Postopek : 2017/2122(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0365/2017

Predložena besedila :

A8-0365/2017

Razprave :

PV 12/12/2017 - 17
CRE 12/12/2017 - 17

Glasovanja :

PV 13/12/2017 - 13.6
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0494

POROČILO     
PDF 1209kWORD 128k
23.11.2017
PE 608.041v02-00 A8-0365/2017

o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2016 in politiki Evropske unije na tem področju

(2017/2122(INI))

Odbor za zunanje zadeve

Poročevalka: Godelieve Quisthoudt-Rowohl

PRED. SPREM.
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 ANNEX I: INDIVIDUAL CASES RAISED BY THE EUROPEAN PARLIAMENT
 ANNEX II: LIST OF RESOLUTIONS
 MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2016 in politiki Evropske unije na tem področju

(2017/2122(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah ter drugih pogodb in dokumentov OZN o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW) z dne 18. decembra 1979(1),

–  ob upoštevanju splošnih smernic iz konvencije CEDAW št. 12, 19 in 35 o nasilju nad ženskami, št. 26 o delavkah migrantkah in št. 32 o razsežnosti statusa begunca, azila, državljanstva in apatridnosti žensk, povezani s spolom,

–  ob upoštevanju resolucije Generalne skupščine OZN št. 69/167 z dne 18. decembra 2014(2) o varstvu in spodbujanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin vseh migrantov, ne glede na njihov migrantski status,

–  ob upoštevanju Mednarodne konvencije o varstvu pravic delavcev migrantov in članov njihovih družin z dne 18. decembra 1990(3),

–  ob upoštevanju resolucij Varnostnega sveta OZN št. 1325, 1820, 1888, 1889, 1960, 2106, 2122 in 2242 o ženskah, miru in varnosti,

–  ob upoštevanju konvencije o statusu beguncev iz leta 1951 in njenega protokola iz leta 1967(4) ter konvencij Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 43 in 97,

–  ob upoštevanju vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah(5),

–  ob upoštevanju Newyorške deklaracije za begunce in migrante, ki jo je Generalna skupščina OZN sprejela 9. septembra 2016(6),

–  ob upoštevanju 17 ciljev trajnostnega razvoja OZN in agende za trajnostni razvoj do leta 2030, katerih cilj je zagotavljanje miru in blaginje za ljudi in planet(7),

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (Istanbulska konvencija) z dne 12. aprila 2011, ki jo je EU podpisala 13. junija 2017(8),

–  ob upoštevanju smernic OECD za mednarodna podjetja, sprejetih leta 1976 in spremenjenih leta 2011(9),

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju členov 2, 3, 8, 21 in 23 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju člena 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju strateškega okvira in akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo, ki ju je Svet sprejel 25. junija 2012(10),

–  ob upoštevanju akcijskega načrta za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019, ki ga je Svet sprejel 20. julija 2015(11),

–  ob upoštevanju skupnega delovnega dokumenta služb Komisije z naslovom „Akcijski načrt EU za človekove pravice in demokracijo (2015–2019): vmesni pregled junij 2017“(12),

–  ob upoštevanju skupnega delovnega dokumenta služb Komisije z naslovom „Enakost spolov in krepitev vloge žensk: spreminjanje življenja deklet in žensk prek zunanjih odnosov EU v obdobju 2016–2020“, sprejetega leta 2015(13),

–  ob upoštevanju globalne strategije za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije, ki jo je 28. junija 2016 predstavila podpredsednica Komisije/visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federica Mogherini(14), ter prvega poročila o njenem izvajanju z naslovom Od skupne vizije do enotnega ukrepanja: izvajanje globalne strategije EU, objavljenega leta 2017(15),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2011/168/SZVP z dne 21. marca 2011 o Mednarodnem kazenskem sodišču in razveljavitvi Skupnega stališča 2003/444/SZVP(16),

–  ob upoštevanju evropske agende o migracijah z dne 13. maja 2015(17) in sporočila Komisije o vzpostavitvi novega partnerskega okvira s tretjimi državami v okviru evropske agende o migracijah z dne 7. junija 2016 (COM(2016)0385)(18),

–  ob upoštevanju smernic EU za spodbujanje in varstvo otrokovih pravic, sprejetih leta 2007 in pregledanih leta 2017(19),

–  o upoštevanju skupne izjave Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, Evropskega parlamenta in Evropske komisije, z naslovom Novo evropsko soglasje o razvoju: Naš svet, naše dostojanstvo, naša prihodnost(20), ki so ga Svet, Parlament in Komisija sprejeli 7. junija 2017,

–  ob upoštevanju smernic EU o človekovih pravicah glede svobode izražanja na spletu in drugje, sprejetih leta 2014(21),

–  ob upoštevanju varstva svobode do izražanja v spletu in drugod, ki jo zagotavljajo člen 19 Splošne deklaracije o človekovih pravicah, člen 19 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, člen 10 Mednarodne konvencije o človekovih pravicah ter člen 10 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah;

–  ob upoštevanju smernic EU za spodbujanje in varstvo svobode veroizpovedi ali prepričanja, sprejetih leta 2013(22),

–  ob upoštevanju mednarodne zaščite svobode veroizpovedi ali prepričanja, ki jo zagotavljajo člen 18 Splošne deklaracije o človekovih pravicah, člen 18 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, Deklaracija o odpravi vseh oblik nestrpnosti in diskriminacije na podlagi vere ali prepričanja iz leta 1981, člen 9 Evropske konvencije o človekovih pravicah ter člen 10 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah;

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o nestrpnosti, diskriminaciji in nasilju na podlagi vere ali prepričanja, sprejetih dne 21. februarja 2011(23),

–  ob upoštevanju smernic EU o smrtni kazni, sprejetih leta 2013(24),

–  ob upoštevanju smernic EU za politiko EU do tretjih držav glede mučenja in drugih krutih, nečloveških ali poniževalnih kazni ali ravnanja, sprejetih leta 2001 in pregledanih leta 2012(25),

–  ob upoštevanju Protokola OZN o preprečevanju, zatiranju in kaznovanju trgovine z ljudmi, predvsem ženskami in otroki, ki dopolnjuje Konvencijo Organizacije združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu(26) in Konvencijo Sveta Evrope o ukrepih proti trgovini z ljudmi;

–  ob upoštevanju smernic EU za spodbujanje uresničevanja in varstvo vseh človekovih pravic lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev (LGBTI), sprejetih leta 2013(27),

–  ob upoštevanju smernic EU o dialogih o človekovih pravicah s tretjimi državami, sprejetih leta 2001 in pregledanih leta 2009(28),

–  ob upoštevanju smernic EU o spodbujanju spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava, sprejetih leta 2005 in pregledanih leta 2009(29),

–  ob upoštevanju smernic EU glede nasilja nad ženskami in dekleti ter boja proti vsem oblikam njihove diskriminacije, sprejetih leta 2008(30),

–  ob upoštevanju smernic EU o otrocih v oboroženih spopadih, sprejetih leta 2003 in pregledanih leta 2008(31),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/821 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o določitvi obveznosti za potrebno skrbnost v oskrbovalni verigi za uvoznike v Uniji, ki uvažajo kositer, tantal in volfram, njihove rude ter zlato, ki izvirajo s konfliktnih območij in območij z visokim tveganjem(32),

–  ob upoštevanju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic, sprejetih leta 2005 in pregledanih leta 2008(33),

–  ob upoštevanju letnega poročila EU o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2015(34),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2017 z naslovom Izvoz orožja: izvajanje Skupnega stališča 2008/944/SZVP(35),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. decembra 2016 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu ter politiki Evropske unije na tem področju za leto 2015(36) ter prejšnjih resolucij o tej temi,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2016 o človekovih pravicah in migracijah v tretjih državah(37),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2016 o odgovornosti gospodarskih družb za hude kršitve človekovih pravic v tretjih državah(38),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2016 o boju proti trgovini z ljudmi v zunanjih odnosih EU(39),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. januarja 2016 o prednostnih nalogah EU za zasedanja Sveta za človekove pravice v letu 2016(40),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. februarja 2016 o humanitarnih razmerah v Jemnu(41), v kateri je pozval podpredsednico/visoko predstavnico, sproži pobudo za vzpostavitev embarga EU na prodajo orožja Savdski Arabiji,

–  ob upoštevanju svojih nujnih resolucij o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in pravne države,

–  ob upoštevanju svoje nagrade Saharova za svobodo misli, ki je bila leta 2016 podeljena Nadii Murad in Lamiji Adži Bašar,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. oktobra 2013 o kastnem razlikovanju(42), poročila posebnega poročevalca OZN za vprašanja manjšin z dne 28. januarja 2016 o manjšinah in kastnem razlikovanju in podobnih sistemih podedovanega statusa(43) ter smernic OZN v zvezi z razlikovanjem na podlagi porekla,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. novembra 2011 z naslovom Podpora EU Mednarodnemu kazenskemu sodišču: soočanje z izzivi in reševanje težav(44),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0365/2017),

A.  ker člen 21 PEU zavezuje EU k skupni zunanji in varnostni politiki (SZVP), ki jo vodijo načela, ki so navdihnila njen nastanek in ki jih želi s svojim delovanjem spodbujati v svetu: demokracija, pravna država, univerzalnost in nedeljivost človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanje človekovega dostojanstva, enakost in solidarnost ter spoštovanje načel ustanovne listine OZN, listine EU o temeljnih pravicah in mednarodnega prava; ker bo Unija pristopila k Evropski konvenciji o človekovih pravicah;

B.  ker so zaradi sedanjih zlorab človekovih pravic in temeljnih svoboščin po vsem svetu, vključno s hudodelstvi zoper človečnost, vojnimi hudodelstvi in genocidi, potrebna odločna prizadevanja celotne mednarodne skupnosti;

C.  ker so spoštovanje, spodbujanje, nedeljivost in varovanje univerzalnosti človekovih pravic temelji SZVP; ker ima Parlament v svoji vlogi nadzora nad SZVP pravico biti obveščen in se je z njim treba posvetovati o njenih glavnih vidikih in temeljnih usmeritvah (člen 36 PEU);

D.  ker globalna strategija za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije, ki jo je Svet sprejel junija 2016, potrjuje, da se morajo človekove pravice sistematično vključevati v vse politične sektorje in institucije, vključno z mednarodno trgovino in trgovinsko politiko;

E.  ker je večja usklajenost notranjih in zunanjih politik EU, pa tudi med samimi zunanjimi politikami, temeljna zahteva za uspešno in učinkovito politiko EU na področju človekovih pravic; ker bi izboljšana doslednost morala EU omogočiti hitrejše odzivanje v zgodnjih fazah kršenja človekovih pravic in v nekaterih primerih njihovo predvidevanje in preprečevanje, tudi na področju mednarodne trgovine in trgovinske politike;

F.  ker je sestavni del zunanje politike Unije njena zavezanost učinkoviti večstranskosti, v središču katere je OZN, izhaja pa iz prepričanja, da je večstranski sistem, ki temelji na univerzalnih pravilih in vrednotah, najboljši način za spoprijemanje s svetovnimi krizami, izzivi in grožnjami;

G.  ker člen 207 PDEU določa, da trgovinska politika EU temelji na načelih in ciljih zunanjega delovanja Unije; ker lahko trgovina in človekove pravice medsebojno vplivata v tretjih državah in ker ima poslovna skupnost v sistemu družbene odgovornosti podjetij, o kateri se trenutno razpravlja v OZN, in globalnih vrednostnih verigah pomembno vlogo pri dajanju pozitivnih spodbud v zvezi s spodbujanjem človekovih pravic, demokracije in družbene odgovornosti podjetij; ker imajo dobro upravljanje in javni organi, ki delujejo v splošnem interesu, pomembno vlogo pri poslovnem ravnanju; ker EU sodeluje pri prizadevanjih za pripravo zavezujoče pogodbe o podjetništvu in človekovih pravicah;

H.  ker si varstvo človekovih pravic najranljivejših skupin, kot so etnične, jezikovne in verske manjšine, invalidi, skupnost LGBTI, ženske, otroci, prosilci za azil in migranti, zasluži posebno pozornost;

I.  ker se otroci in ženske srečujejo z vse večjimi grožnjami, diskriminacijo in nasiljem, zlasti na vojnih območjih in v avtoritarnih režimih; ker enakost spolov vključuje ključne evropske vrednote in je zagotovljena v pravnem in političnem okviru EU; ker sta se nasilje in diskriminacija zoper ženske in dekleta v zadnjih letih povečala;

J.  ker so države v končni fazi odgovorne za varovanje vseh človekovih pravic, in sicer z uveljavljanjem in izvajanjem mednarodnih pogodb in konvencij o človekovih pravicah, spremljanjem kršitev človekovih pravic in zagotavljanjem učinkovitega regresa za žrtve;

K.  ker vse večje število kršitev človekovih pravic, ki pomenijo vojna hudodelstva in hudodelstva proti človečnosti, vključno z genocidom, zagrešijo državni in nedržavni akterji;

L.  ker je treba brezpogojno po vsem svetu zagotavljati in ohranjati svobodo misli, vesti, veroizpovedi, tudi svobodo, da se verjame ali ne, svobodo izražanja oziroma neizražanja veroizpovedi ter da se sprejme, opusti ali spremeni vero, in sicer z medverskim in medkulturnim dialogom; ker so splošno razširjeni zakoni, ki prepovedujejo bogokletstvo, kazni, ki jih nalagajo države, pa segajo od zaporne kazni in bičanja do smrtne kazni;

M.  ker so svoboda mnenja in izražanja, svoboda zbiranja in združevanja ter izvedba rednih, preglednih in poštenih volitev bistveni elementi demokracije; ker lahko volitve v krhkih in represivnih družbah, v katerih so pogosti konflikti, včasih sprožijo vsesplošno nasilje;

N.  ker je sodelovanje s tretjimi državami v vseh dvostranskih in večstranskih forumih, na primer v dialogih o človekovih pravicah, eno najučinkovitejših orodij za reševanje vprašanj s področja človekovih pravic v tretjih državah;

O.  ker morajo biti na voljo ustrezna sredstva in jih je treba uporabiti na najučinkovitejši način, da bi okrepili uveljavljanje človekovih pravic v tretjih državah;

P.  ker je dostop do vode in sanitarnih objektov temeljna človekova pravica, omejevanje tega dostopa pa eden od vzrokov za geopolitična trenja v posameznih regijah;

Q.  ker so objekti kulturne dediščine, predvsem na Bližnjem vzhodu, vse pogosteje tarča nezakonitega plenjenja in vandalizma;

R.  ker ima izobraževanje odločilno vlogo pri preprečevanju kršitev človekovih pravic in konfliktov ter prispeva k večji udeležbi državljanov v procesu odločanja v demokratičnih sistemih; ker bi morale države podpirati izobraževalne ustanove, ki spodbujajo človekove pravice, spoštovanje in različnost; ker so komunikacijski kanali, ki jih je vedno več, pomembno orodje, ki omogoča hitro sporočanje kršitev človekovih pravic, dosega številne žrtve ali morebitne žrtve teh kršitev v tretjih državah ter jim zagotavlja informacije in pomoč; ker je zbiranje obsežnih in razčlenjenih podatkov bistveno za varstvo človekovih pravic, zlasti pravic najbolj ranljivih skupin, marginaliziranih skupin ter skupin, ki jim grozi marginalizacija; ker je uporaba ustreznih kazalnikov tudi učinkovit način za ocenjevanje napredka pri izpolnjevanju obveznosti držav, ki izhajajo iz mednarodnih pogodb;

Splošne ugotovitve

1.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi odmika od demokracije, človekovih pravic in pravne države, ki so še naprej ogroženi po vsem svetu; opozarja, da se je EU zavezala spodbujanju univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic, temeljnih svoboščin in vrednot ter krepitvi demokratičnih načel, kar je treba okrepiti po vsem svetu;

2.  ponavlja, da trdno verjame, da morajo EU in njene države članice dejavno zasledovati načelo vključevanja človekovih pravic in demokracije kot temeljnih načel, ki se medsebojno krepijo in so v samem osrčju EU, v vse politike EU, tudi v politike z zunanjo razsežnostjo, na primer na področjih razvoja, migracij, varnosti, boja proti terorizmu, širitve in trgovine; v tem smislu znova poudarja bistveni pomen zagotavljanja večje usklajenosti notranjih in zunanjih politik EU ter boljšega usklajevanja zunanjih politik držav članic; poudarja, da vse bolj kompleksni konflikti po svetu zahtevajo celovit, poenoten in odločen mednarodni pristop in sodelovanje; opozarja, da je uresničitev cilja EU, ki želi povečati svoj mednarodni vpliv verodostojnega in upravičenega mednarodnega akterja, v veliki meri odvisen od njene sposobnosti zavzemanja za človekove pravice in demokracijo navznoter in navzven, v skladu z zavezami iz ustanovnih pogodb;

3.  poudarja pomen okrepljenega sodelovanja med Komisijo, Svetom, Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD), Parlamentom in delegacijami EU, da bi spodbudili in zagotovili usklajeno in enotno nastopanje v prid človekovim pravicam in demokratičnim načelom; prav tako poudarja, kako pomembna so odločna prizadevanja za spodbujanje teh vrednot v večstranskih forumih, tudi s pravočasnim usklajevanjem na ravni EU in dejavnim pristopom med pogajanji; v zvezi s tem spodbuja EU, naj sproži in sofinancira pripravo resolucij ter okrepi izvajanje medregionalnih pobud v vseh mehanizmih OZN na področju človekovih pravic;

4.  pozdravlja dejstvo, da je v letu 2016 Parlament na svojih plenarnih zasedanjih redno razpravljal o pravni državi, demokratičnih načelih in kršitvah človekovih pravic ter tem vprašanjem posvetil tudi različne parlamentarne resolucije, obravnavali pa so jih tudi na sejah odborov in medparlamentarnih delegacij;

5.  poudarja delo Pododbora za človekove pravice (DROI), ki vzdržuje tesne delovne odnose z ESZD, drugimi institucijami EU, civilno družbo, večstranskimi institucijami za človekove pravice in posebnim predstavnikom EU (PPEU) za človekove pravice;

6.  opozarja, da je v letu 2016 Pododbor za človekove pravice pripravil tri poročila, in sicer o človekovih pravicah in migraciji v tretjih državah, o odgovornosti pravnih oseb za hude kršitve človekovih pravic v tretjih državah in o boju proti trgovini z ljudmi v zunanjih odnosih EU; poziva Komisijo, naj sprejme konkretne ukrepe v zvezi s temi samoiniciativnimi poročili;

7.  ugotavlja, da je pododbor DROI v letu 2016 v sklopu številnih službenih potovanj obiskal različne države, da bi zbral in izmenjal informacije z lokalnimi vladnimi in nevladnimi akterji na področju človekovih pravic, predstavil stališče Parlamenta ter si prizadeval za izboljšanje varstva in spoštovanja človekovih pravic;

Obravnavanje izzivov na področju človekovih pravic

8.  izraža resno zaskrbljenost zaradi naraščajočega števila napadov na verske manjšine, ki jih pogosto zagrešijo nedržavni akterji, npr. ISIS/Daiš; obžaluje, da v številnih državah veljajo zakoni o spreobrnitvi in bogokletstvu, ki se tudi izvršujejo in dejansko verskim manjšinam in ateistom omejujejo svobode veroizpovedi ali prepričanja ali jim ti svobodi v celoti odvzemajo; poziva h konkretnim ukrepom za varstvo verskih manjšin, neverujočih in ateistov, ki so žrtve zakonov o bogokletstvu, ter poziva EU in države članice, naj sodelujejo v političnih razpravah o odpravi takšne zakonodaje; poziva EU in države članice, naj okrepijo prizadevanja za izboljšanje spoštovanja svobode misli, vesti, veroizpovedi in prepričanja ter naj v odnosih s tretjimi državami spodbujajo medkulturni in medverski dialog; zahteva konkreten premik k dejanskemu izvajanju smernic EU o spodbujanju in varstvu svobode veroizpovedi ali prepričanja, vključno z zagotavljanjem sistematičnega in skladnega usposabljanja osebja EU na uradnih sedežih in v delegacijah; v celoti podpira prakso, da EU prevzema vodilno vlogo pri tematskih resolucijah o svobodi veroizpovedi in prepričanja v Svetu za človekove pravice in Generalni skupščini OZN; v celoti podpira delo posebnega odposlanca EU za spodbujanje svobode veroizpovedi ali prepričanja zunaj EU Jána Figela;

9.  znova poudarja dejstvo, da je svoboda izražanja v spletu in drugje ključni element vsake demokratične družbe, saj omogoča razvoj kulture pluralizma, v kateri imajo civilna družba in državljani moč, da od svojih vlad in odločevalcev zahtevajo odgovornost, in spodbuja spoštovanje pravne države; poudarja, da je omejevanje svobode izražanja v spletu ali drugje, na primer z odstranjevanjem spletne vsebine, dovoljeno zgolj v izjemnih primerih, kadar to določa zakonodaja in je to upravičeno z legitimnim ciljem; zato poudarja, da bi morala EU okrepiti prizadevanja za spodbujanje svobode izražanja prek svojih zunanjih politik in instrumentov; znova poziva, naj EU in države članice pozorneje spremljajo vse vrste omejitev svobode izražanja in medijev v tretjih državah ter naj jih hitro in sistematično obsodijo ter uporabijo vsa diplomatska sredstva in instrumente, da bodo odpravljene; poudarja, kako pomembno je zagotoviti dejansko izvajanje smernic EU o svobodi izražanja na spletu in drugje ter redno spremljati njihov učinek; obsoja usmrtitev in zaprtje številnih novinarjev in blogerjev leta 2016 ter poziva EU, naj jih učinkovito zaščiti; pozdravlja novi evropski instrument za demokracijo in človekove pravice (EIDHR), uveden leta 2016, ki je posebno osredotočen na usposabljanje delegacij EU in medijskih akterjev v tretjih državah o izvajanju smernic; poudarja, kako pomembno je razkriti in obsoditi sovražni govor in napeljevanje k nasilju na internetu in drugje, saj ogrožata pravno državo in vrednote, na katerih temeljijo človekove pravice;

10.  je globoko zaskrbljen, da je civilna družba, vključno z verskimi organizacijami, po vsem svetu vse bolj na udaru, med drugim tudi zaradi čedalje več represivne zakonodaje, ki se sprejema po vsem svetu, v nekaterih primerih pod pretvezo boja proti terorizmu; poudarja, da so vse bolj omejene možnosti za delovanje civilne družbe svetovni pojav; opozarja, da ima neodvisna civilna družba ključno vlogo pri varovanju in spodbujanju človekovih pravic ter pri delovanju demokratične družbe, predvsem s spodbujanjem preglednosti, odgovornosti in delitve oblasti; poziva EU in njene države članice, naj stalno spremljajo primere kratenja svobode zbiranja in združevanja, vključno z različnimi oblikami prepovedi in omejevanja organizacij civilne družbe in njihovih dejavnosti, ter opozarjajo nanje, denimo v primeru zakonov, katerih cilj je omejiti prostor za delovanje civilne družbe, ali spodbujanja nevladnih organizacij, ki jih financira avtoritarna vlada (nevladne organizacije, ki jih organizira vlada); poleg tega poziva EU, njene države članice in delegacije EU, naj uporabijo vsa razpoložljiva sredstva, kot so dialog o človekovih pravicah, politični dialog in javna diplomacija, za sistematično opozarjanje na posamezne primere zagovornikov človekovih pravic in aktivistov civilne družbe, ki so v nevarnosti, zlasti tistih, ki so bili pridržani ali zaprti samovoljno in/ali zaradi svojega političnega prepričanja ali družbenega delovanja, in naj nedvoumno obsodijo zatiranje, nadlegovanje in ubijanje zagovornikov človekovih pravic, tudi tistih, ki so dejavni na področju okolja; poziva k vzpostavitvi sistema za učinkovito spremljanje prostora civilne družbe z jasnimi referenčnimi merili in kazalniki, da bi zagotovili operacionalno in ugodno pravno okolje za civilno družbo;

11.  spodbuja delegacije EU in diplomatsko osebje držav članic, naj še naprej dejavno podpirajo zagovornike človekovih pravic s sistematičnim spremljanjem sojenj, obiskovanjem priprtih aktivistov in izjavami o posameznih primerih, kadar je to primerno; v zvezi s tem poudarja pomen orodij tihe diplomacije; pozdravlja dejstvo, da je EU v letu 2016 opozorila na primere zagovornikov človekovih pravic v dialogih in posvetovanjih na ravni EU z več kot 50 državami; poudarja dejstvo, da je sklad za nujno pomoč EIDHR v letu 2016 podprl več kot 250 zagovornikov človekovih pravic na ravni EU, kar pomeni 30-odstotni porast v primerjavi z letom 2015; pozdravlja oblikovanje in uspešno delovanje mehanizma EU za zagovornike človekovih pravic, ProtectDefenders.eu, ki ga izvaja civilna družba in je številnim zagovornikom človekovih pravic zagotovil prepotrebno podporo; poziva Komisijo, naj poskrbi, da se bo program nadaljeval tudi po oktobru 2018, prav tako pa naj poveča njegovo zmogljivost, da bo mogoče zagotoviti podporo večjemu številu zagovornikov človekovih pravic po vsem svetu;

12.  meni, da je obžalovanja vredno, da so mučenje, nečloveško ali poniževalno ravnanje in smrtna kazen še vedno prisotni v številnih državah po vsem svetu, in poziva EU, naj okrepi prizadevanja za njihovo izkoreninjenje; v zvezi s tem pozdravlja revizijo zakonodaje EU o trgovini z določenim blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, mučenje ali drugo kruto, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje; poziva ESZD in podpredsednico/visoko predstavnico, naj odločneje nastopita v boju proti mučenju in drugemu krutemu, nečloveškemu in poniževalnemu ravnanju ali kaznovanju, vključno s smrtno kaznijo, in sicer z okrepljenimi diplomatskimi prizadevanji in bolj sistematičnim javnim opredeljevanjem; v zvezi s tem poudarja zaskrbljujoče pogoje v nekaterih zaporih, vključno z nezdravljenjem zdravstvenih težav, in priporoča, naj ESZD, delegacije EU in države članice v celoti uporabijo vse obstoječe instrumente, kot so smernice EU o mučenju; pozdravlja dejstvo, da je Generalna skupščina OZN decembra 2016 sprejela resolucijo OZN o moratoriju za izvajanje smrtne kazni s podporo 117 držav; ugotavlja, da se je leta 2016 glede na leto poprej zmanjšalo število izvršenih usmrtitev v svetovnem merilu, a je močno zaskrbljen, ker skupno število usmrtitev kljub temu ostaja višje od povprečja, zabeleženega za prejšnje desetletje; poudarja, da so tisti, ki jim je ta kazen izrečena, pogosto nasprotujoči člani družbe in člani ranljivih skupin; poziva države, ki še vedno izvajajo to prakso, naj sprejmejo moratorij in odpravijo smrtno kazen;

13.  priznava, da imajo sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije potencialno pomembno vlogo pri spodbujanju in obrambi človekovih pravic ter popravi krivic po vsem svetu, ter poziva institucije EU in države članice, naj prek svojih kanalov obveščanja in v svojih specifičnih okvirih in področjih delovanja sistematično opozarjajo na stališča Parlamenta do posameznih vprašanj glede človekovih pravic, hkrati pa prispevajo k učinkovitosti in prepoznavnosti skupnih prizadevanj EU; izraža zaskrbljenost nad čedalje pogostejšo uporabo določenih tehnologij z dvojno rabo za kibernetski nadzor zoper politike, aktiviste in novinarje; v zvezi s tem pozdravlja potekajoče delo institucij EU za posodobitev Uredbe Sveta (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo(45); odločno obsoja, da se vse več zagovornikov človekovih pravic srečuje z digitalnimi grožnjami, vključno z ogrožanjem podatkov prek zaplembe opreme, elektronskega nadzora in uhajanjem podatkov; je zaskrbljen, ker spletne platforme v sklopu odstranjevanja teroristične vsebine in propagande s platforme brišejo legitimne videoposnetke, ki dokazujejo morebitne vojne zločine;

14.  izraža zaskrbljenost nad čedalje pogostejšo privatizacijo načel pravne države na spletu, pri kateri zasebna podjetja na podlagi svojih pogojev poslovanja, ne pa na podlagi demokratično sprejetih zakonov, sprejemajo odločitve o omejevanju temeljnih pravic, kot je svoboda govora;

15.  poziva Komisijo, naj sprejme direktivo o obveščanju in ukrepanju, s katero bi povečala preglednost in sorazmernost postopkov odstranjevanja, obenem pa zagotovila učinkovita pravna sredstva za uporabnike, katerih vsebina je bila po krivem odstranjena;

16.  obsoja uporabo spolnega nasilja nad ženskami in dekleti, vključno z množičnim posilstvom, spolnim suženjstvom, prisilno prostitucijo, oblikami preganjanja na podlagi spola, trgovino z ljudmi, spolnim turizmom in vsemi drugimi oblikami fizičnega, spolnega in psihološkega nasilja, kot orožja v vojni; opozarja, da se kazniva dejanja na podlagi spola in kazniva dejanja spolnega nasilja v Rimskem statutu uvrščajo med vojna hudodelstva, hudodelstva zoper človečnost ali dejanja, ki so konstitutivni element genocida ali mučenja; poudarja, kako pomembno je braniti pravice žensk, tudi njihove spolne in reproduktivne pravice, prek zakonodaje, izobraževanja in zagotavljanja podpore organizacijam civilne družbe; pozdravlja sprejetje akcijskega načrta EU za enakost spolov za obdobje 2016–2020, ki navaja obsežen seznam ukrepov za izboljšanje položaja žensk glede enakih pravic in krepitve njihove vloge; poudarja, da je treba zagotoviti, da se bo dejansko izvajal; poleg tega pozdravlja sprejetje strateških prizadevanj za enakost spolov 2016–2019, ki spodbujajo enakost spolov in pravice žensk po vsem svetu; poudarja pomen ratifikacije in učinkovitega izvajanja Istanbulske konvencije s strani vseh držav podpisnic; poudarja, da je izobraževanje najboljše orodje za boj proti diskriminaciji in nasilju nad ženskami in otroki; poziva, naj Komisija, ESZD in podpredsednica/visoka predstavnica pospešijo izpolnjevanje obveznosti in zavez na področju pravic žensk na podlagi konvencije CEDAW, ter spodbuja tretje države, naj storijo enako; verjame, da bi morala EU nadaljevati vključevanje podpore za ženske v okviru operacij skupne varnostne in obrambne politike (SVOP), preprečevanja konfliktov in obnove po konfliktu; znova izraža pomen resolucije Varnostnega sveta OZN št. 1325 o ženskah, miru in varnosti; poudarja pomen doslednega, enakopravnega, polnega in dejavnega udejstvovanja žensk pri preprečevanju in razreševanju konfliktov, spodbujanju človekovih pravic in demokratičnih reform, mirovnih operacijah, humanitarni pomoči, obnovi po konfliktih ter procesih demokratičnega prehoda, ki vodijo v trajne in stabilne politične rešitve; želi spomniti, da je bila nagrada Saharova za leto 2016 dodeljena Nadii Murad in Lamiji Adži Bašar, ki sta preživeli spolno suženjstvo s strani ISIS-a/Daiša;

17.  želi spomniti, da je enakost žensk in moških eno temeljnih načel EU in njenih držav članic in da je vključevanje vidika spola eden glavnih ciljev Unije, kot je zapisan v pogodbah; zato poziva Komisijo, naj načelo enakosti spolov vključi v celotno zakonodajo EU, pa tudi v vse smernice, ukrepe in financiranje, kot osrednje načelo EU, pri tem pa naj poseben poudarek nameni politikam EU na področju zunanjih odnosov; poudarja, da je treba okrepiti vlogo delegacij EU, pa tudi vlogo glavne svetovalke ESZD za enakost spolov ter ji zagotoviti poseben proračun, namenjen področjem, za katera je pristojna;

18.  poziva ESZD, naj zagotovi, da bo v svoje politike vključila rezultate 61. zasedanja Komisije za položaj žensk, ki bodo poskrbeli za nov zagon pri spodbujanju krepitve gospodarske vloge žensk in pri obravnavi razlik med spoloma v spreminjajočem se svetu dela;

19.  ugotavlja pozitiven prispevek krepitve vloge žensk k uresničevanju vključujoče, pravične in miroljubne družbe ter trajnostnega razvoja; poudarja, da je osredotočenost na enakost spolov in krepitev vloge žensk izrecna v vseh ciljih trajnostnega razvoja in da bi si bilo treba bolj prizadevati za zagotovitev ohranjanja pravic žensk in učinkovito izvajanje politik, ki spodbujajo krepitev gospodarske in družbene vloge žensk ter njihovo udeležbo v procesih sprejemanja odločitev; poudarja tudi, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti krepitvi vloge pripadnic domorodnih ljudstev;

20.  poudarja, da bi bilo treba ženske spodbuditi, da se organizirajo v okviru sindikatov, poleg tega pa se jih ne bi smelo diskriminirati pri iskanju financiranja za poslovne dejavnosti;

21.  poziva EU, naj podpira vsa ženska združenja, ki vsakodnevno podpirajo ženske v humanitarnih krizah in konfliktih;

22.  znova poudarja, da je nujno treba povsod ratificirati in dejansko izvajati Konvencijo OZN o otrokovih pravicah in njene izbirne protokole, da bi otrokom zagotovili pravno zaščito; poudarja, da so otroci pogosto tarča določenih načinov zlorabe, kot so otroške poroke ali pohabljanje spolnih organov, zato potrebujejo dodatno zaščito; poudarja, da ostajajo otroško delo, novačenje otrok v oboroženih konfliktih ter zgodnje in prisilne otroke v nekaterih državah kritična vprašanja; poziva, naj se EU sistematično posvetuje z ustreznimi lokalnimi in mednarodnimi organizacijami za otrokove pravice in v svojih političnih dialogih in dialogih o človekovih pravicah s tretjimi državami opozarja, da so države pogodbenice dolžne izvajati konvencijo; pozdravlja Strategijo Sveta Evrope o pravicah otrok (2016–2021); poziva, naj EU prek svojih zunanjih delegacij še naprej spodbuja uporabo priročnika EU-UNICEF za vključevanje otrokovih pravic v razvojno sodelovanje in ustrezno usposobi osebje delegacij EU o tej temi; ponavlja poziv, naj Komisija predlaga celovito strategijo in akcijski načrt za otrokove pravice za naslednjih pet let, da bi jim v zunanjih politikah EU namenila prednost; pozdravlja dejstvo, da so bila v okviru instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja 2016 sredstva dodeljena podpori agencijam OZN za izvajanje ukrepov v zvezi s pravicami otrok, ki morajo bili oblikovani tako, da se dosegla kar največja dejanska korist za otroke v stiski, zlasti na področju zdravstvenih sistemov in dostopa do izobraževanja, vode in sanitarne ureditve; poziva k takojšnji rešitvi vprašanja otrok brez državljanstva, zlasti tistih, rojenih zunaj matične države staršev, in otrok migrantov;

23.  najostreje obsoja vse oblike diskriminacije, vključno z diskriminacijo na podlagi rase, barve kože, veroizpovedi, spola, spolne usmerjenosti, spolnih značilnosti, jezika, kulture, socialnega porekla, kaste, rojstva, starosti, invalidnosti ali katere koli druge značilnosti; poudarja, da bi morala EU okrepiti prizadevanja za izkoreninjenje vseh vrst diskriminacije, rasizma, ksenofobije in drugih oblik nestrpnosti, in sicer z dialogom o človekovih pravicah in političnim dialogom, delom delegacij EU in javno diplomacijo; poleg tega poudarja, da bi morala EU še naprej spodbujati ratifikacijo in dosledno izvajanje vseh konvencij OZN na to temo;

24.  poudarja, da trgovina z ljudmi vključuje novačenje, prevoz, premestitev, dajanje zatočišča ali sprejemanje oseb z zagroženo ali dejansko uporabo sile ali drugih oblik prisile, ugrabitve, goljufije, prevare, zlorabe moči ali ranljivega položaja oziroma z dajanjem ali sprejemanjem plačila ali drugih koristi za soglasje osebe, ki izvaja nadzor nad drugo osebo, za namene izkoriščanja; poziva EU in države članice, naj sprejmejo ukrepe, s katerimi bi ustavili povpraševanje, ki spodbuja vse vrste izkoriščanja ljudi, zlasti žensk in otrok, in vodi v trgovino z njimi, njihov pristop pa naj temelji na človekovih pravicah in bo usmerjen k žrtvam; poudarja, da morajo vse države članice izvajati strategijo EU za izkoreninjenje trgovine z ljudmi in Direktivo 2011/36/EU(46) v zvezi s tem; izraža resno zaskrbljenost, saj so migranti in begunci zelo izpostavljeni izkoriščanju, tihotapljenju in trgovini z ljudmi; poudarja, da je treba ohraniti razlikovanje med pojmoma trgovina z ljudmi in tihotapljenje migrantov;

25.  obsoja stalne kršitve človekovih pravic ljudi, ki trpijo zaradi kastne hierarhije in kastnega razlikovanja, vključno z nepriznavanjem enakosti, onemogočanjem dostopa do pravnega varstva in zaposlitve, nenehno segregacijo in ovirami zaradi kastnega sistema pri zagotavljanju osnovnih človekovih pravic in razvoja; ponovno poziva k vzpostavitvi politike EU o kastnem razlikovanju in poziva EU, naj izkoristi vsako priložnost, da bi izrazila globoko zaskrbljenost zaradi takšnih kršitev človekovih pravic; poziva EU in njene države članice, naj okrepijo prizadevanja in podprejo sorodne pobude na ravni OZN in delegacij, tako da izvajajo in spremljajo cilje trajnostnega razvoja do leta 2030, spremljajo smernice OZN v zvezi z diskriminacijo na podlagi porekla ter podpirajo izvajanje priporočil iz mehanizmov OZN na področju človekovih pravic v zvezi s kastnim razlikovanjem na ravni držav;

26.  izraža globoko zaskrbljenost, da diskriminacija še vedno grozi manjšinam, ki so še posebno občutljive za politične, gospodarske, okoljske in z delom povezane spremembe in motnje; ugotavlja, da so številne osebe slabo politično zastopane oziroma sploh niso in jih revščina zelo prizadene; poudarja, da bi morala EU okrepiti prizadevanja za izkoreninjenje kršitev človekovih pravic, katerih žrtve so manjšine; poudarja, da imajo manjšinske skupnosti posebne potrebe, zato bi jim bilo treba zagotoviti popoln dostop in enako obravnavo na vseh področjih gospodarskega, družbenega, političnega in kulturnega življenja;

27.  pozdravlja ratifikacijo Konvencije OZN o pravicah invalidov in znova opozarja, kako pomembno je, da države članice in institucije EU to konvencijo ratificirajo in učinkovito izvajajo; poudarja, da invalidnost ljudem ne jemlje človekovega dostojanstva, ki zajema dolžnost države, da jih zaščiti; zlasti poudarja, da je treba načelo splošne dostopnosti in pravice invalidov verodostojno vključiti v vse ustrezne politike EU, vključno z razvojnim sodelovanjem, pri čemer poudarja preskriptivno in horizontalno naravo tega vprašanja; poziva EU, naj v svoje politike zunanjega delovanja in razvojne pomoči vključi boj proti diskriminaciji na podlagi invalidnosti; v zvezi s tem pozdravlja vključitev pravic invalidov v novo evropsko soglasje o razvoju;

28.  znova izraža podporo sistematičnemu uvajanju določb o človekovih pravicah v mednarodne sporazume med EU in tretjimi državami, tudi v trgovinske in naložbene sporazume; opozarja, da je treba vse človekove pravice obravnavati kot enakovredne, nedeljive, medsebojno odvisne in povezane; poziva Komisijo, naj učinkovito in sistematično spremlja izvajanje teh določb ter Parlamentu redno poroča o spoštovanju človekovih pravic v partnerskih državah; poziva Komisijo, naj v okviru prihodnjih sporazumov sprejme bolj strateški pristop k dialogu o človekovih pravicah; ima pozitivno stališče do sistema preferencialov GSP+ kot sredstva za spodbujanje učinkovitega izvajanja 27 osrednjih mednarodnih konvencij o človekovih pravicah in delovnih standardih; poziva k dejanskemu uveljavljanju GSP+ in pričakuje, da bo Komisija Parlamentu in Svetu poročala o stanju glede njegove ratifikacije in napredku, doseženem v okviru tega sistema; znova opozarja, kako pomembno je pravilno izvajanje vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah;

29.  znova poudarja dejstvo, da bi morale biti dejavnosti vseh podjetij, vključno z evropskimi, ki delujejo v tretjih državah, popolnoma usklajene z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic, ter poziva EU in njene države članice, naj to zagotovijo; prav tako znova poudarja pomen spodbujanja družbene odgovornosti podjetij in vodilne vloge evropskih podjetij pri spodbujanju mednarodnih standardov podjetništva in človekovih pravic, in poudarja, da bi sodelovanje med organizacijami za človekove pravice in poslovnimi organizacijami opolnomočilo lokalne akterje in spodbujalo civilno družbo; priznava, da lahko globalne vrednostne verige prispevajo h krepitvi osrednjih mednarodnih delovnih, okoljskih in socialnih standardov ter pomenijo priložnosti in izzive v zvezi s trajnostnim napredkom in spodbujanjem človekovih pravic, zlasti v državah v razvoju; poziva EU, naj pri zagotavljanju ustreznega, poštenega, preglednega in trajnostnega upravljanja globalnih vrednostnih verig prevzame dejavnejšo vlogo in ublaži vse negativne učinke na človekove pravice, vključno s kršitvami pravic delavcev; poudarja pa, da bi bilo treba v primeru kršitev človekovih pravic s strani podjetij žrtvam zagotoviti učinkovit dostop do pravnih sredstev; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo projekti, ki jih podpira EIB, v skladu s politiko in zavezami EU na področju človekovih pravic; je seznanjen s potekajočimi pogajanji o zavezujoči pogodbi o nadnacionalnih družbah in drugih podjetjih v zvezi s človekovimi pravicami; spodbuja EU, naj se konstruktivno udeleži teh pogajanj;

30.  poziva EU in njene države članice, naj uporabijo vso svojo politično moč za preprečevanje vseh dejanj, ki bi jih lahko označili za genocid, vojno hudodelstvo ali hudodelstvo zoper človečnost, naj se odzivajo učinkovito in usklajeno, ko se taki zločini zgodijo, in uporabijo vsa potrebna sredstva, da odgovorne osebe privedejo pred sodišče, tudi z uporabo načela splošne sodne pristojnosti, ter pomagajo žrtvam in podprejo postopke stabilizacije in sprave; poziva mednarodno skupnost, naj vzpostavi instrumente, ki lahko skrajšajo čas med opozorilom in odzivom, da bi preprečila pojav, ponoven pojav in stopnjevanje nasilnih konfliktov, kot je sistem EU za zgodnje opozarjanje;

31.  poziva EU, naj zagotovi podporo organizacijam (vključno z nevladnimi organizacijami, organizacijami za preiskave na podlagi odprtih virov ter civilno družbo), ki digitalno ali drugače zbirajo, hranijo in ščitijo dokaze za zagrešene zločine z namenom poenostaviti mednarodni kazenski pregon;

32.  izraža resno zaskrbljenost zaradi uničevanja objektov kulturne dediščine v Siriji, Iraku, Jemnu in Libiji; ugotavlja, da se od 38 ogroženih objektov kulturne dediščine 22 nahaja na Bližnjem vzhodu; podpira dejavnosti programa za kulturno dediščino in njegove dejavnosti ugotavljanja dejstev v Siriji in Iraku v zvezi z uničevanjem arheološke in kulturne dediščine;

33.  pozdravlja prizadevanja EU, da bi podprla vzpostavitev mednarodnega, nepristranskega in neodvisnega mehanizma, s katerim želi OZN pomagati pri preiskavi resnih zločinov v Siriji; poudarja, da je treba podoben neodvisen mehanizem vzpostaviti tudi v Iraku; poziva EU in države članice, naj prispevajo sredstva za vzpostavitev tega mehanizma, če tega še niso storile;

34.  odločno obsoja grozotne zločine in kršitve človekovih pravic, ki so jih zagrešili državni in nedržavni akterji; je zgrožen nad velikim obsegom zagrešenih zločinov, vključno z umori, mučenjem, posilstvi kot vojnim orožjem, suženjstvom in spolnim suženjstvom, novačenjem otrok vojakov, prisilnimi verskimi spreobrnitvami ter sistematičnim „čiščenjem“ in ubijanjem verskih manjšin; opozarja, da je Parlament v svoji resoluciji z dne 12. februarja 2015 o humanitarni krizi v Iraku in Siriji, zlasti v zvezi z Islamsko državo(47), razmere, ki jih trpijo verske manjšine na ozemlju, ki je pod nadzorom ISIS-a/Daiša, opredelil kot genocid; poudarja, da bi morale EU in njene države članice podpirati sodni pregon pripadnikov nedržavnih skupin, kot je ISIS/Daiš, tako da pozovejo Varnostni svet OZN, naj se Mednarodnemu kazenskemu sodišču (MKS) podeli ustrezna pristojnost ali zagotovi, da bo za pravico poskrbljeno v obliki priložnostnih sodišč ali splošne sodne pristojnosti;

35.  ponavlja, da popolnoma podpira MKS, Rimski statut, tožilstvo, pooblastilo tožilca, da deluje na lastno pobudo, in napredek pri sprožanju novih preiskav, ki so bistvene za boj proti nekaznovanju za grozodejstva; poziva vse države članice, naj ratificirajo spremembe iz Kampale o kaznivem dejanju agresije in naj „grozodejstva“ dodajo na seznam kaznivih dejanj, za katera ima EU pristojnost; obsoja vse poskuse, da bi se spodkopala njegova legitimnost in neodvisnost, ter poziva EU in njene države članice, naj redno sodelujejo s tem sodiščem, da bi podprle njegove preiskave in odločitve z namenom, da se konča nekaznovanje mednarodnih zločinov, tudi kadar gre za aretacijo oseb, ki jih išče MKS; poziva EU in države članice, naj dosledno podpirajo preglede, preiskave in sklepe MKS ter sprejmejo ukrepe za preprečevanje in učinkovito odzivanje na primere nepripravljenosti za sodelovanje z MKS ter zagotovijo ustrezno financiranje; pozdravlja, da so se 6. julija 2016 predstavniki EU in MKS sestali v Bruslju v okviru 2. okrogle mize EU-MKS, ki je omogočila, da ustrezni uslužbenci MKS in institucij EU določijo skupna področja interesa, izmenjajo informacije o ustreznih dejavnostih in zagotovijo boljše sodelovanje med obema stranema; z globokim obžalovanjem opozarja na nedavna obvestila o odstopu od Rimskega statuta, kar predstavlja izziv glede dostopa žrtev do sodnega varstva, dejanje pa bi bilo treba odločno obsoditi; meni, da bi morale Komisija, ESZD in države članice še naprej spodbujati tretje države k ratifikaciji in uporabi Rimskega statuta; znova poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj imenuje posebnega predstavnika EU za mednarodno humanitarno pravo in mednarodno pravosodje s pooblastili za spodbujanje, vključevanje in zastopanje zavezanosti EU boju proti nekaznovanju in MKS v vseh zunanjih politikah EU; poziva EU in njene države članice, naj podprejo mehanizme odgovornosti in resolucije OZN v večstranskih forumih OZN, tudi v Svetu za človekove pravice;

36.  poziva EU, naj okrepi prizadevanja za spodbujanje pravne države in neodvisnosti sodstva na večstranski in dvostranski ravni kot temeljnih načel za utrditev demokracije; spodbuja EU, naj podpre pravično izvajanje sodne oblasti po vsem svetu s podporo procesom zakonodajnih in institucionalnih reform v tretjih državah; poleg tega spodbuja delegacije EU in veleposlaništva držav članic, naj sistematično spremljajo sojenja, da bi spodbudili neodvisnost sodstva;

37.  izraža globoko zaskrbljenost in solidarnost z velikim številom migrantov, beguncev in prosilcev za azil, tudi vedno večjim številom žensk, ki so žrtve konfliktov, nasilja, preganjanja, napak pri upravljanju, revščine, nedovoljenih migracij, trgovine z ljudmi ter mrež, ki se ukvarjajo s tihotapstvom; poudarja, da je treba nujno sprejeti pristne ukrepe za odpravo temeljnih vzrokov migracijskih tokov in poiskati dolgoročne rešitve na podlagi spoštovanja človekovih pravic in dostojanstva, torej da je treba obravnavati zunanjo razsežnost begunske krize, med drugim z iskanjem trajnostnih rešitev za konflikte v našem sosedstvu, na primer z razvijanjem sodelovanja in partnerstva z vpletenimi tretjimi državami, ki spoštujejo mednarodno pravo, ter zagotoviti spoštovanje človekovih pravic v teh državah; izraža globoko zaskrbljenost zaradi nasilja nad otroki migranti, vključno s pogrešanimi otroki migranti in otroki migranti brez spremstva, ter poziva k ponovnim naselitvam, shemam za združitev družin in humanitarnim koridorjem; je globoko zaskrbljen zaradi stiske in vedno večjega števila notranje razseljenih oseb ter poziva k njihovemu varnemu povratku, ponovni naselitvi ali lokalni integraciji; poziva EU in njene države članice, naj zagotovijo humanitarno pomoč na področjih izobraževanja, namestitve, zdravstva in drugih humanitarnih področij, ki pomagajo beguncem kar najbližje domačim državam, ter k pravilnemu izvajanju politik vračanja; poudarja potrebo po celovitem pristopu k migracijam, ki bo temeljil na človekovih pravicah, ter poziva EU, naj še naprej sodeluje z OZN, regionalnimi organizacijami, vladami in nevladnimi organizacijami; poziva države članice, naj v celoti izvedejo evropski azilni sveženj in skupno migracijsko zakonodajo, zlasti za zaščito ranljivih prosilcev za azil; poudarja, da pojma varne države in varne države izvora ne bi smela preprečevati individualne obravnave prošenj za azil; svari pred instrumentalizacijo zunanje politike EU kot „upravljanja migracij“; poziva EU in države članice, naj vzpostavijo popolno preglednost, kar zadeva sredstva, namenjena tretjim državam za sodelovanje na področju migracij, in naj zagotovijo, da takšno sodelovanje ne bo koristilo strukturam, vpletenim v kršenje človekovih pravic, ampak bo dopolnjevalo izboljševanje razmer na področju človekovih pravic v teh državah;

38.  meni, da bi moralo biti razvojno sodelovanje tesno povezano s spodbujanjem človekovih pravic in demokratičnih načel, vključno s pravno državo in dobrim upravljanjem; v zvezi s tem spominja na izjavo OZN, da brez pristopa, ki temelji na človekovih pravicah, ni mogoče v celoti uresničiti razvojnih ciljev; spominja tudi na zavezo EU, da bo podprla partnerske države in pri tem upoštevala njihovo razvitost in njihov napredek na področju človekovih pravic in demokracije;

39.  poudarja, da je tveganje za revščino ali družbeno izključenost večje med ženskami, in poziva Komisijo, naj v okviru svojih razvojnih politik okrepi prizadevanja za izvedbo ukrepov za boj proti revščini in družbeni izključenosti;

40.  želi spomniti, da drugo merilo Skupnega stališča Sveta 944/2008/SZVP države članice zavezuje k preučitvi vsakega dovoljenja za izvoz orožja glede na to, kako namembna država spoštuje človekove pravice; v zvezi s tem želi spomniti na zavezo Komisije iz akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo v zvezi z varnostnimi silami in izvajanjem politike EU na področju človekovih pravic, vključno s pripravo in izvajanjem politike primerne skrbnosti na tem področju;

41.  ponovno poziva k skupnemu stališču EU glede uporabe oboroženih brezpilotnih letal, pri čemer naj se ohranjajo človekove pravice in mednarodno humanitarno pravo ter obravnavajo vprašanja, kot so pravni okvir, sorazmernost, odgovornost, zaščita civilistov in preglednost; ponovno vztraja, naj EU prepove razvoj, proizvodnjo in uporabo popolnoma avtonomnega orožja, ki omogoča izvedbo napadov brez človeškega posredovanja;

42.  meni, da bi morala EU nadaljevati prizadevanja za okrepitev spoštovanja človekovih pravic oseb LGBTI v skladu s smernicami EU o tem; poziva k izvajanju teh smernic v celoti, tudi z usposabljanjem osebja EU v tretjih državah; obsoja dejstvo, da je homoseksualnost v 72 državah še vedno kaznivo dejanje, je zaskrbljen, da 13 od teh držav izvaja smrtno kazen, ter meni, da nasilna dejanja in nasilje nad posamezniki zaradi njihove spolne usmerjenosti, kot so prisilna razkritja, zločini iz sovraštva in sovražni govor v spletu in zunaj njega ter korektivna posilstva, ne bi smeli ostati nekaznovani; je seznanjen z legalizacijo istospolnih porok in istospolnih civilnih partnerstev v nekaterih državah in spodbuja njihovo nadaljnje priznanje; obsoja kršitve nedotakljivosti telesa pri ženskah in manjšinskih skupinah; poziva države, naj prepovedo to prakso, preganjajo storilce ter zagotovijo podporo žrtvam;

43.  poudarja temeljni pomen boja proti korupciji v vseh oblikah, da se zagotovijo pravna država, demokracija in spoštovanje človekovih pravic; ostro obsoja vsakršno prakso ali ravnanje, ki tovrstne prakse sprejema;

44.  opozarja, da korupcija ogroža enakopravno uživanje človekovih pravic in spodkopava demokratične procese, kot so pravna država in pravično izvajanje sodne oblasti; meni, da bi morala EU na vseh ravneh dialoga s tretjimi državami poudarjati pomen integritete, odgovornosti in pravilnega upravljanja javnih zadev, financ in lastnine, kakor določa Konvencija OZN proti korupciji; priporoča, naj EU s svojim strokovnim znanjem bolj dosledno in sistematično podpre tretje države v njihovih prizadevanjih pri soočanju s korupcijo, in sicer z ustanavljanjem in utrjevanjem neodvisnih in učinkovitih institucij za boj proti korupciji; poziva zlasti Komisijo, naj se pogaja o določbah za boj proti korupciji v vseh prihodnjih trgovinskih sporazumih, ki jih bo sklenila na podlagi pogajanj s tretjimi državami;

45.  poudarja bistvene obveznosti in odgovornosti držav in drugih nosilcev odgovornosti za blažitev podnebnih sprememb, preprečevanje njihovega negativnega vpliva na človekove pravice in krepitev usklajenosti politik, da bi zagotovili, da bodo prizadevanja za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ustrezna, dovolj ambiciozna, nediskriminatorna in drugače skladna z obveznostmi s področja človekovih pravic; poudarja, da bo po ocenah OZN do leta 2050 mnogo okoljsko razseljenih oseb; poudarja povezavo med trgovinskimi, okoljskimi in razvojnimi politikami ter pozitivne in negativne učinke, ki jih te politike lahko imajo na spoštovanje človekovih pravic; pozdravlja mednarodno predanost spodbujanju povezovanja vprašanj okoljskih in naravnih nesreč ter podnebnih sprememb s človekovimi pravicami;

46.  poudarja, da se je prilaščanje zemljišč v zadnjih letih v državah v razvoju izredno povečalo; meni, da bi moral biti boj proti izkoriščanju in prilaščanju virov prednostna naloga; obsoja prakse, kot sta prilaščanje zemljišč in neselektivna raba naravnih virov; poziva Komisijo, naj sprejme nujne ukrepe, ki bodo odgovorili na številne nedavne resolucije Parlamenta s tega področja;

47.  poudarja, kako pomembno je vključiti človekove pravice ter dostop do dobrin in storitev, kot sta voda in komunalna infrastruktura, v socialne, izobraževalne, zdravstvene in varnostne politike;

48.  poziva mednarodne institucije, nacionalne vlade, nevladne organizacije in posameznike, naj sodelujejo, da bi vzpostavili ustrezen regulativni okvir za zagotovitev, da bo vsakdo na svetu imel zajamčen dostop do minimalne količine vode; poudarja, da voda ne bi smela biti blago, ampak vprašanje razvoja in trajnosti, ter da privatizacija vodnih virov držav ne odvezuje od odgovornosti na področju človekovih pravic; poziva države, v katerih je voda eden virov napetosti ali konfliktov, naj sodelujejo za souporabo vode, da bi dosegli koristi za trajnost in za miroljuben razvoj regije;

Obravnava izzivov in dejavnosti na področju podpore demokraciji

49.  poudarja, da bi morala EU še naprej dejavno podpirati demokratične in učinkovite institucije za človekove pravice in civilno družbo pri njihovih prizadevanjih za spodbujanje demokratizacije; pozdravlja neprecenljivo pomoč, ki se organizacijam civilne družbe po vsem svetu zagotavlja v okviru EIDHR, ki je še naprej glavni instrument EU pri izvajanju njene zunanje politike na področju človekovih pravic; poleg tega pozdravlja dosledna prizadevanja Evropske ustanove za demokracijo za spodbujanje demokracije in spoštovanja temeljnih pravic in svoboščin v vzhodnem in južnem sosedstvu EU;

50.  opozarja, da bi lahko izkušnje, pridobljene z demokratično tranzicijo v okviru širitvene in sosedske politike, pozitivno prispevale k določitvi primerov dobre prakse, ki bi jih nato lahko uporabili za podpiranje in krepitev drugih procesov demokratizacije po vsem svetu;

51.  v zvezi s tem znova poziva Komisijo, naj oblikuje smernice EU za podporo demokraciji;

52.  priporoča, naj EU okrepi prizadevanja za oblikovanje bolj celovitega pristopa k procesom demokratizacije, v katerih so svobodne in poštene volitve zgolj ena razsežnost, ter tako pozitivno prispeva h krepitvi demokratičnih institucij in zaupanja javnosti v volitve po vsem svetu;

53.  pozdravlja napotitev osmih misij za opazovanje volitev in osmih misij strokovnjakov za volitve, ki jih je EU v letu 2016 razposlala po svetu; poudarja dejstvo, da je EU od leta 2015 napotila 17 misij za opazovanje volitev in 23 misij strokovnjakov za volitve; znova pozitivno ocenjuje, da EU stalno podpira volitve ter zagotavlja pomoč in podporo domačim opazovalcem volitev; pozdravlja in v celoti podpira delo skupine za podporo demokraciji in usklajevanje volitev v tem pogledu;

54.  opozarja, da se je treba na poročila in priporočila misij za opazovanje volitev odzvati z ustreznimi ukrepi, da bi tako povečali njihov učinek in okrepili podporo EU demokratičnim standardom v državah, ki jih to zadeva;

55.  pozdravlja zavezo Komisije, ESZD in držav članic v sedanjem akcijskem načrtu za človekove pravice in demokracijo, namreč da bodo odločneje in bolj dosledno sodelovale z organi za izvedbo volitev, parlamentarnimi institucijami in organizacijami civilne družbe v tretjih državah, da bi prispevale h krepitvi njihovega položaja in tako okrepile demokratične procese;

56.  poudarja, da je politika širitve eno najmočnejših orodij za večje spoštovanje demokratičnih načel in človekovih pravic glede na trenutno politično dogajanje v državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah; poziva Komisijo, naj še odločneje podpira krepitev demokratične politične kulture, spoštovanje načela pravne države, neodvisnost medijev in sodstva ter boj proti korupciji v teh državah; izraža svoje prepričanje, da bi moralo varstvo, dejavno spodbujanje in uveljavljanje človekovih pravic in demokratičnih načel ostati osrednji element evropske sosedske politike tudi po njeni spremembi; znova poudarja, da je varstvo, dejavno podpiranje in uveljavljanje človekovih pravic in demokracije v interesu partnerskih držav in EU; poudarja tudi, da mora EU še naprej uresničevati zavezo do svojih partnerjev, zlasti v svojem sosedstvu, da bo podpirala gospodarske, socialne in politične reforme, varovala človekove pravice in pomagala vzpostaviti pravno državo, kar so najboljši načini za okrepitev mednarodnega reda in zagotovitev stabilnosti v sosedstvu; opominja, da bi Unija za Sredozemlje lahko oblikovala politični dialog na tem področju ter se odločno zavzemala za človekove pravice in demokracijo v tej regiji oziroma bi to morala početi; želi spomniti, da mora vsaka država, ki želi postati članica EU, v celoti zajamčiti človekove pravice in strogo izpolnjevati københavnska merila, pri čemer bi lahko neupoštevanje teh meril vodilo k zamrznitvi pogajanj;

57.  poudarja, da graditev miru obsega prizadevanja za preprečevanje in omejevanje konfliktov ter povečevanje odpornosti političnih, družbeno-gospodarskih in varnostnih institucij, da se položijo temelji za trajnostni mir in dolgoročni razvoj; poudarja, da je spodbujanje pravne države, dobrega upravljanja in človekovih pravic temeljnega pomena za ohranjanje miru;

Zagotavljanje celovitega in skladnega pristopa podpore človekovim pravicam in demokraciji s politikami EU

58.  je seznanjen s sprejetjem letnega poročila EU o človekovih pravicah in demokraciji po svetu za leto 2016; meni, da je letno poročilo nepogrešljivo orodje za nadzor, komunikacijo in razpravo o politiki EU na področju človekovih pravic in demokracije po svetu ter dragocen instrument, ki daje celovit pregled nad prednostnimi nalogami, prizadevanji in tudi izzivi EU na tem področju in ki se lahko uporabi za opredelitev novih načinov za učinkovito odzivanje nanje;

59.  odločno ponavlja svoje vabilo podpredsednici/visoki predstavnici, naj dvakrat letno sodeluje v razpravi s poslanci Evropskega parlamenta na plenarnem zasedanju, prvič ob predstavitvi letnega poročila EU in drugič v odziv na lastno poročilo; znova poudarja, kako pomemben je stalen medinstitucionalni dialog, in sicer v zvezi s spremljanjem nujnih resolucij Parlamenta o človekovih pravicah; želi spomniti, da imajo tudi pisni odgovori pomembno vlogo v medinstitucionalnih odnosih, saj omogočajo sistematično in poglobljeno spremljanje vseh točk, ki jih je izpostavil Parlament, in tako prispevajo k učinkovitejšemu usklajevanju; poziva podpredsednico/visoko predstavnico in ESZD, naj se izčrpno odzoveta na vprašanja za pisni odgovor in probleme v zvezi s človekovimi pravicami obravnavata na najvišji ravni dialoga z vpletenimi državami;

60.  izreka pohvalo ESZD in Komisiji za njuno izčrpno poročanje o dejavnostih EU na področju človekovih pravic in demokracije v letu 2016; vseeno pa meni, da bi lahko sedanjo obliko letnega poročila o človekovih pravicah in demokraciji izboljšali, in sicer tako, da bi pripravili boljši pregled dejanskega učinka ukrepov EU na človekove pravice in demokracijo v tretjih državah;

61.  ponavlja svoje mnenje, da je bilo sprejetje strateškega okvira EU in prvega akcijskega načrta za človekove pravice in demokracijo leta 2012 pomemben mejnik za EU, saj je s tem postavila človekove pravice in demokracijo v središče svojih zunanjih odnosov; pozdravlja dejstvo, da je Svet julija 2015 sprejel nov akcijski načrt za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019 in da je bil v letu 2017 opravljen vmesni pregled; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, ESZD, Komisijo, Svet in države članice, naj zagotovijo učinkovito in usklajeno izvajanje sedanjega akcijskega načrta, med drugim s pristnim sodelovanjem z organizacijami civilne družbe; poudarja, da bi morale države članice poročati o tem, kako so izvedle načrt; posebej opozarja na to, kako pomembno je povečati učinkovitost in do največje mere izkoristiti lokalni učinek orodij, ki se uporabljajo za spodbujanje spoštovanja človekovih pravic in demokracije po vsem svetu;

62.  ponavlja svoje mnenje, da je za usklajeno in dosledno krepitev agende za človekove pravice in demokracijo potrebno trdno soglasje med državami članicami in institucijami EU ter večje sodelovanje med njimi, pa tudi pristno sodelovanje z organizacijami civilne družbe na lokalni, državni in mednarodni ravni; odločno poudarja, da bi morale države članice samostojneje izvajati akcijski načrt in strateški okvir EU ter ju uporabljati kot lasten načrt za dvostransko in večstransko spodbujanje človekovih pravic in demokracije;

63.  priznava ključno vlogo posebnega predstavnika EU za človekove pravice Stavrosa Lambrinidisa pri povečanju prepoznavnosti EU ter njene učinkovitosti pri varovanju in spodbujanju človekovih pravic in demokratičnih načel v svetu in poudarja njegovo vlogo pri spodbujanju doslednega in usklajenega izvajanja politike EU na področju človekovih pravic; pozdravlja podaljšanje mandata posebnega predstavnika EU do 28. februarja 2019 in znova poziva, naj ta mandat postane stalen; v zvezi s tem priporoča, naj ima posebni predstavnik EU pristojnost dajanja pobude, večjo javno navzočnost ter ustrezno kadrovsko in finančno podporo, da bo lahko v celoti izkoristil svoj potencial; priporoča tudi, naj posebni predstavnik EU poveča preglednost svojih dejavnosti, načrtov, poročil o napredku in pregledov;

64.  ugotavlja, da sta delo in vpliv posebnega predstavnika EU za človekove pravice samo delno dostopna prek pregleda letnega poročila o človekovih pravicah, njegovih računov v družbenih medijih in govorov, ki so na voljo;

65.  v celoti podpira strategije na področju človekovih pravic za posamezne države, s katerimi se ukrepi EU prilagajajo razmeram in potrebam posamezne države; znova poziva, naj se poslancem Evropskega parlamenta omogoči dostop do vsebine strategij; odločno poudarja pomen upoštevanja strategij na področju človekovih pravic za posamezne države na vseh ravneh oblikovanja politike do posameznih tretjih držav; ponavlja, da bi se morale strategije na področju človekovih pravic za posamezne države ujemati z ukrepi EU, ki se v vsaki državi izvajajo glede na specifične razmere, in bi morale zajemati izmerljive kazalnike razvoja ter možnost za njihovo prilagajanje, če je to potrebno;

66.  pozdravlja, da so vse delegacije EU in misije SVOP imenovale kontaktne točke za človekove pravice in enakost spolov; opozarja na svoje priporočilo podpredsednici/visoki predstavnici in ESZD, naj pripravita jasne operativne smernice glede vloge kontaktnih točk v delegacijah, da bi jim omogočili, da prevzamejo vlogo resničnih svetovalcev za človekove pravice in da učinkovito opravljajo svoje delo;

67.  ugotavlja, da je mogoče z dialogi o človekovih pravicah s tretjimi državami na dvostranski ravni učinkovito ukrepati in sodelovati pri uveljavljanju in zaščiti človekovih pravic; pozdravlja vzpostavitev dialoga o človekovih pravicah z vse več državami; ceni in še naprej spodbuja vključitev civilne družbe v pripravljalne dialoge; znova poziva k oblikovanju celovitega mehanizma za spremljanje in pregledovanje delovanja dialogov o človekovih pravicah;

68.  želi spomniti, da se je EU zavezala, da bodo človekove pravice in demokracija osrednji element v njenih odnosih s tretjimi državami; zato poudarja, da je treba spoštovanje načel človekovih pravic in demokracije, vključno s klavzulami o pogojenosti s človekovimi pravicami v mednarodnih sporazumih, podpreti v vseh politikah EU z zunanjo razsežnostjo, kot so širitvena in sosedska politika, SVOP ter politike na področju okolja, razvoja, varnosti, boja proti terorizmu, trgovine, migracij, pravosodja in notranjih zadev;

69.  želi spomniti, da so sankcije eno bistvenih orodij SZVP; poziva Svet, naj sprejme sankcije, predvidene v zakonodaji EU, kadar se to zdi potrebno za uresničitev ciljev SZVP, zlasti za zaščito človekovih pravic ter utrjevanje in podpiranje demokracije, pri tem pa zagotovi, da ne bodo imele posledic za civilno prebivalstvo; poziva, naj bodo te sankcije osredotočene na uradnike, odgovorne za kršitve človekovih pravic, da bodo kaznovani za svoje zločine in zlorabe;

70.  se zaveda, da si Komisija prizadeva izpolniti svojo zavezo, da bo določbe o človekovih pravicah vključila v ocene učinka za zakonodajne in nezakonodajne predloge, izvedbene ukrepe ter naložbene in trgovinske sporazume; poziva jo, naj poveča kakovost in celovitost ocen učinka ter naj zagotovi sistematično vključevanje problematike človekovih pravic v besedilo zakonodajnih in nezakonodajnih predlogov;

71.  znova izraža polno podporo trdni zavezanosti EU uveljavljanju in spodbujanju človekovih pravic in demokratičnih načel prek sodelovanja s strukturami OZN in specializiranimi agencijami OZN, Svetom Evrope, Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), regionalnimi organizacijami, kot so Združenje držav jugovzhodne Azije (ASEAN), Združenje za regionalno sodelovanje v južni Aziji (SAARC), Afriška unija in Arabska liga, in drugimi organizacijami, v skladu s členoma 21 in 220 PEU;

72.  poudarja, da mora EU za izpolnitev ambicioznih ciljev iz novega akcijskega načrta zagotoviti dovolj sredstev in strokovnega znanja, tako z vidika namenskih človeških virov v delegacijah in na uradnih sedežih kot z vidika razpoložljivih sredstev;

73.  poleg tega znova poudarja, da je nadvse pomembno dejavno in dosledno sodelovanje EU z vsemi mehanizmi OZN za človekove pravice, zlasti s tretjim odborom Generalne skupščine OZN in Svetom za človekove pravice; priznava prizadevanja ESZD, delegacij EU v New Yorku in Ženevi ter držav članic za večjo skladnost EU glede problematike človekovih pravic na ravni OZN; spodbuja EU, naj si bolj prizadeva, da bo njen glas slišan, med drugim s spodbujanjem vse bolj razširjenega izvajanja čezmejnih pobud ter s sopokroviteljstvom in prevzemanjem vodilne vloge pri rešitvah; poudarja, da mora EU stopiti na čelo prizadevanj za reforme OZN, da bi se okrepila učinek in moč multilateralnega sistema, ki temelji na pravilih, in da bi se zagotovila učinkovitejše varstvo človekovih pravic in napredek mednarodnega prava;

°

°  °

74.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, Varnostnemu svetu OZN, generalnemu sekretarju OZN, predsedniku 70. Generalne skupščine OZN, predsedniku Sveta OZN za človekove pravice, visokemu komisarju OZN za človekove pravice in vodjem delegacij EU.

(1)

http://www.ohchr.org/Documents/ProfessionalInterest/cedaw.pdf

(2)

http://www.un.org/en/ga/search/view_doc.asp?symbol=A/RES/69/167

(3)

https://treaties.un.org/doc/source/docs/A_RES_45_158-E.pdf

(4)

http://www.unhcr.org/3b66c2aa10

(5)

http://www.ohchr.org/Documents/Publications/GuidingPrinciplesBusinessHR_EN.pdf

(6)

http://www.un.org/en/development/desa/population/migration/generalassembly/docs/globalcompact/A_RES‌_71_1.pdf

(7)

https://sustainabledevelopment.un.org/post2015/transformingourworld

(8)

https://rm.coe.int/1680462542

(9)

http://www.oecd.org/corporate/mne/oecdguidelinesformultinationalenterprises.htm

(10)

https://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/EN/foraff/131181.pdf

(11)

http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-10897-2015-INIT/sl/pdf

(12)

http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-11138-2017-INIT/en/pdf

(13)

https://ec.europa.eu/europeaid/sites/devco/files/staff-working-document-gender-2016-2020-20150922_en.pdf

(14)

http://europa.eu/globalstrategy/sites/globalstrategy/files/regions/files/eugs_review_web_0.pdf

(15)

http://europa.eu/globalstrategy/sites/globalstrategy/files/full_brochure_year_1.pdf

(16)

UL L 76, 22.3.2011, str. 56.

http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2011:076:0056:0058:SL:PDF

(17)

https://ec.europa.eu/anti-trafficking/sites/antitrafficking/files/communication_on_the_european_agenda_on_migration_en.pdf

(18)

http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A52016DC0385

(19)

http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-6846-2017-INIT/sl/pdf

(20)

https://ec.europa.eu/europeaid/sites/devco/files/european-consensus-on-development-final-20170626_en.pdf

(21)

 http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-9647-2014-INIT/sl/pdf

(22)

data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-11491-2013-INIT/sl/pdf

(23)

http://www.ceceurope.org/wp-content/uploads/2015/08/CofEU_119404.pdf

(24)

http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-8416-2013-INIT/sl/pdf

(25)

http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-6129-2012-REV-1/sl/pdf

(26)

https://www.osce.org/odihr/19223?download=true

(27)

https://eeas.europa.eu/sites/eeas/files/137584.pdf

(28)

https://eeas.europa.eu/sites/eeas/files/eu_guidelines_on_human_rights_dialogues_with_third_countries.pdf

(29)

https://eeas.europa.eu/sites/eeas/files/guidelines_en.pdf

(30)

 http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-16173-2008-INIT/sl/pdf

(31)

http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-10019-2008-INIT/sl/pdf

(32)

UL L 130, 19.5.2017, str. 1.

(33)

https://eeas.europa.eu/sites/eeas/files/eu_guidelines_hrd_en.pdf

(34)

http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-10255-2016-INIT/sl/pdf

(35)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0344.

(36)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0502.

(37)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0404.

(38)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0405.

(39)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0300.

(40)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0020.

(41)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0066.

(42)

UL C 181, 19.5.2016, str. 69.

(43)

http://www.ohchr.org/EN/HRBodies/HRC/RegularSessions/Session31/Documents/A_HRC_31_56_en.doc

(44)

UL C 153 E, 31.5.2013, str. 115.

(45)

UL L 134, 29.5.2009, str. 1.

(46)

UL L 101, 15.4.2011, str. 1.

(47)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0040.


OBRAZLOŽITEV

Scrutiny towards an EU Human Rights cycle

The main aim of this report is to look at the human rights and democracy challenges in third countries and the parliamentary scrutiny of human rights in external policies for the year 2016. The rapporteur also seeks to clarify the cycle of human rights policy-making within the European Union. The rapporteur sees the role of Parliament as essential for the mainstreaming of human rights in the EU’s external policy.

The rapporteur will therefore

–  scrutinise and comment on the human rights policy of the European Union while keeping a clear focus on the year 2016,

–  give an overview of the actions of the European Parliament in the area of human rights including the awarding of the Sakharov Prize for 2016 and the urgency resolutions adopted,

–  take into account the mid-term review of the 2015-2019 Action Plan which has just been completed by the Council and the Commission and which accompanies the 10-year strategic framework, 2012-2022,

The European Union’s external action and Human Rights

The European Union is founded on a strong engagement to promote and protect human rights, democracy and the rule of law worldwide. Sustainable peace, development and prosperity cannot exist without respect for human rights. This commitment underpins all internal and external policies of the European Union. The European Union actively promotes and defends universal human rights within its borders and when engaging in relations with non-EU countries. Over the years, the EU has adopted important reference documents on the promotion and protection of human rights and developed a range of diplomatic and cooperation tools to support the worldwide advancement of human rights.

The Lisbon Treaty

The Lisbon Treaty places human rights and democracy at the heart of the external relations of the European Union by stating that

The Union’s action on the international scene shall be guided by the principles which have inspired its own creation, development and enlargement, and which it seeks to advance in the wider world: democracy, the rule of law, the universality and indivisibility of human rights and fundamental freedoms, respect for human dignity, the principles of equality and solidarity, and respect for the principles of the United Nations Charter and international law. The Union shall seek to develop relations and build partnerships with third countries, and international, regional or global organisations which share the principles referred to in the first subparagraph. It shall promote multilateral solutions to common problems, in particular in the framework of the United Nations”. (Art 21(1) TEU)

The role of the Council and the HR/VP

Since the entry into force of the Lisbon Treaty, the external relations of the EU are mainly formulated and implemented by the High Representative of the Union for Foreign Affairs and Security Policy, who simultaneously serves as the Vice-President of the Commission. She is assisted by the European External Action Service (EEAS).

Strategic Framework on Human Rights 2012-2021 and Action Plans

In June 2012, the Council adopted a Strategic Framework on Human Rights and Democracy. The framework sets out the general human rights objectives of the EU. The framework defines the principles, objectives and priorities for improving the effectiveness and consistency of EU policy over ten years, 2012 - 2021. These principles include mainstreaming human rights into all EU policies.

The framework is operationalised by the periodic action plan, which accompanies the framework. This Action Plan sets concrete goals associated with timeframes and assigns relevant stakeholders. A first Action Plan for 2012-2014 was adopted which was then followed by a second action plan for 2015-2019. It builds upon the existing body of EU human rights and democracy support policies in the external action area, notably EU Guidelines, toolkits and other agreed positions, and the various external financing instruments. The current Action Plan contains 34 types of actions, which correspond to the following broader objectives: boosting ownership of local actors, addressing human rights challenges, ensuring a comprehensive human rights approach to conflict and crises, fostering better coherence and consistency and a more effective EU human rights and democracy support policy. A midterm review of the Action Plan has recently been adopted.

Human Rights Guidelines

EU Guidelines are not legally binding but they represent a strong political signal that they are priorities for the Union. Guidelines are pragmatic instruments of EU Human Rights policy and practical tools to help EU representations in the field better advance our Human Rights policy. There are 11 Guidelines.


ANNEX I: INDIVIDUAL CASES RAISED BY THE EUROPEAN PARLIAMENT

(JANUARY - DECEMBER 2016)

COUNTRY

Individual

BACKGROUND

ACTION TAKEN BY THE PARLIAMENT

BAHRAIN

 

 

Mohamed Ramadan

Ali Moosa

Mohammed Ramadan, a 32-year-old airport security guard, was arrested by the Bahraini authorities for allegedly taking part in a bombing in Al Dair on 14 February 2014, together with Ali Moosa, that killed a security officer and wounded several others.

 

A Bahraini court sentenced Ramadan and Moosa to death. However, both retracted their confession, claiming that they confessed after being tortured in the custody of the Criminal Investigations Directorate (CID). This sentence was upheld by the Court of Cassation, Bahrain’s highest court of appeal, in late 2015. A final date for the execution is still to be cleared.

In its Resolution of 4 February 2016, the European Parliament:

- Expresses its concern and disappointment over Bahrain’s return to the practice of capital punishment; calls for the reintroduction of the moratorium on the death penalty as a first step towards its abolition; calls on the Government of Bahrain, and in particular His Majesty Sheikh Hamad bin Isa Al Khalifa, to grant Mohammed Ramadan a royal pardon or to commute his sentence;

- Condemns firmly the continuing use of torture and other cruel or degrading treatment or punishment against prisoners by the security forces; is extremely worried about the prisoners’ physical and mental integrity; Expresses its concern about the use of anti-terrorism laws in Bahrain to punish political beliefs and convictions and prevent citizens from pursuing political activities; Stresses the obligation to ensure that human rights defenders are protected and allowed to conduct their work without hindrance, intimidation or harassment;

Ali Salman

Zainab al-Khawaja

Nabeel Rajab

 

During 2016, Bahrain has intensified its campaign of repression and persecution of human rights defenders and political opposition, with the re-arrest of Nabeel Rajab, in relation to twitter posts published in 2015 and faces up to 13 years of prison charge. Poor prison conditions have brought him to hospital in numerous occasions. Equally, it forced Zainab Al-Khawaja into exile after threats of re-arrest.

 

Bahrain has also targeted opposition groups, such as the Al-Wefaq, whose head, Ali Salman, has been in prison since July 2015

In its resolution, adopted on 7 July 2016, the European Parliament:

- Expresses grave concern about the ongoing campaign of repression against human rights defenders, political opposition and civil society, as well as the restriction of fundamental democratic rights, notably the freedoms of expression, association and assembly, political pluralism and the rule of law in Bahrain; calls for an end to all acts of violence, harassment and intimidation, including at judicial level, and to the censorship of human rights defenders, political opponents, peaceful protesters and civil society actors by state authorities and the security forces and services;

- Calls for the immediate and unconditional release of Nabeel Rajab and other human rights defenders jailed on allegations relating to their rights to free expression, assembly, and association, and for all charges against them to be dropped; calls on the authorities to guarantee the physical and psychological integrity of Nabeel Rajab and to provide him with all necessary medical treatment;

- notes with concern the Bahraini Government’s suppression of legitimate political opposition, including the extension of Sheikh Ali Salman’s sentence, the suspension of the Al-Wefaq National Islamic Society and the freezing of its assets; calls for greater basic freedoms for all Bahraini citizens; insists on an immediate halt to the suppression of different political opinions in the country and the repression of their leading representatives, regardless of their political or religious affiliation;

BRAZIL

 

 

Simiao Vilharva

Clodiodi de Souza

The Guarani-Kaiowá people

According to official local data, in the state of Mato Grosso do Sul, at least 400 indigenous people and 14 indigenous leaders have been murdered, including S. Vilharva and C. de Souza.

The Guarani-Kaiowá people is acutely affected by the poor and inadequate provision of appropriate health care, education and social services. At the same time, most of their lands are located in the Amazon region, and they are entitled by virtue of the Brazilian Constitution of 1988 and international legislations to their ancestral territories.

In its resolution of 24 November 2016, the European Parliament:

- Strongly condemns the violence perpetrated against the indigenous communities of Brazil; deplores the poverty and human rights situation of the Guarani-Kaiowá population in Mato Grosso do Sul;

- Calls on the Brazilian authorities to take immediate action to protect indigenous people’s security and to ensure that independent investigations are carried out into the murder and assault of indigenous people in their attempts to defend their human and territorial rights, so that the perpetrators can be brought to justice;

- Expresses concern about the proposed constitutional amendment 215/2000 (PEC 215), to which Brazilian indigenous peoples are fiercely opposed, given that, if approved, it will threaten indigenous land rights by making it possible for anti-Indian interests related to the agro-business, timber, mining and energy industries to block the new indigenous territories from being recognised;

CAMBODIA

 

 

Sam Rainsy

Kem Sokha

Hong Sok Hour

Pin Ratana

 

Sam Rainsy, the president of the leading opposition party, the CNRP, remains in self-emposed exile and faces trial in absentia, with the acting CNRP president, Kem Sokha, being under investigation. A senator from the opposition, Hong Sok Hour has been under arrest since August 2015.

In its resolution of 9 June 2016, the European Parliament:

- Expresses its deep concerns about the worsening climate for opposition politicians and human rights activists in Cambodia, and condemns all acts of violence, politically motivated charges, arbitrary detention, questioning, sentences and convictions in respect of these individuals;

- Urges the Cambodian authorities to revoke the arrest warrant for, and drop all charges against, opposition leader Sam Rainsy and CNRP members of the National Assembly and Senate, including Senator Hong Sok Hour; calls for the immediate release of the five human rights defenders still in preventive custody, namely Ny Sokha, Nay Vanda, Yi Soksan, Lim Mony and Ny Chakra, for these politicians, activists and human rights defenders to be allowed to work freely without fear of arrest or persecution, and for an end to political use of the courts to prosecute people on politically motivated and trumped-up charges; calls on the National Assembly to reinstate Sam Rainsy, Um Sam An and Hong Sok Hour immediately and to restore their parliamentary immunity;

- Urges the Cambodian authorities to drop all politically motivated charges and other criminal proceedings against ADHOC and other Cambodian human rights defenders, to cease all threats to apply repressive LANGO provisions, together with all other attempts to intimidate and harass human rights defenders and national and international organisations, and to release immediately and unconditionally all those jailed on politically motivated and trumped-up charges;

Ny Sokha, Nay Vanda and Yi Soksan, Ny Chakrya, Soen Sally, Ee Sarom, Thav Khimsan and Rong Chlun

Notable human rights advocates and staffers of national human rights organs and UN agencies are facing charges in politically motivated cases. This is also the case for trade union leaders, such as R. Chlun. This happens in a growing restrictive climate, as the promulgation of the Law on Associations and NGOs (LANGO) and that of the Law on Trade Unions tighten the space for these entities to act.

CHINA

 

 

Gui Minhai, Lui Bo, Zhang Zhiping, Lin Rongji and Lee Po

Gui Minhai, Lui Bo, Zhang Zhiping, Lin Rongji and Lee Po, associated with the publishing house Mighty Current and its bookstore, sold literary works critical of Beijing. They were allegedly abducted by China’s mainland authorities, from Hong Kong and other locations. In early January 2016, Gui Minhai released a media statement in mainland China, maintaining that the travelled voluntarily to mainland China, in what appeared to be a forced confession to an earlier conviction by China.

In the resolution of 04 February 2016, the European Parliament:

- Calls on the Chinese Government to report without delay any information relating to the missing booksellers, and to engage in immediate inclusive and transparent dialogue and communication on the matter between the mainland authorities and those in Hong Kong; notes as a positive development the communication from Lee Po and his reunification with his spouse;

- Expresses its concerns over allegations of mainland China’s law enforcement agencies operating in Hong Kong; recalls that it would be a violation of the Basic Law if mainland law enforcement agencies had been operating in Hong Kong; believes this would be inconsistent with the ‘one country, two systems’ principle; calls on China to respect the guarantees of autonomy granted to Hong Kong in the Basic Law.

Gui Minhai

Gui Minhai, a book publisher and shareholder of the publishing house and of a bookstore selling literary works critical of Beijing, disappeared in Pattaya, Thailand, on 17 October 2015 without trace. Between October and December 2015 four other Hong Kong residents (Lui Bo, Zhang Zhiping, Lam Wing-Kee and Lee Bo) who worked for the same bookstore also disappeared. Apart from Gui Minhai, the other four disappeared ones have returned to Hong kong. There is enough evidence to believe that Chinese authorities detained all detainees, forcing them to record fake confessions in front of TV cameras.

In its resolution of 24 November 2016, the European Parliament:

- Expresses its grave concern over the lack of knowledge of the whereabouts of Gui Minhai; calls for the immediate publication of detailed information on his whereabouts and calls for his immediate safe release and for him to be given the right to communication;

Larung Gar Tibetan Buddhist Academy

The Larung Gar Institute, the largest Tibetan Buddhist centre in the world founded in 1980, is currently facing extensive demolition by the Chinese Government with the objective of downsizing the academy by fifty percent, evicting around 4 600 residents by force and destroying around 1 500 dwellings. The evictees are to be forcibly enrolled in so-called ‘patriotic education’ exercises.

In its resolution of 15 December 2016, the European Parliament:

- Calls on the Chinese authorities to initiate a dialogue and to engage constructively on developments in Larung Gar with the local community and its religious leaders, and to address concerns regarding overcrowded religious institutes by allowing Tibetans to establish more institutes and build more facilities; calls for adequate compensation and the re-housing of Tibetans who have been evicted during the demolitions in Larung Gar at the place of their choice to continue their religious activities;

- Strongly condemns the imprisonment of Ilham Tohti who is serving a life sentence on alleged charges of separatism; deplores the fact that the due process of law was not respected and that he did not benefit from the right to a proper defence; urges the Chinese authorities to respect the norm of granting one visit per month for family members;

- Calls for the immediate and unconditional release of Ilham Tohti and of his supporters detained in relation to his case; further calls for Ilham Tohti’s teaching permit to be restored and for his free movement to be guaranteed within and outside China;

- Is worried about the adoption of the package of security laws and its impact on minorities in China, particularly the law on counter-terrorism that could lead to the penalisation of peaceful expression of Tibetan culture and religion and the law on the management of international NGOs which will come into effect on 1 January 2017 and will place human rights groups under the strict control of the government, as this constitutes a strictly top-down approach instead of encouraging partnership between local and central government and civil society;

Ilham Tohti

Uighur economics professor Ilham Tohti was sentenced to life imprisonment on 23 September 2014 on the charge of alleged separatism after being arrested in January of the same year. There are allegations that the due process of law was not respected, in particular with regard to the right to a proper defence.

In the Xinjiang region, in which the Muslim Uighur ethnic minority is mainly located, has experienced repeated outbreaks of ethnic unrest and violence. Ilham Tohti has always rejected separatism and violence and sought reconciliation based on respect for Uighur culture;

DJIBOUTI

 

 

Omar Ali Ewado

Omar Ali Ewado, was detained incommunicado from 29 December 2015 to 14 February 2016 for publishing a list of the victims of a massacre in which 27 people were killed and more than 150 wounded by the authorities at a cultural celebration in Buldugo on 21 December 2015 and those still missing.

In its resolution of 12 May 2016, the European Parliament:

- Deplores the killings carried out at the cultural ceremony on 21 December 2015 and the ensuing detentions and acts of harassment of human rights defenders and opposition members; expresses its condolences to the families of the victims and demands a full and independent inquiry with a view to identifying and bringing to justice those responsible; reiterates its condemnation of arbitrary detention and calls for the rights of the defence to be respected;

DRC

 

 

Fred Bauma, Yves Makwambala

F. Bauma and Y. Makwambala, human rights activists from the Filimbi (‘Whistle’) movement, were arrested for participating in a workshop intended to encourage Congolese young people to perform their civic duties peacefully and responsibly, were put in jail in May 2015. They were released on 23 August 2016 after a ruling by the Supreme Court of Justice.

In its resolution of 10 March 2016, the European Parliament:

- Expresses deep concern about the deteriorating security and human rights situation in the DRC, and in particular about the continual reports of increasing political violence and the severe restrictions and intimidation faced by human rights defenders, political opponents and journalists ahead of the upcoming electoral cycle; insists on the government’s responsibility to prevent any deepening of the current political crisis or escalation of violence and to respect, protect and promote the civil and political rights of its citizens;

- Strongly condemns any use of force against peaceful, unarmed demonstrators; recalls that freedom of expression, association and assembly is the basis of a dynamic political and democratic life; strongly condemns the increasing restrictions of the democratic space and the targeted repression of members of the opposition, civil society and the media; calls for the immediate and unconditional release of all political prisoners, including Yves Makwambala, Fred Bauma and other Filimbi and LUCHA activists and supporters, and the human rights defender Christopher Ngoyi;

EGYPT

 

 

Giulio Regeni

Giulio Regeni, a 28-year-old Italian doctoral student at Cambridge University, disappeared on 25 January 2016 after leaving his home in Cairo; his body was found on 3 February 2016 next to a road in the outskirts of Cairo. Giulio Regeni was conducting research in Egypt on trade union politics. According to the Italian ambassador to Cairo, G. Regeni was found to have been subjected to severe beating and torture

In its resolution of 10 March 2016, the European Parliament:

- Calls on the Egyptian authorities to provide the Italian authorities with all the documents and information necessary to enable a swift, transparent and impartial joint investigation into the case of Giulio Regeni in accordance with international obligations, and for every effort to be made to bring the perpetrators of the crime to justice as soon as possible;

- Underlines with grave concern that the case of Giulio Regeni is not an isolated incident, but that it occurred within a context of torture, death in custody and enforced disappearances across Egypt in recent years, in clear violation of Article 2 of the EU-Egypt Association Agreement, which states that the relations between the EU and Egypt are to be based on respect for democratic principles and fundamental human rights as set out in the Universal Declaration on Human Rights, which is an essential element of the agreement; calls, therefore, on the European External Action Service (EEAS) and the Member States to raise with the Egyptian authorities the routine practice of enforced disappearances and torture and to press for effective reform of Egypt’s security apparatus and judiciary;

ETHIOPIA

 

 

Bekele Gerba

B. Gerba, Deputy Chairman of the Oromo Federalist Congress (OFC), was arrested on 23 December 2015 and reportedly hospitalised shortly afterwards.

 

In its resolution of 21 January 2016, the European Parliament:

- Strongly condemns the recent use of excessive force by the security forces in Oromia and in all Ethiopian regions, and the increased number of cases of human rights violations; expresses its condolences to the families of the victims and urges the immediate release of all those jailed for exercising their rights to peaceful assembly and freedom of expression;

- Condemns the excessive restrictions placed on human rights work by the Charities and Societies Proclamation, which denies human rights organisations access to essential funding, endows the Charities and Societies Agency with excessive powers of interference in human rights organisations and further endangers victims of human rights violations by contravening principles of confidentiality;

 

Getachew Shiferaw, Yoanathan Teressa and Fikadu Mirkana

These leading activists were arbitrarily arrested, without the Ethiopian authorities presenting any charges when doing so.

 

Eskinder Nega, Temesghen Desalegn, Solomon Kebede, Yesuf Getachew, Woubshet Taye, Saleh Edris and Tesfalidet Kidane

Ethiopia continues to imprison journalists and opposition political party members for their views and opinions, with them having been convicted in unfair trials or are detained without charge.

 

Andargachew Tsege

The British-Ethiopian citizen and leader of an opposition party in exile was arrested in June 2014, after being condemned in absentia to death years earlier. He is still in the death row.

GAMBIA (The)

 

 

Solo Sandeng

Opposition leader and member of the United Democratic Party, was arrested on 14 April 2016 and died in detention shortly after his arrest in suspicious circumstances.

In its resolution of 12 May 2016, the European Parliament:

- Calls for the immediate release of all protestors arrested in relation to the 14 and 16 April 2016 protests; requests that the Government of the Republic of The Gambia ensure due process for any suspects detained on allegations of participating in the attempted unconstitutional change of government; calls on the authorities of The Gambia to guarantee the physical and psychological integrity of these suspects in all circumstances and to secure medical treatment for those injured without delay; expresses its concern regarding the testimonies of torture and ill-treatment of other prisoners;

Ousainou Darboe

O. Darboe was arrested and put in state custody, allegedly suffering from torture.

Alagie Abdoulie Ceesay, Ousman Jammeh, Sheikh Omar Colley, Imam Ousman Sawaneh and Imam Cherno Gassama

Director of the independent radio station Teranga FM, A.A. Ceesay, was arrested on 2 July 2015 by state authorities arbitrarily. The other individuals are former key political figures and religious personalities, and they have also suffered from arbitrary detention by state authorities.

HONDURAS

 

 

Berta Cáceres and Nelson García

On 3 March 2016 Berta Cáceres, a prominent environmentalist and indigenous rights leader and the founder of the Civic Council of Popular and Indigenous Organisations of Honduras (COPINH), was assassinated in her home by unidentified men. Shortly after, on 16 March 2016, Nelson García, also a member of COPINH, was murdered. Both human rights defenders had for many years had resisted the Agua Zacra hydroelectric dam in the Gualcarque River. The Honduran Government has been actively engaged in the investigation of both murderers. However, these deaths come to enlarge the list of human rights defenders killed between 2010 and 2016, amounting to 15 in late 2016.

In its resolution of 14 April 2016, the European Parliament:

- Condemns in the strongest terms the recent assassination of Berta Cáceres, Nelson García and Paola Barraza, as well as each of the earlier assassinations of other human rights defenders in Honduras; extends its sincere condolences to the families and friends of all of those human rights defenders;

- Calls, as a matter of urgency, for immediate, independent, objective and thorough investigations into these and previous murders in order to bring their intellectual and material authors to justice and to put an end to impunity; welcomes the fact that, at the request of the Honduran Government, the investigation into the murder of Ms Cáceres includes representatives of the UN High Commissioner for Human Rights and of the OAS; takes the view that instruments available within the framework of the UN and the IACHR, such as an independent international investigation, as requested by the victims, could help to ensure impartial and fair investigation of these murders;

- Expresses its deep concern at the climate of extreme violence, particularly against LGBTI people and those who defend their rights; stresses the need to carry out immediate, thorough and impartial investigations into the killings of active members of various LGBTI human rights organisations;

Paola Barraza

On 24 January 2016, Paola Barraza was murdered, who was a defender of LGBTI rights, a transexual woman and a member of the Arcoiris association. Her death increases the toll of other prominent LGBTI activists, amounting at least to seven in 2015, and at least 235 since 1994.

CHINA

 

 

Gui Minhai, Lui Bo, Zhang Zhiping, Lin Rongji and Lee Po

Gui Minhai, Lui Bo, Zhang Zhiping, Lin Rongji and Lee Po, associated with the publishing house Mighty Current and its bookstore, sold literary works critical of Beijing. They were allegedly abducted by China’s mainland authorities, from Hong Kong and other locations. In early January 2016, Gui Minhai released a media statement in mainland China, maintaining that the travelled voluntarily to mainland China, in what appeared to be a forced confession to an earlier conviction by China.

In the resolution of 04 February 2016, the European Parliament:

- Calls on the Chinese Government to report without delay any information relating to the missing booksellers, and to engage in immediate inclusive and transparent dialogue and communication on the matter between the mainland authorities and those in Hong Kong; notes as a positive development the communication from Lee Po and his reunification with his spouse;

- Expresses its concerns over allegations of mainland China’s law enforcement agencies operating in Hong Kong; recalls that it would be a violation of the Basic Law if mainland law enforcement agencies had been operating in Hong Kong; believes this would be inconsistent with the ‘one country, two systems’ principle; calls on China to respect the guarantees of autonomy granted to Hong Kong in the Basic Law.

INDIA

 

 

35 crew members, among which Estonians and Britons

On 12 October 2013 the 35-strong crew (including 14 Estonians and 6 Britons, as well as Indians and Ukrainians) of the US-based, Sierra Leone-flagged and privately owned ship the MV Seaman Guard Ohio were arrested in Tamil Nadu state (India) and charged with illegally possessing weapons in Indian waters. Despite attempts to drop the charges against them, the Supreme Court ordered the trial to proceed, which on 12 January 2016 sentenced the 35 sailors to a maximum of five years prison term and a fine of INR 3 000 (EUR 40).

In its resolution of 21 January 2016, the European Parliament:

- Calls on the Indian authorities to ensure that the case of the MV Seaman Guard Ohio crew is dealt with on a basis of full respect for the human and legal rights of the defendants, in line with the obligations enshrined in the various human rights charters, treaties and conventions that India has signed up to.

 

IRAQ

 

 

Yazidi and other minorities

August 2014 ISIS/Daesh attacked Yazidi communities around Sinjar city in Iraq’s Nineveh province, reportedly killing thousands. Several mass graves were found after Kurdish forces retook areas north of Mount Sinjar by December 2014. When the Kurdish forces retook Sinjar city in mid-November 2015, additional killing sites and apparent mass graves were discovered.

The European Parliament recognised on 4 February 2016 that ISIS/Daesh is committing genocide against Christians and Yazidis, among other minorities, which amount to war crimes, crimes against humanity and genocide.

In its resolution of 15 December 2016, the European Parliament:

- Strongly appeals to the international community, in particular to the UN Security Council, to consider the reported mass graves in Iraq as further evidence of genocide and to refer ISIS/Daesh to the International Criminal Court (ICC);

- Is particularly alarmed by the situation of women and children in the conflict, in particular the Yazidi women and children who are victims of persecution, executions, torture, sexual exploitation and other atrocities; insist that a full range of medical services should be made available, in particular for rape victims; calls, as a matter of urgency, for the EU and its Members States to work closely with the World Health Organisation (WHO) and to support it to this end; calls for the immediate release of all women and children who remain captives of ISIS/Daesh.

KAZAKHSTAN

 

 

Guzal Baidalinova and Yulia Kozlova

In December 2015 the Kazakh authorities detained Guzal Baidalinova, a journalist and the owner of the Nakanune.kz online news site, in connection with a criminal case on charges of ‘deliberately publishing false information’. On 29 February 2016 a court acquitted journalist Yulia Kozlova, who also writes for Nakanune.kz.

In its resolution of 10 March 2016, the European Parliament:

- Expresses its concerns about the climate for media and free speech in Kazakhstan; is very concerned about the pressure on independent media outlets and the possible negative implications of new draft legislation on the funding of civil society organisations; points out that freedom of speech for independent media, bloggers and individual citizens is a universal value that cannot be bargained away;

- Regrets the indiscriminate blocking of news, social media and other websites on the grounds that they feature unlawful content, and calls on the Kazakh authorities to ensure that any measure to restrict access to internet resources is based on law; is concerned about the amendments to the Communications Law adopted in 2014;

- Calls on the Kazakh authorities to quash the convictions of bloggers, including Ermek Narymbaev, Serikzhan Mambetalin and Bolatbek Blyalov; calls for the release of Guzal Baidalinova; calls for an end to the harassment of Seytkazy and Aset Matayev; points out, in this connection, that cases involving journalists should be public and that there should be no harassment during the proceedings;

- Is deeply worried about the disrespect and violation of prisoners’ rights in Kazakhstan’s prison system; is concerned about the physical and mental well-being of prisoners Vladimir Kozlov, Vadim Kuramshin (who won the Ludovic Trarieux International Human Rights Prize 2013) and Aron Atabek, who have been convicted on political grounds, and demands that they receive immediate access to necessary medical treatment and are allowed regular visits, including by family members, legal representatives and representatives of human rights and prisoners’ rights organisations;

 

Seytkazy Matayev and Aset Matayev

The head of the National Press Club and journalists’ union, Seytkazy Matayev, underwent a criminal investigation accused of corruption of public funds.

Ermek Narymbaev and Serikzhan Mambetalin, Bolatbek Blyalov

Ermek Narymbaev and Serikzhan Mambetalin were convcited on 22 January 2016 on charges of ‘inciting national discord’ to three years and two years in prison respectively. Bolatbek Blyalov was put under limited house arrest on similar grounds

Vladimir Kozlov, Vadim Kuramshin and Aron Atabek

V. Kozlov, C. Kuramshin and A. Atabek, human rights defenders and lawyers, were convicted on political grounds, and are being deprived of their rights as prisoners.

MALAWI

 

 

Persons with albanism

PWA are facing some of the most extreme forms of persecution and human rights violations, ranging from widespread societal discrimination, verbal abuse and exclusion from public services to killings, abductions, rape and mutilations; whereas human rights observers reported 448 attacks on albinos in 2015 alone across 25 African countries.

It is highly likely that these numbers are underestimated as the authorities do not systematically monitor and document such crimes or lack the capacity and resources to conduct thorough investigations.

In its resolution of 7 July 2017, the European Parliament:

- Expresses its deep concern at the continuous and widespread discrimination and persecution faced by persons with albinism in Africa, in particular following the recent rise in violence in Malawi; strongly condemns all killings, abductions, mutilations and other inhuman and degrading treatment suffered by PWA and expresses its condolences and solidarity to the families of the victims; condemns also any speculative trading in PWA’s body parts;

- Deplores the silence and inertia surrounding these events; recalls that the primary responsibility of a state is to protect its citizens, including vulnerable groups, and urges the Government of Malawi and the authorities of all the countries affected to take all the necessary measures to eliminate all forms of violence and discrimination against PWA and protect their dignity, human rights and well-being, as well as those of their family members.

MYANMAR

 

 

The Rohingya people

Approximately one million Rohingya are one of the world’s most persecuted minorities, and have been officially stateless since the 1982 Burmese Citizenship Law. The Rohingya are unwanted by the Myanmar authorities and by neighbouring countries, although some of the latter host large refugee populations.

The UN High Commissioner for Human Rights Zeid Ra’ad Al Hussein, in his report of 20 June 2016, described the continued serious rights violations against the Rohingya, including arbitrary deprivation of nationality, which renders them stateless, severe restriction of freedom of movement, threats to life and security, denial of the rights to health and education, forced labour, sexual violence and limitations on their political rights, ‘which may amount to crimes against humanity’.

In its resolution of 7 July 2016, the European Parliament:

- Reiterates its deepest concern about the plight of Rohingya refugees in South-East Asia and calls for regional and international mobilisation to provide them with urgent assistance in their extremely vulnerable situation; expresses its condolences to the families of victims of human traffickers, violence and lack of protection from official authorities in destination countries;

- Calls on the Government of Myanmar to safeguard the Rohingya people from any form of discrimination and to end impunity for violations against the Rohingya; recalls the long-overdue statement of 18 May 2015 by the spokesperson for Ms Suu Kyi’s party, the NLD, that the Government of Myanmar should grant citizenship to the Rohingya minority; calls on Ms Suu Kyi, a winner of the Sakharov Prize, to use her key positions in the Government of Myanmar to improve the situation of the Rohingya minority.

The Rohingya people

On 9 October 2016 gunmen attacked three police outposts near the Bangladesh border, leaving nine police officers dead and many weapons missing; whereas the Government of Myanmar claimed the gunmen were Rohingya militiamen and, following this, declared Maungdaw district an ‘operation zone’ with curfews and other severe restrictions, including for journalists and outside observers, who are not allowed to access the area.

According to human rights organisations, local sources report serious human rights abuses by government forces in the so-called operation zone. The Government of Myanmar has reported the deaths of 69 alleged militants and 17 members of the security forces, a claim which cannot be independently verified due to access restrictions.

In its resolution of 15 December 2016, the European Parliament:

- Is extremely concerned about the reports of violent clashes in northern Rakhine State and deplores the loss of lives, livelihoods and shelter and the reported disproportionate use of force by the armed forces of Myanmar; confirms that the Myanmar authorities have a duty to investigate the 9 October 2016 attacks and prosecute those responsible, but that this must be done in accordance with human rights standards and obligations;

- Recommends that the governments of the countries that cope with the influx of Rohingya refugees cooperate closely with the UNHCR, which has the technical expertise to screen for refugee status and the mandate to protect refugees and stateless people; urges those countries to respect the principle of non-refoulement and not to push the Rohingya refugees back, at least until a satisfactory and dignified solution for their situation has been found; calls in particular upon Bangladesh to allow the entry of Rohingya refugees, whilst acknowledging the efforts already made by Bangladesh to host several hundred thousand refugees.

NIGERIA

 

 

Victims of Boko Haram

Boko Haram killed at least 8 200 civilians in 2014 and 2015. It is estimated that more than 2,6 million people have been displaced and more than 14,8 million affected by the Boko Haram insurgency.

Around 270 schoolgirls were abducted by Boko Haram on 14-15 April 2014 from a school in Chibok, north-east Nigeria, and whereas the majority are still missing. It is feared that most were forced to either marry insurgents or to become insurgents themselves, subjected to sexual violence or sold into slavery, and non-Muslim girls were forced to convert to Islam. Boko Haram has abducted more than 2 000 women and girls since 2009, including around 400 from Damasak in Borno state on 24 November 2014.

In its resolution of 14 April 2016, the European Parliament:

- Strongly condemns the recent violence and attacks by Boko Haram, and calls on the Federal Government to protect its population and address the root causes of the violence by ensuring equal rights for all citizens, including by addressing the issues of inequality, control of fertile farmlands, unemployment and poverty; rejects any violent retaliation in breach of humanitarian law perpetrated by the Nigerian military; welcomes, however, the Nigerian Army’s ‘Safe Corridor’ programme designed to rehabilitate Boko Haram fighters;

- Calls on the Nigerian Government to develop a comprehensive strategy that addresses the root causes of terrorism, and to investigate, as promised, evidence that the Nigerian military might have committed human rights violations; welcomes the Abuja Security Summit, to take place in May 2016, and calls on all stakeholders to identify concrete, viable solutions to fight terrorism without sacrificing respect for human rights and democracy; further underlines the importance of regional cooperation in addressing the threat posed by Boko Haram;

PAKISTAN

 

 

Asia Bibi

Asia Bibi has been charged with a blasphemy crime and sentenced to death. Her case is embedded in a more general atmosphere of lack of freedom of religion and belief, where Christians and other minorities face not only persecution by extremists, but also legal discrimination, in particular through Pakistan’s blasphemy laws, which are discriminatory and are widely misused by those with personal and political motives.

Certain student unions at the universities and the Khatm-e-Nubuwwat Lawyers’ Forum, are reportedly the driving force behind the rise in prosecutions for blasphemy charges in the Pakistani courts and is against any attempts by legislators to reform the relevant law.

In its resolution of 14 April 2016, the European Parliament:

- Expresses deep concern at the systemic and grave violations of freedom of religion and belief in Pakistan; stresses the importance of respect for the fundamental rights of all religious and ethnic minorities living in Pakistan so that they can continue to live in dignity, equality and safety, and practise their religion in complete freedom without any kind of coercion, discrimination, intimidation or harassment, in accordance with the founding principles of Pakistan;

 

PHILIPPINES (The)

 

 

Victims of the war on drugs

During his election campaign and first days in office, President Duterte repeatedly urged law enforcement agencies and the public to kill suspected drug traffickers who did not surrender, as well as drug users.

Figures released by the Philippine National Police show that from 1 July to 4 September 2016 police killed over a thousand suspected drug pushers and users, and whereas further police statistics attribute the killing of over a thousand alleged drug dealers and users in the past two months to unknown gunmen; whereas, as reported by Al Jazeera, more than 15 000 drug suspects have been arrested, mostly on the basis of hearsay and allegations put forward by fellow citizens, and whereas almost 700 000 have surrendered ‘voluntarily’ to police and registered for treatment under the Tokhang programme in order to avoid being targeted by police or vigilantes.

In its resolution of 15 September 2016, the European Parliament:

- Understands that in the Philippines millions of people are negatively affected by the high level of drug addiction and its consequences; expresses its strongest concerns, however, at the extraordinarily high numbers killed during police operations and by vigilante groups in the context of an intensified anti-crime and anti-drug campaign targeting drug dealers and users, and urges the Government of the Philippines to put an end to the current wave of extrajudicial executions and killings;

- Urges the Philippine Government to condemn the actions of vigilante groups and to investigate their responsibility for the killings; urges the Philippine authorities to conduct an immediate, thorough, effective and impartial investigation in order to identify all those responsible, to bring them before a competent and impartial civil tribunal and to apply the penal sanctions provided for by the law.

RUSSIA

 

 

Ildar Dadin

In early December 2015 the Russian opposition activist Ildar Dadin was sentenced to three years in jail after organising a series of peaceful anti-war protests and assemblies, being the first person in Russia to be convicted under a tough public assembly law adopted in 2014.

Ildar Dadin was sentenced to two years and a half on appeal, and has reporterdly suffered repeated torture, beatings, inhumane treatment and threats of murder at the hands of the Russian authorities.

The number of political prisoners in Russia has significantly increased in recent years, which was in November 2016 of 102, according to the Memorial Human Rights Centre. At the same time, Russia is severely tightening its control and repression over human rights organisations.

In its resolution of 24 November 2016, the European Parliament:

- Urges the Russian authorities to conduct a thorough and transparent investigation of the allegations made by Ildar Dadin of torture and ill-treatment, with the participation of independent human rights experts; calls for an independent investigation into the allegations of torture, abuse and degrading and inhumane treatment on the part of state officials in Russian detention facilities, labour camps and prisons;

- Reminds Russia of the importance of full compliance with its international legal obligations, as a member of the Council of Europe and the Organisation for Security and Cooperation in Europe, and with fundamental human rights and the rule of law as enshrined in various international treaties and agreements that Russia has signed and is party to; underlines that the Russian Federation can be considered a reliable partner in the sphere of international cooperation only if it keeps up its obligations under international law; in this regard, expresses its concern over the presidential decree withdrawing Russia from the Rome Statute of the ICC;

RWANDA

 

 

Victoire Ingabire

On 30 October 2012 Victoire Ingabire, President of the Unified Democratic Forces (UDF), was sentenced to eight years’ imprisonment for conspiracy to harm the authorities using terrorism, and for minimising the 1994 genocide, on the basis of relations with the Democratic Forces for the Liberation of Rwanda (FDLR).

In September 2016 a delegation from the European Parliament was denied access to jailed opposition leader Victoire Ingabire.

Human rights organisations have denounced the first-instance trial of Victoire Ingabire, as serious irregularities were observed and she was treated unfairly. In its report, Amnesty International points to prejudicial public statements made by the Rwandan President in advance of her trial, and a reliance on confessions from detainees in Camp Kami where torture is alleged to be used.

In 2015, Ms Ingabire appealed to the African Court on Human and Peoples’ Rights, accusing the Rwandan Government of violating her rights. In March 2015, Rwanda withdrew from the jurisdiction of the African Court, claiming that Rwanda’s courts were capable of dealing with all local cases. On year later, the Rwandan Government withdrew its declaration allowing individuals to file complaints directly with the African Court on Human and Peoples’ Rights, only days before judges were to hear a case brought against the Rwandan Government by Victoire Ingabire.

In its resolution of 6 October 2016, the European Parliament:

- Strongly condemns politically motivated trials, the prosecution of political opponents and the prejudging of the outcome of the trial; urges the Government of Rwanda to extend economic and social achievements to the field of human rights in order to fully move towards a modern and inclusive democracy; urges the Rwandan authorities to ensure that Victoire Ingabire’s appeal process is fair and meets the standards set under Rwandan and international law; underlines that trials and the charges brought against accused persons cannot be based on vague and imprecise laws, and the misuse thereof, as is occurring in the case of Victoire Ingabire;

- Expresses its deep concerns at the Rwandan Supreme Court’s denial of appeal and judgement sentencing Victoire Ingabire to 15 years’ imprisonment and at the worsening conditions of her detention; believes that the appeal process conducted in Rwanda did not meet international standards, including Ms Ingabire’s right to presumption of innocence;

- Stresses that Rwanda’s withdrawal in March 2016 from the jurisdiction of the African Court on Human and Peoples’ Rights (ACHPR) just a few days prior to the hearing of the appeal case by Ms Ingabire is circumstantial and is aimed at limiting the direct access of individuals and NGOs to the Court;

- Urges the Rwandan authorities to step up their efforts to investigate the cases of Illuminée Iragena, John Ndabarasa, Léonille Gasangayire and other individuals who are feared to have been forcibly disappeared, to reveal their whereabouts and release or try them, if they are in detention, as well as to ensure the fairness of the trials of actual or suspected government opponents or critics, including those of Frank Rusagara, Joel Mutabazi, Kizito Mihigo and their respective co-accused;

Illuminée Iragena and Léonille Gasengayire

FDU-Inkingi, V. Ingabire’s party, is not able to register as a political party and several of its members were threatened, arrested or detained, including Illuminée Iragena and Léonille Gasengayire

SUDAN

 

 

Khalfálah Alafif Muktar, Arwa Ahmed Elrabie, Al-Hassan Kheiry, Imani-Leyla Raye, Abu Hureira Abdelrahman, Al-Baqir Al-Afif Mukhtar, Midhat Afifadeen and Mustafa Adam

On 29 February 2016 the NISS brutally raided the Khartoum Centre for Training and Human Development (TRACKS), a civil society organisation, following which the director Khalfálah Alafif Muktar and activists Arwa Ahmed Elrabie, Al-Hassan Kheiry, Imani-Leyla Raye, Abu Hureira Abdelrahman, Al-Baqir Al-Afif Mukhtar, Midhat Afifadeen and Mustafa Adam were arrested and charged with criminal conspiracy and waging war against the state, charges which carry the death penalty.

In its resolution of 6 October 2016, the European Parliament:

- Condemns the arbitrary arrest and detention of activists and the ongoing detention of human rights defenders and journalists in Sudan; urges the Government of Sudan to guarantee the peaceful exercise of the freedoms of expression, association and assembly; underlines that the National Dialogue will only succeed if carried out in an atmosphere in which the freedoms of expression, media, association and assembly are guaranteed;

- Reaffirms that freedom of religion, conscience or belief is a universal human right that needs to be protected everywhere and for everyone; demands that the Sudanese Government repeal any legal provisions that penalise or discriminate against individuals for their religious beliefs, especially in the case of apostasy and especially concerning Czech Christian aid worker Petr Jašek, Sudanese pastors Hassan Abduraheem Kodi Taour, Kuwa Shamal and Darfuri graduate student Abdulmonem Abdumawla Issa Abdumawla.

Petr Jašek, Hassan Abduraheem Kodi Taour, Kuwa Shamal and Abdulmonem Abdumawla Issa Abdumawla

Petr Jašek, Hassan Abduraheem Kodi Taour, Kuwa Shamal and Abdulmonem Abdumawla Issa Abdumawla were detained and faced trial on charges of highlighting alleged Christian suffering in war-ravaged areas of Sudan.

TAJIKISTAN

 

 

Abubakr Azizkhodzhaev, Zaid Saidov, Umarali Kuvatov and Maksud Ibragimov

Abubakr Azizkhodzhaev was detained in February 2016 after raising critical concerns about corrupt business practices. Zaid Saidov was sentenced to 29 years in prison in prosecutions linked to his having run for office in the November 2013 presidential elections. Umarali Kuvatov was killed in Istanbul in March 2015 and Maksud Ibragimov was stabbed and kidnapped in Russia before being returned to Tajikistan and sentenced in July 2015 to 17 years’ imprisonment.

In its resolution of 9 June 2016, the European Parliament:

- Calls for the release of all those imprisoned on politically motived charges, including Abubakr Azizkhodzhaev, Zaid Saidov, Maksud Ibragimov, IRPT deputy leaders Mahmadali Hayit and Saidumar Hussaini, and 11 other IRPT members;

- Urges the Tajik authorities to quash the convictions of, and to release, attorneys and lawyers, including Buzurgmehr Yorov, Nodira Dodajanova, Nuriddin Mahkamov, Shukhrat Kudratov and Firuz and Daler Tabarov;

- Urges the authorities of Tajikistan to give defence attorneys and political figures fair, open and transparent trials, to provide substantive protections and procedural guarantees in accordance with Tajikistan’s international obligations and to authorise the reinvestigation by international organisations of all reported violations of human rights and dignity; calls for all those imprisoned or detained to be granted access to independent legal services, together with the right to meet their family members regularly; recalls that, for every sentence issued, clear evidence must be presented to justify the criminal charges brought against the defendant.

Mahmadali Hayit, Saidumar Hussaini, Buzurgmehr Yorov, Nodira Dodajanova, Nuriddin Mahkamov, Shukhrat Kudratov and Firuz and Daler Tabarov

Tajikistan’s political opposition have been systematically targeted; In September 2015 the Islamic Renaissance Party of Tajikistan (IRPT) was banned after being linked to a failed coup earlier that month.

On 2 June 2016 the Supreme Court in Dushanbe sentenced Mahmadali Hayit and Saidumar Hussaini, deputy leaders of the banned IRPT, to life imprisonment on charges of having been behind an attempted coup in 2015.

Several lawyers who applied to act as defence attorneys for IRPT defendants have received death threats and have been arrested, detained and imprisoned; whereas the arrests of Buzurgmehr Yorov, Nodira Dodajanova, Nuriddin Mahkamov, Shukhrat Kudratov and Firuz and Daler Tabarov raise major concerns about compliance with international standards relating to the independence of lawyers, closed trials and limited access to legal representation.

THAILAND

 

 

Andy Hall

The workers’ rights defender Mr Andy Hall, an EU citizen, was sentenced on 20 September 2016 to a three-year suspended jail term and fined THB 150 000 after contributing to a report by Finnish NGO Finnwatch exposing labour rights violations in a Thai pineapple processing plant, Natural Fruit Company Ltd.

Andy Hall was formally indicted for criminal defamation and a computer crime relating to the online publication of the report, and whereas Mr Hall’s two criminal cases were allowed to proceed through the Thai judicial system.

On 18 September 2015 the Prakanong Court in Bangkok, ruling in favour of Mr Hall, upheld the dismissal of the other criminal defamation proceedings brought against him, which have been appealed by Natural Fruit Company Ltd and the Thai Attorney General and which are currently before the Supreme Court

In its resolution of 6 October 2016, the European Parliament:

- Calls on the Thai Government to take all necessary measures to ensure that the rights – including the right to a fair trial – of Mr Hall and other human rights defenders are respected and protected, and to create an enabling environment conducive to the enjoyment of human rights and, specifically, to ensure that the promotion and protection of human rights are not criminalised;

- Calls on the Thai authorities to ensure that the country’s defamation laws are compliant with the International Covenant on Civil and Political Rights (ICCPR), to which it is a state party, and also to revise the Computer Crime Act, the current wording of which is too vague.

UKRAINE

 

 

Crimean Tatars

The Russian Federation has illegally annexed Crimea and Sevastopol and therefore violated international law, including the UN Charter, the Helsinki Final Act, the 1994 Budapest Memorandum and the 1997 Treaty of Friendship, Cooperation and Partnership between the Russian Federation and Ukraine.

Targeted abuses have been registered against the Tatar community, the majority of which opposed the Russian takeover and boycotted the so-called referendum on 16 March 2014, particularly through the enforcement of Russia’s vague and overly broad ‘antiextremist’ legislation to intimidate or silence critics; whereas these abuses include abduction, forced disappearance, violence, torture and extrajudicial killings that the de facto authorities have failed to investigate and prosecute

In its resolution of 4 February 2016, the European Parliament:

- Condemns the severe restrictions on the freedoms of expression, association and peaceful assembly, including at traditional commemorative events such as the anniversary of the deportation of the Crimean Tatars by Stalin’s totalitarian Soviet Union regime and cultural gatherings of the Crimean Tatars; stresses that, in line with international law, the Tatars, as an indigenous people of Crimea, have the right to maintain and strengthen their distinct political, legal, economic, social and cultural institutions; calls for respect for the Mejlis as the legitimate representation of the Crimean Tatar community, and for avoidance of any harassment and systematic persecution of its members; expresses concern at the infringement of their property rights and liberties, their intimidation and incarceration, and disrespect of their civic, political and cultural rights; notes with equal concern the restrictive re-registration requirements for media outlets, as well as for civil society organisations;

- Calls on the Russian Federation authorities and the de facto authorities in Crimea, which are bound by international humanitarian law and international human rights law, to grant unimpeded access to Crimea for international institutions and independent experts from the OSCE, the United Nations and the Council of Europe, as well as for any human rights NGOs or news media outlets that wish to visit, assess and report on the situation in Crimea; calls on the Council and the EEAS to put pressure on Russia in this regard; welcomes the decision of the Secretary General of the Council of Europe to send his Special Representative for Human Rights to Crimea, as this was the first visit following the Russian annexation and is expected to provide a fresh assessment of the situation on the ground; looks forward to his findings; stresses that any international presence on the ground should be coordinated with Ukraine;

Crimean Tatars

On 26 April 2016 the so-called Supreme Court of Crimea ruled in favour of a request by the so-called Prosecutor-General of Crimea, Natalia Poklonskaya, accusing the Mejlis, which had been the representative body of the Crimean Tatars since its establishment in 1991 and had enjoyed full legal status since May 1999, of extremism, terrorism, human rights violations, illegal actions and acts of sabotage against the authorities

The Mejlis has now been declared an extremist organisation and included in the Russian Justice Ministry’s list of NGOs whose activities must be suspended. The activities of the Mejlis have consequently been banned in Crimea and in Russia.

The decision of the so-called Prosecutor-General and so-called Supreme Court of Crimea are intrinsic parts of the policy of repression and intimidation on the part of the Russian Federation, which is punishing this minority for its loyalty towards the Ukrainian state during the illegal annexation of the peninsula in 2014.

In its resolution of 12 May 2016, the European Parliament:

- Strongly condemns the decision of the so-called Supreme Court of Crimea to ban the Mejlis of the Crimean Tatar People, and demands its immediate reversal; considers this decision to constitute systemic and targeted persecution of the Crimean Tatars, and to be a politically motivated action aimed at further intimidating the legitimate representatives of the Tatar community; stresses the importance of this democratically elected decision-making body representing the Crimean Tatar people;

- Points out that the ban on the Mejlis of the Crimean Tatar People, which is the legitimate and recognised representative body of the indigenous people of Crimea, will provide fertile ground for stigmatising the Crimean Tatars, further discriminating against them and violating their human rights and basic civil liberties, and is an attempt to expel them from Crimea, which is their historical motherland; is concerned that the branding of the Mejlis as an extremist organisation may lead to additional charges in accordance with provisions of the Criminal Code of the Russian Federation;

- Recalls that the banning of the Mejlis means that it will be prohibited from convening, publishing its views in the mass media, holding public events or using bank accounts; calls for the EU to provide financial support for the activities of the Mejlis while it is in exile; calls for increased financing for human rights organisations working on behalf of Crimea;

 

VIETNAM

 

 

Lê Thu Hà, Nguyễn

Văn Đài, Trần Minh Nhật, Trần Huỳnh Duy Thức, Thích Quảng Độ,

Vietnamese lawyer and human rights activist, Lê Thu Hà, was arrested on 16 December 2015, at the same time as a prominent fellow human rights lawyer, Nguyễn Văn Đài, who was arrested for conducting propaganda against the state.

On 22 February 2016 human rights defender Trần Minh Nhật was attacked by a police officer at his home in Lâm Hà district, Lâm Đồng Province. Trần Huỳnh Duy Thức, who was imprisoned in 2009 after a trial with no meaningful defence, received a sentence of 16 years followed by five years under house arrest. There is serious concern for the deteriorating health of Buddhist dissident Thích Quảng Độ, who was currently under house arrest.

In its resolution of 9 June 2016, the European Parliament:

- Calls on the Government of Vietnam to put an immediate stop to all harassment, intimidation, and persecution of human rights, social and environmental activists; insists that the government respect these activists’ right to peaceful protest and release anyone still wrongfully held; asks for the immediate release of all activists who have been unduly arrested and imprisoned such as Lê Thu Hà, Nguyễn Văn Đài, Trần Minh Nhật, Trần Huỳnh Duy Thức and Thích Quảng Độ;

- Condemns the conviction and harsh sentencing of journalists and bloggers in Vietnam such as Nguyễn Hữu Vinh and his colleague Nguyễn Thị Minh Thúy, and Đặng Xuân Diệu, and calls for their release;

- Deplores the continuing violations of human rights in Vietnam, including political intimidation, harassment, assaults, arbitrary arrests, heavy prison sentences and unfair trials, perpetrated against political activists, journalists, bloggers, dissidents and human rights defenders, both on- and offline, in clear violation of Vietnam’s international human rights obligations;

Kim Quốc Hoa

The former editor-in-chief of the newspaper Người Cao Tuổi, had his journalist’s licence revoked in early 2015 and was later prosecuted under Article 258 of the criminal code for abusing democratic freedoms, after the newspaper exposed a number of corrupt officials.

ZIMBABWE

 

 

Promise Mkwananzi and Linda Masarira

In May 2016 thousands of demonstrators – informal traders, unemployed young people and, now, professional people – have taken to the streets in a number of urban centres across Zimbabwe to protest against job losses, mass unemployment and the government’s failure to meet people’s basic economic expectations, namely a labour market that provides jobs, a public workforce that is paid on time, a trustworthy stable currency and an affordable price regime.

The protest movement led by clergyman Evan Mawarire, using the hashtag #ThisFlag, has drawn support from churches and the middle class, which had hitherto tended to steer clear of street politics.

On 6 July 2016 the opposition movement #ThisFlag called for a national ‘stay-away’ day in protest against the government’s inaction against corruption, impunity and poverty. This resulted in a massive shutdown of most shops and businesses in the capital and led to a severe crackdown by the authorities.

Promise Mkwananzi, the leader of #Tajamuka, a social movement linked to the July stay-away, who was arrested and charged for inciting public violence, has been released on bail. #Tajamuka activist, Linda Masarira, was arrested during the protest in July 2016.

In its resolution of 15 September 2016, the European Parliament:

- Expresses serious concern about the increase in violence against demonstrators in Zimbabwe in recent months; notes with alarm the recently announced one-month ban on demonstrations; calls on the government and all parties in Zimbabwe to respect the right to demonstrate peacefully in order to address genuine concerns, and urges the Zimbabwean authorities to investigate allegations of excessive use of force and other human rights abuses by elements within the Zimbabwe police, and to hold them to account;

- Expresses its continued concern about the abduction of Itai Dzamara; demands that habeas corpus be respected and that those responsible for his abduction be brought to justice;


ANNEX II: LIST OF RESOLUTIONS

List of resolutions adopted by the European Parliament during the year 2016 and relating directly or indirectly to human rights violations in the world

Country

Date of adoption in plenary

Title

Africa

Ethiopia +(1)

21.01.2016

Ethiopia

Libya *(2)

04.02.2016

Situation in Libya

Egypt +

10.03.2016

Egypt, notably the case of Giulio Regeni

DRC +

10.03.2016

The Democratic Republic of the Congo

DRC *

01.12.2016

Situation in the Democratic Republic of the Congo

Nigeria +

14.04.2016

Nigeria

The Gambia +

12.05.2016

The Gambia

Djibouti +

12.05.2016

Djibouti

Malawi +

07.07.2016

Situation of persons with albinism in Africa, notably in Malawi

Somalia (no individual cases or minority) +

15.09.2016

Somalia

Zimbabwe +

15.09.2016

Zimbabwe

Sudan +

06.10.2016

Sudan

Rwanda +

06.10.2016

Rwanda, the case of Victoire Ingabire

Americas

Honduras +

14.04.2016

Honduras: situation of human rights defenders

Brazil +

24.11.2016

Situation of the Guarani-Kaiowá in the Brazilian state of Mato Grosso do Sul

Asia

North Korea (no individual cases or minority) +

21.01.2016

North Korea

India +

21.01.2016

EU citizens under detention in India, notably Estonian and UK seamen

China +

04.02.2016

The case of the missing book publishers in Hong Kong

Kazakhstan +

10.03.2016

Freedom of expression in Kazakhstan

Pakistan +

14.04.2016

Pakistan, in particular the attack in Lahore

Cambodia +

09.06.2016

Cambodia

Tajikistan +

09.06.2016

Tajikistan: situation of prisoners of conscience

Vietnam +

09.06.2016

Vietnam

Myanmar +

07.07.2016

Myanmar, notably the situation of the Rohingya

The Philippines +

15.09.2016

The Philippines

Thailand +

06.10.2016

Thailand, notably the situation of Andy Hall

China +

24.11.2016

The case of Gui Minhai, jailed publisher in China

Myanmar +

15.12.2016

The situation of the Rohingya minority in Myanmar

China +

15.12.2016

The cases of the Larung Gar Tibetan Buddhist Academy and Ilham Tohti

Europe

Ukraine +

04.02.2016

Human rights situation in Crimea, in particular of the Crimean Tatars

Ukraine +

12.05.2016

Crimean Tatars

Turkey *

27.10.2016

Situation of Journalists in Turkey

Russia +

24.11.2016

The case of Ildar Dadin, prisoner of conscience in Russia

Middle East

Bahrain +

04.02.2016

Bahrain: the case of Mohammed Ramadan

Bahrain +

07.07.2016

Bahrain

Syria *

06.10.2016

Situation in Syria

Iraq *

27.10.2016

Situation in Northern Iraq/Mosul

Syria *

26.11.2016

Situation in Syria

Iraq +

15.12.2016

Mass graves in Iraq

Yemen *

25.02.2016

Situation in Yemen

Cross-cutting issues

UNHRC sessions

21.01.2016

EU priorities for the UNHRC sessions in 2016

Persecution of religious minorities

04.02.2016

Systematic mass murder of religious minorities by ISIS

Migration

12.04.2016

The situation in the Mediterranean and the need for a holistic EU approach to migration

International Humanitarian Law

28.04.2016

Attacks on hospitals and schools as violations of international humanitarian law

Women & migration

08.03.2016

The situation of women refugees and asylum seekers in the EU

Trafficking

12.05.2016

Preventing and combating trafficking in human beings

Trafficking

05.07.2016

The fight against trafficking in human beings in the EU’s external relations

Torture

04.10.2016

Trade in certain goods which could be used for capital punishment, torture or other treatment or punishment

Migration

25.10.2016

Human rights in migration in third countries

Women

13.12.2016

Rights of Women in the Eastern Partnership States

Corporate liability and human rights

25.10.2016

Corporate liability for serious human rights abuses in third countries

Social and environmental standards and human rights

05.07.2016

Social and environmental standards, human rights and corporate responsibility

(1)

+ - urgency resolution according to rule 135, EP RoP

(2)

* - resolutions with human rights-related issues


MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov (7.11.2017)

za Odbor za zunanje zadeve

o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2016 in politiki Evropske unije na tem področju

(2017/2122(INI))

Pripravljavec mnenja: Jordi Solé

POBUDE

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker je EU zavezana spodbujanju enakosti spolov in zagotavljanju vključevanja načela enakosti spolov v vse svoje ukrepe;

B.  ker so v času oboroženih konfliktov ženske in otroci, vključno z begunkami in otroci begunci, med najranljivejšimi skupinami v družbi;

C.  ker spolno in reproduktivno zdravje in pravice izhajajo iz temeljnih človekovih pravic in so bistveni elementi človekovega dostojanstva; ker te pravice še niso bile zagotovljene v vseh delih sveta;

D.  ker je nasilje nad ženskami in dekleti ena najbolj razširjenih oblik kršitev človekovih pravic na svetu, ki vpliva na vse ravni družbe, ne glede na starost, izobrazbo, dohodek, socialni položaj ali državo izvora ali prebivališča, in je velika ovira za enakost spolov;

E.  ker strategija EU glede enakosti med moškimi in ženskami omogoča vključitev enakosti spolov v njene trgovinske politike;

1.  želi spomniti, da je enakost žensk in moških eno temeljnih načel Evropske unije in njenih držav članic in da je vključevanje vidika spola eden glavnih ciljev Unije, kot je zapisan v pogodbah; zato poziva Komisijo, naj načelo enakosti spolov vključi v vso zakonodajo EU, pa tudi v vse smernice, ukrepe in financiranje, kot eno osrednjih načel EU, pri tem pa naj poseben poudarek nameni politikam EU na področju zunanjih odnosov; poudarja, da je treba okrepiti vlogo delegacij EU, pa tudi vlogo glavne svetovalke ESZD za enakost spolov ter ji zagotoviti poseben proračun, namenjen področjem, za katera je pristojna;

2.  želi spomniti, da je akcijski načrt EU za enakost spolov in krepitev vloge žensk pri razvoju eno temeljnih orodij EU za izboljšanje enakopravnosti spolov v tretjih državah, zato meni, da bi moral imeti novi akcijski načrt za enakost spolov (GAP2) obliko sporočila Komisije; poziva komisijo, naj upošteva resolucijo Parlamenta o prenovi akcijskega načrta za enakost spolov;

3.  poziva Komisijo, naj v prostotrgovinske sporazume s tretjimi državami, v katerih so pravice žensk omejene ali jih sploh ni, vključi klavzule, s katerimi bi te države pozvala, naj uveljavijo dejavne politike za priznanje teh pravic;

4.  poziva države članice in Komisijo, naj zagotavljajo nenehno podporo zaščiti zagovornikov človekovih pravic, organizacij žensk in voditeljic, saj gre za dejavne akterje, predane spodbujanju in varovanju pravic žensk ter ozaveščanju o teh pravicah;

5.  poziva ESZD, naj zagotovi, da bo v svoje politike vključila rezultate 61. zasedanja Komisije za položaj žensk, ki bodo poskrbeli za nov zagon pri spodbujanju krepitve gospodarske vloge žensk pri obravnavi razlik med spoloma v spreminjajočem se svetu dela;

6.  poudarja pozitiven prispevek krepitve vloge žensk pri uresničevanju vključujoče, pravične in miroljubne družbe ter trajnostnega razvoja; poudarja, da je osredotočenost na enakost spolov in krepitev vloge žensk izrecna v vseh ciljih trajnostnega razvoja in da bi si bilo treba bolj prizadevati za popolno uveljavljanje pravic žensk in učinkovito izvajanje politik, ki spodbujajo krepitev gospodarske in družbene vloge žensk ter njihovo udeležbo v procesih sprejemanja odločitev; poudarja tudi, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti krepitvi vloge pripadnic domorodnih ljudstev;

7.  poudarja, da bi bilo treba ženske spodbuditi, da se organizirajo v okviru sindikatov, poleg tega pa se jih ne bi smelo diskriminirati pri iskanju financiranja za poslovne dejavnosti;

8.  toplo priporoča, naj se v središče politik ESZD umestita izobraževanje ter cilj vsem otrokom zagotoviti popoln in enakopraven dostop do njega, zlasti med konflikti ter humanitarnimi in migracijskimi krizami, ki bi utegnili otroke prikrajšati za dostop do osnovnega izobraževanja; poudarja, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti dostopu deklet do izobraževanja brez tveganj;

9.  poziva ESZD, naj spodbuja vlogo žensk kot zagovornic miru, spodbuja udeležbo žensk v procesih vodstva in odločanja ter te naloge uvrsti v samo središče globalne strategije in političnih dialogov EU, zlasti ko gre za preprečevanje konfliktov ter spodbujanje človekovih pravic in demokratičnih reform v obnovi po konfliktu;

10.  je zaskrbljen zaradi ranljivosti migrantov, beguncev in prosilcev za azil, zlasti žensk in otrok in članov marginaliziranih skupin, ter poziva k nujni vzpostavitvi ustreznih, varnih in zakonitih migracijskih poti, pri čemer je treba sprejeti vse potrebne ukrepe za njihovo zaščito, kot so dostop do pravnega svetovanja, psihološka podpora, varni prostori za ženske in otroke ter dostop do spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic, vključno z varnimi splavi, pa tudi druge zdravstvene storitve; poudarja, da je treba v postopkih za združitev družine ženskam in dekletom, ki se želijo pridružiti svoji družini v EU, priznati individualne pravice, da se jim pri dostopu do zdravstva, izobraževanja ali zaposlitve ne bo treba zanašati na moškega družinskega člana, ki jih morda zlorablja;

11.  poziva EU, naj podpira vsa ženska združenja, ki vsakodnevno podpirajo ženske v humanitarnih krizah in konfliktih;

12.  obsoja vse oblike nasilja nad ženskami in dekleti ter vse oblike nasilja na podlagi spola, vključno s trgovino z ljudmi, prisilnimi porokami, zločini iz časti, pohabljanjem ženskih spolnih organov in uporabo spolnega nasilja kot orožja v vojni; poziva EU in njene države članice, naj ratificirajo vse dele Istanbulske konvencije, prvega pravno zavezujočega mednarodnega instrumenta za preprečevanje nasilja nad ženskami in boj proti njemu, da bi zagotovile skladnost med notranjim in zunanjim delovanjem EU na tem področju; poudarja, da verske, kulturne ali tradicionalne razlike ali druge okoliščine nikakor ne morejo upravičiti diskriminacije ali kakršne koli oblike nasilja; poziva Komisijo, naj uvede dejavne in učinkovite politike za preprečevanje vseh oblik nasilja nad ženskami in dekleti ter nasilja na podlagi spola ter boj proti temu nasilju;

13.  poudarja, da je ena od ovir pri krepitvi gospodarske vloge žensk nasilje nad ženskami, zlasti spolno nadlegovanje in seksizem, ki so ju številne ženske deležne na delovnem mestu;

14.  obsoja, da so v nekaterih tretjih državah zakonite poroke med odraslimi in mladoletniki;

15.  poziva Komisijo in države članice, naj se učinkovito in uspešno borijo proti trgovini z ljudmi; ugotavlja, da so raziskave pokazale, da je večina žrtev trgovine z ljudmi žensk, ki so ob prihodu v Evropo prisiljene v prostitucijo;

16.  poudarja, da dostopno zdravstvo, splošno spoštovanje spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic ter dostop do njih prispevajo k predporodni oskrbi in preprečevanju rojstev z visokim tveganjem, prav tako pa zmanjšujeta smrtnost dojenčkov in otrok; poudarja, da so načrtovanje družine, dostop do ustreznih ženskih higienskih izdelkov, zdravstvena nega mater, predporodna zdravstvena nega in zdravstvena nega novorojenčkov ter službe za varen splav pomembni elementi reševanja življenja žensk in prispevajo k preprečevanju rojstev z visokim tveganjem ter zmanjševanju smrtnosti dojenčkov in otrok;

17.  obsoja in zavrača zakone, predpise in vladne pritiske, ki nalagajo neupravičene omejitve svobode izražanja, zlasti za ženske in druge diskriminirane kategorije spolov;

18.  meni, da je nesprejemljivo, da se telesa žensk in deklet, zlasti v zvezi z njihovim spolnim in reproduktivnim zdravjem in pravicami, še vedno še vedno uporabljajo za ideološke spore; poziva EU in njene države članice, naj priznajo neodtujljivo pravico žensk in deklet do telesne nedotakljivosti in samostojnega odločanja, in obsoja pogoste kršitve spolnih in reproduktivnih pravic žensk, kar vključuje zavrnitev dostopa do storitev načrtovanja družine, kontracepcije ter služb za varen in zakonit splav;

19.  ostro obsoja ponovno uvedbo in razširitev pravila ZDA o globalni prepovedi („global gag“) in njegov vpliv na svetovno zdravstveno oskrbo in pravice žensk in deklet, kar vključuje izobraževanje o spolnosti ter varen in zakonit splav; ponovno poziva EU in njene države članice, naj zapolnijo vrzel, ki so jo ZDA povzročile pri financiranju na področju spolnega in reproduktivnega zdravja ter pravic, zlasti prek finančnih sredstev, izrecno namenjenih zagotavljanju dostopa do nadzorovanja rojstev ter varnega in zakonitega splava, ter uporabijo nacionalna sredstva in tudi sredstva EU za razvoj;

20.  obsoja vse oblike diskriminacije in nasilja nad osebami LGBTI, zlasti kriminalizacijo homoseksualnosti v nekaterih tretjih državah; poziva ESZD, naj ozavešča in spodbuja globalno ozaveščenost o pravicah LGBTI prek zunanjega delovanja, da bi odpravili diskriminacijo, s katero se te osebe vsak dan srečujejo;

21.  poudarja, da so spolni stereotipi eden glavnih razlogov za kršitve pravic žensk in neenakosti med moškimi in ženskami, zato poziva države članice, naj izvedejo nove kampanje ozaveščanja javnosti za boj proti nasilju nad ženskami, spolnim napadom, kibernetskemu nadlegovanju in spolnim stereotipom; poudarja pomen vključitve moških in fantov v te kampanje, kot ciljnega občinstva in akterjev sprememb;

22.  poudarja, da je tveganje za revščino ali socialno izključenost večje med ženskami, in poziva Komisijo, naj v okviru svojih razvojnih politik okrepi prizadevanja za izvedbo ukrepov za boj proti revščini in družbeni izključenosti.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

6.11.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

14

7

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Maria Arena, Malin Björk, Vilija Blinkevičiūtė, Anna Maria Corazza Bildt, Arne Gericke, Mary Honeyball, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Florent Marcellesi, Angelika Niebler, Marijana Petir, Terry Reintke, Michaela Šojdrová, Anna Záborská, Jana Žitňanská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Kostadinka Kuneva, Edouard Martin, Jordi Solé, Marc Tarabella, Mylène Troszczynski, Julie Ward

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Ulrike Müller, Gabriele Preuß

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

14

+

ALDE

Ulrike Müller

GUE/NGL

Malin Björk, Kostadinka Kuneva

PPE

Anna Maria Corazza Bildt

S&D

Maria Arena, Vilija Blinkevičiūtė, Mary Honeyball, Edouard Martin, Gabriele Preuß, Marc Tarabella, Julie Ward

VERTS/ALE

Florent Marcellesi, Terry Reintke, Jordi Solé

7

-

ECR

Arne Gericke, Jana Žitňanská, Mylène Troszczynski, Angelika Niebler, Marijana Petir, Michaela Šojdrová, Anna Záborská

1

0

PPE

Agnieszka Kozłowska-Rajewicz

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

13.11.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

43

1

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Michèle Alliot-Marie, Petras Auštrevičius, Victor Boştinaru, Klaus Buchner, James Carver, Lorenzo Cesa, Andi Cristea, Knut Fleckenstein, Eugen Freund, Michael Gahler, Iveta Grigule-Pēterse, Tunne Kelam, Janusz Korwin-Mikke, Eduard Kukan, Barbara Lochbihler, Sabine Lösing, Andrejs Mamikins, Ramona Nicole Mănescu, Alex Mayer, David McAllister, Francisco José Millán Mon, Clare Moody, Javier Nart, Pier Antonio Panzeri, Alojz Peterle, Tonino Picula, Julia Pitera, Jozo Radoš, Michel Reimon, Jordi Solé, Jaromír Štětina, Dubravka Šuica, Charles Tannock, Miguel Urbán Crespo, Ivo Vajgl, Elena Valenciano

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Ana Gomes, Urmas Paet, Soraya Post, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Traian Ungureanu, Marie-Christine Vergiat, Željana Zovko

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Ignazio Corrao, Liliana Rodrigues, Renate Weber


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

43

+

ALDE

Petras Auštrevičius, Iveta Grigule-Pēterse, Javier Nart, Urmas Paet, Jozo Radoš, Ivo Vajgl, Renate Weber

ECR

Charles Tannock

EFDD

Ignazio Corrao

GUE/NGL

Marie-Christine Vergiat

PPE

Michèle Alliot-Marie, Lorenzo Cesa, Michael Gahler, Tunne Kelam, Eduard Kukan, David McAllister, Francisco José Millán Mon, Ramona Nicole Mănescu, Alojz Peterle, Julia Pitera, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Traian Ungureanu, Željana Zovko, Jaromír Štětina, Dubravka Šuica

S&D

Victor Boştinaru, Andi Cristea, Knut Fleckenstein, Eugen Freund, Ana Gomes, Andrejs Mamikins, Alex Mayer, Clare Moody, Pier Antonio Panzeri, Tonino Picula, Soraya Post, Liliana Rodrigues, Elena Valenciano

VERTS/ALE

Klaus Buchner, Barbara Lochbihler, Michel Reimon, Jordi Solé

1

NI

Janusz Korwin-Mikke

3

0

EFDD

James Carver

GUE/NGL

Sabine Lösing, Miguel Urbán Crespo

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov