pred vložitvijo prve prošnje , je za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito odgovorna država članica, ki je dokument izdala.	1.  Kadar prosilec poseduje veljaven dokument za prebivanje ali dokument za prebivanje, ki je prenehal veljati pred vložitvijo prve prošnje, je za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito odgovorna država članica, ki je dokument izdala.
Predlog spremembe   116 Predlog uredbe Člen 14 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2.  Kadar prosilec poseduje veljavni vizum ali vizum, ki je prenehal veljati manj kot šest mesecev pred vložitvijo prve prošnje , je za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito odgovorna država članica, ki je vizum izdala, razen če je bil vizum izdan v imenu druge države članice v skladu z ureditvijo zastopanja, kot je določena v členu 8 Uredbe (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta . V takem primeru je zastopana država članica odgovorna za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito.	2.  Kadar prosilec poseduje veljavni vizum ali vizum, ki je prenehal veljati pred vložitvijo prve prošnje, je za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito odgovorna država članica, ki je vizum izdala, razen če je bil vizum izdan v imenu druge države članice v skladu z ureditvijo zastopanja, kot je določena v členu 8 Uredbe (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta25. V takem primeru je zastopana država članica odgovorna za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito.
_________________	_________________
25 Uredba (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (UL L 243, 15.9.2009, str. 1).	25 Uredba (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (UL L 243, 15.9.2009, str. 1).
Predlog spremembe    117 Predlog uredbe Člen 14 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 14a
	Diplome ali poklicna spričevala
	1.   Če ima prosilec diplomo ali drugo kvalifikacijo, ki jo je izdala izobraževalna ustanova s sedežem v državi članici, je ta država članica odgovorna za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito.
	V tem okviru izobraževalna ustanova pomeni vsako vrsto izobraževalnega zavoda, ki je priznana oziroma obravnavana kot takšna v skladu z nacionalnim pravom in ki v skladu z nacionalnim pravom ali prakso omogoča pridobitev priznanih diplom oziroma spričeval ali drugih priznanih kvalifikacij, ne glede na to, kako se takšen zavod imenuje, ali vsak zavod, ki v skladu z nacionalnim pravom ali prakso nudi poklicno izobraževanje ali usposabljanje.
	Za namene tega člena in za potrebe določanja odgovorne države članice se smejo šteti le tiste diplome ali druge kvalifikacije, ki so jih prosilci pridobili z obiskovanjem izobraževalne ustanove na ozemlju države članice. Usposabljanje prek spleta ali druge oblike učenja na daljavo se ne upoštevajo.
	2.   Če ima prosilec več kot eno diplomo ali drugo kvalifikacijo, ki so jih izdale izobraževalne ustanove s sedežem v različnih državah članicah, je za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito odgovorna tista država članica, v kateri je bila izdana diploma ali kvalifikacija z najnovejšim datumom.
Predlog spremembe   118 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Kadar se na podlagi dokazov ali posrednih okoliščin, opisanih na dveh seznamih iz člena 25(4) te uredbe, vključno s podatki iz Uredbe [predloga uredbe o prenovitvi Uredbe (EU) št. 603/2013], ugotovi, da je prosilec ob prihodu iz tretje države nezakonito prečkal mejo države članice po kopnem, morju ali zraku, je za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito odgovorna država članica, v katero je vstopil na ta način.	črtano
Predlog spremembe    119 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a.  Kadar ni mogoče določiti odgovorne države članice v skladu z drugimi merili iz poglavja III ali IV, se odgovorna država članica določi s korektivnim mehanizmom za dodeljevanje iz poglavja VII.
Predlog spremembe    120 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 1 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1b.  Kadar ni mogoče določiti odgovorne države članice v skladu z drugimi merili iz poglavja III ali člena 18 in kadar se na podlagi dokazov ali posrednih okoliščin ugotovi, da je prosilec prečkal mejo v državo članico, v kateri je bila vložena prošnja za mednarodno zaščito, iz druge države članice, se država članica, ki je odgovorna za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito, določi v skladu s postopkom iz člena 24c.
Predlog spremembe   121 Predlog uredbe Člen 16
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 16	črtano
Vstop brez vizumske obveznosti
Če državljan tretje države ali oseba brez državljanstva vstopi na ozemlje države članice, v kateri za vstop ne velja vizumska obveznost, je za obravnavanje njene prošnje za mednarodno zaščito odgovorna ta država članica.
Predlog spremembe   122 Predlog uredbe Člen 17
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 17	črtano
Prošnja na mednarodnem tranzitnem območju letališča
Kadar državljan tretje države ali oseba brez državljanstva poda prošnjo za mednarodno zaščito v mednarodnem tranzitnem območju letališča države članice, je za obravnavanje prošnje odgovorna ta država članica.
Predlog spremembe    123 Predlog uredbe Člen 18 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1.  Kadar je prosilec zaradi nosečnosti ali novorojenega otroka, resne bolezni, hude invalidnosti ali starosti odvisen od pomoči svojega otroka, brata ali sestre ali starša, ki zakonito prebiva v eni od držav članic, ali je otrok, brat ali sestra ali eden od staršev prosilca, ki zakonito prebiva v eni od držav članic, odvisen od slednjega, država članica običajno prosilca obdrži skupaj ali združi s tem otrokom, bratom ali sestro ali enim od staršev, pod pogojem, da so družinske vezi obstajale že v državi izvora, da je otrok, brat ali sestra ali eden od staršev ali prosilec zmožen nuditi pomoč drugi vzdrževani osebi in da zadevne osebe pisno izrazijo to željo.	1.  Kadar je prosilec zaradi nosečnosti ali novorojenega otroka, resne bolezni, hude invalidnosti, hude poškodbe ali starosti odvisen od pomoči svojega otroka, brata ali sestre ali starša, ki zakonito prebiva v eni od držav članic, ali je otrok, brat ali sestra ali eden od staršev prosilca, ki zakonito prebiva v eni od držav članic, odvisen od slednjega, država članica običajno prosilca obdrži skupaj ali združi s tem otrokom, bratom ali sestro ali enim od staršev, če so družinske vezi obstajale že pred prihodom prosilca na ozemlje države članice, če je otrok, brat ali sestra ali eden od staršev ali prosilec zmožen nuditi pomoč drugi vzdrževani osebi in če zadevne osebe pisno izrazijo to željo.
Predlog spremembe   124 Predlog uredbe Člen 18 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 18a
	Sponzoriranje
	1.   Država članica lahko določi možnost, da organizacije, odobrene v skladu s posebnimi zahtevami za preprečevanje zlorab in trgovine z ljudmi, določenimi v nacionalni zakonodaji, postanejo sponzor prosilca, ki je vložil prošnjo za mednarodno zaščito v Uniji. Organizacija, ki sponzorira prosilca, zagotovi njegov prevoz v državo članico, kjer ima sponzor sedež, do dokončne odločitve o njegovi prošnji za mednarodno zaščito.
	2.   Država članica, ki izvede postopek določanja odgovorne države, na podlagi pisne zahteve sponzorja in s soglasjem prosilca obvesti državo članico, v kateri ima sponzor sedež, o sponzorskem dogovoru med sponzorsko organizacijo in prosilcem. Če se država članica, v kateri ima sedež sponzorska organizacija, odloči sprejeti prosilca, postane odgovorna država članica, prošnja za mednarodno zaščito pa se upošteva pri njeni referenčni številki v skladu s členom 35.
	3.   Z delegiranim aktom, sprejetim v skladu s postopkom iz člena 57(2), se določijo formalnosti in zahteve za upravičenost, ki jih mora izpolnjevati sponzor, ter drugi potrebni ukrepi.
Predlog spremembe    125 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 1 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Z odstopanjem od člena 3(1) in le dokler ni določena odgovorna država članica se lahko vsaka država članica odloči, da obravnava prošnjo za mednarodno zaščito, ki jo v njej vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva na podlagi družinskih razlogov v zvezi s širšo družino, ki ni zajeta v členu 2(g) , tudi če tako obravnavanje ni njena odgovornost glede na merila iz te uredbe.	Z odstopanjem od člena 3(1) se lahko vsaka država članica odloči, da obravnava prošnjo za mednarodno zaščito, ki jo v njej vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, tudi če tako obravnavanje ni njena odgovornost glede na merila iz te uredbe.
Predlog spremembe    126 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 1 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Država članica, ki se odloči, da bo prošnjo za mednarodno zaščito obravnavala v skladu s tem odstavkom, postane odgovorna država članica in prevzame obveznosti v zvezi s to odgovornostjo. Kadar je ustrezno, odgovorna država članica obvesti predhodno odgovorno državo članico, državo članico, ki vodi postopek določanja odgovorne države članice, ali tisto, ki je bila zaprošena, da sprejme prosilca.	Država članica, ki se odloči, da bo prošnjo za mednarodno zaščito obravnavala v skladu s tem odstavkom, postane odgovorna država članica in prevzame obveznosti v zvezi s to odgovornostjo. Kadar je ustrezno, odgovorna država članica prek elektronskega komunikacijskega omrežja „DubliNet“, vzpostavljenega v skladu s členom 18 Uredbe (ES) št. 1560/2003, obvesti predhodno odgovorno državo članico, državo članico, ki vodi postopek določanja odgovorne države članice, ali tisto, ki je bila zaprošena, da sprejme prosilca.
Predlog spremembe    127 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 1 – pododstavek 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Prosilec lahko od države članice, v kateri je bila vložena njegova prošnja za mednarodno zaščito, zahteva uporabo tega odstavka. Ta zahteva se poda v pisni obliki in se ustrezno utemelji.
Predlog spremembe    128 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 2 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Država članica, v kateri je podana prošnja za mednarodno zaščito in ki opravlja postopek določanja odgovorne države članice lahko kadar koli pred določitvijo odgovorne države članice od druge države članice zahteva, da sprejme prosilca, da se zagotovi združitev katerih koli sorodnikov , tudi kadar ta druga država članica ni odgovorna po merilih iz členov 10 do 13 in 18. Te osebe morajo pisno izraziti strinjanje s tem.	Država članica, v kateri je podana prošnja za mednarodno zaščito in ki opravlja postopek določanja odgovorne države članice, ali odgovorna država članica, lahko kadar koli pred sprejetjem prve vsebinske odločitve od druge države članice zahteva, da sprejme prosilca, da se zagotovi združitev katerih koli sorodnikov iz humanitarnih razlogov, zlasti na podlagi družinskih vezi, kulturnih ali družbenih vidikov, jezikovnega znanja ali drugih smiselnih vezi, ki bi olajšali vključevanje prosilca v družbo te druge države članice, tudi kadar ta druga država članica ni odgovorna po merilih iz poglavij III in IV. Te osebe morajo pisno izraziti strinjanje s tem.
Predlog spremembe    129 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a.  Prosilec lahko od države članice, v kateri je bila vložena prošnja za mednarodno zaščito, zahteva uporabo odstavka 2. Takšna zahteva se poda v pisni obliki, se ustrezno utemelji ter naslovi na pristojne organe države članice, ki izvaja postopek določitve, pri katerih je bila prošnja vložena. Prosilec, ki predstavlja varnostno tveganje ali za katerega očitno ni verjetno, da izpolnjuje pogoje kot upravičenec do mednarodne zaščite, ni upravičen do tega postopka.
	Pristojni organi države članice, ki izvede postopek določanja, zagotovijo, da se zahteva iz prvega pododstavka tega odstavka prek elektronskega komunikacijskega omrežja DubliNet, vzpostavljenega v skladu s členom 18 Uredbe (ES) št. 1560/2003, posreduje pristojnim organom v državi članici, v kateri je prosilec vložil prošnjo.
	Država članica, ki je prejela zahtevo, v dveh tednih od prejema zahteve navede, ali namerava prevzeti odgovornost za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito. Država članica, ki je prejela zahtevo, lahko omenjeni rok podaljša za dodatna dva tedna, če o tem prek elektronskega komunikacijskega omrežja DubliNet pisno obvesti državo članico, v kateri je bila vložena prošnja za mednarodno zaščito. Če odgovor ne prispe v tem roku, se šteje, da je zahteva zavrnjena, in država članica, v kateri je bila vložena prošnja za mednarodno zaščito, nadaljuje postopek določanja odgovorne države članice na podlagi meril iz poglavij III in IV. Brez poseganja v odstavka 1 in 2 lahko prosilci uporabo tega postopka zahtevajo največ enkrat.
Predlog spremembe    130 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 2 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2b.  Če država članica, na katero je bila naslovljena zahteva v skladu z odstavkom 2a, zahtevo sprejme, postane odgovorna država članica. Država članica, v kateri je bila vložena prošnja za mednarodno zaščito, poskrbi za predajo prosilca v odgovorno državo članico.
Predlog spremembe    131 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 2 c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2c.  Komisija z izvedbenimi akti oblikuje enotni obrazec, ki se ga uporabi v okviru postopka iz odstavka 2a. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 56(2).
Predlog spremembe    132 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a)  pod pogoji iz členov 24, 25 in 30 sprejeti prosilca, ki je vložil prošnjo v drugi državi članici;	(a)  pod pogoji iz členov 24, 24c, 25 in 30 sprejeti prosilca, ki je vložil prošnjo za mednarodno zaščito v drugi državi članici;
Predlog spremembe    133 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2.  V primeru iz točke (a) odstavka 1 odgovorna država članica obravnava ali dokonča obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito.	2.  V primeru iz točke (a) ali (b) odstavka 1 odgovorna država članica obravnava ali dokonča obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito.
Predlog spremembe    134 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3.  V primeru iz točke (b) odstavka 1 odgovorna država članica obravnava ali dokonča obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito po pospešenem postopku v skladu z odstavkom 8 člena 31 Direktive 2013/32/EU.	črtano
Predlog spremembe   135 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4.  V primeru iz točke (c) odstavka 1 odgovorna država članica obravnava vse naknadne navedbe ali novo prošnjo prosilca kot naknadno prošnjo v skladu z Direktivo 2013/32/EU.	črtano
Predlog spremembe    136 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5.  V primeru iz točke (d) odstavka 1 zoper odločitev, ki jo sprejme odgovorni organ odgovorne države članice o zavrnitvi zahtevka ni več možno vložiti pravnega sredstva v okviru poglavja V Direktive 2013/32/EU.	5.  V primeru iz točke (d) odstavka 1, v katerem je bila prošnja za mednarodno zaščito zavrnjena le na prvi stopnji, odgovorna država članica zagotovi, da zadevna oseba ima ali je imela možnost uporabe učinkovitega pravnega sredstva v skladu s členom 46 Direktive 2013/32/EU.
Predlog spremembe    137 Predlog uredbe Člen 20 – odstavek 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
7.  Odgovorna država članica se v elektronski datoteki iz člena 22(2) opredeli za odgovorno državo članico.	7.  Odgovorna država članica se, če je to ustrezno, v elektronski datoteki iz člena 22(2) opredeli za odgovorno državo članico.
Predlog spremembe   138 Predlog uredbe Člen 21 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1.  Postopek določanja odgovorne države članice se začne takoj, ko je v državi članici prvič vložena prošnja za mednarodno zaščito , pod pogojem, da država članica, v kateri je bila prošnja najprej vložena, ni že določena za odgovorno državo članico v skladu s členom 3(4) ali (5) .	1.  Postopek določanja odgovorne države članice se začne takoj, ko je v državi članici prvič registrirana prošnja za mednarodno zaščito, pod pogojem, da država članica, v kateri je bila prošnja najprej vložena, ni že določena za odgovorno državo članico v skladu s členom 3(5).
Predlog spremembe   139 Predlog uredbe Člen 21 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2.  Prošnja za mednarodno zaščito šteje za vloženo, ko obrazec, ki ga predloži prosilec, ali poročilo, ki ga pripravi pristojni organ, prispe do pristojnega organa zadevne države članice. Kadar prošnja ni pisna, mora biti čas med izjavo o nameri in pripravo poročila čim krajši.	črtano
Predlog spremembe   140 Predlog uredbe Člen 21 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5.  Prosilca, ki je prisoten v drugi državi članici brez dokumenta za prebivanje ali ki tam vloži prošnjo za mednarodno zaščito po umiku svoje prve prošnje, podane v drugi državi članici med postopkom določanja odgovorne države članice, država članica, v kateri je bila najprej vložena ta prošnja za mednarodno zaščito, ponovno sprejme pod pogoji iz členov 26 in 30 .	5.  Prosilca, ki je prisoten v drugi državi članici brez dokumenta za prebivanje ali ki tam vloži prošnjo za mednarodno zaščito po umiku svoje prve prošnje, podane v drugi državi članici med postopkom določanja odgovorne države članice, država članica, v kateri je bila najprej vložena ta prošnja za mednarodno zaščito, ponovno sprejme pod pogoji iz členov 26 in 30 z namenom dokončanja postopka določanja odgovorne države članice.
Predlog spremembe   141 Predlog uredbe Člen 22 – odstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b)  kadar je to primerno, povezave do prošenj družinskih članov ali sorodnikov, ki potujejo skupaj;	(b)  kadar je to primerno, povezave do prošenj družinskih članov, sorodnikov ali skupin največ 30 prosilcev, ki se želijo prijaviti skupinsko, brez poseganja v pravico do posamezne obravnave vsake prošnje za mednarodno zaščito ter s posebnim poudarkom na prosilcih, ki izražajo znake prisile, nasilja ali zlorab;
Predlog spremembe   142 Predlog uredbe Člen 22 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2.  Ob vnosu informacij v skladu z odstavkom 1 avtomatizirani sistem iz člena 44 registrira vsako prošnjo pod enotno identifikacijsko številko prošnje, ustvari elektronsko datoteko za vsako prošnjo ter sporoči enotno identifikacijsko številko državi članici, v kateri je bila prošnja vložena.	2.  Ob vnosu informacij v skladu z odstavkom 1 avtomatizirani sistem iz člena 44 registrira vsako prošnjo za mednarodno zaščito pod enotno identifikacijsko številko prošnje, ustvari elektronsko datoteko za vsako prošnjo ter sporoči enotno identifikacijsko številko državi članici, v kateri je bila prošnja vložena. Osebni podatki, ki jih vsebujeta enotna identifikacijska številka prošnje in elektronska datoteka, se uporabljajo le za namene te uredbe in Uredbe (EU) xxx/xxx [predlog uredbe o prenovitvi Uredbe (EU) št. 603/2013].
Predlog spremembe   143 Predlog uredbe Člen 22 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5.  Država članica, v kateri je bila prošnja vložena, v skladu s členom 21 Uredbe (ES) št. 767/2008 opravi iskanje v sistemu VIS. Kadar zadetek v sistemu VIS kaže, da prosilec poseduje veljavni vizum ali vizum, ki je prenehal veljati manj kot šest mesecev pred vložitvijo prve prošnje, država članica navede številko vloge za izdajo vizuma in državo članico, katere organ je izdal ali podaljšal vizum, ter informacije o tem, ali je bil vizum izdan v imenu druge države članice.	5.  Država članica, v kateri je bila prošnja za mednarodno zaščito vložena, v skladu s členom 21 Uredbe (ES) št. 767/2008 opravi iskanje v sistemu VIS. Kadar zadetek v sistemu VIS kaže, da je prosilec posedoval veljavni vizum pred vložitvijo prve prošnje, država članica navede številko vloge za izdajo vizuma in državo članico, katere organ je izdal ali podaljšal vizum, ter informacije o tem, ali je bil vizum izdan v imenu druge države članice.
Predlog spremembe   144 Predlog uredbe Člen 23 – odstavek 1 – točka a a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(aa)  skupno število odobrenih prošenj, vloženih v Uniji;
Predlog spremembe   145 Predlog uredbe Člen 23 – odstavek 1 – točka a b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ab)  celotno število odobrenih prošenj v vsaki državi članici;
Predlog spremembe    146 Predlog uredbe Člen 23 – odstavek 2 – točka h
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(h)  informacije iz člena 36(4) in točke (h) člena 39, če se uporablja mehanizem za dodeljevanje iz poglavja VII.	(h)  informacije iz člena 38 in točke (h) člena 39.
Predlog spremembe   147 Predlog uredbe Člen 24 – odstavek 1 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Kadar država članica, v kateri je bila vložena prošnja za mednarodno zaščito, meni, da je za obravnavanje prošnje odgovorna druga država članica, čim hitreje, v vsakem primeru pa v enem mesecu od datuma, na katerega je bila prošnja vložena v smislu člena 21(2), od druge države članice zahteva, da sprejme prosilca.	Kadar država članica, v kateri je bila vložena prošnja za mednarodno zaščito, meni, da je za obravnavanje prošnje odgovorna druga država članica, čim hitreje, v vsakem primeru pa v treh mesecih od datuma, na katerega je bila prošnja vložena v smislu člena 21(2), od druge države članice zahteva, da sprejme prosilca.
Predlog spremembe    148 Predlog uredbe Člen 24 – odstavek 1 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Ne glede na prvi pododstavek se v primeru zadetka v sistemu Eurodac, ki se ujema s podatki, zabeleženimi v skladu s členom 13 Uredbe [predloga uredbe o prenovitvi Uredbe (EU) št. 603/2013] , ali zadetka v sistemu VIS, ki se ujema s podatki, zabeleženimi v skladu s členom 21(2) Uredbe (EU) št. 767/2008 , zahteva pošlje v dveh tednih od prejema tega zadetka.	Ne glede na prvi pododstavek se v primeru zadetka v sistemu Eurodac, ki se ujema s podatki, zabeleženimi v skladu s členom 13 Uredbe [predlog uredbe o prenovitvi Uredbe (EU) št. 603/2013] , ali zadetka v sistemu VIS, ki se ujema s podatki, zabeleženimi v skladu s členom 21(2) Uredbe (EU) št. 767/2008 , zahteva pošlje v enem mesecu od prejema tega zadetka.
Predlog spremembe    149 Predlog uredbe Člen 24 – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Pri mladoletnikih začne čas za namene izračuna roka iz prvega in drugega pododstavka tega odstavka teči po imenovanju skrbnika in zaključku ocene največje koristi v skladu s členom 8(3).
Predlog spremembe    150 Predlog uredbe Člen 24 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 24a
	Postopek ponovne združitve družine
	1.  Država članica, ki izvede postopek določitve odgovorne države članice, je odgovorna za izvedbo posebnega postopka za ponovno združitev družine za prosilca, da bi zagotovila hitro združitev družine in dostop do azilnih postopkov za prosilce, kadar prima facie dovolj kazalnikov kaže, da bodo ti verjetno imeli pravico do ponovne združitve družine v skladu s členi 10, 11, 12 ali 13.
	2.  Pri ugotavljanju, ali je dovolj kazalnikov, da ima prosilec družinske člane in/ali sorodnike v državi članici, ki jo navaja, država članica, ki izvede postopek določitve odgovorne države članice, zagotovi, da prosilec razume veljavno opredelitev družinskih članov in/ali sorodnikov in da je prepričan, da se domnevni družinski člani in/ali sorodniki ne nahajajo v drugi državi članici. Država članica, ki izvaja postopek določitve, prav tako zagotovi, da prosilec razume, da ne bo smel ostati v državi članici, ki jo navaja kot prebivališče svojih družinskih članov in/ali sorodnikov, razen če lahko ta država članica njegovo izjavo preveri. Če na podlagi informacij prosilca ni mogoče upravičeno dvomiti o tem, da se družinski člani in/ali sorodniki nahajajo v državi članici, ki jo je prosilec navedel, se sklepa, da je prima facie dovolj kazalnikov, da ima prosilec družinske člane in/ali sorodnike v tej državi članici in so zahteve iz odstavka 1 izpolnjene.
	Pristojni organi države članice, v kateri ima prosilec po svojih navedbah družinske člane in/ali sorodnike, pomaga pristojnim organom države članice, ki izvaja postopek določitve, pri iskanju odgovorov na vprašanja, s katerimi želijo razčistiti, ali so domnevne družinske vezi prave.
	3.  Če je v skladu z odstavkoma 1 in 2 določeno, da ima prosilec verjetno prima facie pravico do ponovne združitve družine v skladu s členi 10, 11, 12 ali 13, država članica, ki izvede postopek določitve odgovorne države članice, o tem obvesti državo članico dodelitve, prosilca pa se preda tej državi.
	4.  Država članica, ki izvaja postopek določitve, posreduje vse informacije prosilca državi članici dodelitve z uporabo elektronskega komunikacijskega omrežja DubliNet, vzpostavljenega v skladu s členom 18 Uredbe (ES) št. 1560/2003.
	5.  Država članica dodelitve v skladu s postopkom iz odstavka 3 določi, ali so pogoji za ponovno združitev družine v skladu s členi 10, 11, 12 ali 13 izpolnjeni. Če je tako, država članica dodelitve postane odgovorna država članica.
	6.  Če se določi, da pogoji zanjo niso izpolnjeni, država članica dodelitve zagotovi, da se prosilec premesti v drugo državo članico, odgovorno v skladu s postopkom, ki je določen v členu 24c.
Predlog spremembe    151 Predlog uredbe Člen 24 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 24b
	Poenostavljeni postopek iz členov 14 in 14a
	1.  Država članica, ki izvede postopek določitve odgovorne države članice, hitro določi državo članico dodelitve, če je prima facie dovolj kazalnikov, da ima prosilec pomembne vezi v skladu s členom 14 ali 14a z določeno državo članico, ki ni država članica, ki izvede postopek določitve.
	2.  Pri ugotavljanju, ali je dovolj kazalnikov, da ima prosilec pomembne povezave z določeno državo članico v skladu s členom 14 ali 14a, država članica, ki izvaja postopek določitve, svojo odločitev osnuje na dokazih in drugih informacijah, ki jih predloži prosilec, in preveri ustrezne podatkovne zbirke Unije. Država članica, ki izvaja postopek določitve, prav tako zagotovi, da prosilec razume, da ne bo smel ostati v državi članici določitve, razen če lahko ta država članica preveri predložene dokaze in informacije. Če iz informacij, ki jih predloži prosilec ali ki so bile zbrane v ustreznih podatkovnih zbirkah Unije, niso razvidni očitni razlogi za dvom, da člen 14 ali 14a velja za določeno državo članico, država članica, ki izvaja postopek določanja, sklene, da je prima facie dovolj kazalnikov, ki kažejo, da omenjene vezi izpolnjujejo zahteve iz odstavka 1 tega člena.
	Pristojni organi države članice, v kateri bi prosilec lahko imel vezi v skladu s členom 14 ali 14a, pomagajo pristojnim organom države članice, ki izvaja postopek določitve, pri iskanju odgovorov na vprašanja, s katerimi želijo razčistiti, ali so domnevne družinske vezi prave.
	3.  Če v skladu z odstavkoma 1 in 2 država članica, ki izvaja postopek določitve, meni, da je določena država članica verjetno prima facie država članica dodelitve v skladu s členom 14 ali 14a, država članica, ki izvaja postopek določitve, o tem obvesti državo članico dodelitve, prosilca pa se preda tej državi članici.
	4.  Država članica, ki izvaja postopek določitve, posreduje vse informacije prosilca državi članici dodelitve z uporabo elektronskega komunikacijskega omrežja DubliNet, vzpostavljenega v skladu s členom 18 Uredbe (ES) št. 1560/2003.
	5.  Država članica dodelitve v skladu s postopkom iz odstavka 3 določi, ali so pogoji iz člena 14 ali 14a izpolnjeni. Če je tako, država članica dodelitve postane odgovorna država članica.
	6.  Če se določi, da pogoji niso izpolnjeni, država članica dodelitve zagotovi, da se prosilec premesti v drugo državo članico, odgovorno v skladu s postopkom, ki je določen v členu 24c.
Predlog spremembe    152 Predlog uredbe Člen 24 c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Člen 24c
	Predložitev uradnega obvestila o sprejemu
	1.   Če je treba prosilca predati drugi državi članici v skladu s členom 15(2), členom 24a(5) ali členom 24b(6), je odgovorna država članica tista, ki ima najnižje število prosilcev glede na njihov delež na podlagi referenčnega ključa iz člena 35 v času določitve iz člena 15(2), člena 24a(5) ali člena 24b(6).
	2.   Po določitvi odgovorne države članice v skladu z odstavkom 1 se ustrezne informacije samodejno vnesejo v Eurodac, omenjena država članica pa je obveščena s samodejnim uradnim obvestilom.
	3.   Država članica, v kateri se prosilec nahaja, tega obvesti o določitvi države v skladu z odstavkom 2, v sodelovanju z Agencijo Evropske unije za azil pa tudi o načinu predaje.
	4.  Država članica, v kateri se prosilec nahaja, posreduje vse informacije prosilca odgovorni državi članici z uporabo elektronskega komunikacijskega omrežja DubliNet, vzpostavljenega v skladu s členom 18 Uredbe (ES) št. 1560/2003.
	5.   Agencija Evropske unije za azil zagotovi hitro predajo prosilca iz države članice, v kateri se nahaja, v odgovorno državo članico.
	6.   Obveznosti iz členov 39, 40, 41 in 42 se uporabljajo smiselno.
Predlog spremembe   153 Predlog uredbe Člen 25 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1.  Država članica, na katero je zahteva naslovljena, preveri potrebno in se o zahtevi za sprejem prosilca odloči v enem mesecu od datuma, ko je prejela zahtevo.	1.  Država članica, na katero je zahteva naslovljena, preveri potrebno in se o zahtevi za sprejem prosilca odloči v dveh tednih od datuma, ko je prejela zahtevo.
Obrazložitev
Ta sprememba želi razumno skrajšati trajanje postopka. Glede na uvedbo poenostavljenega postopka za ponovno združitev družine se zdi dvotedenski rok zadosten za odziv na zahtevo za sprejem.
Predlog spremembe    154 Predlog uredbe Člen 26 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1.  V primeru iz člena 20(1)(b), (c), (d) ali (e) država članica, v kateri je oseba prisotna, predloži uradno obvestilo o ponovnem sprejemu najpozneje v dveh tednih po prejemu zadetka v sistemu Eurodac in zadevno osebo preda odgovorni državi članici .	1.  V primeru iz člena 20(1)(b), (c), (d) ali (e) država članica, v kateri je oseba prisotna, predloži uradno obvestilo o ponovnem sprejemu najpozneje v enem mesecu po prejemu zadetka v sistemu Eurodac in zadevno osebo preda odgovorni državi članici.
Predlog spremembe   155 Predlog uredbe Člen 27 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1.  Kadar se država članica, na katero je naslovljena zahteva, strinja, da bo sprejela prosilca, država članica, ki daje zahtevo, nemudoma pisno uradno obvesti prosilca o odločitvi o njegovi predaji v odgovorno državo članico in, kadar je ustrezno, o odločitvi, da njegove prošnje za mednarodno zaščito ne bo obravnavala.	1.  Kadar se država članica, na katero je naslovljena zahteva, strinja, da bo sprejela prosilca, država članica, ki daje zahtevo, v 5 dneh pisno uradno obvesti prosilca o odločitvi o njegovi predaji v odgovorno državo članico in, kadar je ustrezno, o odločitvi, da njegove prošnje za mednarodno zaščito ne bo obravnavala.
Obrazložitev
Ta predlog spremembe je potreben, da bi se ohranila logika besedila, saj bi moralo zagotoviti uresničitev procesnih pravic prosilca in individualno presojo njegovih okoliščin. Ta predlog spremembe je neločljivo povezan z dopustnimi predlogi sprememb iz osnutka poročila, katerih namen je okrepiti procesne pravice prosilca.
Predlog spremembe    156 Predlog uredbe Člen 28 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2.  Države članice določijo obdobje 7 dni od uradnega obvestila o odločitvi o predaji , v katerem lahko zadevna oseba v skladu z odstavkom 1 uveljavlja svojo pravico do učinkovitega pravnega sredstva.	2.  Države članice določijo razumno obdobje najmanj 15 dni od uradnega obvestila o odločitvi o predaji, v katerem lahko zadevna oseba v skladu z odstavkom 1 uveljavlja svojo pravico do učinkovitega pravnega sredstva.
Predlog spremembe    157 Predlog uredbe Člen 28 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4.  Obseg učinkovitega pravnega sredstva iz odstavka 1 se omeji na oceno, ali so bili kršeni člen 3(2) v zvezi z obstojem nevarnosti nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali členi 10 do 13 in 18.	črtano
Predlog spremembe    158 Predlog uredbe Člen 28 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5.  Kadar ni sprejeta odločitev o predaji iz odstavka 1, države članice določijo učinkovito pravno sredstvo pred sodiščem ali razsodiščem, če prosilec trdi, da je družinski član ali, v primeru mladoletnikov brez spremstva, sorodnik zakonito prisoten v drugi državi članici, kot je tista, ki obravnava njegovo prošnjo za mednarodno zaščito, in zato meni, da je ta druga država članica odgovorna za obravnavanje prošnje.	5.  Kadar ni sprejeta odločitev o predaji iz odstavka 1, države članice določijo učinkovito pravno sredstvo pred sodiščem ali razsodiščem, če prosilec trdi, da je za obravnavanje prošnje odgovorna druga država članica.
Predlog spremembe   159 Predlog uredbe Člen 28 – odstavek 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6.  Države članice zagotovijo, da ima zadevna oseba dostop do pravne pomoči in po potrebi do jezikovne pomoči.	6.  Države članice zagotovijo, da ima zadevna oseba dostop do brezplačne pravne pomoči v skladu s členom 6a ter po potrebi do jezikovne pomoči, če je to primerno, pa tudi do medkulturnega posredovanja v vseh fazah postopka.
Predlog spremembe    160 Predlog uredbe Člen 28 – odstavek 7
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
7.  Države članice zagotovijo, da se na zahtevo odobri brezplačna pravna pomoč, če zadevne osebe niso sposobne kriti s tem povezanih stroškov. Države članice lahko določijo, da obravnava prosilcev, kar zadeva honorarje in druge stroške, ne bo ugodnejša od obravnave, ki je na splošno odobrena za njihove državljane v zadevah, ki se nanašajo na pravno pomoč.	črtano
Brez samovoljnega omejevanja dostopa do pravne pomoči lahko države članice določijo, da se brezplačna pravna pomoč in zastopanje ne odobri, če po mnenju pristojnega organa, sodišča ali razsodišča pritožba ali ponovni pregled nimata dejanskih možnosti za uspeh.
Kadar odločitev o neodobritvi brezplačne pravne pomoči in zastopanja v skladu s tem odstavkom sprejme organ, ki ni sodišče ali razsodišče, države članice zagotovijo pravico do učinkovitega pravnega sredstva za izpodbijanje odločitve pred sodiščem ali razsodiščem. V primeru izpodbijanja odločitve je to pravno sredstvo sestavni del pravnega sredstva iz odstavka 1.
Pri zagotavljanju skladnosti z zahtevami iz tega odstavka države članice zagotovijo, da pravna pomoč in zastopanje nista samovoljno omejena in da dostop prosilca do sodnega varstva ni oviran.
Pravna pomoč vključuje vsaj pripravo zahtevanih procesnih dokumentov in zastopanje pred sodiščem ali razsodiščem ter je lahko omejena na pravne svetovalce ali zagovornike, ki so v nacionalnem pravu posebej določeni za pomoč in zastopanje.
Postopke za dostop do pravne pomoči se določi v nacionalnem pravu.
Predlog spremembe   161 Predlog uredbe Člen 29 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2.  Kadar obstaja znatna nevarnost, da bo oseba pobegnila, lahko države članice na podlagi presoje vsakega posameznega primera zadevno osebo pridržijo, da bi omogočile izvedbo postopkov za predajo v skladu s to uredbo, vendar le, če je ukrep pridržanja sorazmeren in ni mogoče učinkovito uporabiti drugih manj prisilnih ukrepov.	2.  Kadar obstaja dokazana znatna nevarnost, da bo oseba pobegnila, lahko države članice kot zadnji izhod na podlagi presoje vsakega posameznega primera zadevno osebo pridržijo, da bi omogočile izvedbo postopkov za predajo v skladu s to uredbo, vendar le, če je ukrep pridržanja sorazmeren in ni mogoče učinkovito uporabiti drugih manj prisilnih ukrepov, na podlagi presoje okoliščin posameznih prosilcev.
Predlog spremembe   162 Predlog uredbe Člen 29 – odstavek 3 – pododstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Mladoletniki se ne pridržijo; države članice mladoletnike in družine z mladoletniki namesto tega med obravnavo njihove prošnje namestijo v prostore lokalne skupnosti, ki se ne uporabljajo za pridržanje.
Predlog spremembe   163 Predlog uredbe Člen 29 – odstavek 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a.  Pridržanje prosilcev pisno odredijo sodni organi. V ukrepu za pridržanje se navedejo dejanski in pravni razlogi, ki so podlaga za pridržanje, ter navedba razmisleka o drugih možnostih, ki so na voljo, in razlogih, zakaj jih ni mogoče učinkovito uporabiti.
Predlog spremembe   164 Predlog uredbe Člen 29 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4.  Kar zadeva pogoje za pridržanje in zaščitne ukrepe, ki veljajo za pridržane osebe, se zaradi omogočanja postopkov predaje v odgovorno državo članico uporabljajo členi 9, 10 in 11 Direktive 2013/33/EU.	4.  Kar zadeva pogoje za pridržanje, ki popolnoma spoštujejo posameznikove temeljne pravice, in zaščitne ukrepe, ki veljajo za pridržane osebe, se zaradi omogočanja postopkov predaje v odgovorno državo članico uporabljajo členi 9, 10 in 11 Direktive 2013/33/EU.
Predlog spremembe    165 Predlog uredbe Člen 31 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1.  Stroške, ki nastanejo pri predaji prosilca ali druge osebe iz člena 20(1)(c), (d) ali (e) v odgovorno državo članico, krije država članica, ki izvede predajo.	1.  Stroške, ki nastanejo pri predaji prosilca ali druge osebe iz člena 20(1)(c), (d) ali (e) v odgovorno državo članico, se krijejo iz splošnega proračuna Unije.
Obrazložitev
Kot nadaljnji ukrep za izboljšanje pobud za posamezne države članice, da vse prosilce za azil, ki se nahajajo na njihovem ozemlju, nemudoma registrirajo, in da države članice ne bi imele dodatnih finančnih stroškov z izpolnitvijo določb iz uredbe, se vse predaje po tej uredbi krijejo iz proračuna Evropske unije.
Predlog spremembe   166 Predlog uredbe Člen 34 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1.  Mehanizem za dodeljevanje iz tega poglavja se uporabi v korist države članice, če se ta država članica sooča z nesorazmernim številom prošenj za mednarodno zaščito, za katere je določena kot odgovorna država članica v skladu s to uredbo.	1.  Mehanizem za dodeljevanje iz tega poglavja se uporabi za vse prošnje, za katere ni mogoče določiti odgovorne države članice v skladu z merili iz poglavij III in IV.
Predlog spremembe   167 Predlog uredbe Člen 34 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2.  Odstavek 1 se uporablja, kadar avtomatizirani sistem iz člena 44(1) kaže, da število prošenj za mednarodno zaščito, za katere je država članica odgovorna v skladu z merili iz poglavja III, členi 3(2) ali (3), 18 in 19, vključno s številom oseb, ki so dejansko preseljene, presega 150 % referenčne številke za to državo članico, kakor je določena s ključem iz člena 35.	črtano
Predlog spremembe    168 Predlog uredbe Člen 34 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
5.  Avtomatizirani sistem stalno spremlja, ali katera od držav članic presega prag iz odstavka 2, in če je odgovor pritrdilen, o tem obvesti države članice in Komisijo, pri čemer navede število prošenj, ki presegajo ta prag.	črtano
Predlog spremembe    169 Predlog uredbe Člen 34 – odstavek 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
6.  Po uradnem obvestilu iz odstavka 5 se uporabi mehanizem za dodeljevanje.	črtano
Predlog spremembe    170 Predlog uredbe Člen 36 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1.  Če je prag iz člena 34(2) dosežen, avtomatizirani sistem iz člena 44(1) uporabi referenčni ključ iz člena 35 za tiste države članice, v katerih število prošenj, za katere so odgovorne, ne dosega deleža v skladu s členom 35(1), in o tem uradno obvesti države članice.	črtano
Predlog spremembe    171 Predlog uredbe Člen 36 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a.  Kadar odgovorne države članice ni mogoče določiti v skladu z merili iz poglavij III in IV, država članica, ki izvaja postopek določitve odgovorne države članice, obvesti prosilca, da bo njegovo prošnjo za mednarodno zaščito proučila država članica dodelitve.
Predlog spremembe    172 Predlog uredbe Člen 36 – odstavek 1 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1b.  Na podlagi referenčnega ključa iz člena 35 se s pomočjo avtomatiziranega sistema iz člena 44(1) določi kratek seznam štirih držav članic z najnižjim številom prosilcev glede na njihov delež v skladu z omenjenim referenčnim ključem.
Predlog spremembe    173 Predlog uredbe Člen 36 – odstavek 1 c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1c.  Država članica, ki izvaja postopek določitve, prosilcu sporoči kratki seznam iz odstavka 1b skupaj z informacijami o državah članicah s kratkega seznama. V petih dneh od tega sporočila se prosilcu da možnost, da izbere državo članico dodelitve med štirimi državami članicami, ki so na kratkem seznamu.
	Če prosilec ne izbere države članice v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka, država članica, ki izvaja postopek določitve, prosilca dodeli državi članici s kratkega seznama z najnižjim številom prosilcev glede na njihov delež na podlagi referenčnega ključa iz člena 35, če je bil seznam sestavljen v skladu z odstavkom 1b tega člena.
Predlog spremembe    174 Predlog uredbe Člen 36 – odstavek 1 d (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1d.  Odstavki 1a, 1b in 1c se smiselno uporabljajo tudi v primeru, če so se prosilci registrirali kot družine, sorodniki ali skupine prosilcev, ki se želijo prijaviti kot skupina, ki potuje skupaj. V primerih, ko med člani skupine ni mogoče doseči soglasne izbire, lahko vsak od članov skupine izbere državo članico dodelitve s seznama, sestavljenega za njihovo skupino, v skladu z odstavkom 2. Če organi določitve v petih dneh ne prejmejo obvestila o izbiri, se prosilca dodeli državi članici z najnižjim številom prosilcev glede na njihov delež na podlagi referenčnega ključa iz člena 35, če je bil seznam sestavljen v skladu z odstavkom 1b.
Predlog spremembe    175 Predlog uredbe Člen 36 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2.  Prosilci, ki so vložili prošnjo v upravičeni državi članici po prejemu uradnega obvestila o dodelitvi iz člena 34(5), se dodelijo državam članicam iz odstavka 1, in te države članice določijo odgovorno državo članico;	črtano
Predlog spremembe    176 Predlog uredbe Člen 36 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3.  Prošnje, ki so bile razglašene za nedopustne ali so bile obravnavane v okviru pospešenega postopka na podlagi člena 3(3), niso predmet dodelitev.	črtano
Predlog spremembe    177 Predlog uredbe Člen 36 – odstavek 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4.  Na podlagi uporabe referenčnega ključa v skladu z odstavkom 1 avtomatizirani sistem iz člena 44(1) navede državo članico dodelitve ter to informacijo sporoči upravičeni državi članici in državi članici dodelitve najpozneje 72 ur po registraciji iz člena 22(1), v elektronsko datoteko iz člena 23(2) pa doda državo članico dodelitve.	črtano
Predlog spremembe    178 Predlog uredbe Člen 37
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 37	črtano
Finančna solidarnost
1.   Država članica lahko ob izteku trimesečnega obdobja po začetku veljavnosti te uredbe nato pa ob koncu vsakega dvanajstmesečnega obdobja v avtomatizirani sistem vnese, da začasno ne bo sodelovala pri korektivnem mehanizmu za dodeljevanje iz poglavja VII te uredbe kot država članica dodelitve in o tem uradno obvesti države članice, Komisijo in Agencijo Evropske unije za azil.
2.   V tem primeru avtomatizirani sistem iz člena 44(1) v zadevnem dvanajstmesečnem obdobju referenčni ključ uporablja za tiste države članice, v katerih število prošenj, za katere so odgovorne, ne dosega njihovega deleža v skladu s členom 35(1), razen za državo članico, ki je informacije vnesla, in upravičeno državo članico. Avtomatizirani sistem iz člena 44(1) vsako prošnjo, ki bi bila sicer dodeljena državi članici, ki je v skladu s členom 36(4) vnesla informacije, prišteje k deležu te države članice.
3.   Ob koncu dvanajstmesečnega obdobja iz odstavka 2 avtomatizirani sistem državi članici, ki ne sodeluje pri korektivnem mehanizmu za dodeljevanje, sporoči število prosilcev, za katere bi bila sicer država članica dodelitve. Ta država članica nato poravna solidarnostni prispevek v višini 250 000 EUR za vsakega prosilca, ki bi bil sicer dodeljen tej državi članici v zadevnem dvanajstmesečnem obdobju. Solidarnostni prispevek se plača državi članici, ki je določena kot odgovorna za obravnavanje zadevnih prošenj.
4.   Komisija z izvedbenimi akti sprejme sklep v skladu s postopkom pregleda iz člena 56, v katerem določi načine za izvajanje odstavka 3.
5.   Agencija Evropske unije za azil spremlja uporabo mehanizma finančne solidarnosti in o njej vsako leto poroča Komisiji.
Obrazložitev
Namen sistema korektivnega dodeljevanja je uravnotežiti nepravično porazdelitev odgovornosti po sistemu, ki veliko zahteva od držav članic, ki so najbolj na udaru. Omogočiti drugim državam članicam, da odkupijo nesodelovanje v sistemu, ne bi bilo pravično do držav članic, ki so najbolj na udaru; in da bi sistem deloval, bi morali biti stroški odstopa tako odvračilno visoki, da bi bilo to skrajno nepravično tudi do ekonomsko šibkejših držav članic. In nazadnje se poročevalka ne strinja s konceptom, da države članice plačujejo za izogibanje odgovornosti za pomoč ljudem, ki potrebujejo mednarodno zaščito.
Predlog spremembe   179 Predlog uredbe Člen 38 – naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Obveznosti upravičene države članice	Obveznosti države članice, ki izvede postopek določitve odgovorne države članice, pri izvajanju korektivnega mehanizma za dodeljevanje
Predlog spremembe   180 Predlog uredbe Člen 38 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Upravičena država članica:	Država članica, ki izvede postopek določitve odgovorne države članice:
Predlog spremembe    181 Predlog uredbe Člen 38 – odstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a)  najpozneje v enem tednu od sporočila iz člena 36(4) sprejme odločitev o predaji prosilca državi članici dodelitve, razen če lahko upravičena država članica v enakem roku prevzame odgovornost za obravnavanje prošnje v skladu z merili iz členov 10 do 13 in člena 18;	(a)  sprejme odločitev, ki odraža izbiro prosilca, po poteku petdnevnega obdobja pa v skladu s členom 36(1c). Država članica, ki izvede postopek določitve odgovorne države članice, odločitev takoj vnese v avtomatizirani sistem in jo sporoči državi članici dodelitve, odgovorno državo članico pa doda v elektronsko datoteko iz člena 23(2).
Predlog spremembe    182 Predlog uredbe Člen 38 – odstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b)  nemudoma uradno obvesti prosilca o odločitvi o njegovi predaji državi članici dodelitve;	(b)  nemudoma uradno obvesti prosilca o potrditvi odločitve o njegovi predaji državi članici dodelitve;
Predlog spremembe    183 Predlog uredbe Člen 38 – odstavek 1 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c)  najpozneje v štirih tednih od dokončne odločitve o predaji preda prosilca državi članici dodelitve.	(c)  nudi potrebno pomoč in s tem zagotavlja, da lahko Agencija Evropske unije za azil najpozneje v dveh tednih od dokončne odločitve o predaji preda prosilca državi članici dodelitve.
Predlog spremembe    184 Predlog uredbe Člen 38 – odstavek 1 – točka c a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca)  posreduje vse informacije prosilca odgovorni državi članici z uporabo elektronskega komunikacijskega omrežja DubliNet, vzpostavljenega v skladu s členom 18 Uredbe (ES) št. 1560/2003.
Predlog spremembe   185 Predlog uredbe Člen 39 – odstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a)  upravičeni državi članici potrdi prejem sporočila o dodelitvi in navede pristojni organ, pri katerem se mora prosilec javiti po predaji;	(a)  državi članici, ki izvede postopek določitve odgovorne države, potrdi prejem sporočila o dodelitvi in navede pristojni organ, pri katerem se mora prosilec javiti po predaji;
Predlog spremembe   186 Predlog uredbe Člen 39 – odstavek 1 – točka b
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b)  upravičeni državi članici sporoči prihod prosilca ali dejstvo, da ni prišel v predpisanem roku;	(b)  državi članici, ki izvede postopek določitve odgovorne države, sporoči prihod prosilca ali dejstvo, da ni prišel v predpisanem roku;
Predlog spremembe    187 Predlog uredbe Člen 39 – odstavek 1 – točka c
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c)  sprejme prosilca in opravi osebni razgovor v skladu s členom 7, če je to primerno;	(c)  sprejme prosilca;
Predlog spremembe    188 Predlog uredbe Člen 39 – odstavek 1 – točka d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d)  kot odgovorna država članica obravnava njegovo prošnjo za mednarodno zaščito, razen če je za obravnavo prošnje v skladu z merili iz členov 10 do 13 in 16 do 18 odgovorna druga država članica;	(d)  kot odgovorna država članica obravnava njegovo prošnjo za mednarodno zaščito;
Predlog spremembe    189 Predlog uredbe Člen 39 – odstavek 1 – točka e
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(e)  če je v skladu z merili iz členov 10 do 13 in 16 do 18 za obravnavo prošnje odgovorna druga država članica, država članica dodelitve zahteva, da prosilca zadevna druga država članica tudi sprejme;	črtano
Predlog spremembe    190 Predlog uredbe Člen 39 – odstavek 1 – točka f
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(f)  po potrebi obvesti odgovorno državo članico o predaji v to državo članico;	črtano
Predlog spremembe    191 Predlog uredbe Člen 39 – odstavek 1 – točka g
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(g)  po potrebi preda prosilca v odgovorno državo članico;	črtano
Predlog spremembe    192 Predlog uredbe Člen 39 – odstavek 1 – točka h
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(h)  po potrebi v elektronsko datoteko iz člena 23(2) vnese, da bo prošnjo za mednarodno zaščito obravnavala kot odgovorna država članica.	(h)  v elektronsko datoteko iz člena 23(2) vnese, da bo prošnjo za mednarodno zaščito obravnavala kot odgovorna država članica.
Predlog spremembe   193 Predlog uredbe Člen 40 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1.  Kadar se v skladu s točko (a) člena 38 sprejme odločitev o predaji, upravičena država članica sočasno in zgolj z namenom preverjanja, ali obstajajo tehtni razlogi za domnevo, da lahko prosilec predstavlja grožnjo za nacionalno varnost ali javni red, državi članici dodelitve pošlje podatke o prstnih odtisih prosilca, ki so bili odvzeti v skladu z uredbo (predlogom uredbe o prenovi Uredbe 603/2013/EU).	1.  Kadar se v skladu s točko (a) člena 38 sprejme odločitev o predaji, država članica, ki izvede postopek določitve odgovorne države, sočasno in zgolj z namenom preverjanja, ali obstajajo tehtni razlogi za domnevo, da lahko prosilec predstavlja grožnjo za nacionalno varnost ali javni red, državi članici dodelitve pošlje podatke o prstnih odtisih prosilca, ki so bili odvzeti v skladu z uredbo (predlogom uredbe o prenovi Uredbe 603/2013/EU).
Predlog spremembe   194 Predlog uredbe Člen 40 – odstavek 2 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Če po varnostnem preverjanju informacije o prosilcu razkrijejo, da zaradi tehtnih razlogov predstavlja grožnjo za nacionalno varnost ali javni red, se informacije o naravi razpisa ukrepa izmenjajo z organi kazenskega pregona v upravičeni državi članici in se ne sporočajo prek elektronskih komunikacijskih kanalov iz člena 47(4).	Če po varnostnem preverjanju informacije o prosilcu razkrijejo, da zaradi tehtnih razlogov predstavlja grožnjo za nacionalno varnost ali javni red, se informacije o naravi razpisa ukrepa izmenjajo z organi kazenskega pregona v državi članici, ki izvede postopek določitve odgovorne države, in se ne sporočajo prek elektronskih komunikacijskih kanalov iz člena 47(4).
Predlog spremembe   195 Predlog uredbe Člen 40 – odstavek 2 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Država članica dodelitve upravičeno državo članico obvesti o obstoju takega razpisa ukrepa, pri čemer navede organe kazenskega pregona v državi članici, v kateri je bila prošnja vložena, ki so bili v celoti obveščeni, ter zabeleži obstoj razpisa ukrepa v avtomatiziranem sistemu v skladu s točko d člena 23(2) v roku enega tedna od prejema prstnih odtisov.	Država članica dodelitve državo članico, ki izvede postopek določitve odgovorne države, obvesti o obstoju takega razpisa ukrepa, pri čemer navede organe kazenskega pregona v državi članici, v kateri je bila prošnja vložena, ki so bili v celoti obveščeni, ter zabeleži obstoj razpisa ukrepa v avtomatiziranem sistemu v skladu s točko d člena 23(2) v roku enega tedna od prejema prstnih odtisov.
Predlog spremembe    196 Predlog uredbe Člen 40 – odstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a.  Kadar država članica dodelitve meni, da prosilec predstavlja grožnjo za nacionalno varnost ali javni red, državi članici, ki izvede postopek določitve odgovorne države, posreduje informacije, ki so potrebne za potrditev te ocene, ter vse informacije, ki bi jih lahko država članica, ki izvede postopek določitve, zahtevala za sprejetje ustreznih ukrepov v zvezi s prosilcem.
Predlog spremembe   197 Predlog uredbe Člen 40 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3.  Če rezultat varnostnega preverjanja potrdi, da obstajajo tehtni razlogi za domnevo, da prosilec predstavlja grožnjo za nacionalno varnost ali javni red, je upravičena država članica, v kateri je bila prošnja vložena, odgovorna država članica, in obravnava prošnjo v okviru pospešenega postopka v skladu s členom 31(8) Direktive 2013/32/EU.	3.  Če rezultat varnostnega preverjanja potrdi, da obstajajo tehtni razlogi za domnevo, da prosilec predstavlja grožnjo za nacionalno varnost ali javni red, je država članica, ki izvede postopek določitve odgovorne države in v kateri je bila prošnja vložena, odgovorna država članica, in obravnava prošnjo v okviru pospešenega postopka v skladu s členom 31(8) Direktive 2013/32/EU. Če obstaja nevarnost pobega, lahko država članica, ki izvede postopek določitve odgovorne države, sprejme ukrepe v skladu s členom 29.
Predlog spremembe   198 Predlog uredbe Člen 41 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2.  Družinski člani, za katere se uporablja postopek dodeljevanja, se dodelijo isti državi članici.	2.  Družinski člani in sorodniki, za katere se uporablja postopek dodeljevanja, se dodelijo isti državi članici.
Predlog spremembe    199 Predlog uredbe Člen 41 – odstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a.  Prosilci, za katere se uporablja postopek dodeljevanja in v prijavi katerih je navedeno, da potujejo skupaj v skladu s točko (b) člena 22(1), vendar niso skupina družinskih članov, se, kolikor je to mogoče, dodelijo isti državi članici.
Obrazložitev
Po revidiranem sistemu za dodeljevanje, ki ga predlaga poročevalka, bi lahko bili prosilci premeščeni v države članice v skupinah in ne le posamezno, vendar ne bi imeli pravice do izbire države članice, v katero želijo biti premeščeni, poleg tega pa bi se to upoštevalo le, kolikor je mogoče, medtem ko je treba družinske člane vedno predati v isto državo članico.
Predlog spremembe    200 Predlog uredbe Člen 42 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Stroški pri predaji prosilca v državo članico dodelitve se upravičeni državi članici povrnejo s pavšalnim zneskom v višini 500 EUR za vsako osebo, ki je predana v skladu s členom 38(c). Ta finančna podpora se dodeli po postopkih iz člena 18 Uredbe (EU) št. 516/2014.	Stroški pri predaji prosilca v državo članico dodelitve, ki jo izvede Agencija Evropske unije za azil, se krijejo iz splošnega proračuna Unije, in sicer se izplača pavšalni znesek v višini 300 EUR za vsako osebo, ki je predana v skladu s členom 38(c).
Obrazložitev
Poročevalka predlaga, da se odgovornost za predaje v skladu z dublinsko uredbo z držav članic prenese na Agencijo Evropske unije za azil. Z znižanjem zneska za povračilo stroškov s 500 na 300 EUR bi ustvarili bistvene prihranke, za katere poročevalka meni, da bi jih morali vložiti v podporo sistema.
Predlog spremembe   201 Predlog uredbe Člen 43
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 43	črtano
Prenehanje korektivnega dodeljevanja
Države članice in Komisija so prek avtomatiziranega sistema uradno obveščene takoj, ko je število prošenj v upravičeni državi članici, za katere je odgovorna v skladu s to uredbo, nižje od 150 % njenega deleža v skladu s členom 35(1).
Po uradnem obvestilu iz odstavka 2 se korektivno dodeljevanje za to državo članico preneha uporabljati.
Predlog spremembe    202 Predlog uredbe Poglavje VII a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Poglavje VIIa
	Vzajemna solidarnost
	Člen 43a
	Začasna prekinitev korektivnega mehanizma za dodeljevanje
	1.   Če država članica dosledno zavrača izpolnjevanje svoje obveznosti prijave morebitnih prosilcev v skladu s členom 3(-1), in je zavrnila pomoč Agencije Evropske unije za azil, ki bi lahko državi članici omogočila izpolnitev svojih obveznosti v skladu s členom 3(-1), Komisija Agenciji naroči, naj sproži spremljanje te države članice v skladu s členom [14(2)] Uredbe (EU) XXXX/XX [uredba o EUAA], da bi ugotovila, ali spoštuje svoje obveznosti iz člena 3(-1).
	2.   Če se pri spremljanju iz odstavka 1 ugotovi, da država članica dosledno zavrača izpolnjevanje svojih obveznosti iz člena 3(-1) in je zavrnila pomoč Agencije Evropske unije za azil, ki bi lahko državi članici omogočila izpolnitev svojih obveznosti v skladu s členom 3(-1), lahko Svet na podlagi predloga Komisije nemudoma sprejme sklep z izvedbenim aktom, s katerim se za navedeno državo članico začasno prekine korektivni mehanizem za dodeljevanje iz člena 34.
	3.   Sklep o začasni prekinitvi izvajanja korektivnega mehanizma za dodeljevanje v skladu z odstavkom 2 velja za določeno obdobje, ki ni daljše od enega leta, in se lahko podaljša. Komisija pri pripravi in oblikovanju izvedbenega akta zagotovi, da se vsi dokumenti, vključno z osnutkom izvedbenega akta, pravočasno in sočasno posredujejo Evropskemu parlamentu in Svetu. Evropski parlament se nemudoma obvesti o vseh naknadno sprejetih ukrepih in odločitvah.
	Člen 43b
	Prisilni ukrepi
	1.   Če država članica ne izpolnjuje svojih obveznosti v skladu s Poglavjem VII, se uporabi postopek iz člena [x] Uredbe (EU) št. 1303/2013 [, kakor je bila spremenjena z Uredbo xxx].
	2.   Če država članica ne izpolnjuje svojih obveznosti v skladu s Poglavjem VII, ne sme uporabljati sredstev EU za financiranje vračanj državljanov tretjih držav v tretje države in letno poroča o uporabi sredstev, ki so na voljo v skladu z uredbama (EU) št. 516/2014 in (EU) št. 1303/2013.
Predlog spremembe    203 Predlog uredbe Člen 44 – odstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a.  Interoperabilnost med avtomatiziranim sistemom in Eurodacom se izvaja, da se omogoči samodejni prenos informacij o določitvi države članice dodelitve z uporabo korektivnega mehanizma.
Predlog spremembe    204 Predlog uredbe Člen 44 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3.  Evropska agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice, ustanovljena z Uredbo (EU) št. 1077/2011 je odgovorna za pripravo, razvoj in operativno upravljanje centralnega sistema ter komunikacijske infrastrukture med centralnim sistemom in nacionalnimi infrastrukturami.	3.  Evropska agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice, ustanovljena z Uredbo (EU) št. 1077/2011 je odgovorna za pripravo, razvoj in operativno upravljanje centralnega sistema, za njegovo interoperabilnost z drugimi sistemi ter komunikacijsko infrastrukturo med centralnim sistemom in nacionalnimi infrastrukturami.
Predlog spremembe   205 Predlog uredbe Člen 45 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1.  Organi držav članic, pristojni za odločanje o azilu, iz člena 47 imajo dostop do avtomatiziranega sistema iz člena 44(1), da lahko vnašajo informacije iz člena 20(7), člena 22(1), (4) in (5), člena 37(1) ter točke (h) člena 39.	1.  Organi držav članic, pristojni za odločanje o azilu, iz člena 47 imajo dostop do avtomatiziranega sistema iz člena 44(1) za vnašanje informacij iz člena 20(7), člena 22(1), (4) in (5), člena 37(1) ter točke (h) člena 39, ter za postopek iz člena 36c.
Predlog spremembe   206 Predlog uredbe Člen 47 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3.  Organi iz odstavka 1 prejmejo ustrezno usposabljanje v zvezi z uporabo te uredbe.	3.  Organi iz odstavka 1 prejmejo ustrezno redno usposabljanje v zvezi z uporabo te uredbe, vključno v zvezi z operativnimi postopki za zbiranje pomembnih informacij in presojanjem o največji koristi otroka. Države članice zagotovijo razpoložljivost posebej usposobljenega osebja ali usposobljene strokovne pomoči za osebje, ki je namenjeno presoji največje koristi otroka v primerih, ki zadevajo mladoletnike brez spremstva.
Obrazložitev
Namen spremembe je zagotoviti prisotnost v celoti in posebej usposobljenega osebja za obravnavanje posebej občutljivih vprašanj, kot je presoja o največji koristi otroka.
Predlog spremembe    207 Predlog uredbe Člen 49 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Agencija Evropske unije za azil vzpostavi in spodbuja dejavnosti mreže pristojnih organov iz člena 47(1) z namenom krepitve praktičnega sodelovanja in skupne uporabe informacij v zvezi z vsemi zadevami, povezanimi z uporabo te uredbe, vključno z razvojem praktičnih orodij in smernic.	Agencija Evropske unije za azil vzpostavi in spodbuja dejavnosti mreže pristojnih organov iz člena 47(1) z namenom krepitve praktičnega sodelovanja in skupne uporabe informacij v zvezi z vsemi zadevami, povezanimi z uporabo te uredbe, vključno z razvojem praktičnih orodij in smernic. Pristojni organi držav kandidatk in potencialnih držav kandidatk in držav evropskega sosedstva so lahko povabljeni k sodelovanju v tej mreži.
Predlog spremembe   208 Predlog uredbe Člen 50 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3.  Obdelavo osebnih podatkov s strani Agencije Evropske unije za azil spremlja Evropski nadzornik za varstvo podatkov v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001, zanjo pa veljajo določbe o varstvu podatkov iz [predloga uredbe o Agenciji Evropske unije za azil in o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 439/2010].	3.  Za obdelavo osebnih podatkov s strani Agencije Evropske unije za azil velja Uredba (ES) št. 45/2001 in določbe o varstvu podatkov iz Uredbe (EU) xxx/xxx [predlog uredbe o Agenciji Evropske unije za azil in o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 439/2010], zlasti kar zadeva spremljanje s strani Evropskega nadzornika za varstvo podatkov.
Obrazložitev
Pojasnilo, da se Uredba št. 45/2001 uporablja za obdelavo osebnih podatkov s strani Agencije Evropske unije za azil na splošno, in ne samo v okviru spremljanja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov.
Predlog spremembe   209 Predlog uredbe Člen 53 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Z odstopanjem od člena 34(2) se korektivni mehanizem za dodeljevanje ne sproži v prvih treh mesecih po začetku veljavnosti te uredbe. Z odstopanjem od člena 34(3), je od izteka trimesečnega obdobja po začetku veljavnosti te uredbe in do izteka enega leta po začetku veljavnosti te uredbe referenčno obdobje obdobje, ki je preteklo od začetka veljavnosti te uredbe.	Z odstopanjem od člena 34(3) je po začetku veljavnosti te uredbe in do izteka enega leta po začetku veljavnosti te uredbe referenčno obdobje obdobje, ki je preteklo od začetka veljavnosti te uredbe.
Predlog spremembe    210 Predlog uredbe Člen 53 – odstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Z odstopanjem od člena 35 se referenčni ključ za korektivno dodeljevanje v prvih treh letih po ... [datum začetka veljavnosti te uredbe] izračuna na podlagi formule iz Priloge Ia.
Predlog spremembe   211 Predlog uredbe Člen 58 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Do [izteka 18 mesecev po začetku veljavnosti] in nato vsako leto Komisija pregleda delovanje korektivnega mehanizma za dodeljevanje iz poglavja VII te uredbe in zlasti prage iz člena 34(2) in člena 43 te uredbe.	Do [izteka 18 mesecev po začetku veljavnosti] in nato vsako leto Komisija pregleda delovanje korektivnega mehanizma za dodeljevanje iz poglavja VII te uredbe.
Predlog spremembe    212 Predlog uredbe Člen 58 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Agencija Evropske unije za azil ob posvetovanju z ustreznimi strokovnimi organi in organizacijami opravi pregled stanja glede zmogljivosti za sprejem mladoletnih oseb brez spremstva v vseh državah članicah v prehodnem obdobju iz člena 53(2a), da bi opredelili pomanjkljivosti in državam članicam zagotovili podporo pri njihovi odpravi.
Predlog spremembe    213 Predlog uredbe Člen 60 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Uredba (EU) št. 604/2013 se razveljavi , kar zadeva države članice, ki jih ta uredba zavezuje v zvezi z njihovimi obveznostmi, ki izvirajo iz medsebojnih odnosov .	Uredba (EU) št. 604/2013 se razveljavi.
Obrazložitev
Poročevalka meni, da bi se morale države članice, za katere veljajo klavzule o izvzetju (opt-out), jasno opredeliti, ali želijo biti vključene v dublinski sistem ali ne, saj bi prišlo do nepotrebnih zapletov, če bi nekaterim državam članicam dali možnost, da ostanejo pri uredbi Dublin III, medtem ko so vse druge že prešle na Dublin IV.
Predlog spremembe    214 Predlog uredbe Priloga I a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Priloga Ia
	Prehodne določbe za izračun referenčnega ključa iz člena 35
	1.  Za namene korektivnega mehanizma za dodeljevanje se referenčna številka za vsako državo članico v prehodnem obdobju v skladu s to prilogo oblikuje na podlagi osnovnega referenčnega ključa in referenčnega ključa iz člena 35. Ta začasni referenčni ključ se opredeli kot prehodni referenčni ključ in se v prehodnem obdobju uporablja namesto referenčnega ključa iz člena 35.
	2.  Osnovni referenčni ključ iz odstavka 1 se izračuna tako, da se na podlagi podatkov urada Eurostat dodajo prošnje, ki so bile v državah članicah vložene v letih 2011, 2012, 2013, 2014 in 2016, deljene s številom prošenj, ki so bile v tem obdobju vložene v vseh državah članicah.
	3.  Agencija Evropske unije za azil opredeli osnovni referenčni ključ in referenčni ključ iz člena 35.
	4.  Prehodni referenčni ključ se izračuna na naslednji način:
	(a)  od … [začetek veljavnosti te uredbe] do konca prvega koledarskega leta po začetku veljavnosti („leto X“) je prehodni referenčni ključ enak osnovnemu referenčnemu ključu;
	(b)  v letu X+1 je prehodni referenčni ključ sestavljen iz 67 % osnovnega referenčnega ključa in 33 % referenčnega ključa iz člena 35;
	(c)  v letu X+2 je prehodni referenčni ključ sestavljen iz 33 % osnovnega referenčnega ključa in 67% referenčnega ključa iz člena 35;
	5.  Po preteku obdobja iz točke (c) odstavka 4 te priloge se referenčni ključ izračuna v skladu s členom 35.
	6.   Med izvajanjem prehodne ureditve, določene v tej prilogi, Agencija Evropske unije za azil v skladu z določbami člena 14(1) (uredba o EUAA), spremlja države članice z vrednostmi na podlagi osnovnega referenčnega ključa, ki so nižje od vrednosti na podlagi referenčnega ključa iz člena 35, in jim pomaga pri sprejemanju potrebnih ukrepov za zagotovitev delovanja njihovih azilnih in sprejemnih sistemov.

• [1]  UL C 34, 2.2.2017, str. 144.
• [2]  Ni še objavljeno v Uradnem listu.
• [3]  UL C 77, 28.3.2002, str. 1.

OBRAZLOŽITEV

Ambiciozen, a pragmatičen predlog

Dublinska uredba določa, katera država članica bi morala prevzeti odgovornost za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito. Begunska kriza iz leta 2015 je jasno pokazala, da dublinska uredba potrebuje temeljito reformo, da bi omogočila strukturiran in dostojen sprejem prosilcev za azil v Evropi, hkrati pa državam članicam omogočili, da učinkovito upravljajo svoje meje. Ker so pomanjkljivosti v sedanji dublinski uredbi temeljne in strukturne narave, lahko samo temeljna in strukturna reforma ustrezno obravnava ta vprašanja.

Evropski parlament predlaga sistem, ki bo deloval v praksi, na terenu. Za dosego tega pa moramo zagotoviti spodbude, ki bi bile na voljo tako za države članice kot za prosilce, če bi upoštevali pravila iz dublinskega sistema. Države članice, ki so vse podpisnice Ženevske konvencije, bodo morale sprejeti pravično delitev odgovornosti za sprejem prosilcev za azil v Evropi. Prosilci bodo morali sprejeti, da ne morejo prosto izbirati države članice, ki bo obravnavala njihovo prošnjo za azil.

Sistem, ki ga predlaga Evropski parlament, bi deloval v obdobjih običajnih migracijskih tokov ter v kriznih obdobjih. Prav tako bi se lahko uspešno odzivali na krize na kateri koli od skupnih meja Unije. Svet ima jasno možnost, da odloči o tej ureditvi z večino glasov, zato naj svojo pozornost nameni iskanju sistema, ki bo deloval v praksi, in ne samo sistema, ki lahko doseže soglasje v Svetu.

Glavni elementi predloga

Stalni in samodejni mehanizem za premestitve brez pragov

Prosilce, ki imajo družinske člane ali ki so povezani z določeno državo članico, npr. če so pred tem v tej državi imeli prebivališče ali če so tam študirali, se premesti v to državo članico. Prosilce, ki nimajo takšnih povezav z državo članico, se premesti s korektivnim mehanizmom za dodeljevanje. Sistem za premestitev tako nadomesti prejšnje „rezervno merilo“ države članice prvega vstopa. Sistem se uporablja stalno, ne le v času krize in brez mejnih vrednosti, kot je predlagala Evropska komisija.

Registracija prosilcev neposredno ob prihodu in varnost

Stališče Evropskega parlamenta vključuje močne spodbude za države članice in prosilce za registracijo takoj ob prihodu v EU. To bo našim organom omogočilo veliko boljši nadzor nad tem, kdo je prisoten na našem ozemlju. Predlog zahteva tudi obvezni varnostni nadzor za vse prosilce s preverjanjem podatkov v ustreznih nacionalnih in evropskih zbirkah podatkov. Prosilci, ki predstavljajo varnostno tveganje, ne bodo predani drugim državam.

Ustrezni postopki v prvih državah članicah prihoda

Sedanja dublinska uredba postavlja nesorazmerno breme za prve države članice prihoda. Postopki morajo biti hitri in zagotavljati, da so prosilci, ki jih je treba premestiti v druge države članice, hitro preseljeni. Zato je uveden enostaven postopek za združitev družine in za druge resnične vezi.

Podpora iz proračuna EU in Agencije EU za azil (EUAA)

Evropski parlament meni, da bi moral stroške sprejema prosilcev v dublinski fazi postopkov prevzeti proračun EU, da ne bi neupravičeno bremenili tistih držav članic, ki bodo morale izvajati veliko število teh postopkov. Evropski parlament prav tako meni, da bi bilo treba odgovornost za predajo prosilcev kot posledico odločitev v skladu z dublinsko uredbo prenesti na Agencijo Evropske unije za azil.

Izračun pravične odgovornosti

Pravični delež vsake države članice v sistemu premestitve se izračuna glede na BDP in prebivalstvo. S tem se zagotovi, da bodo imele večje in bogatejše države večji delež od manjših in manj bogatih držav. Prosilci bodo prek korektivnega mehanizma za dodeljevanje predani tistim državam članicam, ki so prejele najmanj prosilcev glede na svoj pravični delež.

Delovanje korektivnega mehanizma za dodeljevanje

Prosilci, ki nimajo resničnih vezi z določeno državo članico, bodo premeščeni. Če se je prosilec registriral v prvi državi članici vstopa v Unijo, bo imel možnost izbire med štirimi državami članicami, ki so prejele najmanj prosilcev glede na svoj pravični delež. Ker se bodo države članice z „najmanjšim številom“ nenehno spreminjale, ker bo pritok v sistemu registriranih prosilcev stalen, prosilec ne bo mogel vedeti, med katerimi štirimi državami članicami bo lahko izbiral, ko se bo odločal za prošnjo za zaščito v Evropi. Sistem torej ne bi smel pomeniti dejavnika „privlačnosti“, po drugi strani pa omejena izbira daje prosilcu nekaj besede v postopku in bi morala tako zmanjšati tveganje sekundarnih gibanj.

Prosilci se bodo lahko prijavili tudi kot skupine največ 30 ljudi. Skupinska prijava prosilcem ne daje pravice, da poiščejo zaščito v določeni državi, kot velja v primeru družinskih vezi, temveč omogoča prosilcem, ki so vzpostavili tesne vezi v matični državi še pred odhodom ali med potovanjem, da ostanejo skupaj in so predani isti državi članici, kar bi tudi zmanjšalo tveganje sekundarnih gibanj.

Možnost izbire med štirimi državami članicami z najnižjim številom prosilcev glede na njihov pravični delež, kakor tudi možnost, da se premestijo kot skupina, se uporablja le, če se prosilec registrira v državi članici prvega vstopa.

Možnost za države članice, da uspešno izvajajo novi azilni sistem

Evropski parlament je vključil triletno prehodno obdobje, v katerem bodo države članice, ki so že v preteklosti sprejele veliko število prosilcev za azil, še naprej nosile večjo odgovornost, države članice z omejenimi izkušnjami na področju sprejema prosilcev za azil pa bodo začele z manjšim deležem odgovornosti. V teh treh letih se bodo deleži držav članic nato samodejno spreminjali v smeri pravičnega deleža. Podpora Agencije EU za azil in spremljanje, ki ga bo izvajala, bo zagotovilo, da imajo vse države članice zmogljivosti za učinkovito izvajanje pravičnega skupnega evropskega azilnega sistema.

Zmanjšanje sekundarnih gibanj

Pomembno je zagotoviti, da prosilci ostanejo v državi članici, ki je odgovorna za obravnavanje njihove prošnje za mednarodno zaščito. Za dosego tega cilja so bile vrzeli, ki so doslej dovoljevale prenos odgovornosti med državami članicami, odpravljene. Dublinska uredba bo omogočila hitro določitev odgovorne države članice, nato pa bo dejansko nemogoče, da bi prosilec to spremenil. Edina pot, da prosilci pridejo do mednarodne zaščite v Evropi, bo ta, da še naprej ostanejo v odgovorni državi članici.

Filter za prosilce z zelo majhnimi možnostmi za prejetje zaščite

Da bi ugotovili, ali prosilci za mednarodno zaščito izpolnjujejo zahteve za pridobitev zaščite, kar bi jih ločilo od tako imenovanih „ekonomskih migrantov“, je treba njihove zahtevke obravnavati individualno. To je zapleten proces, ki poteka v odgovorni državi članici.

Vendar premestitev prosilcev, ki so skoraj brez možnosti za priznanje mednarodne zaščite, ni v interesu dobro delujočega azilnega sistema. Obenem sistem, ki bi za najbolj obremenjene države članice pomenil pretežko breme, ne bi deloval v praksi. V predlogu je zato tudi natančno opredeljen „filter“ za prosilce, ki imajo zelo majhne možnosti za priznanje mednarodne zaščite.

Ti prosilci ne bi bili premeščeni, vendar bi se njihove prošnje obravnavale v državi članici prvega vstopa, ki bi za njihovo obravnavanje s strani EU prejela dodatno podporo. Sistem tako spoštuje pravico do pravičnega azilnega postopka za prosilca ter upošteva prednosti učinkovitega azilnega sistema, ne da bi pri tem povzročal nepotrebno breme za najbolj obremenjene države članice oziroma nepotrebne premestitve.

Spodbude prosilcem, da ostanejo v okviru uradnega sistema

Precej boljše zagotavljanje informacij, pravne pomoči in podpore za prosilce za mednarodno zaščito, v povezavi z učinkovitejšimi postopki, so spodbude za prosilce, da sodelujejo z oblastmi.

Jamstva za mladoletnike

Evropski parlament je dal velik poudarek na zagotavljanju močnih jamstev za mladoletnike s spremstvom in brez njega. Med glavnimi določbami so okrepljena pravila za ocenjevanje največje koristi za otroka, stroge zahteve glede skrbnikov in zagotavljanje prilagojenih informacij za otroke. Predaje mladoletnikov brez spremstva se ne izvede brez ocene največje koristi zanje, ki jo opravi multidisciplinarna skupina, in brez navzočnosti skrbnika v državi članici prejemnici.

Zagotavljanje sodelovanja vseh držav članic

Evropski parlament predpostavlja, da vse države članice EU spoštujejo demokratične postopke odločanja, tudi v primerih, ko so proti končnemu rezultatu. Da bi zagotovili, da imajo države članice spodbudo za upoštevanje pravil, so bili vključeni prisilni ukrepi za tiste države članice, ki ne bodo upoštevale predpisov. Za najbolj obremenjene države članice, ki zavračajo registracijo prosilcev, bi zaustavili premestitev prosilcev z njihovega ozemlja. Države članice, ki zavračajo premestitev prosilcev na njihovo ozemlje, bi se morale sprijazniti z omejitvami dostopa do sredstev EU in ne bi mogle uporabljati sredstev EU za vračanje prosilcev, katerih prošnje za azil so bile zavrnjene.

PRILOGA: PISMO ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE

Sklic D(2016)51537

Claude Moraes

predsednik Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

ASP 13G205

Bruselj

Zadeva:   predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitev)

  (COM(2016)0270 – C8-0173/2016 – 2016/0133(COD))

Spoštovani gospod predsednik!

Odbor za pravne zadeve je omenjeni predlog preučil v skladu s členom 104 o prenovitvi pravnih aktov, kot je bil vključen v poslovnik Parlamenta.

Odstavek 3 tega člena se glasi:

„Če odbor, pristojen za pravne zadeve, meni, da predlog ne vsebuje vsebinskih sprememb, razen tistih, ki so bile opredeljene kot take, o tem obvesti pristojni odbor.

V tem primeru so, poleg pogojev iz členov 169 in 170, v pristojnem odboru dopustni predlogi sprememb le, če zadevajo tiste dele predloga, ki vsebujejo spremembe.

Vendar, če namerava pristojni odbor predložiti tudi predloge sprememb za kodificirane dele predloga v skladu s točko 8 Medinstitucionalnega sporazuma, o tem nemudoma obvesti Svet in Komisijo, slednja pa še pred glasovanjem v skladu s členom 58 odbor obvesti o svojem stališču glede predlogov sprememb in o tem, ali namerava umakniti predlog za prenovitev.“

Odbor za pravne zadeve na podlagi mnenja pravne službe, katere predstavniki so sodelovali na srečanjih posvetovalne skupine, ki je preučevala predlog prenovitve, in v skladu s priporočili poročevalke meni, da zadevni predlog ne vključuje vsebinskih sprememb, razen tistih, ki so v predlogu opredeljene kot take, in da predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb predhodnih aktov s temi spremembami, preprosto kodificira obstoječa besedila in ne spreminja njihove vsebine.

Odbor za pravne zadeve je tako na seji 24. septembra 2014 z 12 glasovi za in enim glasom proti[1] sklenil, da Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojnemu odboru priporoči, naj nadaljuje preučevanje omenjenega predloga v skladu s členom 104.

S spoštovanjem,

Pavel Svoboda

Priloga: Mnenje posvetovalne delovne skupine

• [1]  Navzoči so bili naslednji poslanci: Max Andersson, Joëlle Bergeron, Marie-Christine Boutonnet, Daniel Buda, Jean-Marie Cavada, Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos), Therese Comodini Cachia, Mady Delvaux, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Rosa Estaràs Ferragut, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Mary Honeyball, Dietmar Köster, António Marinho e Pinto, Angelika Niebler, Emil Radev, Julia Reda, Evelyn Regner, Virginie Rozière, Pavel Svoboda, Axel Voss, Kosma Zlotowski, Tadeusz Zwiefka.

PRILOGA: MNENJE POSVETOVALNE SKUPINE PRAVNIH SLUŽB EVROPSKEGA PARLAMENTA, SVETA IN KOMISIJE

	POSVETOVALNA SKUPINA PRAVNIH SLUŽB

Bruselj, 6. oktober 2016

MNENJE

  NAMENJENOEVROPSKEMU PARLAMENTU

    SVETU

    KOMISIJI

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva

COM(2016)0270 of 4.5.2016 – 2016/0133(COD)

V skladu z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov, še zlasti s točko 9, se je posvetovalna skupina, ki jo sestavljajo pravne službe Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, srečala 25. maja in 7. julija 2016, da bi med drugim proučila omenjeni predlog, ki ga je predložila Komisija.

Posvetovalna skupina je po proučitvi predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta, namenjene prenovitvi Uredbe (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, soglasno ugotovila, da bi bilo treba spodaj navedeno besedilo označiti s sivo osenčeno pisavo, ki se ponavadi uporablja za označevanje vsebinskih sprememb:

–  v členu 1, predlagana dodana beseda „edine“;

–  v odstavkih 5 in 6 člena 8, predlagano črtanje besed „brate ali sestre“ in „bratov ali sester“;

–  v členu 10(1), beseda „samo“;

–  v členu 10(2), predlagano črtanje besed „ali brat ali sestra“;

–  v uvodnem delu člena 13, predlagano črtanje besed „in/ali mladoletnih neporočenih bratov ali sester“;

–  celotno besedilo Priloge I.

Posvetovalna delovna skupina je po preučitvi predloga soglasno sklenila, da predlog ne vsebuje vsebinskih sprememb, razen tistih, ki so bile opredeljene kot take. V zvezi s kodifikacijo nespremenjenih določb iz predhodnega akta z vsebinskimi spremembami je posvetovalna delovna skupina sklenila tudi, da predlog vsebuje zgolj kodifikacijo obstoječega pravnega besedila brez vsebinskih sprememb.

F. DREXLER      H. LEGAL      L. ROMERO REQUENA

Pravni svetovalec    Pravni svetovalec    Generalni direktor

MNENJE Odbora za zunanje zadeve (4.5.2017)

za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitev)
(COM(2016)0270 – C8-0173/2016 – 2016/0133(COD))

Pripravljavka mnenja: Ramona Nicole Mănescu

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe   1 Predlog uredbe Uvodna izjava 9 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(9a)  Da se prosilci, ki vložijo nedopustne prošnje ali po vsej verjetnosti ne potrebujejo mednarodne zaščite, ne bi odpravljali na potencialno nevarna potovanja iz svojih izvornih držav v katero od držav članic, bi morala Agencija Evropske unije za azil v sodelovanju s Komisijo in državami članicami potencialne migrante obveščati o možnostih zakonitega vstopa v Unijo in o tveganjih nezakonitega priseljevanja.
Obrazložitev
Namen predloga spremembe je preprečiti nezakonito migracijo in zmanjšati obseg prošenj za azil zaradi neobveščenosti.
Predlog spremembe   2 Predlog uredbe Uvodna izjava 10 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(10a)  Težave z obvladovanjem migrantskih tokov v sprejemnih centrih („žariščnih točkah“) v državah članicah prvega prihoda kažejo, da je potreben bolj konkreten pristop, ki bo temeljil na boljšem sodelovanju med državami članicami.
Obrazložitev
V predlogu spremembe je utemeljen skupen pristop EU.
Predlog spremembe   3 Predlog uredbe Uvodna izjava 17
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(17)  Da bi se med državami članicami preprečila predaja prosilcev, ki so vložili nedopustne zahtevke ali po vsej verjetnosti ne potrebujejo mednarodne zaščite ali predstavljajo varnostno tveganje, je treba zagotoviti, da država članica, v kateri je bila prošnja prvič vložena, preveri dopustnost zahtevka glede na prvo državo azila in varno tretjo državo, v okviru pospešenega postopka obravnava prošnje, ki so jih vložili prosilci iz varne izvorne države s seznama EU, ter prosilce, ki vzbujajo varnostne pomisleke.	črtano
Predlog spremembe   4 Predlog uredbe Uvodna izjava 20 Uredba (EU) št. 604/2013 Uvodna izjava 16
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (20)  Za zagotovitev celovitega spoštovanja načela enotnosti družine in največje koristi otroka bi moral obstoj razmerja odvisnosti med prosilcem in njegovim otrokom, bratom ali sestro ali staršem na podlagi nosečnosti ali materinstva, zdravstvenega stanja ali visoke starosti prosilca, postati zavezujoče merilo odgovornosti. Kadar je prosilec mladoletnik brez spremstva, bi morala tudi prisotnost družinskega člana ali sorodnika, ki lahko poskrbi zanj, na ozemlju druge države članice postati zavezujoče merilo odgovornosti. Da bi se mladoletniki brez spremstva odvračali od sekundarnih gibanj, ki niso v njihovo največjo korist, če družinski član ali sorodnik nista prisotna, bi se morala za odgovorno državo članico šteti tista država članica, v kateri je mladoletnik brez spremstva prvič vložil prošnjo za mednarodno zaščito, razen če se dokaže, da to ne bilo v otrokovo največjo korist. Pred predajo mladoletnika brez spremstva v drugo državo članico bi se morala država članica, ki izvede predajo, prepričati, da bo zadevna država članica izvedla vse nujne in primerne ukrepe za zagotovitev ustrezne zaščite otroka, zlasti pa nemudoma imenovala zastopnika ali zastopnike, ki jim bo zaupana zagotovitev spoštovanja vseh pravic teh otrok. Pred kakršno koli odločitvijo o predaji mladoletnika brez spremstva bi moralo osebje z zahtevanimi kvalifikacijami ter strokovnim znanjem in izkušnjami izvesti oceno o njegovih največjih koristih. (20)  Za zagotovitev celovitega spoštovanja načela enotnosti družine in največje koristi otroka bi moral obstoj razmerja odvisnosti med prosilcem in njegovim otrokom, bratom ali sestro ali staršem na podlagi nosečnosti ali materinstva, zdravstvenega stanja ali visoke starosti prosilca, postati zavezujoče merilo odgovornosti. Kadar je prosilec mladoletnik brez spremstva, bi morala tudi prisotnost družinskega člana ali sorodnika, ki lahko poskrbi zanj, na ozemlju druge države članice postati zavezujoče merilo odgovornosti. Otroci, ki so ločeni od staršev in s pravnega vidika veljajo za mladoletnike brez spremstva, so ločena kategorija, ki bi ji bilo treba nameniti posebno pozornost. Da bi se mladoletniki brez spremstva odvračali od sekundarnih gibanj, ki niso v njihovo največjo korist, če družinski član ali sorodnik nista prisotna, bi se morala za odgovorno državo članico šteti tista država članica, v kateri je mladoletnik mladoletnik brez spremstva prvič vložil prošnjo za mednarodno zaščito, razen če se dokaže, da to ne bi bilo v otrokovo največjo korist. Pred predajo mladoletnika brez spremstva v drugo državo članico bi se morala država članica, ki izvede predajo, prepričati, da bo zadevna država članica izvedla vse nujne in primerne ukrepe za zagotovitev ustrezne zaščite otroka, zlasti pa nemudoma imenovala zastopnika ali zastopnike, ki jim bo zaupana zagotovitev spoštovanja vseh pravic teh otrok. Pred kakršno koli odločitvijo o predaji mladoletnika brez spremstva bi moralo osebje z zahtevanimi kvalifikacijami ter strokovnim znanjem in izkušnjami izvesti oceno o njegovih največjih koristih.
Predlog spremembe   5 Predlog uredbe Uvodna izjava 22
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(22)  Da se zagotovi uresničitev ciljev iz te uredbe in odpravijo ovire za njeno uporabo, in zlasti da se preprečijo pobegi in sekundarna gibanja med državami članicami, je treba določiti jasne obveznosti, ki jih mora prosilec v okviru postopka izpolnjevati in o katerih mora biti ustrezno in pravočasno obveščen. Kršitev teh pravnih obveznosti bi morala imeti ustrezne in sorazmerne postopkovne posledice za prosilca ter ustrezne in sorazmerne posledice v smislu njegovih pogojev za sprejem. V skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah bi morala država članica, v kateri se tak prosilec nahaja, v vsakem primeru zagotoviti, da je zadoščeno prosilčevim najnujnejšim materialnim potrebam.	(22)  Da se zagotovi uresničitev ciljev iz te uredbe in odpravijo ovire za njeno uporabo, in zlasti da se preprečijo pobegi in sekundarna gibanja med državami članicami, je treba določiti jasne obveznosti, ki jih mora prosilec v okviru postopka izpolnjevati in o katerih mora biti ustrezno in pravočasno obveščen. Z neupoštevanjem teh obveznosti ne bi smeli posegati v pravico prosilca do pravičnega in poštenega postopka ali povzročiti nepotrebnih, neustreznih in nesorazmernih posledic, ki bi vplivale na njegove pogoje za sprejem. V skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin bi morala država članica, v kateri se tak prosilec nahaja, v vsakem primeru zagotoviti, da je zadoščeno prosilčevim najnujnejšim osnovnim potrebam.
Predlog spremembe   6 Predlog uredbe Uvodna izjava 24 Uredba (EU) št. 604/2013 Uvodna izjava 19
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (24)  Da se zagotovi učinkovita zaščita pravic zadevnih oseb, bi bilo zlasti v skladu s členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah treba vzpostaviti pravne zaščitne ukrepe in pravico do učinkovitega pravnega sredstva v zvezi z odločitvijo o predaji v odgovorno državo članico. Učinkovito pravno sredstvo bi moralo biti zagotovljeno tudi v primerih, kadar odločitev o predaji ni sprejeta, vendar prosilec zatrjuje, da je odgovorna druga država članica, ker je tam njegov družinski član ali, v primeru mladoletnikov brez spremstva, sorodnik. Da se zagotovi spoštovanje mednarodnega prava, bi moralo učinkovito pravno sredstvo proti takim odločitvam obsegati tako preučitev uporabe te uredbe kot tudi pravnega in dejanskega stanja v državi članici, v katero je predan prosilec. Področje uporabe učinkovitega pravnega sredstva bi moralo biti omejeno na oceno o tem, ali obstaja tveganje za kršitev spoštovanja temeljnih pravic prosilcev do družinskega življenja, otrokovih pravic ali za kršitev prepovedi nečloveškega ali poniževalnega ravnanja. (24)  Vse osebe, za katere velja ta uredba, bi morale imeti v skladu z veljavno zakonodajo pravico do dejanskega in zakonsko določenega učinkovitega pravnega sredstva v obliki pritožbe ali pregleda. Da se zagotovi učinkovita zaščita pravic zadevnih oseb, bi bilo zlasti v skladu s členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah treba vzpostaviti pravne zaščitne ukrepe in pravico do učinkovitega pravnega sredstva v zvezi z odločitvijo o predaji v odgovorno državo članico. Učinkovito pravno sredstvo bi moralo biti zagotovljeno tudi v primerih, kadar odločitev o predaji ni sprejeta, vendar prosilec zatrjuje, da je odgovorna druga država članica, ker je tam njegov družinski član ali, v primeru mladoletnikov brez spremstva, sorodnik. Da se zagotovi spoštovanje mednarodnega prava in ustrezne sodne prakse Sodišča Evropske unije ter Evropskega sodišča za človekove pravice, bi moralo učinkovito pravno sredstvo proti takim odločitvam obsegati tako preučitev uporabe te uredbe kot tudi pravnega in dejanskega stanja v državi članici, v katero je predan ali vrnjen prosilec. Glavno področje uporabe učinkovitega pravnega sredstva bi moralo biti omejeno na oceno o tem, ali obstaja tveganje za kršitev spoštovanja temeljnih pravic prosilcev do družinskega življenja, otrokovih pravic ali za kršitev prepovedi nečloveškega ali poniževalnega ravnanja.
Obrazložitev
Namen predloga spremembe je z omembo učinkovitega pravnega sredstva in sklicevanje na sodno prakso Sodišča EU in Evropskega sodišča za človekove pravice na začetku uvodne izjave okrepiti to pravico.
Predlog spremembe   7 Predlog uredbe Uvodna izjava 26
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(26)  Da bi zagotovili hitro določitev odgovornosti in dodelitev prosilcev za mednarodno zaščito med države članice, bi morali biti roki za predložitev zahtev za sprejem prosilcev in odgovore nanje, za predložitev uradnih obvestil o ponovnem sprejemu in za izvedbo predaj, prav tako pa tudi za vlaganje pritožb in odločitve o njih, poenostavljeni in čim krajši.	(26)  Da bi zagotovili hitro določitev odgovornosti in dodelitev prosilcev za mednarodno zaščito med države članice, bi morali biti roki za predložitev zahtev za sprejem prosilcev in odgovore nanje, za predložitev uradnih obvestil o ponovnem sprejemu in za izvedbo predaj, prav tako pa tudi za vlaganje pritožb in odločitve o njih, poenostavljeni in čim krajši, pri čemer je treba spoštovati temeljne pravice prosilcev, pravice ranljivih oseb, zlasti pravice otrok in temeljno načelo otrokove koristi ter načelo ponovne združitve družine.
Predlog spremembe    8 Predlog uredbe Uvodna izjava 32
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(32)  Kot referenčno točko pri delovanju korektivnega mehanizma za dodeljevanje bi bilo treba uporabiti ključ, ki temelji na številu prebivalcev in gospodarstvu držav članic, v povezavi s pragom, da se omogoči delovanje mehanizma kot sredstva za pomoč državam članicam pod nesorazmernim pritiskom. Uporaba korektivnega dodeljevanja v korist države članice bi se morala začeti samodejno, kadar število prošenj za mednarodno zaščito, za katere je država članica odgovorna, preseže 150 % števila, ki je opredeljeno v referenčnem ključu. Da bi se celovito odražala prizadevanja vsake države članice, bi bilo treba za namene tega izračuna številu prošenj za mednarodno zaščito dodati število oseb, ki so bile dejansko preseljene v to državo članico.	(32)  Kot referenčno točko pri delovanju korektivnega mehanizma za dodeljevanje bi bilo treba uporabiti ključ, ki temelji na številu prebivalcev, gospodarstvu držav članic in stopnji stabilnosti v sosednjih tretjih državah, v povezavi s pragom, da se omogoči delovanje mehanizma kot sredstva za pomoč državam članicam pod nesorazmernim pritiskom. Uporaba korektivnega dodeljevanja v korist države članice bi se morala začeti samodejno, kadar število prošenj za mednarodno zaščito, za katere je država članica odgovorna, preseže 150 % števila, ki je opredeljeno v referenčnem ključu. Da bi se celovito odražala prizadevanja vsake države članice, bi bilo treba za namene tega izračuna številu prošenj za mednarodno zaščito dodati število oseb, ki so bile dejansko preseljene v to državo članico.
Predlog spremembe    9 Predlog uredbe Uvodna izjava 42
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(42)  Treba bi bilo vzpostaviti mrežo pristojnih organov držav članic in spodbuditi njeno delovanje s pomočjo Agencije Evropske unije za azil, da bi se okrepila praktično sodelovanje in skupna uporaba informacij o vseh zadevah v zvezi z uporabo te uredbe, vključno z razvojem praktičnih orodij in smernic.	(42)  Treba bi bilo vzpostaviti mrežo pristojnih organov držav članic in spodbuditi njeno delovanje s pomočjo Agencije Evropske unije za azil, da bi se okrepila praktično sodelovanje in skupna uporaba informacij o vseh zadevah v zvezi z uporabo te uredbe, vključno z razvojem praktičnih orodij in smernic. Ta mreža bi morala sodelovati z organi v tranzitnih državah, izvornih državah, državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah ter državah evropskega sosedstva, pa tudi z mednarodnimi organizacijami, zlasti agencijami Organizacije združenih narodov ter nevladnimi organizacijami.
Predlog spremembe   10 Predlog uredbe Uvodna izjava 52
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(52)  Da bi se ocenilo, ali korektivni mehanizem za dodeljevanje iz te uredbe izpolnjuje cilj zagotavljanja pravične delitve odgovornosti med državami članicami in razbremenitev nekaterih držav članic, ki so pod nesorazmernim pritiskom, bi morala Komisija pregledati delovanje korektivnega mehanizma za dodeljevanje in zlasti preveriti, ali prag za začetek korektivnega dodeljevanja in njegovo prenehanje učinkovito zagotavlja pravično delitev odgovornosti med državami članicami in hitri dostop prosilcev do postopkov za priznanje mednarodne zaščite v primerih, ko se država članica sooča z nesorazmernim številom prošenj za mednarodno zaščito, za katere je odgovorna na podlagi te uredbe.	(52)  Da bi se ocenilo, ali korektivni mehanizem za dodeljevanje iz te uredbe izpolnjuje cilj zagotavljanja pravične delitve odgovornosti med državami članicami in razbremenitev nekaterih držav članic, ki so pod nesorazmernim pritiskom, bi morala Komisija pregledati delovanje korektivnega mehanizma za dodeljevanje in zlasti preveriti, ali prag za začetek korektivnega dodeljevanja in njegovo prenehanje učinkovito zagotavlja pravično delitev odgovornosti med državami članicami in hitri dostop prosilcev do postopkov za priznanje mednarodne zaščite v primerih, ko se država članica sooča z nesorazmernim številom prošenj za mednarodno zaščito, za katere je odgovorna na podlagi te uredbe. Evropska komisija bi morala v zvezi s tem redno objavljati podatke o številu prošenj za mednarodno zaščito, ki jih prejmejo posamezne države članice, vključno s stopnjo ugodnih rešitev, izvorom prosilcev in trajanjem obravnave posamezne prošnje.
Predlog spremembe   11 Predlog uredbe Člen 2 – odstavek 1 – točka j Uredba (EU) št. 604/2013 Člen 2 – odstavek 1 – točka j
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (j)  „mladoletnik brez spremstva“ pomeni mladoletnika, ki pride na ozemlje držav članic brez spremstva odrasle osebe, odgovorne zanj v skladu s pravom ali prakso zadevne države članice, in kolikor ga taka odrasla oseba ne vzame dejansko v oskrbo; to vključuje mladoletnika, ki ostane brez spremstva po vstopu na ozemlje držav članic; (j)  „mladoletnik brez spremstva“ pomeni mladoletnika, ki pride na ozemlje držav članic brez spremstva odrasle osebe, odgovorne zanj v skladu s pravom ali prakso zadevne države članice, in kolikor ga taka odrasla oseba ne vzame dejansko v oskrbo; to vključuje mladoletnika, ki ostane brez spremstva po vstopu na ozemlje držav članic, pa tudi mladoletnike, ki so bili ločeni od obeh staršev ali prejšnjega zakonitega ali običajnega skrbnika;
Obrazložitev
Namen predloga spremembe je razširiti področje uporabe opredelitve mladoletnika brez spremstva.
Predlog spremembe   12 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3.  Pred uporabo meril za določitev odgovorne države članice v skladu s poglavjem III in poglavjem IV prva država članica, v kateri je bila vložena prošnja za mednarodno zaščito:	črtano
(a)  preuči, ali je prošnja za mednarodno zaščito nedopustna v skladu s točkama (b) in (c) člena 33(2) Direktive 2013/32/EU, kadar se država, ki ni država članica, šteje za prvo državo azila ali za tretjo državo, ki je za prosilca varna; in
(b)   obravnava prošnjo v okviru pospešenega postopka v skladu s členom 31(8) Direktive 2013/32/EU, kadar velja naslednje:
(i)   prosilec ima državljanstvo tretje države ali je oseba brez državljanstva in je imel prej običajno prebivališče v tej državi, ki je na skupnem evropskem seznamu varnih izvornih držav, vzpostavljenem na podlagi Uredbe [predloga COM (2015) 452 z dne 9. septembra 2015]označena za varno izvorno državo; ali
(ii)   obstajajo tehtni razlogi za domnevo, da lahko prosilec predstavlja grožnjo za nacionalno varnost ali javni red države članice, ali če je bil prosilec zaradi tehtnih razlogov javne varnosti ali javnega reda po nacionalnem pravu prisilno izgnan.
Predlog spremembe   13 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a)  da v pravici do zaprositve za mednarodno zaščito, ni zajeta izbira prosilca v zvezi s tem, katera država članica bo odgovorna za obravnavo njegove prošnje za mednarodno zaščito;	(a)  da v pravici do zaprositve za mednarodno zaščito, ni zajeta izbira prosilca v zvezi s tem, katera država članica bo odgovorna za obravnavo njegove prošnje za mednarodno zaščito, razen če je prosilec upravičen do ponovne združitve družine;
Predlog spremembe   14 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 2 – pododstavek 2 Uredba (EU) št. 604/2013 Člen 6 – odstavek 2 – pododstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Kadar je potrebno za pravilno razumevanje prosilca, se informacije zagotovijo tudi ustno, na primer na osebnem razgovoru iz člena 7. Kadar je potrebno za pravilno razumevanje prosilca, se informacije zagotovijo tudi ustno, na primer na osebnem razgovoru iz člena 7. Če je prosilec mladoleten, se informacije zagotovijo na otroku prijazen način.
Obrazložitev
Namen predloge je obravnavati poseben položaj mladoletnikov, tako da se okrepijo njihove pravice. Povezan je s predlaganimi spremembami členov 7, 8 in 10.
Predlog spremembe   15 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 3 Uredba (EU) št. 604/2013 Člen 7 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 3.  Osebni razgovor se vodi v jeziku, ki ga prosilec razume ali za katerega se razumno domneva, da ga razume, in v katerem se je zmožen sporazumevati. Država članica, kadar je treba, izbere tolmača, ki je sposoben zagotoviti ustrezno sporazumevanje med prosilcem in osebo, ki vodi osebni razgovor. 3.  Osebni razgovor se vodi v jeziku, ki ga prosilec razume ali za katerega se razumno domneva, da ga razume, in v katerem se je zmožen sporazumevati ter po potrebi na otroku prijazen način. Država članica, kadar je treba, izbere tolmača, ki je sposoben zagotoviti ustrezno sporazumevanje med prosilcem in osebo, ki vodi osebni razgovor.
Obrazložitev
Namen predloge je obravnavati poseben položaj mladoletnikov, tako da se okrepijo njihove pravice. Povezan je s predlaganimi spremembami členov 6, 8 in 10.
Predlog spremembe   16 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 Uredba (EU) št. 604/2013 Člen 8 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 1.  Pri izvajanju vseh postopkov iz te uredbe je primarna skrb držav članic največja korist otroka. 1.  Pri izvajanju vseh postopkov iz te uredbe je primarna skrb držav članic največja korist otroka, ki se sistematično oceni.
Obrazložitev
Namen predloga spremembe je okrepiti pravice mladoletnikov in obveznosti držav članic do njih. Povezan je z drugimi predlaganimi spremembami člena 8.
Predlog spremembe    17 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 2 Uredba (EU) št. 604/2013 Člen 8 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Vsaka država članica , v kateri mora biti mladoletnik brez spremstva prisoten, poskrbi, da zastopnik zastopa in/ali pomaga mladoletniku brez spremstva v zadevnih postopkih iz te uredbe. Zastopnik je usposobljen in ima strokovno znanje, da zagotovi upoštevanje največje koristi otroka v postopkih, ki potekajo v skladu s to uredbo. Tak zastopnik ima dostop do vsebine ustreznih dokumentov iz dosjeja prosilca, vključno s posebno brošuro za mladoletnike brez spremstva. Vsaka država članica, v kateri se nahaja mladoletnik brez spremstva, poskrbi, da se takoj po njegovem prihodu imenuje izurjen zastopnik, ki mladoletnika brez spremstva zastopa in/ali mu pomaga v zadevnih postopkih iz te uredbe. Zastopnik je usposobljen in ima strokovno znanje, da zagotovi upoštevanje največje koristi otroka v postopkih, ki potekajo v skladu s to uredbo. Tak zastopnik ima dostop do vsebine ustreznih dokumentov iz dosjeja prosilca, vključno s posebno brošuro za mladoletnike brez spremstva. Ta odstavek ne posega v ustrezne določbe člena 25 Direktive 2013/32/EU. Ta odstavek ne posega v ustrezne določbe člena 25 Direktive 2013/32/EU.   Ker so mladoletniki brez spremstva ranljivi, bi jih morali premestiti v drugo državo članico le, če je to v interesu otroka.
Obrazložitev
Namen predloga spremembe je okrepiti pravice mladoletnikov brez spremstva in poudariti, da je država odgovorna zanje.
Predlog spremembe   18 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 3 – točka a Uredba (EU) št. 604/2013 Člen 8 – odstavek 3 – točka a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (a)  možnosti ponovne združitve družine; (a)  ohranitev družinskega življenja, vključno z možnostjo ponovne združitve družine;
Obrazložitev
Namen predloga spremembe je okrepiti zagotovila za mlade z razširitvijo obveznosti držav članic do njih. Povezan je z drugimi predlaganimi spremembami člena 8.
Predlog spremembe   19 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 5 – pododstavek 3 Uredba (EU) št. 604/2013 Člen 8 – odstavek 5 – pododstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Osebje pristojnih organov iz člena 47, ki obravnava zahteve mladoletnikov brez spremstva, je imelo in se še naprej ustrezno usposablja glede posebnih potreb mladoletnikov. Osebje pristojnih organov iz člena 47, ki obravnava zahteve mladoletnikov brez spremstva, je imelo in se še naprej ustrezno usposablja glede posebnih potreb mladoletnikov. Usposabljanje vključuje module za oceno tveganja, da se omogoči ustrezna nega in zaščita glede na individualne potrebe otroka, posebna pozornost pa je namenjena zgodnjemu prepoznavanju žrtev zlorab in trgovine z ljudmi, ter usposabljanje za seznanjanje z dobro prakso za preprečevanje izginotij.
Obrazložitev
Namen predloga spremembe je obravnavati poseben položaj mladoletnikov z okrepitvijo zagotovila, da bodo pristojni organi držav članic ustrezno poskrbeli zanje. Povezan je s predlaganimi spremembami členov 7, 8 in 10.
Predlog spremembe   20 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 5 Uredba (EU) št. 604/2013 Člen 10 – odstavek 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe V odsotnosti družinskega člana ali sorodnika iz odstavkov 2 in 3, je odgovorna tista država članica, v kateri je mladoletnik brez spremstva prvič vložil prošnjo za mednarodno zaščito, razen če se dokaže, da to ne bi bilo v največjo korist mladoletnika. V odsotnosti družinskega člana ali sorodnika iz odstavkov 2 in 3, je odgovorna tista država članica, v kateri se mladoletnik brez spremstva nahaja ali kjer je vložil prošnjo za azil, če je to v korist mladoletnika.
Obrazložitev
Predlog spremembe je povezan z drugimi predlaganimi spremembami člena 8. Država je odgovorna za vse mladoletnike brez spremstva na njenem ozemlju.
Predlog spremembe   21 Predlog uredbe Člen 19 – odstavek 2 – pododstavek 1 Uredba (EU) št. 604/2013 Člen 19 – odstavek 2 – pododstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Država članica, v kateri je podana prošnja za mednarodno zaščito in ki opravlja postopek določanja odgovorne države članice lahko kadar koli pred določitvijo odgovorne države članice od druge države članice zahteva, da sprejme prosilca, da se zagotovi združitev katerih koli sorodnikov , tudi kadar ta druga država članica ni odgovorna po merilih iz členov 10 do 13 in 18. Te osebe morajo pisno izraziti strinjanje s tem. Država članica, v kateri je podana prošnja za mednarodno zaščito in ki opravlja postopek določanja odgovorne države članice lahko kadar koli pred določitvijo odgovorne države članice od druge države članice zahteva, da sprejme prosilca, da se zagotovi združitev katerih koli sorodnikov na podlagi družinskih, kulturnih ali socialnih vezi ali jezikovnih spretnosti, ki bi lahko prosilcu olajšali vključitev v to ali v drugo državo članico, tudi kadar ta druga država članica ni odgovorna po merilih iz členov 10 do 13 in 18. Te osebe morajo pisno izraziti strinjanje s tem.
Predlog spremembe    22 Predlog uredbe Člen 29 – odstavek 1 Uredba (EU) št. 604/2013 Člen 29 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Države članice ne smejo pridržati osebe zgolj zato, ker v zvezi z njo poteka postopek, določen v tej uredbi. Države članice ne smejo pridržati osebe zgolj zato, ker v zvezi z njo poteka postopek, določen v tej uredbi. Pridržanje je ukrep, ki se uporabi le v skrajnem primeru, prednost imajo vse druge nadomestne možnosti. Otrok se ne sme pridržati, saj pridržanje ne more nikoli biti v interesu otroka. Mladoletniki in družine z mladoletnimi otroki se nastanijo skupaj v nastanitvenih zmogljivostih, ki so del skupnosti in so brez nadzora.
Obrazložitev
Namen predloga spremembe je zagotoviti sprejetje ustreznih ukrepov za otroke v skladu z njihovim interesom.
Predlog spremembe    23 Predlog uredbe Člen 49 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Agencija Evropske unije za azil vzpostavi in spodbuja dejavnosti mreže pristojnih organov iz člena 47(1) z namenom krepitve praktičnega sodelovanja in skupne uporabe informacij v zvezi z vsemi zadevami, povezanimi z uporabo te uredbe, vključno z razvojem praktičnih orodij in smernic.	Agencija Evropske unije za azil vzpostavi in spodbuja dejavnosti mreže pristojnih organov iz člena 47(1) z namenom krepitve praktičnega sodelovanja in skupne uporabe informacij v zvezi z vsemi zadevami, povezanimi z uporabo te uredbe, vključno z razvojem praktičnih orodij in smernic. Pristojni organi držav kandidatk in potencialnih držav kandidatk in držav evropskega sosedstva so lahko povabljeni k sodelovanju v tej mreži.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov	Vzpostavitev meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitev)
Referenčni dokumenti	COM(2016)0270 – C8-0173/2016 – 2016/0133(COD)
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	LIBE 12.9.2016
Mnenje pripravil        Datum razglasitve na zasedanju	AFET 12.9.2016
Pripravljavec/-ka mnenja        Datum imenovanja	Ramona Nicole Mănescu 12.7.2016
Datum sprejetja	11.4.2017
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	47 9 4
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Lars Adaktusson, Francisco Assis, Amjad Bashir, Bas Belder, Mario Borghezio, Elmar Brok, Fabio Massimo Castaldo, Lorenzo Cesa, Javier Couso Permuy, Andi Cristea, Arnaud Danjean, Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Knut Fleckenstein, Eugen Freund, Michael Gahler, Sandra Kalniete, Karol Karski, Tunne Kelam, Janusz Korwin-Mikke, Eduard Kukan, Arne Lietz, Barbara Lochbihler, Sabine Lösing, Ulrike Lunacek, Andrejs Mamikins, Ramona Nicole Mănescu, Alex Mayer, David McAllister, Francisco José Millán Mon, Javier Nart, Pier Antonio Panzeri, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Ioan Mircea Paşcu, Alojz Peterle, Tonino Picula, Kati Piri, Julia Pitera, Cristian Dan Preda, Jozo Radoš, Jordi Solé, Jaromír Štětina, Dubravka Šuica, Charles Tannock, László Tőkés, Ivo Vajgl, Elena Valenciano, Geoffrey Van Orden, Anders Primdahl Vistisen, Boris Zala
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	María Teresa Giménez Barbat, Andrzej Grzyb, Antonio López-Istúriz White, Norica Nicolai, Urmas Paet, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Marietje Schaake, Helmut Scholz, Igor Šoltes, Marie-Christine Vergiat
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Josef Weidenholzer

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

47	+
ALDE	María Teresa Giménez Barbat, Javier Nart, Norica Nicolai, Urmas Paet, Jozo Radoš, Marietje Schaake, Ivo Vajgl
EFDD	Fabio Massimo Castaldo
PPE	Lars Adaktusson, Elmar Brok, Lorenzo Cesa, Arnaud Danjean, Michael Gahler, Andrzej Grzyb, Sandra Kalniete, Tunne Kelam, Eduard Kukan, Antonio López-Istúriz White, Ramona Nicole Mănescu, David McAllister, Francisco José Millán Mon, Alojz Peterle, Julia Pitera, Cristian Dan Preda, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, László Tőkés, Jaromír Štětina, Dubravka Šuica
S&D	Francisco Assis, Andi Cristea, Knut Fleckenstein, Eugen Freund, Arne Lietz, Andrejs Mamikins, Alex Mayer, Pier Antonio Panzeri, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Ioan Mircea Paşcu, Tonino Picula, Kati Piri, Elena Valenciano, Josef Weidenholzer, Boris Zala
VERTS/ALE	Barbara Lochbihler, Ulrike Lunacek, Jordi Solé, Igor Šoltes

9	-
ECR	Amjad Bashir, Bas Belder, Karol Karski, Charles Tannock, Geoffrey Van Orden, Anders Primdahl Vistisen
ENL	Mario Borghezio
NI	Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Janusz Korwin-Mikke

4	0
GUE/NGL	Javier Couso Permuy, Sabine Lösing, Helmut Scholz, Marie-Christine Vergiat

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

MNENJE Odbora za proračun (17.5.2017)

za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitev)
(COM(2016)0270 – C8-0173/2016 – 2016/0133(COD))

Pripravljavec mnenja: Gérard Deprez

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Pripravljavec mnenja pozdravlja predlog Komisije za prenovitev in nadomestitev Uredbe (ES) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva. Migracijska in begunska kriza je pokazala, da je treba spremeniti dublinski sistem: ga poenostaviti, izboljšati njegovo učinkovitost v praksi ter upoštevati dejstvo, da se nekatere države članice soočajo z nesorazmernim pritiskom glede prošenj.

Korektivni mehanizem

Finančna sredstva, potrebna za izvedbo predloga, znašajo 1,828 milijarde EUR za obdobje 2017–2020. To bi moralo zadostovati za kritje stroškov premestitve prosilcev za azil, ko se bo začel uporabljati mehanizem pravičnosti v korist države članice, ter vzpostavitve in delovanja informacijskega sistema za registracijo in avtomatično dodelitev prosilcev za azil, pa tudi stroškov dodatnih zmogljivosti za sprejem ter zagotavljanja prehrane in osnovnih storitev prerazporejenim prosilcem za azil.

Pripravljavec mnenja je seznanjen s stališčem Komisije, ki določa prag števila prošenj za azil, od katerega se samodejno aktivira korektivni mehanizem za dodeljevanje. Meni, da je treba določiti takšen prag zato, da se nobena država ne bi soočila z nesorazmernim pritiskom glede prošenj za azil ali zahtevala, da se uporabi ta mehanizem, čeprav bi glede na razporeditveni ključ sprejela le majhno število prosilcev za azil.

Vendar pripravljavec mnenja meni, da se z določitvijo sprožitvenega praga pri 150 % referenčnega deleža Komisija nekaterim državam članicam prepušča preveliko breme, saj morajo same nositi breme še za polovico več prošenj, kot so njihove zmogljivosti, preden se aktivira mehanizem solidarnosti in tudi meni, da bi lahko prenizek prag, brez dodatnih pogojev, državo članico razbremenil odgovornosti pri nadziranju in upravljanju meja. Zato predlaga, da se prag za referenčni delež države članice določi pri 100 %, vendar je treba preprečiti morebitno popustljivost pri izvajanju politik v zvezi z mejami z vključitvijo klavzule o vzajemni solidarnosti, ki omogoča začasno razveljavitev korektivnega mehanizma, kadar država članica ne izpolnjuje ustrezni svojih obveznosti glede upravljanja zunanjih meja v skladu z uredbo o evropski mejni in obalni straži. Poleg tega predlaga, naj se predvidi prenehanje uporabe korektivnega mehanizma le, kadar število prošenj za azil na državo članico upravičenko pade na 90 % njenega referenčnega deleža, s čimer bi se izognili nihanjem v sistemu.

Stroški premestitve

Od predvidenih 1,828 milijarde EUR je 1,825 milijarde EUR namenjenih povračilu stroškov premeščanja med državami članicami za skupaj 750 000 premeščenih oseb. Člen 42 predloga prenovitve določa, da država članica, ki premesti prosilca za azil v državo dodelitve, dobi povrnjene stroške v pavšalni višini 500 EUR za vsako premeščeno osebo.

Pripravljavec mnenja podpira predlog, da je država, ki nosi breme premestitve, upravičena do odškodnine. Meni, da je upravičena pavšalna odškodnina, ker se tako prepreči veliko birokratsko breme za nadzor dejanskih stroškov, vendar tudi meni, da z določitvijo zneska na 500 EUR za vsako premeščeno osebo z izgovorom, da lahko razlika od dejanskih stroškov pomaga državam članicam, ki so najbolj izpostavljene, Komisija ne upošteva nedavne vzpostavitev instrumenta za nujno pomoč[1], sprejetega za dopolnitev obstoječih ukrepov držav članic, ki so med drugim izpostavljene nenadnemu in množičnemu prihodu državljanov tretjih držav (beguncev in migrantov) na njihovo ozemlje.

Pripravljavec mnenja zato predlaga, naj bo ta pavšalni znesek 300 EUR na premeščeno osebo, kar je bliže realnim stroškom. Celotni znesek plačil za premestitev za obdobje 2017–2020 bi tako znašal 225 milijonov EUR, kar bi omogočilo prihranek v višini 150 milijonov EUR. Od teh prihrankov bi lahko 110 milijonov EUR uporabili za okrepitev sklada za nujno pomoč (30 milijonov EUR leta 2017 in po 40 milijonov EUR leta 2018 in leta 2019) preden poteče njegova pravna podlaga.

Finančna solidarnost in oblikovanje „dublinskega rezervnega sklada“ v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje (AMIF)

Pripravljavec mnenja meni, da je predlog Komisije, da se državam članicam določi obveznost finančnega prispevka, če zavrnejo prosilce za azil, ki jih določi mehanizem za dodeljevanje, legitimen, potreben in sorazmeren. Poudarja, da obvezni finančni prispevek ni v ničemer kaznovalne narave, ampak je v skladu z načelom solidarnosti in pravične delitve odgovornosti med državami članicami iz člena 80 PDEU. Kljub temu meni, da finančni mehanizem, ki ga predvideva Komisija, v tem primeru ni najbolj primeren, niti glede zneska, niti načina in jamstva izvajanja.

Pripravljavec mnenja predlaga, da država članica, ki izpolni svoje obveznosti iz korektivnega mehanizma za dodeljevanje, iz finančne solidarnosti prispeva za vsakega prosilca, ki bi ji bil dodeljen, prvo in drugo leto 50 000 EUR, tretje in četrto leto 75 000 EUR, peto in naslednja leta pa 100 000 EUR. Ti zneski naj bodo v celoti plačani v sklad AMIF, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 516/2014, za uvedbo „dublinskega rezervnega sklada“. Uvedba te rezerve bo seveda možna le po pregledu sklada AMIF, ki ga člen 60 Uredbe 514/2014 in člen 28 Uredbe (EU) št. 516/2014 predvidevata najpozneje do 30. junija 2020. Če država članica prispevka ne nakaže, ji Komisija te zneske odbije od plačil, ki ji pripadajo iz drugih skladov Unije.

Sredstva „dublinskega rezervnega sklada“ so namenjena kritju pavšalnega zneska na prosilca za azil in bodo sorazmerno razdeljena med države članice, ki primerno sodelujejo v korektivnem mehanizmu za dodeljevanje. Sklep (EU) 2015/1601 določa, da so ukrepi premestitve upravičeni do finančne podpore iz sklada AMIF, zato države članice premestitve prejmejo pavšalni znesek v višini 6000 EUR za vsakega prosilca za mednarodno zaščito, ki je bil premeščen na njihovo ozemlje. Znesek za preselitev je 10 000 EUR na osebo; Pripravljavec mnenja zato meni, da je treba predvideti finančno podporo za države članice, ki sodelujejo v tem mehanizmu solidarnosti. S predlaganim sistemom se zneski finančne podpore za vsakega prosilca povečajo sorazmerno z bremenom, ki si ga morajo države razdeliti zaradi nesodelovanja nekaterih držav članic.

Samodejni sistem za registracijo in spremljanje prošenj

Od 1,828 milijarde EUR se dodeli 603 milijonov EUR v proračun eu-LISA za pripravo, razvoj in operativno upravljanje samodejnega računalniškega sistema za dodeljevanje prosilcev za azil. Kadar samodejni sistem za registracijo in spremljanje prošenj in za mehanizem za dodeljevanje iz člena 44 določi državo članico dodelitve, se mora ta informacija samodejno vnesti v Eurodac. Zato je treba predvideti interoperabilnost med osrednjim sistemom korekcijskega mehanizma in osrednjim sistemom Eurodac.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za proračun poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1 Predlog uredbe Uvodna izjava 30
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(30)  Evropska agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice, ustanovljena z Uredbo (EU) št. 1077/201121, bi morala biti odgovorna za pripravo, razvoj in operativno upravljanje centralnega sistema in komunikacijske infrastrukture med centralnim sistemom in nacionalnimi infrastrukturami.	(30)  Evropska agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice, ustanovljena z Uredbo (EU) št. 1077/201121, bi morala biti odgovorna za pripravo, razvoj in operativno upravljanje centralnega sistema, za njegovo interoperabilnost z drugimi sistemi ter komunikacijske infrastrukture med centralnim sistemom in nacionalnimi infrastrukturami.
___	___
21Uredba (EU) št. 1077/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (UL L 286, 1.11.2011, str. 1).	21Uredba (EU) št. 1077/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (UL L 286, 1.11.2011, str. 1).
Predlog spremembe    2 Predlog uredbe Uvodna izjava 32
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(32)  Kot referenčno točko pri delovanju korektivnega mehanizma za dodeljevanje bi bilo treba uporabiti ključ, ki temelji na številu prebivalcev in gospodarstvu držav članic, v povezavi s pragom, da se omogoči delovanje mehanizma kot sredstva za pomoč državam članicam pod nesorazmernim pritiskom. Uporaba korektivnega dodeljevanja v korist države članice bi se morala začeti samodejno, kadar število prošenj za mednarodno zaščito, za katere je država članica odgovorna, preseže 150 % števila, ki je opredeljeno v referenčnem ključu. Da bi se celovito odražala prizadevanja vsake države članice, bi bilo treba za namene tega izračuna številu prošenj za mednarodno zaščito dodati število oseb, ki so bile dejansko preseljene v to državo članico.	(32)  Kot referenčno točko pri delovanju korektivnega mehanizma za dodeljevanje bi bilo treba uporabiti ključ, ki temelji na številu prebivalcev in gospodarstvu držav članic, v povezavi s pragom, da se omogoči delovanje mehanizma kot sredstva za pomoč državam članicam pod nesorazmernim pritiskom. Uporaba korektivnega dodeljevanja v korist države članice bi se morala začeti samodejno, kadar število prošenj za mednarodno zaščito, za katere je država članica odgovorna, preseže 100 % števila, ki je opredeljeno v referenčnem ključu. Da bi se celovito odražala prizadevanja vsake države članice, bi bilo treba za namene tega izračuna številu prošenj za mednarodno zaščito dodati število oseb, ki so bile dejansko preseljene v to državo članico.
Obrazložitev
Considère qu’en fixant le seuil de déclanchement à 150 % de sa part de référence, la Commission laisse peser sur certains États membres une charge excessive ou ce dernier doit assumer seul un nombre de demandes qui dépasse de moitié ses capacités avant d’activer le mécanisme de solidarité. Estime également qu’un seuil trop bas sans conditions supplémentaires pourrait entrainer la non responsabilisation d’un État membre dans le contrôle et la gestion de ses frontières. Propose dès lors de fixer ce seuil à 100 % de la part de référence d’un État membre mais de prévenir une éventuelle politique de laxisme au frontière par l’ajout d’une clause de solidarité réciproque permettant la suspension du mécanisme de correction lorsqu’un État membre ne s'acquitte pas convenablement de ses obligations de gestion de sa frontière extérieure et ce conformément au règlement relatif à la création d'une agence européenne de garde-frontières et de garde-côtes ( Cfr ajout d'un article 43 a)
Predlog spremembe    3 Predlog uredbe Uvodna izjava 34
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(34)  V okviru mehanizma za dodeljevanje bi morali biti stroški predaje prosilca državi članici dodelitve povrnjeni iz proračuna EU.	(34)  V okviru mehanizma za dodeljevanje bi morali biti stroški predaje prosilca državi članici dodelitve povrnjeni iz proračuna EU v pavšalnem znesku 300 EUR na premeščeno osebo.
Obrazložitev
La somme proposée de 500 EUR suit l’approche établie dans la décision (UE) 2015/1601 du Conseil, dans laquelle le remboursement des frais de transfert servait également à aider un État membre qui se trouvait dans une situation d’urgence ou confronté à un nombre disproportionné de demandes d’asile. Entre temps, un fonds d'aide d'urgence a été créé à cette fin. Votre rapporteur pour avis Budget estime dès lors qu’il convient de diminuer ce montant à 300 EUR afin qu'il corresponde un peu plus aux couts réels de transferts. Sur le montant total prévu dans la fiche financière de la proposition 1.825 milliards sont prévus pour financer ces transferts. En diminuant la somme forfaitaire à 300 EUR, ce sont 730 millions économisés qui devraient servir à alimenter le fond d’aide urgence.
Predlog spremembe    4 Predlog uredbe Uvodna izjava 35
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(35)  Država članica dodelitve se lahko odloči, da dodeljenih prosilcev v obdobju dvanajstih mesecev ne bo sprejemala, v primeru take odločitve pa mora to informacijo vnesti v avtomatizirani sistem in uradno obvestiti druge države članice, Komisijo in Agencijo Evropske unije za azil. Prosilce, ki bi bili dodeljeni tej državi članici, bi bilo treba nato dodeliti drugim državam članicam. Država članica, ki začasno ne sodeluje pri korektivnem dodeljevanju, bi morala poravnati solidarnostni prispevek v višini 250 000 EUR za vsakega prosilca, ki ni bil sprejet v državo članico, ki je bila določena kot odgovorna za obravnavo zadevnih prošenj. Komisija bi morala določiti praktične podrobnosti o izvajanju mehanizma za solidarnostne prispevke v izvedbenem aktu. Agencija Evropske unije za azil bo spremljala in vsako leto poročala Komisiji o uporabi mehanizma finančne solidarnosti.	(35)  Država članica, ki ne sprejme dodeljenih prosilcev v obdobju dvanajstih mesecev, mora v primeru takšne odločitve to informacijo vnesti v avtomatizirani sistem in uradno obvestiti druge države članice, Komisijo in Agencijo Evropske unije za azil. Prosilce, ki bi bili dodeljeni tej državi članici, bi bilo treba nato dodeliti drugim državam članicam. Ustanovi naj se sklad („dublinski rezervni sklad“), država članica, ki ne sodeluje pri korektivnem dodeljevanju, pa naj za vsakega prosilca, ki ga ne sprejme, v ta sklad prispeva letni prispevek v višini 50 000 EUR za prvo in drugo leto, 75 000 EUR za tretje in četrto leto in 100 000 EUR za naslednja leta. Sredstva iz „rezervnega sklada Dublin“ so namenjena kritju pavšalnega zneska na prosilca za mednarodno zaščito in so sorazmerno razdeljena med države članice, ki primerno sodelujejo v korektivnem mehanizmu za dodeljevanje. Če država članica ne plača prispevka, ji Komisija enak znesek odbije od plačil, ki ji pripadajo iz drugih skladov Unije. Komisija bi morala določiti praktične podrobnosti izvajanja zgoraj navedenega načela v izvedbenem aktu, Agencija Evropske unije za azil pa bo spremljala in vsako leto poročala Komisiji o uporabi mehanizma finančne solidarnosti.
Predlog spremembe    5 Predlog uredbe Uvodna izjava 41
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(41)  Zagotoviti bi bilo treba kontinuiteto med sistemom za določanje odgovorne države članice, uvedenim z Uredbo (EU) št. 604/2013, in sistemom, uvedenim s to uredbo. Podobno bi bilo treba zagotoviti usklajenost med to uredbo in Uredbo [predlogom uredbe o prenovitvi Uredbe (EU) št. 603/2013 Evropskega parlamenta in Sveta].	(41)  Zagotoviti bi bilo treba kontinuiteto med sistemom za določanje odgovorne države članice, uvedenim z Uredbo (EU) št. 604/2013, in sistemom, uvedenim s to uredbo. Podobno bi bilo treba zagotoviti usklajenost med to uredbo in Uredbo [predlogom uredbe o prenovitvi Uredbe (EU) št. 603/2013 Evropskega parlamenta in Sveta]. Kadar samodejni sistem za registracijo in spremljanje prošenj in za mehanizem za dodeljevanje iz člena 44 določi državo članico dodelitve, bi se morala ta informacija samodejno vnesti v Eurodac. Zato je treba predvideti interoperabilnost med centralnim sistemom korekcijskega mehanizma in centralnim sistemom Eurodac.
Obrazložitev
Predlog spremembe poudari povezavo med uredbama, da se zagotovi skladnost obeh sistemov na podlagi interoperabilnosti.
Predlog spremembe    6 Predlog uredbe Člen 34 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2.  Odstavek 1 se uporablja, kadar avtomatizirani sistem iz člena 44(1) kaže, da število prošenj za mednarodno zaščito, za katere je država članica odgovorna v skladu z merili iz poglavja III, členi 3(2) ali (3), 18 in 19, vključno s številom oseb, ki so dejansko preseljene, presega 150 % referenčne številke za to državo članico, kakor je določena s ključem iz člena 35.	2.  Odstavek 1 se uporablja, kadar avtomatizirani sistem iz člena 44(1) kaže, da število prošenj za mednarodno zaščito, za katere je država članica odgovorna v skladu z merili iz poglavja III, členi 3(2) ali (3), 18 in 19, vključno s številom oseb, ki so dejansko preseljene, presega 100 % referenčne številke za to državo članico, kakor je določena s ključem iz člena 35.
Obrazložitev
Considère qu’en fixant le seuil de déclanchement à 150 % de sa part de référence, la Commission laisse peser sur certains États membres une charge excessive ou ce dernier doit assumer seul un nombre de demandes qui dépasse de moitié ses capacités avant d’activer le mécanisme de solidarité. Estime également qu’un seuil trop bas sans conditions supplémentaires pourrait entrainer la non responsabilisation d’un État membre dans le contrôle et la gestion de ses frontières. Propose dès lors de fixer ce seuil à 100 % de la part de référence d’un État membre mais de prévenir une éventuelle politique de laxisme au frontière par l’ajout d’une clause de solidarité réciproque permettant la suspension du mécanisme de correction lorsqu’un État membre ne s'acquitte pas convenablement de ses obligations de gestion de sa frontière extérieure et ce conformément au règlement relatif à la création d'une agence européenne de garde-frontières et de garde-côtes (Cfr ajout d'un article 43 a)
Predlog spremembe    7 Predlog uredbe Člen 37 – naslov
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Finančna solidarnost	Finančna solidarnost in ustanovitev dublinskega rezervnega sklada
Predlog spremembe    8 Predlog uredbe Člen 37 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1.  Država članica lahko ob izteku trimesečnega obdobja po začetku veljavnosti te uredbe nato pa ob koncu vsakega dvanajstmesečnega obdobja v avtomatizirani sistem vnese, da začasno ne bo sodelovala pri korektivnem mehanizmu za dodeljevanje iz poglavja VII te uredbe kot država članica dodelitve in o tem uradno obvesti države članice, Komisijo in Agencijo Evropske unije za azil.	1.  Država članica, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti iz korektivnega mehanizma za dodeljevanje iz poglavja VII kot država članica dodelitve, bi morala po koncu trimesečnega obdobjapo začetku veljavnosti te uredbe in nato ob koncu vsakega dvanajstmesečnega obdobja to informacijo vnesti v avtomatizirani sistem in o tem uradno obvestiti države članice, Komisijo in Agencijo Evropske unije za azil.
Predlog spremembe    9 Predlog uredbe Člen 37 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3.  Ob koncu dvanajstmesečnega obdobja iz odstavka 2 avtomatizirani sistem državi članici, ki ne sodeluje pri korektivnem mehanizmu za dodeljevanje, sporoči število prosilcev, za katere bi bila sicer država članica dodelitve. Ta država članica nato poravna solidarnostni prispevek v višini 250 000 EUR za vsakega prosilca, ki bi bil sicer dodeljen tej državi članici v zadevnem dvanajstmesečnem obdobju. Solidarnostni prispevek se plača državi članici, ki je določena kot odgovorna za obravnavanje zadevnih prošenj.	3.  Ob koncu dvanajstmesečnega obdobja iz odstavka 2 avtomatizirani sistem državi članici, ki ne sodeluje pri korektivnem mehanizmu za dodeljevanje, sporoči število prosilcev, za katere bi bila sicer država članica dodelitve. Ustanovi se sklad („dublinski rezervni sklad “), država članica, ki ne sodeluje pri korektivnem mehanizmu za dodeljevanje, pa v ta sklad za vsakega prosilca, ki ga ne sprejme, prispeva letni prispevek v znesku 50 000 EUR za prvo in drugo leto, 75 000 EUR za tretje in četrto leto in 100 000 EUR za naslednja leta. Sredstva iz „dublinskega rezervnega sklada“ so namenjena kritju pavšalnega zneska na prosilca za mednarodno zaščito in so sorazmerno razdeljena med države članice, ki primerno sodelujejo v korektivnem mehanizmu za dodeljevanje. Če država članica prispevka ne plača, ji Komisija enak znesek odbije od plačil, ki ji pripadajo iz drugih skladov Unije.
Predlog spremembe    10 Predlog uredbe Člen 42 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Stroški pri predaji prosilca v državo članico dodelitve se upravičeni državi članici povrnejo s pavšalnim zneskom v višini 500 EUR za vsako osebo, ki je predana v skladu s členom 38(c). Ta finančna podpora se dodeli po postopkih iz člena 18 Uredbe (EU) št. 516/2014.	Stroški pri predaji prosilca v državo članico dodelitve se upravičeni državi članici povrnejo s pavšalnim zneskom v višini 300 EUR za vsako osebo, ki je predana v skladu s členom 38(c). Ta finančna podpora se dodeli po postopkih iz člena 18 Uredbe (EU) št. 516/2014.
Obrazložitev
La somme proposée de 500 EUR suit l’approche établie dans la décision (UE) 2015/1601 du Conseil, dans laquelle le remboursement des frais de transfert servait également à aider un État membre qui se trouvait dans une situation d’urgence ou confronté à un nombre disproportionné de demandes d’asile. Entre temps, un fonds d'aide d'urgence a été créé à cette fin. Votre rapporteur pour avis Budget estime dès lors qu’il convient de diminuer ce montant à 300 EUR afin qu'il corresponde un peu plus aux couts réels de transferts. Sur le montant total prévu dans la fiche financière de la proposition 1.825 milliards sont prévus pour financer ces transferts. En diminuant la somme forfaitaire à 300 EUR, ce sont 730 millions économisés qui devraient servir à alimenter le fond d’aide urgence.
Predlog spremembe    11 Predlog uredbe Člen 43 – odstavek 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice in Komisija so prek avtomatiziranega sistema uradno obveščene takoj, ko je število prošenj v upravičeni državi članici, za katere je odgovorna v skladu s to uredbo, nižje od 150 % njenega deleža v skladu s členom 35(1).	Države članice in Komisija so prek avtomatiziranega sistema uradno obveščene takoj, ko je število prošenj v upravičeni državi članici, za katere je odgovorna v skladu s to uredbo, nižje od 90 % njenega deleža v skladu s členom 35(1).
Predlog spremembe    12 Predlog uredbe Člen 43 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Če država članica ne izpolnjuje ustrezno svojih obveznosti pri upravljanju zunanjih meja v skladu z Uredbo (EU) št. 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta1a, lahko Svet z dvotretjinsko večino odloči, da začasno razveljavi korektivni mehanizem za dodeljevanje. Odločitev o začasni razveljavitvi tega mehanizma velja največ za določeno obdobje enega leta.
	___
	1a Uredba (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o evropski mejni in obalni straži ter spremembi Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 863/2007 Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2004 in Odločbe Sveta 2005/267/ES (UL L 251, 16.9.2016, str. 1).
Predlog spremembe    13 Predlog uredbe Člen 44 – odstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a.  Interoperabilnost med računalniško podprtim sistemom in Eurodacom se izvaja prek neposrednega komunikacijskega kanala med centralnimi sistemi, da se omogoči samodejni prenos informacij o državi članici dodelitve, ki jo določi korektivni mehanizem.
Predlog spremembe    14 Predlog uredbe Člen 44 – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3.  Evropska agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice, ustanovljena z Uredbo (EU) št. 1077/2011 je odgovorna za pripravo, razvoj in operativno upravljanje centralnega sistema ter komunikacijske infrastrukture med centralnim sistemom in nacionalnimi infrastrukturami.	3.  Evropska agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice, ustanovljena z Uredbo (EU) št. 1077/2011, je odgovorna za pripravo, razvoj in operativno upravljanje centralnega sistema, za njegovo interoperabilnost z drugimi sistemi ter komunikacijske infrastrukture med centralnim sistemom in nacionalnimi infrastrukturami.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov	Vzpostavitev meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitev)
Referenčni dokumenti	COM(2016)0270 – C8-0173/2016 – 2016/0133(COD)
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	LIBE 12.9.2016
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju	BUDG 12.9.2016
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja	Gérard Deprez 15.6.2016
Obravnava v odboru	9.2.2017
Datum sprejetja	11.5.2017
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	24 5 4
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Jean Arthuis, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Gérard Deprez, Manuel dos Santos, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazabal Rubial, Monika Hohlmeier, Bernd Kölmel, Zbigniew Kuźmiuk, Vladimír Maňka, Clare Moody, Younous Omarjee, Pina Picierno, Paul Rübig, Petri Sarvamaa, Jordi Solé, Patricija Šulin, Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos), Indrek Tarand, Isabelle Thomas, Inese Vaidere, Monika Vana, Daniele Viotti, Marco Zanni
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Anneli Jäätteenmäki, Louis Michel, Stanisław Ożóg, Tomáš Zdechovský
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Georges Bach, Gabriele Preuß, Claudia Schmidt, Axel Voss, Rainer Wieland

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

24	+
ALDE	Jean Arthuis, Gérard Deprez, Anneli Jäätteenmäki, Louis Michel
PPE	Georges Bach, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), José Manuel Fernandes, Monika Hohlmeier, Paul Rübig, Petri Sarvamaa, Claudia Schmidt, Patricija Šulin, Inese Vaidere, Axel Voss, Rainer Wieland
S&D	Eider Gardiazabal Rubial, Vladimír Maňka, Clare Moody, Pina Picierno, Gabriele Preuß, Isabelle Thomas, Daniele Viotti, Manuel dos Santos
Verts/ALE	Indrek Tarand

5	-
ENF	Marco Zanni
NI	Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos)
PPE	Tomáš Zdechovský
Verts/ALE	Jordi Solé, Monika Vana

4	0
ECR	Zbigniew Kuźmiuk, Bernd Kölmel, Stanisław Ożóg
GUE/NGL	Younous Omarjee

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

• [1]  Uredba Sveta (EU) 2016/369 z dne 15. marca 2016 o zagotavljanju nujne pomoči v Uniji.

POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov	Vzpostavitev meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitev)
Referenčni dokumenti	COM(2016)0270 – C8-0173/2016 – 2016/0133(COD)
Datum predložitve EP	4.5.2016
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	LIBE 12.9.2016
Odbori, zaprošeni za mnenje        Datum razglasitve na zasedanju	AFET 12.9.2016	BUDG 12.9.2016
Poročevalec/-ka        Datum imenovanja	Cecilia Wikström 26.5.2016
Obravnava v odboru	16.6.2016	9.3.2017	12.4.2017	19.10.2017
Datum sprejetja	19.10.2017
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	43 16 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Asim Ahmedov Ademov, Jan Philipp Albrecht, Gerard Batten, Heinz K. Becker, Malin Björk, Michał Boni, Caterina Chinnici, Daniel Dalton, Rachida Dati, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Frank Engel, Cornelia Ernst, Tanja Fajon, Laura Ferrara, Raymond Finch, Lorenzo Fontana, Kinga Gál, Ana Gomes, Nathalie Griesbeck, Sylvie Guillaume, Jussi Halla-aho, Monika Hohlmeier, Brice Hortefeux, Sophia in ‘t Veld, Eva Joly, Dietmar Köster, Barbara Kudrycka, Marju Lauristin, Monica Macovei, Roberta Metsola, Louis Michel, Claude Moraes, Alessandra Mussolini, Péter Niedermüller, Soraya Post, Judith Sargentini, Birgit Sippel, Helga Stevens, Bodil Valero, Marie-Christine Vergiat, Harald Vilimsky, Josef Weidenholzer, Cecilia Wikström, Kristina Winberg, Tomáš Zdechovský, Auke Zijlstra
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Ignazio Corrao, Gérard Deprez, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Jeroen Lenaers, Andrejs Mamikins, John Procter, Christine Revault d’Allonnes Bonnefoy, Elly Schlein, Barbara Spinelli
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Lara Comi, Elisabetta Gardini, Czesław Hoc, Patrizia Toia
Datum predložitve	6.11.2017

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

43	+
ALDE	Gérard Deprez, Nathalie Griesbeck, Louis Michel, Cecilia Wikström, Sophia in 't Veld
GUE/NGL	Malin Björk, Cornelia Ernst, Barbara Spinelli, Marie-Christine Vergiat
PPE	Asim Ahmedov Ademov, Heinz K. Becker, Michał Boni, Lara Comi, Rachida Dati, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Frank Engel, Elisabetta Gardini, Monika Hohlmeier, Brice Hortefeux, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Barbara Kudrycka, Jeroen Lenaers, Roberta Metsola, Alessandra Mussolini
S&D	Caterina Chinnici, Tanja Fajon, Ana Gomes, Sylvie Guillaume, Dietmar Köster, Marju Lauristin, Andrejs Mamikins, Claude Moraes, Péter Niedermüller, Soraya Post, Christine Revault d'Allonnes Bonnefoy, Elly Schlein, Birgit Sippel, Patrizia Toia, Josef Weidenholzer
Verts/ALE	Jan Philipp Albrecht, Eva Joly, Judith Sargentini, Bodil Valero

16	-
ECR	Daniel Dalton, Jussi Halla-aho, Czesław Hoc, Monica Macovei, John Procter, Helga Stevens
EFDD	Gerard Batten, Ignazio Corrao, Laura Ferrara, Raymond Finch, Kristina Winberg
ENF	Lorenzo Fontana, Harald Vilimsky, Auke Zijlstra
PPE	Kinga Gál, Tomáš Zdechovský

0	0

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani