POROČILO o predlogu sklepa Sveta o pooblastilu Romuniji, da v interesu Evropske unije sprejme pristop Čila, Islandije in Bahamov k Haaški konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok

23.11.2017 - (COM(2017)0360 – C8-0234/2017 – 2017/0150(NLE)) - *

Odbor za pravne zadeve
Poročevalec: Angel Džambazki (Angel Dzhambazki)

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu sklepa Sveta o pooblastilu Romuniji, da v interesu Evropske unije sprejme pristop Čila, Islandije in Bahamov k Haaški konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok

(COM(2017)0360 – C8-0234/2017 – 2017/0150(NLE))

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga sklepa Sveta (COM(2017)0360),

–  ob upoštevanju četrtega odstavka člena 38 Haaške konvencije iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok,

–  ob upoštevanju člena 81(3) ter točke (b) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0234/2017),

–  ob upoštevanju mnenja Sodišča[1], da je izjava o sprejetju pristopa k Haaški konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok v izključni zunanji pristojnosti Unije,

–  ob upoštevanju členov 78c in 108(8) svojega Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0364/2017),

1.  odobri pooblastilo Romuniji, da v interesu Evropske unije sprejme pristop Čila, Islandije in Bahamov k Haaški konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in stalnemu uradu Haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu.

• [1]  Mnenje Sodišča z dne 14. oktobra 2014, 1/13, ECLI:EU:C:2014:2303.

OBRAZLOŽITEV

Haaška konvencija z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok je zelo pomemben instrument. Ratificirale so jo vse države članice EU.

Konvencija določa sistem, ki državam pogodbenicam omogoča sodelovanje pri iskanju rešitev za primere mednarodnega protipravnega odvzema otrok.

Pogosto te težave nastanejo, ko v paru pride do prenehanja življenjske skupnosti. Če sta starša iz različnih držav, obstaja nevarnost, da bi kateri od njiju skušal izkoristiti pomanjkanje sodelovanja med tema državama in pridobiti izključno pravico do varstva in vzgoje otrok. Iz medijev pogosto slišimo za primere mednarodnega protipravnega odvzema otrok, ko se starša razvežeta ali se preneha njuna življenjska skupnost.

V takih primerih je največja težava nacionalna pristranskost pravnih sistemov v posameznih državah. Pogosto pride do tega, da se sodišča obeh vpletenih držav izrečejo za pristojna ter da vsako sodišče zaupa otroka v varstvo in vzgojo staršu, ki je državljan te države.

Namen konvencije je reševanje tovrstnih primerov na mednarodni ravni, in sicer tako, da so pristojna sodišča in pravo, ki se uporablja, sodišča in pravo države, v kateri ima otrok prebivališče. Konvencija določa tudi sistem, ki omogoča takojšnjo vrnitev protipravno odvzetega otroka.

To področje zdaj sodi v izključno zunanjo pristojnost Evropske unije, kar je potrdilo Sodišče EU v mnenju št. 1/13. Države članice torej glede tega ne delujejo več samostojno. Težava pa je, da konvencija ne določa samostojnega ukrepanja mednarodnih organizacij.

Čile je listino o pristopu h Konvenciji iz leta 1980 deponiral 23. februarja 1994. Konvencija je v Čilu začela veljati 1. maja 1994. Konvencija iz leta 1980 že velja med Čilom in 27 državami članicami EU. Samo Romunija še ni sprejela pristopa Čila h Konvenciji.

Islandija je listino o pristopu h Konvenciji iz leta 1980 deponirala 14. avgusta 1996. Konvencija je na Islandiji začela veljati 1. septembra 1996. Konvencija iz leta 1980 že velja med Islandijo in 27 državami članicami. Samo Romunija še ni sprejela pristopa Islandije h Konvenciji.

Bahami so listino o pristopu h Konvenciji iz leta 1980 deponirali 1. oktobra 1993. Konvencija je na Bahamih začela veljati 1. januarja 1994. Konvencija iz leta 1980 že velja med Bahami in 26 državami članicami EU. Samo Danska in Romunija še nista sprejeli pristopa Bahamov h Konvenciji.

Ker mednarodni protipravni odvzem otrok spada v izključno zunanjo pristojnost Evropske unije, je odločitev o sprejetju pristopa Čila, Islandije in Bahamov treba sprejeti na ravni EU v obliki sklepa Sveta. Romunija mora tako v zvezi s pristopom Čila, Islandije in Bahamov podati izjavo o sprejetju v interesu Evropske unije.

S sprejetjem Romunije bi se Konvencija iz leta 1980 uporabljala med Bahami in vsemi državami članicami EU razen Danske. V zvezi s Čilom in Islandijo se bo Konvencija iz leta 1980 začela uporabljati z vsemi državami članicami EU.

Pristop Čila, Islandije in Bahamov h konvenciji velja pozdraviti. Poročevalec zato predlaga Parlamentu, naj odobri predlog brez sprememb in tako omogoči, da bodo ti otroci zaščiteni na celotnem ozemlju Unije.

POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov	Sklep Sveta o pooblastilu Romuniji, da v interesu Evropske unije sprejme pristop Čila, Islandije in Bahamov k Haaški konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok
Referenčni dokumenti	COM(2017)0360 – C8-0234/2017 – 2017/0150(NLE)
Datum posvetovanja / Zahteva za odobritev	25.7.2017
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	JURI 11.9.2017
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju	LIBE 11.9.2017
Odbori, ki niso podali mnenja Datum sklepa	LIBE 11.7.2017
Poročevalec/-ka Datum imenovanja	Angel Džambazki (Angel Dzhambazki) 12.7.2017
Datum sprejetja	21.11.2017
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	24 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Max Andersson, Joëlle Bergeron, Marie-Christine Boutonnet, Jean-Marie Cavada, Mady Delvaux, Rosa Estaràs Ferragut, Enrico Gasbarra, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Gilles Lebreton, António Marinho e Pinto, Jiří Maštálka, Emil Radev, Julia Reda, Evelyn Regner, Pavel Svoboda, József Szájer, Axel Voss, Francis Zammit Dimech, Tadeusz Zwiefka
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Isabella Adinolfi, Daniel Buda, Angelika Niebler, Tiemo Wölken
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	John Flack, Emma McClarkin
Datum predložitve	23.11.2017

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

24	+
ALDE ECR EFDD ENF GUE/NGL PPE S&D VERTS/ALE	Jean-Marie Cavada, Antonio Marinho e Pinto John Flack, Emma McClarkin Isabella Adinolfi, Joëlle Bergeron Marie-Christine Boutonnet, Gilles Lebreton Jiří Maštálka Daniel Buda, Rosa Estaràs Ferragut, Emil Radev, József Szájer, Axel Voss, Francis Zammit Dimech, Tadeusz Zwiefka Mady Delvaux, Enrico Gasbarra, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Evelyn Regner, Tiemo Wölken Max Andersson, Julia Reda

0	-

0	0

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani