POROČILO o izvajanju Direktive 2011/93/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji

27.11.2017 - (2015/2129(INI))

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalka: Anna Maria Corazza Bildt

Predlogi sprememb

Postopek : 2015/2129(INI)

Potek postopka na zasedanju

Potek postopka za dokument :

A8-0368/2017

Predložena besedila :

A8-0368/2017

Razprave :

PV 13/12/2017 - 24
CRE 13/12/2017 - 24

Glasovanja :

PV 14/12/2017 - 8.7
CRE 14/12/2017 - 8.7
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0501

OBRAZLOŽITEV – POVZETEK DEJSTEV IN UGOTOVITEV
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje
MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov
INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

OBRAZLOŽITEV – POVZETEK DEJSTEV IN UGOTOVITEV

Postopek

V skladu z resolucijo Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2015 o spolni zlorabi otrok na internetu je Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve zaprosil za odobritev, da pripravi poročilo o izvajanju Direktive 2011/93/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji, odobritev pa je prejel maja 2015.

Na podlagi člena 28 Direktive 2011/93/EU je bila Komisija dolžna do 18. decembra 2015 Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo o oceni, v kolikšni meri so države članice sprejele potrebne ukrepe za izpolnitev določb te direktive, in poročilo o oceni izvajanja ukrepov iz člena 25.

Zaradi zamud pri prenosu direktive v nekaterih državah članicah je Komisija objavo teh poročil preložila za eno leto in ju predložila Parlamentu šele 16. decembra 2016.

Direktiva 2011/93/EU – kontekst, področje uporabe in prenos

Spolna zloraba otrok na spletu in zunaj spleta je vse bolj pereča tragedija, katere žrtve so celo dveletni otroci. To je čezmejno kaznivo dejanje, ki ga je treba obravnavati s čezmejnim sodelovanjem. Kriminalne mreže za spolno zlorabo otrok na spletu so zapletene, za naše organe pregona pa je velik izziv delo z zakonodajami, ki niso vedno zasnovane z mislijo na prihodnost. Direktiva 2011/93/EU (v nadaljnjem besedilu: direktiva) je celovit pravni instrument, ki vsebuje določbe o kazenskem materialnem pravu in kazenskem postopku, upravne ukrepe in ukrepe politike. Državam članicam daje jasne minimalne standarde za sankcije in ukrepe za preprečevanje zlorabe, boj proti nekaznovanju in zaščito žrtev.

Med najpomembnejšimi izboljšavami, ki jih uvaja direktiva, so bolj natančne opredelitve otroške pornografije, višje kazni, inkriminacija posedovanja in nabave spletnega gradiva, ki prikazuje spolno zlorabo otrok, uvedba novega kaznivega dejanja pridobivanja otrok za spolne namene in določbe za odstranitev in/ali preprečevanje dostopa do spletnih strani z gradivom, ki prikazuje spolno zlorabo otrok. Države članice so imele na voljo dve leti za prenos direktive, ta rok pa je potekel 18. decembra 2013.

Komisija je v poročilih o izvajanju ocenila, v kolikšni meri so države članice prenesle direktivo v svojo nacionalno zakonodajo, vendar na tej stopnji še ni bilo mogoče oceniti izvajanja določb direktive v praksi. Splošna ugotovitev Komisije je, da je kljub velikim prizadevanjem držav članic za prenos tega zapletenega pravnega instrumenta in izboljšanju stanja glede zaščite otrok pred spolnimi zlorabami, ki ga gre pripisati temu procesu, še vedno veliko možnosti za ukrepe, preden bo potencial direktive v celoti izkoriščen.

Poročevalka opredeljuje področja, na katerih bi morale države članice storiti več, in pojasnjuje nekatere določbe direktive za spodbujanje pravilnega in popolnega izvajanja s strani držav članic: preiskovanje in pregon; preprečevanje; pomoč žrtvam in njihova zaščita; preprečevanje dostopa in odstranjevanje gradiva, ki prikazuje spolno zlorabo otrok, na spletu.

Poročevalka tudi priporoča, naj države članice presežejo golo obveznost prenosa direktive, in jih spodbuja, naj povečajo zmogljivost in izmenjujejo primere dobre prakse. Poročevalka obravnava položaj migrantskih otrok, zlasti brez spremstva, ki so posebno izpostavljeni zlorabam, trgovini z ljudmi in spolnemu izkoriščanju, ter poziva države članice, naj sprejmejo konkretne ukrepe za zaščito pogrešanih otrok. V osnutek poročila vključuje tudi nove oblike kaznivih dejanj, kot sta maščevalna pornografija in spolno izsiljevanje, ki se širijo v internetu in škodijo številnim mladim, zlasti dekletom, in jim povzročajo resno škodo ter včasih celo vodijo žrtve v samomor.

Preiskovanje in pregon

Direktiva 2011/93/EU določa obveznost držav članic, da organom kazenskega pregona in javnemu tožilstvu zagotovijo učinkovita orodja za preiskavo kaznivih dejanj spolne zlorabe otrok in prepoznajo otroke žrtve že v zgodnji stopnji. Direktiva zagotavlja tudi razširjeno sodno pristojnost za kazniva dejanja spolne zlorabe otrok in odpravo načela dvojne kaznivosti.

Preiskava in pregon kaznivih dejanj spolne zlorabe otrok na spletu sta še vedno izziv za organe kazenskega pregona in pravosodje. Strokovnjaki, ki so predložili dokaze odboru LIBE, so prepoznali več dejavnikov, ki zmanjšujejo učinkovitost preiskovalnih tehnik na spletu: šifriranje spletnih komunikacij, razhajanje med veljavnimi pravili držav članic o hrambi podatkov, naraščanje uporabe orodij za anonimiziranje in uporaba shrambe v oblaku. V teh razmerah pogosto ni jasno, katera država ima pristojnost in katera zakonodaja se uporablja pri zbiranju dokazov. V tem pogledu je bistveno okrepiti mednarodno sodelovanje in sodelovanje na ravni EU.

Poročevalka zato poziva države članice, naj povečajo politično in pravosodno sodelovanje ter v celoti izkoristijo obstoječa orodja sodelovanja EU, ki jih ponujata Europol in Eurojust, da bi zagotovile uspešno preiskavo in pregon storilcev. V ta namen poudarja, da bi morala imeti Europol in Eurojust ustrezna sredstva za izpolnjevanje svojih nalog na tem področju.

Države članice spodbuja tudi k izmenjavi primerov dobre prakse na področju preiskovalnih orodij in metod pregona.

Preprečevanje

Direktiva zagotavlja posebne določbe o preventivnih ukrepih, od informacijskih kampanj in kampanj za ozaveščenost, izobraževanja in usposabljanja do prepovedi, ki izhajajo iz obsodb, in preventivnih intervencijskih programov za storilce kaznivih dejanj za odpravljanje povratništva.

V poročilu Komisije o prenosu in študiji Službe Evropskega parlamenta za raziskave je bilo poudarjeno, da so določbe o preventivnih ukrepih za države članice največji izziv.

Izmenjava informacij o obsodbah storilcev kaznivih dejanj spolne zlorabe otrok med državami članicami se je izkazala za težavno, saj Direktiva ne določa obveznosti držav članic, da drugi državi članici pošljejo informacije, ki jih je zahtevala, poleg tega pa so v nacionalnem pravu nekaterih držav članic predvideni dodatni pogoji za pošiljanje informacij. Poročevalka meni, da je potreben nov premik na tem področju, in zato poziva države članice, naj posodabljajo svoje sezname storilcev kaznivih dejanj in izmenjujejo informacije o kazenskih obsodbah in prepovedih z drugimi državami članicami, da bi preprečili neopaženo selitev storilcev iz ene države članice v drugo zaradi dela ali za prostovoljno delo z otroki ali v ustanovah za otroke.

Odkrivanje žrtev

Spolna zloraba otrok je kaznivo dejanje, ki ga je posebno težko razkriti in o njem poročati. Samoprijave so omejene, ker so otroci premladi, v prevelikem stresu ali preveč odvisni od storilca, vse to pa so dejavniki, zaradi katerih so zadržani pri razkrivanju. V zvezi s tem so pomembne telefonske linije za pomoč otrokom, ki otrokom zagotavljajo pomoč, prilagojeno njihovim potrebam, in jim pomagajo pri prijavi kaznivega dejanja. Pomembno je tudi, da države članice vzpostavijo učinkovite prijavne točke za iskanje pogrešanih otrok in povečajo sodelovanje pri čezmejnih primerih. Prepoznavanje otrok, ki so žrtve spolne zlorabe na spletu, je zelo odvisno od preiskovalnih zmogljivosti organov kazenskega pregona glede uporabe novih tehnologij in usposobljenega osebja. Države članice bi morale več vlagati v razvoj in uporabo novih forenzičnih orodij, da bi bile učinkovitejše in bi reševale otroke žrtve.

Pomoč žrtvam in njihova zaščita

Direktiva 2011/93/EU tudi zahteva, da države članice v svoje kazensko procesno pravo uvedejo ukrepe za zagotovitev zaščite otrok žrtev v celotnem kazenskem postopku ter da se jim zagotovita pomoč in podpora. Poročevalka meni, da bi morale države članice v celoti izvajati Direktivo 2012/29/EU o pravicah žrtev kaznivih dejanj in okrepiti posebne ukrepe za učinkovitejšo zaščito otrok žrtev spolne zlorabe, tudi z izboljšanjem vloge nacionalnih telefonskih linij za pomoč in z izmenjavo primerov dobre prakse.

Odstranitev in/ali preprečevanje dostopa

Namen člena 25 direktive je zagotoviti preprečevanje spolne zlorabe in spolnega izkoriščanja otrok ter zmanjšanje sekundarne viktimizacije z onemogočanjem dostopa do gradiva, ki prikazuje spolno zlorabo otrok, na spletu. Od držav članic zahteva, da nemudoma odstranijo gradivo na spletiščih, ki gostujejo na njihovem ozemlju, in si prizadevajo za njegovo odstranitev, če gostujejo drugje. Države članice so prenesle to določbo z ukrepi na podlagi direktive o elektronskem poslovanju (postopki za prijavo in odstranjevanje) ali z ukrepi kazenskega prava za gradivo, ki gostuje na njihovem ozemlju. Države članice so prenesle direktivo v zvezi z gradivom, ki gostuje zunaj njihovega ozemlja, bodisi z ukrepi, ki vključujejo vzpostavitev prijavne točke s pooblastilom, da oceni gradivo in prek omrežja prijavnih točk INHOPE vzpostavi stik z državo, kjer gostuje gradivo, ali prek Europola ali Interpola.

Drugi odstavek člena 25 uvaja možnost, da države članice preprečijo dostop do gradiva, ki prikazuje spolno zlorabo otrok, z ukrepi za preprečevanje dostopa. Za prenos te določbe se je odločila samo polovica držav članic. Pri izvajanju preprečevanja dostopa se po navadi uporabljajo črni seznami spletišč z gradivom, ki prikazuje zlorabo otrok. Pripravljeni so različni zaščitni ukrepi, ki zagotavljajo svobodo govora.

Dokazi, zbrani pri pripravi tega poročila, so pokazali, da je preprečevanje dostopa v praksi učinkovitejše, ker je veliko hitrejše kot odstranitev. Če so uvedeni učinkoviti zaščitni ukrepi za varstvo temeljnih svoboščin, bi morale države članice ta ukrep pogosteje uporabljati.

Sodelovanje s ponudniki storitev informacijske družbe je bistveno za oviranje razpoložljivosti gradiva, ki prikazuje spolno zlorabo otrok, na spletu. Brez njihove dejavne udeležbe, ki je pogosto prostovoljna, proces odstranitve in preprečevanja dostopa ne bo mogoč. Poročevalka verjame, da bi morali internetni sektor in deležniki na področju interneta prevzeti skupno odgovornost in razviti inovativno rešitev, da bi se bili sposobni bojevati proti spolni zlorabi otrok na spletu.

Viri:

Poleg poročil Komisije o izvajanju je poročevalka med drugim zbrala informacije iz naslednjih virov:

– predstavitev v Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve z dne 25. aprila 2017;

– naknadna ocena učinka Službe Evropskega parlamenta za raziskave, objavljena aprila 2017;

– predstavitev o boju proti spolni zlorabi otrok v internetu, ki jo je organizirala politična skupina PPE 29. junija 2016;

– študija tematskega sektorja C za pravice državljanov in ustavne zadeve o boju proti spolni zlorabi otrok na spletu, ki je bila pripravljena za odbor LIBE in objavljena oktobra 2015;

– srečanje z Benyamom Dawitom Mezmurjem, predsednikom Odbora OZN za pravice otroka.

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o izvajanju Direktive 2011/93/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji

(2015/2129(INI))

Evropski parlament,

– ob upoštevanju členov 3 in 6 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter členov 82(2) in 83(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

– ob upoštevanju členov 7, 8, 24, 47, 48 in 52 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

– ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah z dne 20. novembra 1989 in njenih protokolov,

– ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo z dne 25. oktobra 2007,

– ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o kibernetski kriminaliteti z dne 23. novembra 2001,

– ob upoštevanju strategije o otrokovih pravicah (2016-2021), ki jo je sprejel Svet Evrope,

– ob upoštevanju Direktive 2011/93/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2004/68/PNZ[1],

– ob upoštevanju Direktive 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ[2],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. novembra 2014 o 25. obletnici Konvencije ZN o otrokovih pravicah[3],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2015 o spolni zlorabi otrok na internetu[4],

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. maja 2012 o evropski strategiji za boljši internet za otroke (COM(2012)0196) ter ob upoštevanju poročila Komisije z dne 6. junija 2016 z naslovom Končna ocena večletnega programa EU za zaščito otrok, ki uporabljajo internet in druge komunikacijske tehnologije (Varnejši internet) (COM(2016)0364),

– ob upoštevanju poročila Komisije z dne 16. decembra 2016 o oceni, v kolikšni meri so države članice sprejele potrebne ukrepe za izpolnitev določb Direktive 2011/93/EU (COM(2016)0871), in poročila Komisije z dne 16. decembra 2016 o oceni izvajanja ukrepov iz člena 25 Direktive 2011/93/EU (COM(2016)0872),

– ob upoštevanju poročila Europola iz leta 2016 o oceni ogroženosti zaradi organiziranega internetnega kriminala (iOACTA),

– ob upoštevanju poročila Agencije Evropske unije za temeljne pravice z dne 27. februarja 2017 z naslovom Otrokom prijazno pravosodje: vidiki in izkušnje otrok, ki sodelujejo v sodnih postopkih kot žrtve, priče ali stranke v devetih državah članicah EU (Child-friendly justice: Perspectives and experiences of children involved in judicial proceedings as victims, witnesses or parties in nine EU Member States),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. aprila 2017 z naslovom Zaščita otrok pri migracijah (COM(2015)0211),

– ob upoštevanju člena 52 Poslovnika ter člena 1(1)(e) sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku odobritve samoiniciativnih poročil in Priloge 3 k temu sklepu,

– ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenj Odbora za kulturo in izobraževanje in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0368/2017),

A. ker so dejanja spolne zlorabe in spolnega izkoriščanja otrok hude kršitve temeljnih človekovih pravic, zlasti pravice otrok do potrebnega varstva in skrbi za zagotovitev njihove dobrobiti, kot je določeno v Konvenciji OZN o otrokovih pravicah iz leta 1989 in Listini Evropske unije o temeljnih pravicah;

B. ker je treba pri izvajanju kakršnih koli ukrepov za boj proti tem kaznivim dejanjem upoštevati zlasti koristi otroka v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in Konvencijo OZN o otrokovih pravicah;

C. ker je Direktiva 2011/93/EU obsežen pravni instrument, ki vsebuje določbe o kazenskem materialnem pravu in kazenskih postopkih, ukrepih za pomoč žrtvam in njihovo zaščito, vključno z upravnimi ukrepi, in ker njeno izvajanje zahteva tesno sodelovanje akterjev iz različnih sektorjev, kot so organi kazenskega pregona, pravosodje, združenja staršev in družin, ki se dejavno ukvarjajo z zaščito mladoletnikov, nevladne organizacije, ponudniki internetnih storitev in drugi;

D. ker poročilo Komisije o izvajanju ne vključuje statistik o odstranjevanju in preprečevanju dostopa do spletnih mest, ki vsebujejo ali širijo podobe spolne zlorabe otrok, zlasti statistik o hitrosti odstranjevanja nezakonitih vsebin, pogostosti, s katero po prejetju poročil ukrepajo organi kazenskega pregona, zamudah pri odstranjevanju spletnih mest, da ne bi motili preiskav v teku, ali pogostosti, s katero tako shranjene podatke sodni organi ali organi kazenskega pregona dejansko uporabijo;

E. ker je dejstvo, da žrtve zlorabe pogosto ne prijavijo, eden od glavnih izzivov preiskovanja spolne zlorabe otrok in pregona storilcev; ker dečki redkeje prijavijo zlorabo;

F. ker otroci, ki so žrtve spolne zlorabe ali izkoriščanja, trpijo zaradi številnih in dolgotrajnih fizičnih in/ali psiholoških travm, ki jim lahko sledijo tudi v odraslost;

G. ker je spolna zloraba in izkoriščanje otrok na spletu pojav, ki se razvija, in ker se v internetu pojavljajo nove oblike kaznivih dejanj, kot sta „maščevalna pornografija“ in spolno izsiljevanje, ki se jih morajo države članice lotiti s konkretnimi ukrepi;

H. ker se organi kazenskega pregona srečujejo z izzivi, ki jih predstavljajo omrežja vzajemne izmenjave (peer-to-peer) in zasebna omrežja, ki si izmenjujejo gradivo, ki prikazuje spolno zlorabo otrok; ker je treba deklice in dečke že od zgodnje starosti ozaveščati o tveganjih in o tem, da je v digitalni dobi pomembno spoštovati dostojanstvo in zasebnost drugih;

I. ker so migrantski otroci – zlasti deklice, pa tudi precejšen delež dečkov[5] – še posebno izpostavljeni spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok v rokah trgovcev z ljudmi, tihotapcev, preprodajalcev drog, ljudi v krogu prostitucije ter drugih posameznikov in krogov, ki izkoriščajo njihovo ranljivost, na poti v Evropo in potem, ko tja prispejo;

J. ker industrija spolnega turizma prizadene precejšnje število otrok, zlasti deklic, pa tudi pomemben delež dečkov;

K. ker je treba zaradi skladnosti z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah pri ukrepih, sprejetih v skladu z uvodno izjavo 47 Direktive 2011/93/EU v zvezi s preprečevanjem dostopa in odstranjevanjem spletišč, spoštovati zaščitne ukrepe iz člena 25 te direktive;

L. ker je bilo s sistematičnim pregledom in metaanalizo ugotovljeno, da je za invalidne otroke trikrat verjetneje, da bodo postali žrtve fizičnega ali spolnega nasilja, kot za njihove neinvalidne vrstnike;

M. ker uporaba izraza „otroška pornografija“ ni ustrezna za opredelitev kaznivih dejanj iz členov 5 in 2(c) Direktive 2011/93/EU in ima lahko negativne posledice za otroke žrtve;

Glavne ugotovitve in priporočila

1. nedvoumno obsoja vse oblike spolne zlorabe in izkoriščanja otrok, pa tudi nasilno in škodljivo viktimizacijo otrok na vseh ravneh; pozdravlja dejstvo, da je Svet Evrope sprejel strategijo o otrokovih pravicah (2016–2021); poziva vse institucije EU in države članice, naj ustrezno ukrepajo, da bi preprečile vse oblike fizičnega in psihološkega nasilja, vključno s telesno in spolno zlorabo ter spolnim izkoriščanjem, ter otroke zaščitile pred njimi; poziva vse institucije EU in države članice, naj z združenimi močmi učinkovito ukrepajo, da bi izkoreninile spolno zlorabo in izkoriščanje ter na splošno vsa spolna kazniva dejanja zoper otroke; poziva institucije EU in države članice, naj imajo zaščito otrok za izrecno prednostno nalogo, ko pripravljajo in izvajajo politike, ki bi lahko negativno vplivale nanje;

2. meni, da je Direktiva 2011/93/EU trden in celovit pravni okvir za boj proti spolnim zlorabam in spolnemu izkoriščanju otrok; obžaluje velike izzive, s katerimi se države članice soočajo pri prenosu in izvajanju direktive, zlasti v zvezi z določbami o preprečevanju, preiskovanju in pregonu ter pomočjo žrtvam in njihovo zaščito, ter dejstvo, da možnosti, ki jih ponuja direktiva, še niso v celoti izkoriščene; poziva države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja za pravilen prenos direktive v celoti; poziva države članice, naj zagotovijo, da se bo pravnemu prenosu sledilo učinkovito izvajanje, ki bo zagotovilo zaščito in pomoč otrokom žrtvam in ničelno toleranco do spolne zlorabe otrok;

3. obžaluje, da Komisija svojih poročil o izvajanju ni mogla predstaviti v roku, določenem v členu 28 Direktive 2011/93/EU, ter da je v dveh poročilih o oceni, ki ju je predstavila, zgolj popisan prenos v nacionalno pravo držav članic, medtem ko njihova skladnost z direktivo ni bila v celoti ocenjena; zahteva, naj države članice sodelujejo in Komisiji posredujejo vse ustrezne informacije o izvajanju direktive, vključno s statističnimi podatki;

4. poudarja, da je za taka kazniva dejanja zoper otroke izraz „gradivo, ki prikazuje spolno zlorabo otrok“ primernejši od izraza „otroška pornografija“; poziva Komisijo in države članice, naj uporabljajo izraz „gradivo, ki prikazuje spolno zlorabo otrok“ namesto izraza „otroška pornografija“; vendar poudarja, da novo besedišče na noben način ne omejuje kaznivih dejanj, naštetih v okviru „otroške pornografije“ v členu 5 Direktive 2011/93/EU v povezavi s členom 2(c);

5. obžaluje, da v poročilu Komisije o izvajanju ni omenjeno, ali je Komisija ocenila učinkovitost sistema INHOPE pri prenašanju poročil sogovornikom v tretjih državah;

6. obžaluje, da Komisija ni zbrala podatkov o vrstah preprečevanja dostopa, ki so bile uporabljene; obžaluje, da niso bili objavljeni podatki o številu spletnih mest na seznamih za preprečitev dostopa v posameznih državah; obžaluje, da niso bile ocenjene varnostne metode, kot je šifriranje, s katerimi se preprečuje uhajanje seznamov za preprečevanje dostopa, ki bi imeli sicer resen nasproten učinek; pozdravlja dejstvo, da je Komisija, ki je leta 2011 spodbujala obvezno preprečevanje dostopa, to stališče izrecno opustila;

Materialno kazensko pravo (členi 3, 4 in 5 direktive)

7. je seznanjen z dejstvom, da so države članice prenesle določbe materialnega kazenskega prava iz Direktive 2011/93/EU; je kljub temu zaskrbljen, ker nekatere države članice niso v celoti prenesle določb o kaznivih dejanjih spolnega izkoriščanja (člen 4), o kaznivih dejanjih spolne zlorabe, kadar gre za zlorabo priznanega položaja zaupanja, avtoritete ali vpliva (člen 3(5)(i)) ali za zlorabo posebno ranljivega položaja otroka (člen 3(5)(ii)), in o odgovornosti pravnih oseb (člen 12);

8. meni zlasti, da bi si morale države članice na vso moč prizadevati za boj proti nekaznovanju storilcev spolne zlorabe otrok, pa tudi posameznikov ali pravnih oseb, ki podpirajo kakršno koli kaznivo dejanje spolnega izkoriščanja in spolne zlorabe otrok, pri njem pomagajo ali k njemu napeljujejo; meni, da je izredno pomembno, da države članice zagotovijo odgovornost tako fizičnih kot tudi pravnih oseb, kadar pomanjkljivo spremljanje ali nadzor člana te pravne osebe dopusti ali olajša storitev kaznivih dejanj;

9. je zlasti zaskrbljen nad nevarnostmi in tveganji, ki jih pomeni spletna razsežnost za otroke, še posebno v zvezi s spletnim pridobivanjem otrok, pa tudi s pridobivanjem otrok za spolne namene in drugimi oblikami napeljevanja; meni, da je treba zato najti načine za prepoznavanje, prijavljanje in preiskovanje takih nevarnih praks; poudarja, da je treba zvišati raven zaščite otrok na spletu, obenem pa uvesti programe ozaveščanja in obveščanja o nevarnostih na spletu;

10. je zaskrbljen zaradi povečanja števila prenosov spolne zlorabe otrok v živo prek spleta, katerih storilci so visoko usposobljeni in inovativni, ko gre za uporabo napredne tehnologije; meni, da si morajo zato vse države članice prizadevati, da bi razvile inovativne tehnične aplikacije za zaznavanje takih vsebin in preprečevanje dostopa do njih, obenem pa uvesti omejitve za plačevanje tovrstnih storitev;

11. poudarja potrebo po obravnavi novih oblik kaznivih dejanj na spletu, kot sta maščevalna pornografija in spolno izsiljevanje, ki prizadenejo veliko mladih, zlasti najstnic; poziva organe kazenskega pregona in sodstva držav članic, naj sprejmejo konkretne ukrepe za boj proti tej novi obliki kriminalitete, ter internetni sektor, klicne centre, nevladne organizacije in vse organe, ki jih zadeva to področje, naj prevzamejo skupno odgovornost pri iskanju rešitev za boj proti tovrstni kriminaliteti, vključno z boljšo uporabo razpoložljivih tehnologij in razvojem novih tehnologij, ki bi omogočile lažjo identifikacijo storilcev kaznivih dejanj na spletu;

12. ponovno poudarja pravico vsakega posameznika, da odloča o usodi svojih osebnih podatkov, zlasti ekskluzivno pravico do nadzorovanja uporabe in razkrivanja osebnih podatkov ter pravico do pozabe, ki je opredeljena kot možnost, da oseba doseže takojšnjo odstranitev vsebine, ki bi lahko škodila njenemu dostojanstvu;

13. vztraja, da morajo države članice, ki tega še niso storile, poleg spletnega navezovanja stikov inkriminirati tudi kibernetsko zalezovanje ali zapeljevanje otrok na spletu; spominja, da kibernetsko zalezovanje pomeni, da odrasla oseba na spletu naveže stik z mladoletno osebo ali osebo, za katero meni, da je mladoletna, z namenom, da bi zoper njo pozneje storila kaznivo dejanje;

14. obžaluje, da niso na voljo statistični podatki o uporabi postopkov kazenskega prava za zaseg opreme v ustreznih primerih;

Preiskovanje in pregon

15. ugotavlja, da nekatere države članice niso izpolnile zahteve glede sorazmernega obdobja za pregon kaznivih dejanj po doseženi polnoletnosti žrtve; zato spodbuja države članice, naj zagotovijo, da so zakonski roki, v okviru katerih se ta kazniva dejanja smejo prijaviti in preganjati, dovolj dolgi in da se vsaj začnejo pri polnoletnosti otroka žrtve, da bi omogočili kazenski pregon takega kaznivega dejanja;

16. poudarja pomen izvajanja člena 17, da se državam članicam zagotovi sodna pristojnost nad kaznivimi dejanji, ki so storjena z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) z dostopom na njihovem ozemlju, ne glede na to, ali se same tehnologije nahajajo na njihovem ozemlju ali ne; poudarja, da je treba razviti praktično podlago za skupen pristop EU na področju sodne pristojnosti v kibernetskem prostoru, kot je bilo poudarjeno na neuradnem srečanju ministrov za pravosodje in notranje zadeve 26. januarja 2016;

17. obžaluje, da nekatera kazniva dejanja iz Direktive 2011/93/EU niso vključena v nacionalno zakonodajo držav članic, kar zadeva ekstrateritorialno sodno pristojnost; obžaluje, da nekatere države članice zagotavljajo, da bodo preganjale kazniva dejanja spolne zlorabe, storjena v tujini, ne da bi žrtev vložila pritožbo; poziva države članice, naj te pomanjkljivosti učinkovito obravnavajo;

18. poziva vse države članice, naj organom kazenskega pregona in sodnim organom dodelijo ustrezne finančne in človeške vire za boj proti spolni zlorabi in izkoriščanju otrok, vključno s posebnim usposabljanjem policistov in preiskovalcev; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo vire za odkrivanje žrtev, ter poziva devet držav članic, ki še niso prenesle člena 15(4) Direktive 2011/93/EU o identifikaciji žrtev, naj to nemudoma storijo in ga začnejo izvajati z oblikovanjem specializiranih preiskovalnih skupin, opremljenih z ustreznimi orodji in viri;

19. obžaluje, da je zaradi visokega števila neprijavljenih primerov, novosti kaznivih dejanj in razlik v opredelitvah in metodologijah v posameznih državah članicah težko priti do natančnih statističnih podatkov o številu kaznivih dejanj, zlasti na področju spolne zlorabe in izkoriščanja otrok;

20. poudarja, da nekateri glavni izzivi, s katerimi se srečujejo organi kazenskega pregona in pravosodni organi pri preiskovanju in pregonu kaznivih dejanj spolne zlorabe otrok na spletu, izvirajo zlasti iz pogosto čezmejne razsežnosti preiskav in odvisnosti od elektronskih dokazov; ugotavlja zlasti, da je treba izboljšati digitalne preiskovalne tehnike in pri tem držati korak s hitrim tehnološkim razvojem;

21. poziva države članice, naj okrepijo sodelovanje med nacionalnimi organi pregona, vključno z večjo uporabo skupnih preiskovalnih enot; poziva organe, naj priznajo, da ima lahko prekomerno zanašanje na prijavne točke in na internetni sektor nasproten učinek, saj se boj proti gradivu, ki prikazuje spolno zlorabo otrok, s tem le preda podizvajalcem;

22. poziva države članice, naj določbe Direktive 2011/93/EU izvajajo tako, da bodo uporabne tudi v prihodnosti; poziva internetni sektor in ponudnike internetnih storitev, naj uporabljajo sodobno tehnologijo ter naj vlagajo v inovativne rešitve za izboljšanje možnosti za odkrivanje in kazenski pregon storilcev, za razbitje kriminalnih mrež na spletu ter za zaščito žrtev;

23. izraža zaskrbljenost zaradi rabe tehnologije Carrier-Grade Network Address Translation (NAT CGN) s strani ponudnikov internetnih storitev, na podlagi katere lahko več uporabnikov istočasno uporablja isti IP-naslov, saj to ogroža spletno varnost in onemogoča ugotavljanje odgovornosti; poziva države članice, naj spodbujajo ponudnike internetnih storitev in omrežne operaterje, da sprejmejo potrebne ukrepe za omejitev števila uporabnikov na posamezen naslov IP, postopno odpravijo uporabo tehnologije CGN in izvedejo potrebne naložbe za nujno uvedbo nove generacije naslovov internetnega protokola različice 6 (IPv6);

24. poziva države članice, naj povečajo politično in pravosodno sodelovanje ter v celoti izkoristijo obstoječa orodja sodelovanja EU, ki jih ponujata Europol – zlasti v okviru analitičnega projekta Twins in Evropskega centra za boj proti kibernetski kriminaliteti – ter Eurojust, da bi zagotovile uspešno preiskavo in pregon storilcev ter morebitnih soudeležencev; poudarja, da bi bilo treba dati Europolu in Eurojustu ustrezna sredstva za izpolnjevanje teh nalog, in spodbuja države članice k izmenjavi primerov dobre prakse;

25. poziva države članice, naj povečajo politično in pravosodno sodelovanje v boju proti trgovini z ljudmi in tihotapljenju migrantskih otrok, ki so še posebno izpostavljeni zlorabam, trgovini in spolnemu izkoriščanju, zlasti deklet, pa tudi dečkov; poziva k večjemu sodelovanju in hitri izmenjavi informacij med organi pri iskanju pogrešanih otrok ter k interoperabilnosti podatkovnih zbirk; poziva države članice, naj izvajajo celosten pristop, ki bo vključeval vse prizadete akterje, ter okrepijo sodelovanje z organi kazenskega pregona, socialnimi službami in civilno družbo; priznava pomembno vlogo civilne družbe pri prepoznavanju ranljivih otrok glede na to, da migrantski otroci ne zaupajo organom kazenskega pregona;

26. spodbuja države članice, naj okrepijo prizadevanja v boju proti otroškemu spolnemu turizmu in pregonu storilcev in soudeležencev ob upoštevanju odgovornosti vseh vključenih akterjev;

27. meni, da je treba države članice spodbujati, naj razvijejo specializirano mednarodno mrežo za boj proti spolnemu turizmu, obenem pa sprejmejo politike pod vodstvom vlade, kot je uvedba programov financiranja za pomoč družinam in otrokom, ki živijo na nevarnih območjih;

Preprečevanje (členi 22, 23 in 24 direktive)

28. poziva države članice, naj uvedejo učinkovite preventivne in intervencijske programe, vključno s programi rednega usposabljanja za vse uradnike, pedagoge in deležnike, ki so v stiku z otroki, da bi bolje ocenili tveganje storitve kaznivih dejanj;

29. poziva vse države članice, naj izvajajo ustrezne ukrepe, kot so ozaveščanje javnosti, kampanje preprečevanja, usposabljanje in namenski izobraževalni programi za organe, starše, učitelje, otroke in mladoletnike, tudi v sodelovanju z združenji staršev, ki se dejavno ukvarjajo z zaščito otrok in mladoletnikov, in z ustreznimi organizacijami civilne družbe, da bi poudarjali pomembnost družinskih vrednot (npr. vzajemne odgovornosti, spoštovanja in skrbi), človekovega dostojanstva, samozavesti, nenasilja in na splošno pravice otrok, da so zaščiteni pred vsemi oblikami spolne zlorabe in spolnega izkoriščanja;

30. poziva institucije EU in države članice, naj vzpostavijo večstopenjski sistem zaščite otrok, ki bo temeljil na najboljših interesih otroka in polnem spoštovanju njegovih temeljnih pravic, da bi s tem jasno sporočili, da so vse oblike telesne, spolne in čustvene zlorabe otrok nesprejemljive in kaznive;

31. spodbuja države članice k izmenjavi primerov dobre prakse o izobraževalnem gradivu in programih usposabljanja za vse vključene akterje, kot so učitelji, starši, pedagogi in organi kazenskega pregona, da bi se povečala ozaveščenost o pridobivanju otrok za spolne namene in drugih tveganjih za varnost otrok na spletu; spodbuja države članice, naj vzpostavijo ambiciozne izobraževalne programe, namenjene krepitvi moči tako staršev kot mladostnikov, ozaveščanju obojih o nevarnostih, povezanih s spletom, in spodbujanju k prijavi dogodkov, ki so jim bili priča ali katerih žrtve so, zlasti prek otrokom namenjenih prijavnih točk; meni, da je zelo pomembno staršem dati smernice za presojo tveganj, ki so jim morda izpostavljeni njihovi otroci, in za prepoznavanje prvih znakov morebitne spolne zlorabe prek spleta; poziva ponudnike storitev, naj pospešijo prizadevanja za ozaveščanje o tveganjih, povezanih z uporabo spleta, zlasti za otroke, tako da oblikujejo interaktivna orodja in zagotovijo informacijsko gradivo;

32. poziva države članice, naj v svojo zakonodajo vključijo obvezno preverjanje ozadja oseb, ki se prijavijo za prostovoljne dejavnosti ali delovna mesta, ki omogočajo dostop do otrok ali avtoriteto nad njimi, ter sistematično izmenjavo informacij o posameznikih, ki so nevarni za otroke;

33. poziva države članice k izmenjavi informacij o storilcih kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost otrok, da bi jim preprečili neopaženo selitev iz ene države članice v drugo zaradi poklicnega ali prostovoljnega dela z otroki ali v ustanovah za otroke; spodbuja države članice, naj izboljšajo izmenjavo informacij o kazenskih obsodbah in prepovedih ter zagotovijo sistematično in usklajeno zbiranje podatkov v nacionalnih registrih storilcev; poziva države članice, naj izpolnijo svoje obveznosti iz člena 22 Direktive 2011/93/EU ter naj zagotovijo učinkovito strokovno pregledane intervencijske programe in ukrepe za osebe, ki se bojijo, da bi lahko zagrešile kazniva dejanja spolne zlorabe otrok in druga kazniva dejanja iz členov od 3 do 7 te direktive;

34. ugotavlja, da so nekatere države članice pripravile posebne operativne sisteme in forenzične zmogljivosti, namenjene preiskovanju spolne zlorabe otrok; vendar ugotavlja, da večina držav članic nima specializiranih preiskovalnih služb, niti finančnih sredstev za pridobitev sodnomedicinske opreme, kot je posebna programska oprema, ki omogoča preiskave na spletu; zato priporoča, naj EU te službe podpira z zagotavljanjem ustreznih sredstev, če je to potrebno;

35. je seznanjen z dejstvom, da se spolna zloraba in spolno izkoriščanje otrok v večini primerov ne prijavita organom kazenskega pregona; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe za lažje in pogostejše prijavljanje teh kaznivih dejanj ter preučijo možnost vzpostavitve mehanizmov za sistematično in neposredno prijavo teh dejanj;

36. poziva države članice, naj razvijejo ali okrepijo telefonske linije za otroke v stiski, ki zagotavljajo pomoč in podporo otrokom žrtvam spolne zlorabe ali izkoriščanja ter izpolnjujejo temeljno pravico otrok, da izrazijo svoje mnenje; prosi države članice, naj zagotovijo, da bodo te linije na razpolago 24 ur na dan, dosegljive prek različnih komunikacijskih sredstev, zaupne, brezplačne za otroke kot tudi brez stroškov za linije, jasno umeščene v nacionalne sisteme za zaščito otrok ter deležne strukturnega in dolgoročnega financiranja;

Pomoč in zaščita (členi 18, 19 in 20 direktive)

37. poziva države članice, naj v celoti izvajajo Direktivo 2012/29/EU o pravicah žrtev kaznivih dejanj, sprejmejo posebne ukrepe za zaščito otrok žrtev in izmenjujejo primere dobre prakse za zagotovitev, da bi dobili otroci najboljšo pomoč in podporo skozi ves kazenski postopek in po zaključku postopka;

38. pozdravlja primere dobre prakse, ki so bili v nekaterih državah članicah sprejeti za zaščito otrok, kot je Barnhuset na Švedskem; poziva države članice, naj se osredotočijo na zagotavljanje pravne pomoči, psihološke podpore in pomoči ter se izogibajo sekundarni viktimizaciji otrok; spodbuja države članice, naj pripravijo kampanje za ozaveščanje na regionalni in nacionalni ravni, da bi spodbudile podporo otrokom žrtvam, pospešile kulturno spremembo v javnem mnenju in preprečile pripisovanje krivde žrtvam, kar lahko otrokom, ki so žrtve zlorabe, povzroči dodaten stres;

Odstranitev in preprečevanje dostopa (člen 25)

39. pozdravlja dejstvo, da so države članice vzpostavile zakonodajo in upravne ukrepe za odstranitev spletnih strani, ki vsebujejo gradivo, ki prikazuje spolno zlorabo otrok, in gostujejo na njihovem ozemlju; poziva države članice, naj v celoti izvajajo člen 25 Direktive 2011/93/EU ter naj dajo prednost hitri odstranitvi vira gradiva, ki prikazuje spolno zlorabo otrok, in uvedejo ustrezne zaščitne ukrepe; obžaluje, da je samo polovica držav članic v svojo zakonodajo vključila določbe, ki omogočajo preprečevanje dostopa do teh spletnih strani za uporabnike na njihovem ozemlju; opozarja, da so v boju proti širjenju gradiva, ki prikazuje spolno zlorabo otrok, ukrepi odstranjevanja učinkovitejši od preprečevanja dostopa, saj se s preprečitvijo dostopa vsebina ne izbriše;

40. je zaskrbljen in obžaluje, ker Komisija kljub svoji navedbi, da nekatere države članice šestnajst let po začetku veljavnosti Direktive 2000/31/ES (direktive o elektronskem poslovanju) nimajo delujočih postopkov za prijavo in odstranjevanje nezakonitih vsebin, ni navedla morebitnih ukrepov, s katerimi bi od teh držav članic zahtevali, da ravnajo v skladu s pravom EU;

41. poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za zbiranje potrebnih informacij, da bi ugotovila, kakšni postopki se uporabljajo v državah članicah, kjer niso bili uvedeni delujoči postopki za prijavo in odstranjevanje nezakonitih vsebin ter kazenski ukrepi, in naj začne postopke za ugotavljanje kršitev zoper države članice, če se izkaže, da ne izpolnjujejo obveznosti iz Direktive 2000/31/ES v zvezi s tem;

42. obžaluje, da Komisija ni ocenila varnosti seznamov za preprečevanje dostopa, tehnologij, ki se uporabljajo za preprečevanje dostopa v državah, ki izvajajo ukrepe, ali izvajanja varnostnih ukrepov, kot je šifriranje, za shranjevanje in pošiljanje seznamov za preprečevanje dostopa, niti ni izvedla smiselne analize učinkovitosti tega ukrepa;

43. ugotavlja, da Direktiva 2011/93/EU ne zahteva obveznega preprečevanja dostopa; priznava, da za preprečevanje dostopa ne obstaja ne enotna ne zanesljiva tehnologija; priporoča odstranjevanje gradiva, ki prikazuje zlorabo, izkoriščanje ali spolno zlorabo otrok, pri viru v okviru učinkovitih sodnih postopkov in ukrepov kazenskega pregona;

44. poziva države članice, naj v sodelovanju z internetnim sektorjem pospešijo postopke za prijavo in odstranjevanje vsebin, ki so še vedno predolgi, ter naj vzpostavijo partnerstva z internetnim sektorjem, Europolom in Eurojustom za preprečevanje vdorov v omrežja in sisteme ter njihove zlorabe za razširjanje gradiva, ki prikazuje spolno zlorabo otrok;

45. poziva države članice, naj v primerih, v katerih so vsebine dane na voljo iz tretjih držav, okrepijo sodelovanje s temi tretjimi državami in z Interpolom za zagotovitev takojšnje odstranitve vsebin;

46. priporoča, naj ustrezni organi redno posodabljajo črne sezname spletnih mest, ki vsebujejo gradivo, ki prikazuje spolno zlorabo otrok, in jih posredujejo ponudnikom internetnih storitev, da bi se izognili na primer prekomernemu preprečevanju dostopa in zagotovili sorazmernost; priporoča izmenjavo teh črnih seznamov med državami članicami, z Europolom in Evropskim centrom za boj proti kibernetski kriminaliteti ter z Interpolom; meni, da bi lahko v tem pogledu uporabili nedavno razvito tehnologijo zgoščevanja, ki omogoča samodejno odkrivanje in prepoznavanje podob; poudarja, da bi bilo treba vsako tehnologijo pred uvedbo natančno preizkusiti, da bi odpravili ali vsaj zmanjšali možnosti vdorov, zlorabe ali nasprotnega učinka;

47. spodbuja omrežje INHOPE, naj sodeluje s svojimi člani, da bi vzpostavili varen anonimen mehanizem poročanja za omrežja nevidnega spleta, kot so omrežja temnega spleta na omrežju TOR, ki bi zagotavljal enako visok standard anonimnosti, kot jo tiskovne organizacije zagotavljajo žvižgačem, da bi uporabnikom takih omrežij dali priložnost za posredovanje informacij ali poročil o gradivu, ki prikazuje spolno zlorabo otrok;

48. poziva države članice, naj uvedejo obveznost za ponudnike internetnih storitev, da gradivo, ki prikazuje spolno zlorabo otrok, ki ga odkrijejo v svoji infrastrukturi, samoiniciativno prijavijo organom pregona in nacionalnim prijavnim točkam; poziva Komisijo, naj nadaljuje financiranje v okviru instrumenta za povezovanje Evrope, da bi prijavnim točkam zagotovila ustrezne vire, da izpolnijo svoje naloge glede nezakonitih vsebin na spletu;

49. priznava dejavno in podporno vlogo, ki jo imajo organizacije civilne družbe v boju proti gradivu, ki prikazuje spolno zlorabo otrok, v internetu, kot je na primer omrežje prijavnih točk INHOPE, vključno s fundacijo za nadzor interneta (IWF) v Združenem kraljestvu; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z omrežjem INHOPE opredeli in izvaja primere dobre prakse, zlasti kar zadeva statistično poročanje in učinkovito sodelovanje z organi kazenskega pregona; poziva države članice, ki tega še niso storile, naj vzpostavijo prijavne točke, in meni, da bi jim moralo biti dovoljeno, da proaktivno iščejo gradivo, ki prikazuje spolno zlorabo otrok, na spletu;

50. poziva države članice, ki tega še niso storile, naj vzpostavijo in podpirajo varne in otrokom prilagojene mehanizme prijavljanja in svetovanja, na primer telefonske linije za pomoč ali spletne prijavne točke z elektronskimi naslovi ali aplikacije za tablice ali pametne telefone, na katere lahko internetni uporabniki tudi anonimno prijavijo na spletu najdeno gradivo, ki prikazuje spolno zlorabo otrok, in prek katerih lahko poskrbijo za hitro presojo prijavljenih vsebin, da bi takoj izvedli postopke za njihovo prijavo in odstranitev ter odstranili vsebine, ki gostujejo zunaj ozemlja držav članic; prosi za jasno priznanje in krepitev teh prijavnih točk, države članice pa spodbuja, naj jim zagotovijo ustrezne vire, vključno s primernim proračunom in usposobljenim osebjem s strokovnim znanjem; meni, da bi bilo treba poleg prijav javnosti v okviru teh prijavnih točk dovoliti tudi proaktivno iskanje gradiva, ki prikazuje spolno zlorabo otrok, na spletu;

51. poudarja, da je treba spodbujati in podpirati evropske programe obveščanja, ki posameznikom omogočajo, da organe opozorijo na nezakonite ali otrokom škodljive spletne vsebine;

52. poziva Komisijo, naj še naprej redno obvešča Parlament o stanju v zvezi z upoštevanjem direktive v državah članicah, in sicer z razčlenjenimi in primerljivimi podatki o uspešnosti držav članic pri preprečevanju spolne zlorabe in izkoriščanja otrok ter boju proti njima tako na spletu kot tudi drugje; poziva Komisijo, naj predloži bolj celovito poročilo o izvajanju direktive, ki bi moralo vsebovati dodatne informacije in statistične podatke o odstranjevanju in preprečevanju dostopa do spletišč, ki vsebujejo gradivo, ki prikazuje spolno zlorabo otrok, statistične podatke o hitrosti odstranjevanje nezakonitih vsebin za več kot 72 ur, o ukrepanju organov kazenskega pregona glede prijavljenih kaznivih dejanj ter o zamudah pri odstranjevanju zaradi preprečevanja poseganja v tekoče preiskave, informacije o uporabi hranjenih podatkov s strani sodnih organov in organov kazenskega pregona in o ukrepanju telefonskih linij, potem ko obvestijo organe kazenskega pregona, v smislu vzpostavitve stika s ponudniki spletnega gostovanja; naroča ustreznemu odboru, naj organizira predstavitev o stanju v zvezi z izvajanjem in po možnosti razmisli o sprejetju dodatnega poročila o spremljanju glede na izvajanje direktive;

° °

53. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter parlamentom in vladam držav članic.

[1] UL L 335, 17.12.2011, str. 1.
[2] UL L 315, 14.11.2012, str. 57.
[3] UL C 289, 9.8.2016, str. 57.
[4] UL C 316, 30.8.2016, str. 109.
[5] Raziskave kažejo, da se lahko dečki počutijo še posebej nesproščeni v zvezi z razkrivanjem spolne zlorabe, med drugim tudi zaradi razlogov, povezanih z družbenimi domnevami glede moških. Glej na primer študijo, ki jo je pripravil Oddelek za naknadno oceno učinka Službe Evropskega parlamenta za raziskave, PE 598.614, str. 16, in Schaefer, G. A., Mundt, I. A, Ahlers, C. J., in Bahls, C., „Spolna zloraba otrok in psihološka oslabitev žrtve: rezultati spletne raziskave, ki so jo izvedle žrtve“ (Child sexual abuse and psychological impairment in victims: results of an online study initiated by victims), Journal of Child Sex Abuse, zv. 21, št. 3, 2012, str. 343–360.

MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje (4.7.2017)

za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

o izvajanju Direktive 2011/93/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji
(2015/2129(INI))

Pripravljavka mnenja: Sabine Verheyen

POBUDE

Odbor za kulturo in izobraževanje poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. opozarja, da bi moral biti boj proti spolni zlorabi otrok in mladostnikov ter otroški pornografiji prednostna naloga za države članice in da kot tak zahteva celovit in večdisciplinaren pristop ničelne tolerance; zato vztraja, da so ukrepi, kot so ozaveščanje javnosti, kampanje preprečevanja, usposabljanje in izobraževanje za organe, starše, učitelje, otroke in mladostnike, zlasti v sodelovanju z združenji staršev in družin, ki so dejavni na področju zaščite otrok in mladostnikov, ter z ustreznimi organizacijami civilne družbe, prav tako pomembni za boj proti tem kaznivim dejanjem kot za pomoč žrtvam in njihovim družinam, preiskovanje kaznivih dejanj, odstranitev gradiva spolne zlorabe otrok in pregon storilcev;

2. je seznanjen s poročili Komisije o izvajanju Direktive 2011/93/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji[1] in se strinja, da kljub nedavnemu razvoju še vedno obstajajo možnosti izboljšanja, dokler ne bi direktiva v celoti izpolnila svojega potenciala v vseh državah članicah; ponovno poudarja, da mora biti otrokova korist glavno vodilo pri izvajanju te direktive; poziva Komisijo, naj pomaga državam članicam, da bodo dosegle pravilen prenos in izvajanje direktive v celoti v vsej EU, tako da bodo otroci imeli korist od njene celotne dodane vrednosti;

3. poziva Komisijo in države članice, naj dajo prednost preprečevanju spolne zlorabe in spolnega izkoriščanja otrok ter naj okrepijo sodelovanje z izobraževalnimi ustanovami in ustanovami za usposabljanje, službami za pomoč žrtvam spolnih zlorab, mednarodnimi in nevladnimi organizacijami, organizacijami civilne družbe in zasebnimi podjetji, da bi določile učinkovite in inovativne politike preprečevanja, vključno z oblikovanjem učnih in izobraževalnih gradiv v zvezi s tem vprašanjem;

4. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so glavni izzivi, s katerimi se države članice srečujejo pri izvajanju Direktive 2011/93/EU, povezani z določbami o preventivnih in intervencijskih ukrepih ter o pomoči, podpori in zaščiti za otroke žrtve; spodbuja Komisijo, naj v poročilu o izvajanju navede informacije o primerih dobre prakse, ki zajemajo dejanske ukrepe, sprejete v različnih državah članicah, ter njihovem učinku v boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter podobam zlorabe otrok;

5. poroča, da sta spolna zloraba in spolno izkoriščanje otrok zunaj spleta in na spletu, vključno z gradivom o zlorabi otrok, še vedno velika težava ter hudo kaznivo dejanje in kršitev temeljnih pravic žrtev; poudarja, da ta kazniva dejanja povzročajo kratko- in dolgoročno telesno, duševno in socialno škodo otrokom ter stalno nevarnost ponovne viktimizacije in stigmatizacije žrtev v spletnem okolju;

6. poziva, da je nujno potrebna celovita politika odzivanja na nove oblike spolnega izkoriščanja in zlorabe otrok na internetu, kot so kibernetsko zapeljevanje, spolno izsiljevanje, komercialno prenašanje prek spleta, maščevalna pornografija, voajerizem in pridobivanje za spolne namene, vključno s krepitvijo prizadevanj in virov za odkrivanje žrtev in za storitve za žrtve; v zvezi s tem priporoča, naj Komisija nadalje oceni, ali so bili cilji Direktive 2011/93/EU dejansko uresničeni in ali ta direktiva nudi ustrezen odziv na nove digitalne in tehnološke izzive in grožnje;

7. spodbuja vse države članice, ki členov 22, 23, 24 ter členov 18, 19 in 20 direktive še niso v celoti uveljavile, naj to nemudoma storijo in zlasti naj sprejmejo preventivne ukrepe za sistematično usposabljanje uradnikov, ki utegnejo imeti pri svojem delu stik z otroki in mladostniki;

8. poziva države članice, naj izvajajo določbe o pomoči, podpori in ukrepih za zaščito otrok žrtev spolnih kaznivih dejanj (členi 18, 19 in 20), okrepijo prizadevanja za pravočasno odkrivanje žrtev in naj jim nudijo psihološko podporo; poziva države članice, naj ob upoštevanju otrokove koristi zagotovijo, da bodo otroci žrtve spolnih kaznivih dejanj obravnavani kot posebej ranljive žrtve v skladu z direktivo o pravicah žrtev[2], in sicer s sprejetjem posebnih ukrepov za pomoč in zaščito, kot je možnost pričanja brez obveznosti dokazovanja na javnem zaslišanju ter možnost, da žrtvi pomagajo izključno osebe, posebej usposobljene za ta namen;

9. poziva države članice, naj v skladu s členom 23 zagotovijo primerno usposabljanje in krepijo kompetence v zvezi z novimi grožnjami v spletnem okolju ter široko uporabo in dostopom do mobilnih tehnologij in interneta, zlasti pri sodnikih in policijskih enotah, saj jim bo to pomagalo pri primerni preiskavi in pregonu storilcev ter nudenju pomoči žrtvam;

10. znova poudarja, da so potrebna zadostna finančna sredstva, človeški viri ter preiskovalna pooblastila in orodja, vključno z razvojem visoko tehnoloških zmogljivosti, za preprečevanje nezakonite vsebine na spletu, zagotavljanje boljšega in hitrejšega odkrivanja žrtev in storilcev ter odzivanje na nove pojave in rastoče trende na spletu, vključno z novimi distribucijskimi in transakcijskimi modeli za gradivo, ki prikazuje zlorabo otrok;

11. poziva Komisijo, naj spodbuja in podpira izmenjavo dobrih praks in izkušenj v državah članicah; poudarja, da so lahko prostovoljne pobude ustreznih deležnikov koristna podpora v boju proti takim kaznivim dejanjem, ne morejo pa nadomestiti učinkovitih zakonskih določb;

12. se strinja, da je treba na lokalni ravni promovirati gradivo, kanale in kampanje za ozaveščanje tako otrok kot odraslih, zlasti staršev in oseb, ki so v stiku z otroki, da bi jim pomagali razumeti in preprečevati spletna tveganja, zagotoviti varno spletno okolje in spodbujati pozitivno doživljanje spleta pri otrocih;

13. poudarja, da bi morali preventivni ukrepi zajemati vidike, povezane s tehnologijo, da se zlasti zagotovita varnejši internet in digitalna pismenost; zato spodbuja države članice, naj razmislijo o vključitvi pobud za usposabljanje in izobraževanje v svoje učne načrte in programe na način, ki ustreza starosti, ter tako spodbujajo medijsko pismenost in poučevanje o internetni varnosti in preprečevanju spolne zlorabe otrok in mladostnikov že od zgodnjega otroštva, vključno o tem, kako odkriti in se zaščiti pred nevarnostjo, ki jo lahko pomeni spletno gradivo, kako zaznati znake neprimernega obnašanja in kako ga prijaviti; poleg tega poziva države članice, naj sprejmejo določbe o izvajanju strogih tehničnih ukrepov, kot so starosti primerne nastavitve, privzeto šifriranje in starševski nadzor, da bi zagotovili kar največjo zaščito otrok in mladostnikov;

14. poudarja, da glede na hitro spreminjajočo naravo kibernetskega kriminala in hitrost tehnološkega razvoja obstaja potreba po stalno prilagodljivem pristopu k raziskavam ter razvoju mehanizmov in naprednih metod, vključno z razvojem programske opreme, ki bo omogočal zgodnje odkrivanje, preprečevanje dostopa in odstranitev nezakonite vsebine, kot je vsebina na spletu, ki prikazuje spolno zlorabo otrok; zato poziva države članice, naj okrepijo svoje dejavnosti in stalno prilagajajo svoje načrte in politike za preprečevanje spolne zlorabe otrok, da se bodo uspešno borile proti spolni zlorabi in spolnem izkoriščanju otrok in otroški pornografiji na spletu, ter poziva Komisijo, naj podpre njihova prizadevanja;

15. poziva Komisijo, naj še naprej tesno spremlja ukrepe za prenos, ki jih sprejmejo države članice, ter naj nemudoma uvede postopek za ugotavljanje kršitev, če ti ukrepi niso skladni z direktivo;

16. poudarja vlogo staršev pri preprečevanju spolnega izkoriščanja otrok in mladoletnikov z določanjem smernic, spremljanjem otrok in mladoletnikov pri uporabi interneta in družbenih omrežij ter obveščanjem svojih otrok in mladoletnikov o nevarnostih otroške pornografije;

17. spodbuja Komisijo in države članice, naj olajšajo dostop nevladnih organizacij do javnih sredstev za preventivne in izobraževalne dejavnosti v zvezi s spolnim izkoriščanjem otrok in mladoletnikov na spletu in otroško pornografijo ter za večjo pozornost javnosti o tej problematiki;

18. opozarja, da je spolno izkoriščanje otrok in mladostnikov na spletu strašljiv pojav, ki se stalno razvija in ima dolgoročne posledice za žrtve, in se odvija skupaj s tehnološkim razvojem, ter da se po podatkih mednarodnega združenja spletnih prijavnih točk (INHOPE) povprečna starost žrtev gradiva spolne zlorabe otrok stalno znižuje; poudarja, da omrežja vzajemne izmenjave (peer-to-peer) ter globoki splet in temno omrežje zagotavljajo visoko stopnjo anonimnosti za storilce in se zato uporabljajo za izmenjavo gradiva spolne zlorabe otrok;

19. spodbuja medijski in oglaševalski sektor, naj v svoji produkciji zavarujeta dostojanstvo in nedolžnost otrok in mladoletnikov z mehanizmi sourejanja, notranjimi kodeksi ravnanja in drugimi prostovoljnimi ukrepi;

20. priporoča, naj nacionalni organi pripravijo črne sezname spletnih mest z otroško pornografijo in jih po varnih poteh posredujejo ponudnikom internetnih storitev, da bodo to odstranili nezakonite vsebine na podlagi jasnih in preglednih merilih, ki zagotavljajo primerno raven pravne gotovosti in so skladni z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter Listino Evropske unije o temeljnih pravicah; priporoča izmenjavo teh črnih seznamov med državami članicami z okrepljenim sodelovanjem z Interpolom, Europolom in Evropskim centrom za boj proti kibernetski kriminaliteti ter s tretjimi državami, saj gre za globalen problem, ki presega nacionalne meje; priporoča, naj bodo ti seznami tarčni in redno posodobljeni;

21. spodbuja države članice, naj v skladu s členom 24(4) zagotovijo oceno nevarnosti, ki jo obsojeni storilci kaznivih dejanj predstavljajo, in morebitnega tveganja ponovitve kaznivih dejanj; podpira izmenjavo teh ocen in informacij iz kazenske evidence o storilcih kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost otrok med organi kazenskega pregona, da bi tem osebam preprečili neopaženo gibanje iz ene države članice v drugo, zlasti zaradi dela ali prostovoljskega dela z otroki in mladostniki ali v ustanovah za otroke; poziva države članice, naj izboljšajo izmenjavo informacij o kazenskih obsodbah in prepovedih, pa tudi zbiranje podatkov v nacionalnih registrih storilcev;

22. poudarja, da je za zmanjšanje in preprečevanje spolne zlorabe in spolnega izkoriščanja otrok bistveno redno zbiranje podatkov in razširjanje dejanskih informacij o pojavnosti te grožnje in njenih metodah, obenem pa otrokom, staršem in posameznikom, ki delajo z otroki, zagotoviti ustrezno znanje in orodja;

23. poziva Komisijo, naj upošteva sklepe Sveta Evrope, zlasti priporočilo parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PACE) št. 2092 o boju proti pretirani seksualizaciji otrok;

24. poziva države članice, naj v sodelovanju z nacionalnimi spletnimi prijavnimi točkami uvedejo obveznost za ponudnike internetnih storitev, da gradivo spolne zlorabe otrok in otroške pornografije, ki ga odkrijejo v svoji infrastrukturi, prijavijo organom kazenskega pregona, in poziva ponudnike internetnih storitev, da zavarujejo dokaze v skladu z dolžnim pravnim postopanjem, Listino EU o temeljnih pravicah in Konvencijo OZN o otrokovih pravicah; poudarja pomembno vlogo industrije informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter ponudnikov internetnih storitev pri zagotavljanju hitre in učinkovite odstranitve nezakonitih spletnih vsebin na zahtevo pristojnih organov kazenskega pregona;

25. poziva države članice, ki tega še niso storile, naj nemudoma vzpostavijo in podpirajo varne in otrokom prilagojene mehanizme prijavljanja in svetovanja, na primer telefonske ali računalniške linije z elektronskim naslovom, ali aplikacije za tablice in pametne telefone, na katerih lahko internetni uporabniki prijavijo, tudi anonimno, gradivo spolne zlorabe otrok, ki ga odkrijejo na spletu, in poskrbijo, da bodo na teh številkah sposobni oceniti prijavljene vsebine in nemudoma izvesti postopke za njihovo prijavo in odstranjevanje ter za odstranitev vsebine s strežnikov, ki se nahajajo zunaj njihovega ozemlja; meni, da bi bilo treba dovoliti proaktivno iskanje gradiva spolne zlorabe otrok v okviru teh telefonskih številk, kot to deluje v primeru fundacije za nadzor interneta (IWF) v Združenem kraljestvu; poziva države članice k doseganju boljšega sodelovanja med telefonskimi številkami za pomoč in spletnimi prijavnimi točkami, da bi zagotovili zaščito otrok, ki so žrtve spolnega izkoriščanja in zlorabe;

26. poziva države članice, naj v svoji zakonodaji uvedejo obvezno preverjanje ozadja oseb, ki se prijavijo za dejavnosti ali delo z otroki ali prostovoljstvo na tem področju, ali delo, ki je neposredno povezano z obravnavo gradiva spolne zlorabe otrok, ter sistematično izmenjavo informacij o posameznikih, ki so nevarni za otroke;

27. pozdravlja dejstvo, da se je približno polovica držav članic odločila, da poleg ukrepov v skladu s členom 25(1) za takojšnjo odstranitev spletnih strani, ki vsebujejo gradivo spolne zlorabe otrok, uvede ukrepe v skladu s členom 25(2) Direktive, ki niso obvezni, da bi preprečila dostop do spletnih strani, ki vsebujejo ali širijo otroško pornografijo; spodbuja države članice, ki teh neobveznih ukrepov še niso uvedle, naj to storijo; poziva Komisijo, naj v okviru morebitne prihodnje revizije razmisli o uvedbi strožjih ukrepov v členu 25(2) in spodbuja uporabo sredstev EU, tudi na področju raziskav, za iskanje novih obetavnih tehnoloških rešitev na tem področju; ugotavlja, da je odstranitev nezakonitih in škodljivih vsebin ustrezen način boja proti spolnemu izkoriščanju otrok in mladostnikov ter otroški pornografiji;

28. je zaskrbljen nad rezultati letnega poročila fundacije za nadzor interneta (IWF), ki je bilo objavljeno aprila 2017, da v Evropi ustanovljene internetne domene sedaj gostijo 60 % spletnih strani s podobami spolne zlorabe otrok, kar je 19 % več kot leta 2015, v nekaterih državah članicah pa je prišlo do strmega povišanja števila URL s podobami spolne zlorabe; poziva države članice, naj okrepijo sodelovanje ter izmenjavo informacij in dobre prakse, da bi zmanjšali razpoložljivost spletnega gradiva spolne zlorabe otrok;

29. poudarja, da morajo države članice v skladu s pravom EU in držav članic zaščititi načela preglednosti, nujnosti in sorazmernosti, če uveljavljajo ukrepe za omejevanje temeljnih pravic na spletu v zvezi s členom 25, obenem pa podati razloge za omejitev in zagotoviti možnost vložitve pravnega sredstva;

30. poudarja, da je treba ozaveščati o nevarnostih in tveganjih izpostavljenosti otrok v družbenih medijih;

31. poudarja, da morajo biti osebni podatki otrok ustrezno zaščiteni in da je treba otroke in starše obveščati o nevarnostih in posledicah uporabe osebnih podatkov otrok na spletu;

32. se strinja, da je za učinkovito odkrivanje ter boj proti nezakonitemu gradivu in razširjanju gradiva spolne zlorabe otrok na spletu bistveno ukrepanje več deležnikov in sodelovanje med zasebnim in javnim sektorjem, vključno s civilno družbo, organi kazenskega pregona, ustanovami, ki delajo z otroki, socialnimi službami in deležniki iz zasebnega sektorja, kot je tehnološka industrija;

33. poleg tega poudarja, da sta za boj proti spolni zlorabi otrok in njihovem izkoriščanju na spletu potrebna mednarodno sodelovanje in prehodne preiskave s strateškimi partnerji EU in organi kazenskega pregona;

34. ponavlja, da je zaradi visokega števila neprijavljenih primerov, novosti kaznivih dejanj in razlik v opredelitvah in metodologijah v posameznih državah članicah težko priti do natančnih statističnih podatkov o številu kaznivih dejanj na področju spolne zlorabe otrok;

35. poziva države članice, naj v sodelovanju s ponudniki vsebin in storitev na podlagi ustreznega pravnega postopka in v skladu z Listino EU o temeljnih pravicah in Konvencijo OZN o otrokovih pravicah pospešijo postopke za prijavo in odstranjevanje vsebin o spolni zlorabi otrok in njihovem izkoriščanju, vključno z otroško pornografijo, da bi tako zagotovili primerne zaščitne ukrepe, zlasti da bodo posegi omejeni na tisto, kar je nujno in sorazmerno, in da vključijo možnost vložitve pravnega sredstva; poziva Komisijo, naj olajša in okrepi izmenjavo dobre prakse na tem področju, in hkrati poziva države članice, naj okrepijo sodelovanje, da bi ta vprašanja učinkovito rešili;

36. poudarja, da so otroci v begunski krizi čedalje bolj ogroženi, saj so izpostavljeni večjemu tveganju za spolno izkoriščanje in spolno zlorabo, zlasti mladoletni otroci brez spremstva, od katerih mnoge po prihodu pogrešijo; poziva Komisijo in države članice, naj obravnavajo ta pojav in sprejmejo učinkovite ukrepe, da bi izboljšali položaj otrok in jih bolje zaščitili;

37. poziva Komisijo in države članice, naj ozaveščajo državljane o pomembnosti boja proti spolni zlorabi in spolnem izkoriščanju otrok in mladostnikov s spodbujanjem in polno udeležbo v pobudah in kampanjah obveščanja, kot je evropski dan zaščite otrok pred spolnim izkoriščanjem in zlorabo, ki ga je določil Svet Evrope;

38. spodbuja države članice, ki tega še niso storile, naj vzpostavijo storitve za pomoč, tudi spletne storitve, s katerimi bodo zagotovile podporo, informacije in usposabljanje o tem, kako prepoznati znake spolne zlorabe in spolnega izkoriščanja ter kako se odzvati na težavno vedenje, ki pa še ni prešlo v zlorabo;

39. poziva države članice, naj zagotovijo hitro odstranitev nezakonitih vsebin, obenem pa tudi, da se te vsebine ne pojavijo več;

40. podpira pristop k zaščiti otrok, ki temelji na pravicah in upošteva mednarodni pravni red; v zvezi s tem opozarja, da je v Agendi EU za otrokove pravice iz leta 2011 zapisano, da sta Pogodbi, Listina Evropske unije o temeljnih pravicah in Konvencija OZN o otrokovih pravicah skupna podlaga za vse ukrepe EU, ki zadevajo otroke.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	29.6.2017
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	22 1 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Isabella Adinolfi, Silvia Costa, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), María Teresa Giménez Barbat, Jorgos Gramatikakis (Giorgos Grammatikakis), Petra Kammerevert, Svetoslav Hristov Malinov, Luigi Morgano, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Michaela Šojdrová, Helga Trüpel, Sabine Verheyen, Bogdan Brunon Wenta, Bogdan Andrzej Zdrojewski, Milan Zver, Krystyna Łybacka
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Santiago Fisas Ayxelà, Morten Løkkegaard, Michel Reimon, Remo Sernagiotto
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Andrejs Mamikins, Jana Žitňanská

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

22	+
ALDE	María Teresa Giménez Barbat, Morten Løkkegaard
ECR	Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Remo Sernagiotto, Jana Žitňanská
EFDD	Isabella Adinolfi
PPE	Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Santiago Fisas Ayxelà, Svetoslav Hristov Malinov, Michaela Šojdrová, Sabine Verheyen, Bogdan Brunon Wenta, Bogdan Andrzej Zdrojewski, Milan Zver
S&D	Silvia Costa, Jorgos Gramatikakis (Giorgos Grammatikakis), Krystyna Łybacka, Andrejs Mamikins, Luigi Morgano, Momčil Nekov (Momchil Nekov)
Verts/ALE	Michel Reimon, Helga Trüpel

1	-
S&D	Petra Kammerevert

0	0

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

[1] UL L 335, 17.12.2011, str. 1.
[2] Direktiva 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ (UL L 315, 14.11.2012, str. 57).

MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov (4.7.2017)

za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

o izvajanju Direktive 2011/93/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji
(2015/2129(INI))

Pripravljavka mnenja: Clare Moody

POBUDE

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A. ker raziskave kažejo, da so žrtve spolne zlorabe otrok večkrat deklice kot dečki (prevalenca 13,4 % pri deklicah in 5,7 % pri dečkih), storilci pa so največkrat moški; ker je treba v preprečevanje in boj proti spolni zlorabi otrok vključiti vidik spola;

B. ker izpostavljenost pornografiji lahko poveča ranljivost otrok in mladih za spolno zlorabo in izkoriščanje; ker statistični podatki kažejo, da je 12 % spletišč pornografskih spletnih strani, na katerih so včasih skriti tudi pornografski videoposnetki, ki vključujejo otroke; ker lahko vsak, ne glede na starost, prosto dostopa do teh spletišč in prenese toliko video posnetkov, kot jih želi;

C. ker se žrtve spolne zlorabe soočajo s hudimi fizičnimi in psihičnimi tveganji, ki lahko vplivajo na njihovo zasebno in družabno življenje;

D. ker so dekleta, ki bežijo pred konflikti in preganjanjem, izpostavljena večjemu tveganju, da bodo žrtve posilstva, spolne zlorabe in spolnega izkoriščanja ter prisilne poroke, in ker raziskave kažejo, da jezikovne ovire, kulturni tabuji, strah, da ne bodo dosegli svojega končnega cilja in drugi dejavniki pomenijo, da nekateri begunski otroci, ki postanejo žrtve, tega ne prijavijo oblastem;

1. je zaskrbljen, da razširjanje erotičnega ali pornografskega materiala brez soglasja, vključno na spletu in prek družbenih medijev, kot je pojav t. i. pornografije iz maščevanja (oblika zlorabe in preganjanja, ki naglo narašča), prizadene zlasti ženske in deklice, od katerih so nekatere mlajše od zakonsko določene starosti za privolitev; poziva države članice, naj nadzirajo internet, da bi hitro in učinkovito zajezile pornografijo iz maščevanja, in uvedejo vrsto zakonodajnih politik za preprečevanje in sankcioniranje te nove oblike kriminala; poziva internetno industrijo, naj prevzame del odgovornosti za ta pojav; poudarja, da je treba vse, zlasti pa deklice in dečke, izobraziti in ozaveščati o možnih posledicah snemanja intimnih posnetkov, kot so fotografije in videoposnetki samih sebe, in dajanja teh posnetkov na voljo drugim; poudarja potrebo po ozaveščanju in usposabljanju o teh vprašanjih delavcev v izobraževanju, delavcev z mladimi in občinskih delavcev in prostovoljcev, pa tudi po krepitvi zmogljivosti organov kazenskega pregona za soočanje s temi tveganji, ki bo prilagojeno glede na spol;

2. spodbuja pristojne organe držav članic, naj v svoje programe celovite spolne vzgoje in vzgoje o medčloveških odnosih (SRE) vključijo izobraževanje deklic in dečkov o odnosih, ki temeljijo na soglasju, spoštovanju in vzajemnosti, saj so raziskave pokazale, da so celoviti programi SRE, ki temeljijo na pravicah, ustrezen in učinkovit način za zaščito otrok in mladih pred tveganji zlorabe in spolnega izkoriščanja;

3. poziva tiste države članice, ki nimajo obveznega programa SRE (Bolgarija, Hrvaška, Italija, Litva, Madžarska, Romunija, Slovaška in Španija), naj ga uvedejo; poziva vse države članice, naj v svojih programih SRE zahtevajo poudarek na privolitvi v spolnost in spoštovanju;

4. poudarja pomen digitalne pismenosti v šolah in spletnih varnostnih programov, ki so nepogrešljivi za otroke, pa tudi za starše in tiste, ki so v stiku z otroki; spodbuja države članice, naj pripravijo informativne kampanje o kibernetski varnosti in načelih etičnega vedenja na spletu, kar zadeva svojo zasebnost in zasebnost drugih; ugotavlja, da se morajo izobraževalni programi in njihova vsebina, namenjena reševanju teh vprašanj, osredotočiti tudi na moške in dečke, pri tem pa odpravljati spolne stereotipe in se bojevati proti seksizmu in ravnanju, ki vodi k spletnemu nadlegovanju;

5. poziva države članice, naj v sodelovanju s pravosodnimi organi in policijo izboljšajo sisteme starševskega nadzora z uporabo novih tehnologij, vključno z aplikacijami za pametne telefone, da bi otroke bolj učinkovito zaščitili;

6. poudarja, da je treba vse deklice in dečke že od zgodnje starosti ozaveščati o načinih, kako ostati varen na spletu, in o tem, da je v digitalni dobi pomembno spoštovati dostojanstvo in zasebnost drugih; spodbuja države članice k izmenjavi najboljših praks glede izobraževalnega materiala in programov usposabljanja glede navezovanja stikov z namenom spolne zlorabe ter drugih oblik nevarnosti za spletno varnost otrok, zlasti deklic, med vsemi udeleženimi akterji, vključno z učitelji, pedagogi in organi kazenskega pregona; opozarja, da je ozaveščanje staršev in drugih sorodnikov prav tako pomembno kot ozaveščanje samih otrok;

7. meni, da mora odstranjevanje vsebin ostati prednostna naloga, vendar priznava, da je to lahko dolgotrajen postopek; zato meni, da je treba vzpostaviti mehanizme za hitro odstranjevanje in pospešiti postopke odstranitve;

8. poziva države članice, naj upoštevajo izrazit vidik spola v deležu prijav, saj dečki in moški redkeje prijavijo zlorabo kot deklice in ženske, ki pa pogosto odlašajo s samoprijavo;

9. priporoča, da pri prenosu člena 15 ali spreminjanju zakonodajnih določb o zastaralnem roku za samoprijavo spolnih kaznivih dejanj zoper mladoletne osebe zastaralni rok začne teči od datuma polnoletnosti in ne od datuma, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno;

10. poziva devet držav članic, ki še niso prenesle člena 15(4) o identifikaciji žrtev, da to nemudoma storijo in ga začnejo izvajati npr. z oblikovanjem specializiranih preiskovalnih skupin, vlaganjem v forenzična orodja in sodelovanjem pri čezmejnih preiskavah;

11. poziva države članice, naj okrepijo sodelovanje in izmenjavo podatkov za identifikacijo otrok žrtev spolne zlorabe, vključno s pogrešanimi otroki, zlasti deklicami, ki so še posebej ranljive za trgovino z ljudmi in spolno izkoriščanje;

12. poziva Komisijo, naj vlaga v trajne nadnacionalne programe za identifikacijo otrok žrtev tako, da pomaga državam članicam pri njihovih forenzičnih zmogljivostih in sodeluje na tem področju, vključno z razvojem specializiranih človeških virov in opreme;

13. poziva države članice, naj pri identifikaciji morebitnih žrtev namenijo več pozornosti ranljivim skupinam otrok, kot so romski otroci, otroci z motnjami v duševnem razvoju in begunski otroci, zlasti mladoletniki brez spremstva in otroci prosilci za azil v priporu, ki so izpostavljeni nevarnosti spolne zlorabe in izkoriščanja v ustanovah, v begunskih taboriščih ali azilnih domovih; zato poudarja pomen ukrepov, kot so preverjanje ozadja zaposlenih, socialnih delavcev in prostovoljcev, ki so v stiku z otroki, vzpostavitev sistemov poročanja in zagotavljanje pomoči žrtvam; v zvezi s tem ponovno poudarja, da podporni ukrepi za žrtve niso pomembni le med preiskavo spolne zlorabe ali spolnega izkoriščanja, temveč tudi v poznejši fazi, da bi jim pomagali premagati posttravmatske stresne motnje in prejeti ustrezno zdravstveno in psihološko svetovanje in pravno pomoč; poziva države članice, naj izboljšajo komunikacijske sposobnosti sodnikov, tožilcev in policistov pri preiskovanju spolne zlorabe ali spolnega izkoriščanja otrok, s poudarkom na komuniciranju z otroki s posebnimi potrebami, ter spodbujajo uporabo drugih ukrepov, ki se osredotočajo na preprečevanje sekundarne viktimizacije;

14. poziva države članice, naj okrepijo ukrepe za zaščito žrtev spolne zlorabe otrok ter izboljšajo vlogo nacionalnih telefonskih številk za pomoč v stiski, pri tem pa uporabijo pristop, ki upošteva različnost spolov;

15. vztraja, da je pravilen prenos člena 20(3)(a) zelo pomemben, in poziva države članice, naj previdno razlagajo pojem „neupravičenih zamud“ pri izvajanju zaslišanj otrok žrtev; je seznanjen z dobro prakso na Švedskem, kjer opravijo zaslišanje otroka v dveh tednih po tem, ko je bilo prijavljeno kaznivo dejanje; nadalje poziva države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe za pravilen prenos določbe o postopkovnih pogojih, ki so potrebni za zaščito otrok pred sekundarno viktimizacijo;

16. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da trgovina z ljudmi in industrija spolnega turizma prizadeneta precejšnje število mladoletnih deklic; spodbuja Komisijo in države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja v boju proti otroškemu spolnemu turizmu ter trgovini z ljudmi in naj se osredotočijo na potovalne agencije in organe, da bi ozaveščali potnike o resnosti teh hudodelstev;

17. poziva države članice in Komisijo, naj sprejmejo zakonodajo, ki bo omogočila obsodbo popotnikov, ki so bili spoznani za krive, da so šli v tretjo državo za spolne namene, v katerega so bili vpleteni mladoletniki, in se nato vrnili v EU;

18. poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo zakonodajo, ki bo omogočila obsodbo organizatorjev potovanj, ki so bili spoznani za krive, da spodbujajo spolni turizem, v katerega so vpleteni mladoletniki;

19. poziva države članice, naj povečajo sredstva, namenjena izobraževanju otrok o iskanju pomoči in prepoznavanju spolnih plenilcev, obenem pa izobraževanju odraslih, kako naj prepoznajo zlorabe in otrokom nudijo podporo prek individualnih storitev, ter sredstva, dodeljena strokovnjakom za preiskovanje, ki bi se morali zavedati, kako razlike med spoloma vplivajo na način, kako se deklice in dečki odzivajo na spolno zlorabo; poleg tega poudarja, da se je treba boriti proti trdovratnim spolnim stereotipom in povečani seksualizaciji otrok v medijih;

20. poudarja, da so preventivni ukrepi šibki po vsej EU, in poziva države članice, naj izvajajo člen 22 Direktive z vzpostavitvijo intervencijskih programov za osebe, ki se bojijo, da bi lahko zagrešile kazniva dejanja; poziva Komisijo, naj vzpostavi redno čezmejno izmenjavo dobrih praks na področju preventivnih programov; poziva države članice, naj v skladu s členom 24(1) določijo obvezne intervencijske programe za vse obsojene storilce kaznivih dejanj, da se prepreči povratništvo;

21. spodbuja izmenjavo mnenj med uradnimi osebami za zaščito otrok, pediatri, izobraževalnimi ustanovami ter otroškimi in mladinskimi organizacijami pri preiskovanju zlorab otrok, da bi imeli dejavno vlogo pri ozaveščanju o tem vprašanju;

22. priznava dosežke mreže INHOPE, ki je sodelovalna mreža 46 telefonskih linij za pomoč, zavezana odpravi spolne zlorabe otrok na internetu; poziva Komisijo, naj pomaga državam članicam pri zagotavljanju obstoja take telefonske linije v vsaki državi članici in pri harmonizaciji ustreznih protokolov;

23. spodbuja Komisijo in države članice, naj uporabijo raziskave in statistike na področju uveljavljanja načela enakosti spolov glede spolne zlorabe in izkoriščanja otrok, da bi spodbudili izmenjavo dobrih praks pri oblikovanju politik in izvajanju programov;

24. ugotavlja, da je premalo raziskav glede zlorab, ki so jim izpostavljene mlade osebe LGBTI; poudarja, da so potrebne nadaljnje raziskave na tem področju, ki bodo upoštevale spolno nasilje in nadlegovanje oseb LGBTI in ranljivost mladih brezdomcev, med katerimi so številne osebe LGBTI, ki so zbežale od doma.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	26.6.2017
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	18 0 5
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Maria Arena, Vilija Blinkevičiūtė, Mary Honeyball, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Florent Marcellesi, Maria Noichl, Marijana Petir, João Pimenta Lopes, Ernest Urtasun, Jana Žitňanská
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Catherine Bearder, Stefan Eck, Eleonora Forenza, Edouard Martin, Clare Moody, Mylène Troszczynski, Julie Ward, Marco Zullo
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	James Carver, Claudia Schmidt, Molly Scott Cato, Axel Voss, Branislav Škripek

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

18	+
EPP	Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Claudia Schmidt, Axel Voss
S&D	Maria Arena, Vilija Blinkevičiūtė, Mary Honeyball, Edouard Martin, Clare Moody, Maria Noichl, Julie Ward
VERTS/ALE	Florent Marcellesi, Molly Scott Cato, Ernest Urtasun
ALDE	Catherine Bearder
GUE/NGL	Stefan Eck, Eleonora Forenza, João Pimenta Lopes
EFDD	Marco Zullo

0	-

5	0
EPP	Marijana Petir
ECR	Branislav Škripek, Jana Žitňanská
EFDD	James Carver
ENF	Mylène Troszczynski

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja	13.11.2017
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	46 1 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Asim Ademov, Jan Philipp Albrecht, Monika Beňová, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Frank Engel, Cornelia Ernst, Laura Ferrara, Lorenzo Fontana, Kinga Gál, Ana Gomes, Nathalie Griesbeck, Jussi Halla-aho, Monika Hohlmeier, Brice Hortefeux, Filiz Hjusmenova (Filiz Hyusmenova), Sophia in ‘t Veld, Dietmar Köster, Barbara Kudrycka, Cécile Kashetu Kyenge, Juan Fernando López Aguilar, Roberta Metsola, Claude Moraes, Soraya Post, Judith Sargentini, Birgit Sippel, Sergej Stanišev (Sergei Stanishev), Helga Stevens, Traian Ungureanu, Bodil Valero, Harald Vilimsky, Josef Weidenholzer, Kristina Winberg, Tomáš Zdechovský, Auke Zijlstra
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Carlos Coelho, Anna Maria Corazza Bildt, Miriam Dalli, Gérard Deprez, Maria Grapini, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Marek Jurek, Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Jeroen Lenaers, Andrejs Mamikins, Emilian Pavel, Róża Gräfin von Thun und Hohenstein
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Othmar Karas, Iuliu Winkler

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

46	+
ALDE	Gérard Deprez, Nathalie Griesbeck, Filiz Hjusmenova (Filiz Hyusmenova), Sophia in 't Veld
ECR	Jussi Halla-aho, Marek Jurek, Helga Stevens
EFDD	Laura Ferrara, Kristina Winberg
ENF	Lorenzo Fontana, Harald Vilimsky
PPE	Asim Ahmedov Ademov, Carlos Coelho, Anna Maria Corazza Bildt, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Frank Engel, Kinga Gál, Monika Hohlmeier, Brice Hortefeux, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Othmar Karas, Barbara Kudrycka, Jeroen Lenaers, Roberta Metsola, Róża Gräfin von Thun und Hohenstein, Traian Ungureanu, Iuliu Winkler, Tomáš Zdechovský
S&D	Monika Beňová, Miriam Dalli, Ana Gomes, Maria Grapini, Dietmar Köster, Cécile Kashetu Kyenge, Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Juan Fernando López Aguilar, Andrejs Mamikins, Claude Moraes, Emilian Pavel, Soraya Post, Birgit Sippel, Sergej Stanišev (Sergei Stanishev), Josef Weidenholzer
VERTS/ALE	Jan Philipp Albrecht, Judith Sargentini, Bodil Valero

1	-
ENF	Auke Zijlstra

1	0
GUE/NGL	Cornelia Ernst

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov