Postopek : 2017/2065(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0384/2017

Predložena besedila :

A8-0384/2017

Razprave :

PV 11/12/2017 - 21
CRE 11/12/2017 - 21

Glasovanja :

PV 12/12/2017 - 5.15
CRE 12/12/2017 - 5.15
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0488

POROČILO     
PDF 643kWORD 75k
29.11.2017
PE 609.638v03-00 A8-0384/2017

Digitalni trgovinski strategiji naproti

(2017/2065(INI))

Odbor za mednarodno trgovino

Poročevalka: Marietje Schaake

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko
 MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov
 MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

Digitalni trgovinski strategiji naproti

(2017/2065(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 207(3) in člena 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS),

–  ob upoštevanju Sporazuma Svetovne trgovinske organizacije (STO) o informacijski tehnologiji (ITA),

–  ob upoštevanju delovnega programa STO o e-trgovini,

–  ob upoštevanju skupne izjave ministrov za IKT držav G7 s srečanja v Takamatsuju, v Kagavi, 29. in 30. aprila 2016,

–  ob upoštevanju ministrske izjave Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) o digitalnem gospodarstvu iz Cancuna leta 2016,

–  ob upoštevanju dinamične koalicije za trgovino na forumu o upravljanju interneta,

–  ob upoštevanju trenutnih trgovinskih pogajanj EU s tretjimi državami,

–  ob upoštevanju napovedanega načelnega dogovora o sporazumu o gospodarskem partnerstvu EU–Japonska z dne 6. julija 2017,

–  ob upoštevanju Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (direktiva o elektronskem poslovanju)(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov)(2),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. oktobra 2015 z naslovom Trgovina za vse – Za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko (COM(2015)0497),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. aprila 2016 z naslovom Digitalizacija evropske industrije (COM(2016)0180),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. aprila 2016 z naslovom Evropska pobuda za računalništvo v oblaku – vzpostavljanje konkurenčnega podatkovnega gospodarstva znanja v Evropi (COM(2016)0178),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 23. junija 2017 o trgovinskih ovirah in ovirah za naložbe (COM(2017)0338),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. januarja 2017 z naslovom Oblikovanje evropskega podatkovnega gospodarstva (COM(2017)0009),

–  ob upoštevanju predloga Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o spoštovanju zasebnega življenja in varstva osebnih podatkov na področju elektronskih komunikacij ter o razveljavitvi Direktive 2002/58/ES (uredba o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (COM(2017)0010),

–  ob upoštevanju predloga Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o okviru za prosti pretok neosebnih podatkov v Evropski uniji (COM(2017)0495) z dne 13. septembra 2017,

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 2. maja 2017 z naslovom Digital4Development: vključevanje digitalnih tehnologij in storitev v razvojno politiko EU (SWD(2017)0157),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2016 o novi v prihodnost usmerjeni in inovativni strategiji za trgovino in naložbe(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. februarja 2016 s priporočili Evropskega parlamenta Komisiji za pogajanja o sporazumu o trgovini s storitvami (TiSA)(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. julija 2015 s priporočili Evropskega parlamenta Evropski komisiji glede pogajanj o čezatlantskem partnerstvu na področju trgovine in naložb (TTIP)(5),

–  ob upoštevanju vrha OZN o trajnostnem razvoju in končnega dokumenta, ki ga je Generalna skupščina OZN sprejela 25. septembra 2015, z naslovom Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 ter ob upoštevanju 17 ciljev trajnostnega razvoja,

–  ob upoštevanju prihajajoče enajste ministrske konference STO v Buenos Airesu v Argentini od 10. do 13. decembra 2017, na kateri se bo verjetno razpravljalo o e-trgovini,

–  ob upoštevanju pobud Mednarodne telekomunikacijske zveze OZN v podporo državam v razvoju (ITU-D),

–  ob upoštevanju Listine EU o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju člena 8(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in člena 16(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,

–  ob upoštevanju poročil poročevalca OZN o varstvu svobode govora o svobodi izražanja in zasebnem sektorju v digitalni dobi (A/HRC/32/38) in o vlogi ponudnikov digitalnega dostopa (A/HRC/35/22),

–  ob upoštevanju smernic EU o človekovih pravicah glede svobode izražanja na spletu in drugje, ki jih je Svet za zunanje zadeve sprejel 12. maja 2014,

–  ob upoštevanju Konvencije o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov, Serija Evropskih pogodb št. 108, in njenega dodatnega protokola,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. maja 2016 o čezatlantskem pretoku podatkov(6),

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o izvajanju strategije trgovinske politike Trgovina za vse – Napredna trgovinska politika za izkoriščanje globalizacije (COM(2017)0491),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino in mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov in Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0384/2017),

A.  ker so tehnološki razvoj, dostop do odprtega interneta in digitalizacija gospodarstva gonilo rasti, saj podjetjem, še posebej zagonskim in mikropodjetjem ter MSP, omogočajo ustvarjanje novih priložnosti pri razvoju, naročanju, proizvodnji, trženju ali dobavljanju proizvodov in storitev ter doseganje strank po vsem svetu, in sicer hitreje in z nižjimi stroški kot kdajkoli prej; ker imajo nove tehnologije, kot je na primer tehnologija distribuirane knjige transakcij, potencial za povečanje digitalne trgovine z izboljšanjem preglednosti mednarodnih pogodb in pospešitvijo prenosa vrednosti; ker so trgovino s fizičnim blagom nadomestili vedno številčnejši čezmejni prenosi digitalnih vsebin, kar mestoma zamegljuje razlikovanje med blagom in storitvami;

B.  ker imajo zbiranje in združevanje podatkov ter zmožnost čezmejnega prenosa podatkov potencial, da postanejo ključno gonilo inovacij, produktivnosti in gospodarske konkurenčnosti;

C.  ker sta globalizacija in digitalizacija naših gospodarstev in mednarodne trgovine omogočili rast za podjetja, državljanom pa ponudili gospodarske priložnosti; ker digitalizacija tradicionalnih panog vpliva na dobavne verige, industrijsko proizvodnjo in modele storitev, kar bi lahko pripeljalo do ustvarjanja delovnih mest v novih panogah, utegnilo pa bi tudi ogroziti obstoječa delovna mesta in privesti do bolj negotovih pogojev dela, saj se vedno več nalog, ki so jih tradicionalno opravljali ljudje, bodisi avtomatizira bodisi premešča v tujino ali pa oboje; v zvezi s tem opozarja, da je treba sprejeti ustrezne spremljajoče družbene ukrepe, kot so čvrste politike izobraževanja in usposabljanja, aktivne politike trga dela in ukrepi za premagovanje digitalnega razkoraka, da bi to koristilo celotni družbi;

D.  ker je za digitalno gospodarstvo potreben okvir, ki temelji na pravilih, tudi sodobnih trgovinskih pravilih, ki lahko uskladijo hitre spremembe na trgu s pravicami potrošnikov ter obenem zagotavljajo politični prostor za nove regulativne pobude, ki jih potrebujejo vlade, da bi zaščitile in okrepile varstvo človekovih pravic;

E.  ker je dostop do brezplačnega, odprtega in varnega interneta temeljni pogoj za trgovino, ki temelji na pravilih, in razvoj v digitalnem gospodarstvu; ker bi moralo biti načelo internetne nevtralnosti osrednji del digitalne trgovinske strategije EU, da bi se omogočila poštena konkurenca in inovacije v digitalnem gospodarstvu ter obenem zagotavljala svoboda govora v spletu;

F.  ker naložbe v infrastrukturo in dostop do veščin ostajajo ključni izzivi za povezljivost in torej za digitalno trgovino;

G.  ker je v ciljih trajnostnega razvoja OZN poudarjeno, da bo zagotovitev univerzalnega in cenovno sprejemljivega dostopa do interneta za ljudi v najmanj razvitih državah do leta 2020 odločilnega pomena za spodbujanje razvoja, saj bi razvoj digitalnega gospodarstva lahko predstavljal gonilo za ustvarjanje delovnih mest in za rast, e-trgovina je namreč ena od priložnosti za povečanje števila majhnih izvoznikov ter obsega in diverzifikacije izvoza;

H.  ker imajo lahko ženske v vlogi podjetnic in delavk koristi od boljšega dostopa do svetovnih trgov, v vlogi potrošnic pa od nižjih cen; ker številni izzivi in neenakost na številnih področjih še vedno ovirajo sodelovanje žensk v svetovnem gospodarstvu, saj v državah z nizkimi in srednjimi dohodki številne še vedno nimajo dostopa do interneta;

I.  ker je e-trgovina v razcvetu tudi v državah v razvoju;

J.  ker poleg tega vlade po vsem svetu izvajajo ukrepe digitalnega protekcionizma, s katerimi ustvarjajo ovire, ki preprečujejo dostop do trga in neposredne naložbe, ali ustvarjajo nepoštene prednosti za domača podjetja; ker več širokih ukrepov, ki so jih tretje države sprejele v imenu nacionalne (kibernetske) varnosti, vedno bolj negativno vpliva na trgovino s proizvodi IKT;

K.  ker tuja podjetja trenutno uživajo občutno večji dostop do evropskega trga kot ga imajo Evropejci do trgov tretjih držav; ker med našimi trgovinskimi partnerji številni vedno bolj zapirajo svoje domače trge in se zatekajo k digitalnemu protekcionizmu; ker bi morala EU svojo digitalno trgovinsko strategijo utemeljiti na načelih vzajemnosti, poštene konkurence, pametne pravne ureditve in preglednosti, da bi obnovila zaupanje potrošnikov in enake konkurenčne pogoje za podjetja;

L.  ker bi bilo treba odpraviti geografsko blokiranje ter v prihodnosti preprečiti vse oblike neupravičene diskriminacije na podlagi državljanstva, prebivališča ali sedeža stranke na notranjem trgu;

M.  ker bi bilo treba v vseh trgovinskih pogajanjih spodbujati ključne elemente, ki ohranjajo odprti internet na enotnem digitalnem trgu EU, vključno z načeli, kot so poštena konkurenca, internetna nevtralnost in varovala glede odgovornosti posrednika; ker je zaradi globalne razsežnosti digitalne trgovine STO logično prizorišče za pogajanja o večstranskem okviru, ki temelji na pravilih; ker enajsta ministrska konferenca STO decembra 2017 nudi podlago za začetek tega procesa;

N.  ker Evropsko unijo zavezujejo Listina EU o temeljnih pravicah, vključno s členom 8 o pravici do varstva osebnih podatkov, člen 16 PDEU o isti temeljni pravici ter člen 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU); ker je pravica do zasebnosti univerzalna človekova pravica; ker visoki standardi varstva podatkov pripomorejo h gradnji zaupanja v digitalno gospodarstvo med evropskimi državljani in tako spodbujajo razvoj digitalne trgovine; ker morata biti spodbujanje visokih standardov varstva podatkov, zlasti občutljivih podatkov, in spodbujanje mednarodne trgovine v digitalni dobi tesno povezana, da bi se podpirali svoboda izražanja in obveščanja, e-trgovina in šifriranje ter zavrnili digitalni protekcionizem, množični nadzor, kibernetsko vohunjenje in cenzura v spletu;

O.  ker mora digitalna trgovina varovati prostoživeče vrste in ker morajo spletne tržnice na svojih platformah prepovedati prodajo prostoživečih vrst in proizvodov iz njih;

P.  ker zasebna podjetja vedno bolj določajo pravila in standarde v digitalnem gospodarstvu, kar bo neposredno vplivalo na državljane in potrošnike ter tudi na domačo in mednarodno trgovino, obenem pa bo tudi pospešilo razvoj tehnoloških rešitev za zaščito podjetij in strank;

Q.   ker so priporočila OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička ter načrti EU za skupno konsolidirano osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb izpostavili potrebo po obravnavi številnih izzivov na področju obdavčenja, tudi takšnih, ki jih predstavlja digitalno gospodarstvo; ker bi bilo treba davek plačati tam, kjer se ustvari dobiček; ker bi moral preglednejši, učinkovitejši in pravičnejši sistem za izračun davčne osnove čezmejnih družb preprečevati preusmerjanje dobička in izogibanje davkom; ker EU potrebuje dosleden pristop do obdavčenja v digitalnem gospodarstvu, da bi dosegla pošteno in učinkovito obdavčenje vseh podjetij in vzpostavila enake konkurenčne pogoje; spominja, da bi morali trgovinski sporazumi vključevati klavzulo o dobrem davčnem upravljanju, ki bi potrjevala, da se podpisnice zavezujejo izvajanju dogovorjenih mednarodnih standardov v boju proti davčnim utajam in izogibanju davkom;

R.  ker je po podatkih OECD ponarejenega do 5 % blaga, ki se uvozi v EU, kar povzroča velike izgube delovnih mest in davčnih prihodkov;

S.  ker občutljivi sektorji, kot so avdiovizualne storitve, in temeljne pravice, kot je varstvo osebnih podatkov, ne bi smeli biti vključeni v trgovinska pogajanja;

T.  ker mora biti med cilji digitalne trgovine tudi spodbujanje rasti MSP ter zagonskih podjetij in ne zgolj mednarodnih podjetij;

U.  ker Mehika izpolnjuje pogoje za pristop h Konvenciji Sveta Evrope št. 108 o varstvu podatkov;

V.  ker je varstvo osebnih podatkov izključeno iz pogajanj o trgovinskih sporazumih in ker varstvo podatkov nikoli ni bilo del mandatov za trgovinska pogajanja EU;

W.  ker so lahko trgovinski sporazumi spodbuda za izboljšanje digitalnih pravic; ker lahko vključitev določb o internetni nevtralnosti, prepovedi prisilnih in neupravičenih zahtev za lokalizacijo podatkov, varnosti podatkov, varnosti obdelave in shranjevanja podatkov, šifriranju in odgovornosti posrednikov v trgovinskih sporazumih okrepi zlasti varstvo svobode govora;

1.  poudarja, da bi morala EU kot skupnost vrednot in največja svetovna izvoznica storitev v mednarodnih pravilih in sporazumih o digitalnih trgovinskih tokovih določiti standarde na podlagi treh elementov: (1) zagotavljanja dostopa do trga za digitalno blago in storitve v tretjih državah, (2) zagotavljanja, da trgovinska pravila ustvarjajo oprijemljive koristi za potrošnike, ter (3) zagotavljanja in spodbujanja spoštovanja temeljnih pravic;

2.  poudarja, da je treba premostiti digitalno vrzel, da bi čim bolj zmanjšali morebitne negativne socialne in razvojne učinke; v zvezi s tem poudarja pomen spodbujanja udeležbe žensk v naravoslovju, tehnologiji, inženirstvu in matematiki, odprave ovir za vseživljenjsko učenje ter odprave razlik med spoli pri dostopu do nove tehnologije in njeni uporabi; poziva Komisijo, naj nadalje preuči, kako sta povezani sedanja trgovinska politika in enakost spolov ter kako bi lahko trgovina spodbudila krepitev ekonomskega položaja žensk;

3.  je seznanjen, da mrežni učinek digitalnega gospodarstva omogoča, da ima eno podjetje ali manjše število podjetij velik tržni delež, kar lahko vodi k prekomerni tržni koncentraciji; poudarja, kako pomembno je v trgovinskih sporazumih spodbujati pošteno in dejansko konkurenco, zlasti med ponudniki digitalnih storitev, kot so spletne platforme, in uporabniki, kot so mikropodjetja, mala in srednja ter zagonska podjetja, ter spodbujati potrošniško izbiro, zmanjšati transakcijske stroške, zagotoviti nediskriminatorno obravnavo vseh tržnih akterjev ter preprečiti nastajanje dominantnih položajev, ki izkrivljajo trge; v zvezi s tem poudarja pomen vključitve internetne nevtralnosti kot ključnega dela digitalne trgovinske strategije; meni, da je treba digitalno trgovinsko strategijo dopolniti z okrepljenim in učinkovitim mednarodnim okvirom za politiko konkurence, vključno z večjim sodelovanjem med organi za varstvo konkurence in močnim poglavjem o konkurenci v trgovinskih sporazumih; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo podjetja in družbe upoštevale pravila glede konkurence in da ne bo diskriminacije tekmecev v škodo interesu potrošnikov;

4.  poudarja, da so dostop do varne širokopasovne internetne povezljivosti in digitalnih metod plačevanja, učinkovito varstvo potrošnikov, zlasti mehanizmi pravnih sredstev za spletno čezmejno prodajo, ter predvidljivi carinski postopki bistvene prvine pri omogočanju digitalnega trgovanja, trajnostnega razvoja in vključujoče rasti;

5.  meni, da bi morali trgovinski sporazumi omogočati večje sodelovanje med agencijami za varstvo potrošnikov, ter pozdravlja pobude za spodbujanje ukrepov za krepitev zaupanja potrošnikov v trgovinskih pogajanjih, na primer obveznosti glede elektronskih podpisov in pogodb ter nezaželenih sporočil; poudarja, da je treba varovati pravice potrošnikov in da se jih v nobenem primeru ne sme zmanjševati;

6.  poudarja, da mala in srednja podjetja v državah v razvoju predstavljajo večino podjetij in zaposlujejo večino delavcev v sektorju proizvodnje in storitev; želi spomniti, da lahko olajševanje čezmejnega e-poslovanja neposredno vpliva na izboljšanje možnosti za preživljanje, spodbujanje višjega življenjskega standarda in spodbujanje gospodarskega razvoja;

7.  želi spomniti, da nič v trgovinskih sporazumih ne preprečuje EU in njenim državam članicam, da ne bi ohranile, izboljšale in izvajale svojih pravil o varstvu podatkov; želi spomniti, da se lahko osebni podatki prenesejo v tretje države brez uporabe splošnih obveznosti iz trgovinskih sporazumov, kadar so izpolnjene zahteve – tako v sedanjosti kot v prihodnosti – iz poglavja IV veljavne direktive o varstvu podatkov in poglavja V prihodnje uredbe o varstvu podatkov; priznava, da so sklepi o ustreznosti, vključno z delnimi in sektorskimi sklepi, eden temeljnih mehanizmov za zaščito prenosa osebnih podatkov iz EU v tretjo državo; ugotavlja, da je EU sprejela sklepe o ustreznosti s samo štirimi od svojih 20 največjih trgovinskih partnerjev; želi spomniti, kako pomembno je zagotoviti prenos podatkov iz tretjih držav v EU, zlasti prek dialogov o ustreznosti;

8.  poziva Komisijo, naj nameni prednost sprejemanju sklepov o ustreznosti in ga pospeši, v kolikor tretje države v skladu s svojo zakonodajo ali svojimi mednarodnimi obveznostmi zagotovijo raven zaščite, ki je „v bistvu enakovredna“ ravni, zagotovljeni v EU; poziva jo, naj sprejme in objavi posodobljene in podrobne zavezujoče postopke z določenim časovnim okvirom za sprejetje teh odločitev, pri tem pa v celoti upošteva pristojnosti nacionalnih nadzornih organov in mnenje Parlamenta;

9.  želi spomniti, da je možnost čezmejnega dostopa do, zbiranja, obdelave in prenosa podatkov vedno bolj pomembna za vse vrste podjetij, ki dobavljajo blago in opravljajo storitve na mednarodni ravni; ugotavlja, da je to pomembno za osebne in neosebne podatke ter vključuje komunikacijo stroj-stroj;

10.  poziva Komisijo, naj čim prej pripravi pravila za čezmejni prenos podatkov, ki bodo v celoti upoštevala veljavna in bodoča pravila EU glede varstva podatkov in zasebnosti; poziva jo tudi, naj se v trgovinske sporazume EU vključi horizontalna določba, ki bo v celoti ohranjala pravico stranke do varovanja osebnih podatkov in zasebnosti, pod pogojem, da se ne bo neupravičeno uporabljala z namenom izogibanja pravilom za čezmejni pretok podatkov iz razlogov, ki niso povezani z varstvom osebnih podatkov; meni, da bi morala biti takšna pravila in določbe del vseh novih in nedavno začetih trgovinskih pogajanj s tretjimi državami; poudarja, da bi morale biti vse obveznosti v zvezi s tem izvzete iz področja uporabe vseh bodočih poglavij o zaščiti vlagateljev;

11.  poziva Komisijo, naj strogo prepove neupravičene zahteve glede lokalizacije podatkov v prostotrgovinskih sporazumih; meni, da bi morala biti odprava teh zahtev glavna prednostna naloga, ter poudarja, da bi bilo treba spoštovati ustrezno zakonodajo o varstvu podatkov; obžaluje, da se te zahteve poskušajo uporabljati kot oblika netarifnih ovir za trgovino in kot vrsta digitalnega protekcionizma; meni, da tak protekcionizem resno ovira možnosti za evropska podjetja na trgih tretjih držav in ogroža koristi digitalne trgovine, povezane z učinkovitostjo;

12.  poziva Komisijo, naj čim prej predloži svoje stališče o čezmejnem prenosu podatkov, neupravičenih zahtevah glede lokalizacije podatkov in zaščitnih ukrepih na področju varstva podatkov v trgovinskih pogajanjih, v skladu s stališčem Parlamenta, da bi ga vključili v vsa nova in nedavno začeta pogajanja in preprečili, da bi bila EU v mednarodnih trgovinskih pogajanjih potisnjena ob stran;

13.  poziva Komisijo, naj se bori proti ukrepom v tretjih državah, kot so politike „kupuj lokalno“, zahteve glede lokalne vsebine ali prisilni prenosi tehnologij, v kolikor niso utemeljeni s programi pod okriljem OZN glede premostitve digitalne vrzeli ali izjemami v zvezi s trgovinskimi vidiki pravic intelektualne lastnine, da bi zagotovila, da bodo lahko evropska podjetja delovala v poštenem in predvidljivem okolju;

14.  poudarja, da bi si morala EU še naprej na dvostranski, večstranski in mnogostranski ravni prizadevati za to, da bi tretje države omogočile stopnjo odprtosti za tuje naložbe, enakovredno tisti, ki jo omogoča EU, in da bi ohranjale enake konkurenčne pogoje za gospodarske subjekte EU; pozdravlja predlog EU za uredbo o vzpostavitvi okvira za pregled tujih neposrednih naložb v Unijo in podpira njene cilje glede boljše zaščite ključne infrastrukture in tehnologije;

15.  poudarja, da mora biti digitalna trgovinska strategija v celoti skladna z načelom internetne nevtralnosti in mora varovati enako obravnavo spletnega prometa, brez diskriminacije, omejevanja ali poseganja, ne glede na pošiljatelja, prejemnika, vrsto, vsebino, napravo, storitev ali aplikacijo; želi spomniti tudi, da bi morali biti ukrepi upravljanja prometa dovoljeni zgolj v izjemnih primerih, kadar so nujno potrebni, in za toliko časa, kot je potrebno, da bi se upoštevale pravne zahteve, ohranila celovitost in varnost omrežja ali preprečila bližajoča se preobremenjenost omrežja;

16.  globoko obžaluje prakse tretjih držav, ki dostop do trga pogojujejo z razkritjem izvorne kode programske opreme, ki jo nameravajo podjetja prodajati, in njenim prenosom na državne organe; meni, da so takšni ukrepi nesorazmerni kot splošna zahteva za dostop do trga; poziva Komisijo, naj vladam podpisnicam prostotrgovinskih sporazumov prepove uporabo tovrstnih praks; poudarja, da navedeno ne bi smelo preprečevati državnim organom, da spodbujajo preglednost programske opreme, spodbujajo javno razkritje izvorne kode prek brezplačne ali odprtokodne programske opreme ali izmenjujejo podatke prek licenc za odprte podatke;

17.  želi spomniti, da so v nekaterih primerih zahteve glede lokalne prisotnosti nujne za zagotovitev učinkovitega bonitetnega nadzora ali regulativnega nadzora in izvrševanja; zato ponovno poziva Komisijo, naj za način 1 sprejme omejene zahteve, da bi se izognila regulativni arbitraži;

18.  je seznanjen, da obveznosti glede digitalne trgovine ne bi smele izključiti zahtev glede prenosa tehnologij v prid razvoju;

19.  poziva Komisijo, naj organom tretjih držav prepove, da zahtevajo razkritje ali prenos podrobnosti o (kriptografski) tehnologiji, ki se uporablja pri proizvodih, kot pogoj za proizvodnjo, prodajo ali distribucijo teh proizvodov;

20.  ugotavlja, da je zaščita pravic intelektualne lastnine ter naložb v raziskave in razvoj temeljni pogoj za gospodarstvo EU, ki bo temeljilo na znanju, in da je mednarodno sodelovanje ključno v boju proti trgovini s ponarejenimi proizvodi v celotni vrednostni verigi; zato spodbuja Komisijo, naj si prizadeva za izvajanje mednarodnih standardov, kot so Sporazum STO o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine in internetne pogodbe WIPO, po vsem svetu; želi spomniti, da je pravno varstvo po vsej EU, tako v spletu kot zunaj njega, potrebno za nove stvaritve, saj bo spodbudilo naložbe in vodilo k nadaljnjim inovacijam; poudarja, da trgovinski sporazumi niso namenjeni dvigu ravni zaščite imetnikov pravic intelektualne lastnine z zagotavljanjem obsežnejših pooblastil za uveljavljanje avtorskih pravic; poudarja, da dostop do zdravil v tretjih državah ne bi smel biti ogrožen zaradi varstva intelektualne lastnine; poudarja, da je za trgovino s ponarejenim blagom potreben popolnoma drugačen pristop kot h kršitvam pravic intelektualne lastnine v digitalnem gospodarstvu;

21.  poziva Komisijo, naj tesno spremlja program generične vrhnje domene organizacije ICANN, ki imena domen razširja na več tisoč generičnih imen, in naj v skladu s svojimi zavezami glede svobodnega in odprtega interneta zagotovi zaščito imetnikov pravic, zlasti tistih, povezanih z geografskimi označbami;

22.  poziva Komisijo, naj uporabi trgovinske sporazume, da bi pogodbenicam preprečila uvedbo omejitev tujega lastniškega kapitala, določila pravila za veleprodajni dostop, ki bodo spodbujala konkurenčnost, za omrežja obstoječih operaterjev, zagotovila pregledna in nediskriminatorna pravila in pristojbine za licenciranje ter zagotovila dejanski dostop do zaključnega dela infrastruktur na izvoznih trgih za ponudnike telekomunikacijskih storitev v EU; želi spomniti, da konkurenca, ki temelji na pravilih, v telekomunikacijskem sektorju vodi k višji kakovosti storitev in nižjim cenam;

23.  poziva Komisijo, naj nadaljuje prizadevanja za oblikovanje zavezujočih večstranskih pravil o elektronskem trgovanju v STO in naj se še naprej osredotoča na konkretne in uresničljive rezultate;

24.  poziva Komisijo, naj nujno znova začne pogajanja o sporazumu TiSA v skladu s sprejetimi priporočili Parlamenta; meni, da bi morala EU izkoristiti priložnost in prevzeti vodilno vlogo pri določitvi najsodobnejših globalnih digitalnih standardov;

25.  želi spomniti, da članice STO od leta 1998 izvajajo moratorij na tarife za elektronske prenose; poudarja, da bi takšne tarife povzročile nepotrebne dodatne stroške za podjetja in potrošnike; poziva Komisijo, naj moratorij preoblikuje v trajni sporazum o prepovedi tarif za elektronske prenose, v skladu s podrobno analizo posledic na področju 3D-tiskanja;

26.  poziva Komisijo, naj uporabi trgovinske sporazume za spodbujanje interoperabilnosti standardov IKT, ki prinašajo koristi tako za potrošnike kot za proizvajalce, zlasti v okviru varnega interneta stvari, 5G in kibernetske varnosti, pri tem pa naj se ne izogiba legitimnim forumom za upravljanje z več deležniki, ki koristijo odprtemu internetu;

27.   meni, da se je treba posebej posvetiti vse večjemu številu potrošnikov in posameznikov, ki prodajajo in kupujejo izdelke na internetu in imajo opraviti s težavnimi carinskimi postopki v zvezi z blagom, ki je bilo kupljeno prek spleta; želi spomniti, da je treba uvesti poenostavljeno carinsko obravnavo brez davkov in dajatev za izdelke, kupljene prek spleta, in za neuporabljena vračila; želi spomniti, da je namen sporazuma STO o olajševanju trgovine pospešiti carinske postopke ter povečati njihovo odgovornost in preglednost; poudarja, da je treba digitalizirati carinske informacije in upravljanje prek spletne registracije in obdelave informacij, kar bi moralo olajšati postopke na mejnih prehodih, okrepiti sodelovanje pri odkrivanju goljufij, protikorupcijska prizadevanja ter preglednost cen v zvezi s carino; meni, da bi bila za potrošnike koristna širša uporaba orodij, kot je spletno reševanje sporov;

28.  poziva Komisijo, naj spodbuja podpisnice trgovinskih sporazumov, da v poglavja o telekomunikacijah svojih prostotrgovinskih sporazumov vključijo določbe, po katerih se bodo cene za mednarodno gostovanje in pristojbine, ki se zaračunavajo za mednarodne klice in sporočila, oblikovale tako, da bodo pregledne, pravične, razumne in potrošnikom prijazne; poziva jo, naj podpira politike, ki spodbujajo stroškovno naravnane maloprodajne cene za storitve gostovanja, da bi zmanjšali cene, spodbudili preglednost in preprečili poslovne prakse, ki so nepoštene ali kakor koli negativne za potrošnike;

29.  priznava, da so načela iz direktive o e-trgovini (2000/31/ES) prispevala k razvoju digitalnega gospodarstva, saj so omogočila ugodne pogoje za inovacije in zagotovila svobodo govora in svobodo gospodarske pobude; želi spomniti, da Komisijo pri trgovinskih pogajanjih zavezuje pravni red EU;

30.  poziva Komisijo, naj nadalje vključi digitalne tehnologije in storitve v razvojno politiko EU, kot je med drugim navedeno v agendi Digital4Development; poziva jo, naj s trgovinskimi sporazumi izboljša razmere na področju digitalnih pravic in spodbuja te pravice; priznava, da ima samo 53,6 % vseh gospodinjstev po svetu dostop do interneta; obžaluje, da je še vedno prisotna znatna digitalna vrzel; poziva Komisijo, naj poveča naložbe v digitalno infrastrukturo na svetovnem jugu, da bi premostili to digitalno vrzel, tudi s spodbujanjem javno-zasebnih partnerstev, vendar ob spoštovanju načel učinkovitosti razvoja; v zvezi s tem je seznanjen s prispevkom zveze ITU-D OZN pri vzpostavitvi, razvoju in izboljševanju telekomunikacijske in IKT opreme in omrežij; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo naložbe v širokopasovno infrastrukturo v državah v razvoju bistveno prispevale k spoštovanju svobodnega, odprtega in varnega interneta ter bodo pogojene s tem, in naj razvije ustrezne rešitve za spodbujanje mobilnega dostopa do interneta; poudarja, da so takšne naložbe še zlasti pomembne za lokalna mikro-, mala in srednja podjetja, zlasti v državah v razvoju, da bi lahko ta podjetja digitalno komunicirala z mednarodnimi podjetji in dostopala do globalnih vrednostnih verig; želi spomniti, da lahko olajševanje čezmejnega e-poslovanja neposredno vpliva na izboljšanje sredstev za preživljanje, spodbujanje višjega življenjskega standarda in spodbujanje gospodarskega razvoja; želi spomniti na morebiten prispevek teh prizadevanj k enakosti spolov, saj so ženske lastnice številnih takih podjetij ter jih vodijo; ponavlja, da bi lahko bila digitalna trgovina tudi sredstvo za javne uprave in bi tako lahko podpirala razvoj e-uprave;

31.  poudarja, da je bistveno, da je vsaka morebitna digitalna trgovinska strategija popolnoma skladna z načelom skladnosti politik za razvoj in bi si morala zlasti prizadevati spodbujati in podpirati mikro-, mala in srednja podjetja pri udejstvovanju v čezmejnem e-poslovanju, pri tem pa opominja na morebiten prispevek tega k enakosti spolov;

32.  meni, da bi morala biti digitalna vprašanja bolj obravnavana v politiki EU o pomoči za trgovino, da bi spodbudili rast e-poslovanja z večjo podporo za inovacije in infrastrukturo ter dostop do financiranja, zlasti prek pobud za mikrofinanciranje, pa tudi s pomočjo za povečanje spletne prepoznavnosti za podjetja na področju e-poslovanja v državah v razvoju, s čimer bi se olajšal dostop do platform ter spodbujala razpoložljivost rešitev za e-plačila in dostop do stroškovno ugodnih logističnih in dobavnih storitev;

33.  poudarja, da mora biti vsaka digitalna trgovinska strategija, vključno s svojimi spremljevalnimi ukrepi, popolnoma skladna z uresničevanjem agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in prispevati k temu; ugotavlja, da so v zvezi s tem še zlasti pomembni cilji trajnostnega razvoja št. 4 o kakovostni izobrazbi: zagotoviti brezplačno, enakopravno in kakovostno osnovno in srednjo šolo vsem deklicam in dečkom, št. 5 o doseganju enakosti spolov in krepitvi vloge vseh žensk in deklic, št. 8.10 o spodbujanju vključujoče in vzdržne gospodarske rasti, zlasti z okrepitvijo zmogljivosti domačih finančnih ustanov in širjenjem splošnega dostopa do finančnih storitev, pa tudi št. 9.1 o vzpostavitvi zanesljive in vzdržljive infrastrukture, ki bo za vse enakopravno dostopna, ter št. 9.3 o povečanju dostopa do finančnih storitev in ugodnih posojil za mala podjetja zlasti iz držav v razvoju ter njihovem vključevanju v vrednostne verige in na trge;

34.  se zavezuje, da bo svojo digitalno trgovinsko strategijo posodobil na vsakih 5 let;

35.  poudarja, da sta razvoj in dostop do ustrezne infrastrukture – zlasti na podeželskih, gorskih in oddaljenih območjih –, ki zagotavlja zadostno pokritost, kakovost in varnost ter podpira internetno nevtralnost, bistvena za digitalizacijo evropskega gospodarstva in krepitev e-upravljanja;

36.  podpira sporočilo Komisije z dne 19. aprila 2016 o prednostnih nalogah na področju standardizacije IKT za enotni digitalni trg (COM(2016)0176); poudarja, da mora standardizacija IKT sicer še naprej potekati predvsem pod vodstvom panoge, biti prostovoljna ter temeljiti na soglasju in načelih preglednosti, odprtosti, nepristranskosti, soglasja, učinkovitosti, relevantnosti in doslednosti, da pa bo bolj jasen niz prednostnih nalog za standardizacijo IKT – skupaj s politično podporo na visoki ravni – spodbudil konkurenčnost; ugotavlja, da bi bilo treba pri tem procesu uporabljati instrumente evropskega standardizacijskega sistema, vanj pa bi morala biti vključena široka paleta deležnikov, tako na ravni EU kot na mednarodni ravni, da bi v skladu s skupno pobudo za standardizacijo izboljšali proces določanja standardov; poziva Komisijo, naj podpira nastajanje svetovnih panožnih standardov pod vodstvom EU za ključne tehnologije in omrežne arhitekture 5G, zlasti z izkoriščanjem rezultatov javno-zasebnih partnerstev na področju 5G na ravni ključnih organov za standardizacijo na ravni EU in na mednarodni ravni;

37.  je seznanjen s prizadevanji STO za napredek pri delovnem programu o e-trgovini; poziva Komisijo, naj si prizadeva za nadaljnjo razširitev Sporazuma STO o informacijski tehnologiji na več izdelkov in več držav članic STO, in je seznanjen, da bo decembra 2017 v Buenos Airesu potekala ministrska konferenca STO; poziva Komisijo, naj se o svojem stališču do e-trgovanja in drugih digitalnih trgovinskih zadev, o katerih naj bi sklenili dogovor na tej konferenci, čim prej posvetuje z evropskimi podjetji in državami članicami, da bi dosegli enotno evropsko stališče;

38.  meni, da bi bilo treba v politikah javnih naročil še naprej poenostavljati digitalno trgovino, tudi z izkoriščanjem možnosti daljinskega opravljanja storitev, evropskim podjetjem, zlasti malim in srednjim, pa omogočiti dostop do javnih in zasebnih naročil;

39.  poudarja pomen mednarodnih standardov na področju digitalne opreme in storitev, zlasti na področju kibernetske varnosti; poziva Komisijo, naj zagotovi uvedbo temeljnih ukrepov na področju kibernetske varnosti za proizvode interneta stvari in storitve v oblaku;

40.  poudarja, da strategija za enotni digitalni trg sicer obravnava številne težave, s katerimi se sooča digitalna trgovina, a se podjetja EU še vedno soočajo z velikimi globalnimi ovirami, kot so nepregledni predpisi, poseganje države in neupravičena lokacija ali shranjevanje podatkov; poudarja, da imajo nekateri ključni ukrepi v okviru strategije za enotni digitalni trg, kot sta evropska pobuda za računalništvo v oblaku in reforma avtorskih pravic, mednarodno razsežnost, ki bi se lahko obravnavala z evropsko digitalno trgovinsko strategijo;

41.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Evropski službi za zunanje delovanje.

(1)

UL L 178, 17.7.2000, str. 1.

(2)

UL L 119, 4.5.2016, str. 1.

(3)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0299.

(4)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0041.

(5)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0252.

(6)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0233.


MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (8.11.2017)

za Odbor za mednarodno trgovino

Digitalni trgovinski strategiji naproti

(2017/2065(INI))

Pripravljavec mnenja: Reinhard Bütikofer

POBUDE

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

–  ob upoštevanju Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (v nadaljnjem besedilu: direktiva o elektronskem poslovanju)(1),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. septembra 2017 z naslovom Boj proti nezakonitim spletnim vsebinam. Povečanje odgovornosti spletnih platform (COM(2017)0555),

1.  ugotavlja, da večja hitrost in priročnost digitalnih orodij krepita vlogo podjetij in razširjata območje njihovega dosega; poudarja, da mora EU razviti strategije za izkoriščanje prednosti digitalne tehnologije za svoje državljane, podjetja in potrošnike, zapolniti digitalno vrzel med regijami in generacijami, zagotoviti pravičen, pregleden in trajnosten dostop do trga in zaščititi temeljne pravice vseh državljanov, med drugim svobodo izražanja in varstvo podatkov;

2.  ugotavlja, da informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) podpirajo vključujoče gospodarstvo in bi lahko delovale kot gonilna sila za inovacije, rast in ustvarjanje delovnih mest, kar bi lahko pozitivno vplivalo na celotno vrednostno verigo in v vseh gospodarskih panogah in regijah, tudi na potrošnike in zaposlene; zato poziva Komisijo, naj si prizadeva za trgovinske sporazume 21. stoletja, ki bodo priznavali temeljno naravo napredovanja tehnologije in interneta ter njun potencial za blaginjo; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj pokaže, da je med strategijo za notranji digitalni trg in digitalno trgovinsko strategijo trajna povezava, ter jasno navede, kakšne so prednosti te povezave za državljane EU;

3.  je seznanjen s sedanjimi pogajanji o zakonodajnih dokumentih o enotnem digitalnem trgu in poziva Komisijo, naj zagotovi skladnost med novim enotnim digitalnim trgom EU in njenimi zunanjimi politikami, da bi si prizadevala za celosten pristop v trgovinskih pogajanjih; poudarja, da prostotrgovinski sporazumi ne bi smeli biti edini mehanizem za sodelovanje za spodbujanje digitalne trgovine;

4.  poudarja, da sta razvoj in dostop do ustrezne infrastrukture (zlasti na podeželskih, gorskih in oddaljenih območjih), ki zagotavlja zadostno pokritost, kakovost in varnost ter podpira internetno nevtralnost, bistvena za digitalizacijo evropskega gospodarstva in krepitev e-upravljanja;

5.  je seznanjen z oceno, da bo za uresničitev evropskih strateških ciljev glede povezljivosti do leta 2025 v naslednjem desetletju potrebnih približno 500 milijard EUR naložb v visokozmogljivo infrastrukturo; poudarja, da bo Evropski zakonik o elektronskih komunikacijah bistven pri doseganju predvidljivejšega naložbenega okolja, zlasti s predpisi, ki bodo prilagojeni tveganjem in izzivom uvajanja pretežno novih omrežij, pri čemer bodo nagrajeni tisti, ki bodo ukrepali prvi;

6.  poudarja, da je treba poenostaviti in uskladiti predpise preko tehnološko naprednega in preglednega modela e-upravljanja za upravne postopke; poziva države članice k hitremu napredku, kar zadeva njihove politike, zakonodajo in prakso na področju e-upravljanja;

7.  poudarja svetovni značaj najboljših standardov in tehničnih specifikacij IKT za trgovinsko infrastrukturo, tako na lokalni kot na mednarodni ravni; zato poziva k tesnejšemu sodelovanju na ravni G7 in G20; poudarja, da spletno okolje odpira vrata uporabi vrste drugih standardov, med drugim na področju pravic potrošnikov, okolja, zdravstva ter socialnih in temeljnih pravic;

8.  podpira sporočilo Komisije z dne 19. aprila 2016 o prednostnih nalogah na področju standardizacije IKT za enotni digitalni trg (COM(2016)0176); poudarja, da mora standardizacija IKT sicer še naprej potekati predvsem pod vodstvom gospodarstva, biti prostovoljna ter temeljiti na soglasju in načelih preglednosti, odprtosti, nepristranskosti in soglasja, učinkovitosti, relevantnosti in doslednosti, da pa bo bolj jasen niz prednostnih nalog za standardizacijo IKT – skupaj s podporo na visoki politični ravni – spodbudil konkurenčnost; ugotavlja, da bi bilo treba pri tem procesu uporabljati instrumente evropskega standardizacijskega sistema, vanj pa bi morala biti vključena široka paleta deležnikov, tako na ravni EU kot na mednarodni ravni, da bi v skladu s skupno pobudo za standardizacijo izboljšali proces določanja standardov; poziva Komisijo, naj podpira nastajanje svetovnih panožnih standardov pod vodstvom EU za ključne tehnologije 5G in omrežne arhitekture 5G, zlasti z izkoriščanjem rezultatov javno-zasebnih partnerstev na področju 5G na ravni ključnih organov za standardizacijo na ravni EU in na mednarodni ravni;

9.  ugotavlja, da digitalna povezljivost povečuje obseg trgovine, da pa je predpogoj za spletne trgovce učinkovit sistem dostave; v zvezi s tem poudarja, da EU podpira harmonizirane oznake, ki lahko privedejo do boljših in učinkovitejših čezmejnih storitev sledenja; pozdravlja odprte standarde IT, ki so jih razvili v Evropskem odboru za standardizacijo (CEN), in Komisiji predlaga, da mednarodne trgovinske partnerje spodbuja k uporabi tovrstnih učinkovitih orodij, da bi zmanjšali stroške čezmejne dostave, kar bi navsezadnje koristilo končnim uporabnikom in potrošnikom;

10.  ugotavlja, da se potrošniki pri spletnem nakupovanju še vedno srečujejo z ovirami pri nakupovanju pri trgovcih iz drugih držav članic, kot so zavrnitve njihovih plačil ali nemožnost dostave proizvodov v njihovo državo;

11.  poudarja, da ima EU pomembno vlogo pri oblikovanju in spodbujanju teh standardov na svetovni ravni;

12.  poudarja, da bi morala EU na področju digitalne trgovine krepiti sodelovanje s svojimi ključnimi trgovinskimi partnerji, ki uporabljajo visoke digitalne standarde, in sicer z delovanjem na multilateralni, plurilateralni in bilateralni ravni, da bi s pomočjo orodij, kot je e-označevanje, znižala carine in necarinske ovire in spodbujala svetovno priznane standarde; svari pred uporabo trgovinskih sporazumov kot orodje za standardizacijo;

13.  poudarja, da je treba v okviru trgovinskih sporazumov EU sicer vse pogosteje obravnavati ovire, ki se pojavljajo na čezmejni ravni in presegajo carine, a morajo vseeno ohranjati prvenstveno funkcijo predpisov, ki je zasledovanje javnega interesa, in ostati omejeni na spodbujanje trgovine in naložb z opredeljevanjem nepotrebnih tehničnih ovir za trgovino, podvojenih ali odvečnih upravnih ovir, ki nesorazmerno prizadenejo MSP, pri tem pa je treba zagotoviti, da to ne poteka na račun tehničnih postopkov in standardov na področju varstva zdravja, varnosti, potrošnikov, dela, socialnega varstva in varstva okolja ter kulturne raznolikosti; opozarja, da morajo ustrezni mehanizmi temeljiti na okrepljeni izmenjavi informacij in boljšem sprejemanju mednarodnih tehničnih standardov ter voditi k večji konvergenci, pri čemer pa v nobenem primeru ne smejo spodkopavati ali zavlačevati demokratično potrjenih postopkov odločanja katerega koli trgovinskega partnerja;

14.  poudarja, da morajo biti proizvodi na digitalnem trgu jasno označeni, da bodo državljani in podjetja lahko preverili njihov izvor in varnost;

15.  opozarja, da digitalna trgovina z družbenega vidika pomembno vpliva na zaposlovanje, delovne pogoje, pravice delavcev, izobraževanje ter znanja in spretnosti; vztraja, da se s trgovinskimi sporazumi ohrani poštena konkurenca, preprečijo nadaljnje selitve, ne znižajo evropski standardi, ki varujejo pravice delavcev in njihovo socialno varnost in preprečujejo digitalno izkoriščanje, in da se v okviru teh sporazumov ne uporabljajo nižji standardi partnerskih držav kot sredstvo za izognitev izpolnjevanju socialnih standardov in standardov kakovosti;

16.  poudarja, da je treba v vse trgovinske sporazume vključiti pravično in podobno obravnavo deležnikov; meni, da bi evropska podjetja zaradi vzajemnosti morala uživati enake pravice kot gospodarski akterji iz partnerskih držav, da bi v celoti zagotovili kibernetsko varnost njihovih dejavnosti in zaupnost njihovih komunikacij; poudarja, da je treba zagotoviti zaščito pred zahtevami, ki bi ogrozile zmožnost podjetij oziroma državljanov, da si zagotovijo kibernetsko varnost in zaupnost svojih komunikacij;

17.  priznava, da so bila načela iz direktive o e-trgovini bistvenega pomena pri razvoju digitalnega gospodarstva in zagotavljanju svobode govora in svobode gospodarske pobude; poudarja, da spletni posredniki ne bi smeli imeti splošne obveznosti, da spremljajo informacije, ki jih posredujejo ali shranjujejo, ali da dejavno iščejo dejstva oziroma okoliščine, ki bi kazale na nezakonito dejavnost; a hkrati meni, da pa bi morali sodelovati pri hitrem odkrivanju, umiku in preprečevanju ponovnega pojavljanja nezakonitih vsebin ter zagotavljati pošteno plačilo za avtorje in imetnike pravic, na primer z vzpostavitvijo pritožbenega mehanizma, s pomočjo katerega bi uporabniki in imetniki avtorskih pravic lahko opozarjali na nezakonite vsebine, ki jih zagotavljajo tretje strani, ali z izboljšanjem uporabe filtrov; meni tudi, da bi morali poleg tega preprečevati zmotno odstranjevanje zakonitih vsebin, tako da uvedejo mehanizme za protiobveščanje;

18.  poudarja, da bi morali trgovinski sporazumi spodbujati uporabo naprednih tehnologij, interoperabilnost sistemov, predvidljive pogodbene odnose in načelo pravne države; poudarja, da je treba carinske informacije in carinsko upravljanje digitalizirati, in sicer prek spletne registracije in obdelave informacij, kar zadeva mednarodne standarde, e-certificiranje in plačevanje carinskih dajatev prek spleta; poziva Komisijo, naj razmisli o vzpostavitvi novih mehanizmov med regulatorji za podporo sodelovanju pri raziskavah in razvoju, izmenjavo primerov najboljše prakse za spodbujanje inovacij, vzpostavljanje novih ekosistemov (npr. pametnih mest) in zagotavljanje najvišjih standardov varstva potrošnikov in kibernetske varnosti;

19.  poudarja pomen združljivosti in interoperabilnosti digitalnih in čezmejnih plačilnih sistemov ter jasnih in zavezujočih pravil glede plačila davkov in dajatev; poudarja, da je treba davke plačevati v državi, v katerih se dobiček ustvari; opozarja na goljufije na področju DDV-ja v zvezi s tem; poziva Komisijo, naj pregleda izvzetje za majhne pošiljke in uporabi učinkovite postopke v zvezi z DDV-jem;

20.  poudarja, da je digitalno trgovino mogoče najbolje spodbujati z odprto izmenjavo podatkov, pod pogojem, da je v trgovinske sporazume kot minimalna zahteva vključena začetna določba za zagotovitev, da so čezmejni prenosi podatkov v skladu z veljavnim in prihodnjim pravnim okvirom EU za varstvo podatkov, in zlasti s sklepi o ustreznosti, in da je horizontalna določba, s katero se v celoti ohrani pravica stranke do varstva osebnih podatkov in zasebnosti (pod jasnim pogojem, da se ne sme uporabljati z namenom, da omeji pretok podatkov iz drugih razlogov, kot je varstvo osebnih podatkov) vključena v trgovinske sporazume EU, poleg določbe, s katero se preprečijo neupravičene zahteve za lokalizacijo podatkov, saj se prisilna lokalizacija podatkov lahko uporabi kot protekcionistično orodje in se odraža v obliki trgovinskih ovir, zaradi katerih bi bila zlasti MSP v slabšem položaju; poudarja, da je varstvo osebnih podatkov prednostna naloga za okrepitev zaupanja potrošnikov in njihovih temeljnih pravic;

21.  poudarja, da telekomunikacijska podjetja po vsem svetu ne ponujajo le svojih lastnih proizvodov in storitev, temveč omogočajo tudi delovanje drugih sektorjev, tako da zagotavljajo infrastrukturo za povezljivost, ki je bistvenega pomena za delovanje in rast digitalnega gospodarstva, zlasti kar zadeva inovativne poslovne modele, in v zvezi s tem poziva Komisijo, naj v trgovinske sporazume še naprej vključuje določbe, ki zagotavljajo podobno raven dostopa, kot je na voljo v EU; meni, da bodo trgovinski partnerji s telekomunikacijskimi omrežji, ki spodbujajo konkurenco, povečali trgovinske priložnosti za EU, prispevali pa bodo tudi k digitalnemu razkoraku med manj razvitimi državami z omejenim dostopom do interneta;

22.  nadalje poziva Komisijo, naj spodbuja konkurenco v telekomunikacijskem sektorju, ki bo temeljila na pravilih, zagotovi neodvisnost regulatorjev ter pravičen in nediskiminatoren dostop do telekomunikacijskih omrežij za evropska podjetja, s čimer se bo povečala izbira za potrošnike; odločno podpira načelo nediskriminatornega dostopa do interneta in spodbuja Komisijo, naj to načelo dejavno podpira na večstranski ravni in v okviru prostotrgovinskih sporazumov;

23.  poudarja, da se svetovna digitalna trgovina z blagom sooča s problemom ponarejanja, in poziva Komisijo, naj spodbuja pobude, kot je IT znak zaupanja za odprti sistem, da bi okrepili zaupanje potrošnikov v e-trgovce in zagotovili enake konkurenčne pogoje; spodbuja k uporabi instrumentov, kot je Memorandum o soglasju o prodaji ponarejenega blaga prek interneta (COM(2013)0209).

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

6.11.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

36

2

6

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Bendt Bendtsen, Jonathan Bullock, Reinhard Bütikofer, Angelo Ciocca, Jakop Dalunde, Pilar del Castillo Vera, Christian Ehler, Fredrick Federley, Adam Gierek, Theresa Griffin, Kaja Kallas, Barbara Kappel, Peter Kurumbašev (Peter Kouroumbashev), Zdzisław Krasnodębski, Christelle Lechevalier, Janusz Lewandowski, Edouard Martin, Miroslav Poche, Carolina Punset, Paul Rübig, Massimiliano Salini, Sven Schulze, Claude Turmes, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Henna Virkkunen, Martina Werner, Lieve Wierinck, Anna Záborská, Flavio Zanonato, Carlos Zorrinho

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Eugen Freund, Françoise Grossetête, Benedek Jávor, Jude Kirton-Darling, Olle Ludvigsson, Vladimír Maňka, Răzvan Popa, Dennis Radtke, Sofia Sakorafa, Pavel Telička

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Inés Ayala Sender, Michael Gahler, György Hölvényi, Agnes Jongerius

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

36

+

ECR

Zdzisław Krasnodębski

ENF

Angelo Ciocca, Barbara Kappel

PPE

Bendt Bendtsen, Christian Ehler, Michael Gahler, Françoise Grossetête, György Hölvényi, Janusz Lewandowski, Dennis Radtke, Paul Rübig, Massimiliano Salini, Sven Schulze, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Henna Virkkunen, Anna Záborská, Pilar del Castillo Vera

S&D

Inés Ayala Sender, Eugen Freund, Adam Gierek, Theresa Griffin, Agnes Jongerius, Jude Kirton-Darling, Peter Kurumbašev (Peter Kouroumbashev), Olle Ludvigsson, Edouard Martin, Vladimír Maňka, Miroslav Poche, Răzvan Popa, Martina Werner, Flavio Zanonato, Carlos Zorrinho

Verts/ALE

Reinhard Bütikofer, Jakop Dalunde, Benedek Jávor, Claude Turmes

2

-

EFDD

Jonathan Bullock

GUE/NGL

Sakorafa Sofia

6

0

ALDE

Fredrick Federley, Kaja Kallas, Carolina Punset, Pavel Telička, Lieve Wierinck

ENF

Christelle Lechevalier

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

UL L 178, 17.7.2000, str. 1.


MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (12.10.2017)

za Odbor za mednarodno trgovino

Digitalni trgovinski strategiji naproti

(2017/2065(INI))

Pripravljavec mnenja: Daniel Dalton

POBUDE

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  znova izraža podporo strategiji Komisije „Trgovina za vse“; Komisijo spodbuja, naj tudi v prihodnje daje prednost novim pristopom, ki olajšujejo trgovino z digitalnim blagom in storitvami ter odpravljajo digitalne netarifne ovire; meni, da bi morala imeti EU vodilno vlogo pri spodbujanju digitalnih trgovinskih vprašanj na mednarodni ravni in da bi bilo treba na tem področju raziskati vse možnosti za napredek;

2.  poudarja, da se morajo novi izzivi digitalne trgovine odražati tudi v izobraževanju in spodbujanju digitalnih veščin, kar je pomembno tako za potrošnike kot za podjetja, in da si je treba za to prizadevati predvsem na podeželju in v manj razvitih gospodarstvih; poudarja, da je izjemno pomembno povečati konkurenčnost evropskih podjetij na svetovnem trgu, če želimo v celoti izkoristiti gospodarski potencial EU;

3.  poudarja, da ukrepi, ki so predvideni v strategiji o enotnem digitalnem trgu, kot so izboljšave sistemov varstva potrošnikov, odprava geografskega blokiranja, spodbujanje nevtralnosti omrežja in izboljšanje kibernetske varnosti, pomembni za zunanjetrgovinsko politiko EU in krepitev enotnega trga, prav tako pa v zvezi s tem EU omogočajo trdnejše pogajalsko izhodišče pri trgovini s tretjimi državami; zato poziva, naj se odkrijejo in odstranijo vse ovire za digitalno trgovino na notranjem trgu;

4.  v zvezi s tem ugotavlja, kako pomemben je dostop do trga za telekomunikacijska podjetja EU;

5.  je seznanjen s prizadevanji STO za napredek pri delovnem programu o e-trgovini; poziva Komisijo, naj si prizadeva za razširitev Sporazuma STO o informacijski tehnologiji na več izdelkov in več držav članic STO, in ugotavlja, da bo decembra 2017 v Buenos Airesu potekala ministrska konferenca STO; poziva Komisijo, naj se o svojem stališču do e-trgovanja in drugih digitalnih trgovinskih zadev, o katerih naj bi sklenili dogovor na konferenci, čim prej posvetuje z evropskimi podjetji in državami članicami, da bi dosegli enotno evropsko stališče;

6.  obžaluje, da je bil pozitivni napredek pri tem počasen; poziva Komisijo, naj ambiciozno zastavi teme, ki jih je treba v programu obravnavati; meni, da se je treba posebej posvetiti vse večjemu številu potrošnikov, ki imajo opraviti s carinskimi postopki, in morebitnim kršitvam v zvezi z blagom, ki je bilo kupljeno prek spleta; meni, da bi bila v zvezi s tem koristna širša uporaba orodij, kot je spletno reševanje sporov; meni, da bi si bilo treba v okviru trgovinskih pogajanj prizadevati za višje stopnje de minimis, s katerimi bi se prav tako dodatno poenostavila pravila mednarodnega trgovanja;

7.  v zvezi s tem meni, da mora regulativni okvir za e-trgovanje na eni strani ob nakupu blaga na spletu zagotavljati učinkovito varstvo potrošnikov pred morebitnimi kršitvami in njihovo dejansko seznanjenost z značilnostmi izdelka, da bi okrepili zaupanje v digitalno trgovino, na drugi strani pa zmanjšati birokratsko breme za mala in srednja podjetja, zagonska in rastoča podjetja ter mikropodjetja, ki imajo največje koristi od zagotovljene prepoznavnosti spletne trgovine in ki bi utegnila biti deležna prednosti okrepitve digitalizacije in digitalne trgovine;

8.  poudarja, da so učinkovita orodja, kot so varni in zanesljivi mednarodni spletni plačilni sistemi in inovativni mehanizmi reševanja sporov, ključnega pomena za zmanjševanje spletnih goljufij, odpravo nepoštenih praks in izboljšanje dostopa do informacij o pravicah potrošnikov, s čimer bi se poenostavila tudi uporaba pravnih sredstev za potrošnike; poziva Komisijo, naj v okviru povečevanja obsega mednarodne trgovine spodbuja navedene izboljšave in si prizadeva za njihovo uresničitev;

9.  poziva Komisijo, naj analizira carinske in davčne sporazume, da digitalne trgovine ne bodo prizadela pravila, ki so bila razvita izključno za materialne dobrine, ter naj si prizadevajo za reforme, kjer je to potrebno;

10.  meni, da bi bilo treba pri politikah javnih naročil še naprej poenostavljati digitalno trgovino, tudi z izkoriščanjem možnosti daljinskega opravljanja storitev, evropskim podjetjem, zlasti malim in srednjim, pa omogočiti pošten dostop do javnih in zasebnih javnih naročil;

11.  poudarja, da se digitalna trgovina najlaže omogoča z odprto izmenjavo podatkov brez geografskih omejitev; meni, da bi morala biti odprava zahtev za lokalizacijo podatkov glavna prednostna naloga, hkrati pa poudarja, da bi bilo treba spoštovati ustrezno zakonodajo o varstvu podatkov; obžaluje, da se te zahteve poskušajo uporabljati kot oblika netarifnih ovir za trgovino in kot vrsta digitalnega protekcionizma; meni, da bi moral biti prvi korak v smeri globalne prepovedi zahtev za lokalizacijo podatkov splošna prepoved na ravni enotnega trga Unije ter uveljavitev prostega pretoka podatkov kot pete svoboščine v Evropi, in podpira vsa prizadevanja Komisije v zvezi s tem;

12.  poziva Komisijo, naj digitalno trgovino in tokove podatkov vključi v vse prihodnje mandate za trgovinska pogajanja; poleg tega poziva Komisijo, naj si prizadeva za uvedbo prilog v zvezi z digitalno trgovino in tokovi podatkov v veljavne sporazume, če je to mogoče; poziva, naj se poleg dvostranskih sporazumov o prostem pretoku podatkov oblikujejo tudi mednarodne konvencije o podatkovnih tokovih, in poudarja, da je treba zagotoviti spoštovanje zahtev za varstvo intelektualne lastnine in skladnost čezmejnih prenosov osebnih podatkov s sedanjim in prihodnjim pravnim okvirom EU, predvsem prek sklepov o ustreznosti;

13.  poudarja, da mora izmenjava odprtih podatkov upoštevati načela varstva intelektualne lastnine;

14.  priznava, da napredek pri večstranskih mednarodnih trgovinskih razpravah o digitalni trgovini ni tako velik kot pri razpravah o enotnem digitalnem trgu; priporoča, naj Komisija vsaj na dvostranski ravni oblikuje stališča o predvidenem napredku pri digitalni trgovini, tudi z ustrezno prilagoditvijo varstva potrošnikov, trgovini z izdelki, pri katerih razmejitev med blagom in storitvijo ni jasna (npr. 3D-tiskanje), in blagu s pomembnimi digitalnimi sestavnimi deli (npr. povezana vozila).

15.  podpira prizadevanja, da bi sedanji moratorij STO na tarife za elektronske prenose postal trajen; poziva države članice, naj zagovarjajo evropske interese pred vsakršnimi poskusi tretjih držav, da bi s takšnimi tarifami ustvarjale prihodke;

16.  poudarja vrednost, ki jo ima sodelovalno gospodarstvo na enotnem trgu EU, med podjetji in potrošniki EU in podjetji zunaj EU; meni, da je treba obravnavati svetovno rast tovrstnega poslovanja kot pozitivno za prihodnost trgovine;

17.  poudarja pomen mednarodnih standardov na področju digitalne opreme in storitev, zlasti na področju kibernetske varnosti; poziva Komisijo, naj zagotovi uvedbo temeljnih ukrepov na področju kibernetske varnosti za proizvode interneta stvari in storitve v oblaku;

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

12.10.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

20

4

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

John Stuart Agnew, Dita Charanzová, Carlos Coelho, Sergio Gaetano Cofferati, Anna Maria Corazza Bildt, Dennis de Jong, Liisa Jaakonsaari, Philippe Juvin, Antonio López-Istúriz White, Marlene Mizzi, Nosheena Mobarik, Jiří Pospíšil, Christel Schaldemose, Olga Sehnalová, Jasenko Selimovic, Igor Šoltes, Catherine Stihler, Mylène Troszczynski, Anneleen Van Bossuyt, Marco Zullo

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Birgit Collin-Langen, Edward Czesak, Anna Hedh, Arndt Kohn, Roberta Metsola, Marc Tarabella

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev)

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

20

+

ALDE

Dita Charanzová, Jasenko Selimovic

ECR

Edward Czesak, Nosheena Mobarik, Anneleen Van Bossuyt

PPE

Carlos Coelho, Birgit Collin-Langen, Anna Maria Corazza Bildt, Antonio López-Istúriz White, Roberta Metsola, Jiří Pospíšil

S&D

Sergio Gaetano Cofferati, Anna Hedh, Liisa Jaakonsaari, Arndt Kohn, Marlene Mizzi, Christel Schaldemose, Olga Sehnalová, Catherine Stihler, Marc Tarabella

4

-

EFDD

John Stuart Agnew

ENF

Mylène Troszczynski

GUE/NGL

Dennis de Jong

Verts/ALE

Igor Šoltes

3

0

EFDD

Marco Zullo

PPE

Philippe Juvin, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev)

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (24.10.2017)

za Odbor za mednarodno trgovino

Digitalni trgovinski strategiji naproti

(2017/2065(INI))

Pripravljavka mnenja: Angelika Mlinar

POBUDE

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov),

–  ob upoštevanju Konvencije o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov, Serija Evropskih pogodb št. 108, in njenega dodatnega protokola,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. maja 2016 o čezatlantskem pretoku podatkov(1),

–  ob upoštevanju člena 45 Uredbe (EU) 2016/679, v katerem je določeno, da zadevna tretja država zaradi nacionalnega prava ali mednarodnih zavez, ki jih je sprejela, načela pravne države, spoštovanja človekovih pravic ter obstoja učinkovito delujočih neodvisnih nadzornih organov zagotavlja ustrezno raven varstva osebnih podatkov,

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije v zadevi C-362/14 (Schrems), s katero je pojasnilo, da je treba ustrezno raven varstva v tretji državi razumeti kot raven varstva, ki je „v bistvenem enakovredna“ ravni, zagotovljeni v Evropski uniji na podlagi Direktive 95/46/ES, razlagani ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o izvajanju strategije trgovinske politike Trgovina za vse – Napredna trgovinska politika za izkoriščanje globalizacije (COM(2017)0491),

A.  ker Evropsko unijo zavezujejo Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, vključno s členom 8 o pravici do varstva osebnih podatkov, člen 16 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) o isti temeljni pravici ter člen 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU);

B.  ker je varstvo osebnih podatkov izključeno iz pogajanj o trgovinskih sporazumih, prav tako pa varstvo podatkov nikoli ni bilo del mandatov za trgovinska pogajanja EU;

C.  ker je prosti pretok podatkov bistvenega pomena za sodobno gospodarstvo, omogoča ponujanje čezmejnih storitev in s tem ustvarja številne konkretne koristi za uporabnike, spodbuja svetovni doseg evropskih podjetij, tudi malih in srednjih podjetij, in naj bi se v naslednjih letih še bolj povečal;

D.  ker okvir EU za varstvo podatkov že omogoča prosti pretok podatkov znotraj EU in tudi v tretje države, pod pogojem, da se spoštujejo njegove določbe, ki zagotavljajo, da raven varstva osebnih podatkov, zajamčena v Uniji, ne bo ogrožena zaradi prenosa;

E.  ker Splošna uredba o varstvu podatkov ne pojasnjuje le pravil za oceno ravni varstva v tretjih državah (sklepi o ustreznosti), ampak se z njo kodificirajo tudi orodja, ki se že uporabljajo za mednarodne prenose (zavezujoča poslovna pravila), vsebuje pa tudi dve dodatni možnosti za olajšanje prenosa osebnih podatkov (potrjevanje in kodeksi ravnanja);

F.  ker je varstvo osebnih podatkov temeljna pravica, visoki standardi na tem področju pa pripomorejo h gradnji zaupanja v digitalno gospodarstvo in tako spodbujajo razvoj digitalne trgovine; ker morata biti spodbujanje visokih standardov na področju varstva podatkov in olajševanje mednarodne trgovine v digitalni dobi tesno povezana; ker se Splošna uredba o varstvu podatkov zato ne sme razumeti kot ovira za pretok podatkov;

G.  ker so lahko trgovinski sporazumi spodbuda za izboljšanje digitalnih pravic; ker lahko vključitev določb o internetni nevtralnosti, prepovedi prisilnih in neupravičenih zahtev za lokalizacijo podatkov, varnosti podatkov, varnosti obdelave in shranjevanja podatkov, šifriranju in odgovornosti posrednikov v trgovinskih sporazumih okrepi zlasti varstvo svobode govora;

H.  ker so zbiranje, shranjevanje, obdelava in prenos podatkov v skladu s pravnim redom EU o varstvu podatkov ter digitalizacija takih podatkov postali sestavni del sodobnih poslovnih modelov;

I.  ker je treba državam članicam omogočiti koristi od digitalne trgovine, za to pa je potrebno tesno sodelovanje med Komisijo, državami članicami in industrijo EU;

1.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo čezmejni prenosi podatkov v skladu s pravnim redom EU o varstvu podatkov in standardi EU glede temeljnih pravic, zlasti na dvostranski ravni, s pomočjo sklepov o ustreznosti ter na mednarodni ravni s tem, da se v naše trgovinske sporazume vključi horizontalna določba, s katero bo v celoti ohranjena pravica pogodbenice do varovanja osebnih podatkov in zasebnost in s katero bodo preprečene neupravičene zahteve za lokalizacijo podatkov, pod ključnim pogojem, da se ne sme uporabljati za omejevanje pretoka podatkov iz razlogov, ki niso povezani z varstvom osebnih podatkov; jo nadalje poziva, naj že v fazi priprave teh predpisov Evropskega nadzornika za varstvo podatkov in prihodnji Evropski odbor za varstvo podatkov zaprosi za uradno mnenje o njih;

2.  zagovarja učinkovito uporabo vseh instrumentov iz Splošne uredbe o varstvu podatkov, da se zagotovi trden pravni okvir, pri čemer priznava, da bi lahko pravila EU o prenosu osebnih podatkov prepovedala obdelavo takšnih podatkov v tretjih državah, v kolikor ne bodo izpolnjevale standardov EU glede ustreznosti;

3.  poudarja, da je treba kot prednostni cilj odpraviti vse oblike digitalnega protekcionizma, vključno z neupravičenimi zahtevami za lokalizacijo podatkov za namene, ki se ne nanašajo na varstvo podatkov, saj je tak protekcionizem v nasprotju s cilji predpisov EU o varstvu podatkov, resno ovira možnosti za evropska podjetja na trgih tretjih držav in ogroža koristi digitalne trgovine, povezane z učinkovitostjo; poudarja, da mora biti vsakršna omejitev pretoka podatkov upravičena;

4.  poziva Komisijo, naj bo vzor za določanje visokih standardov varstva podatkov pri pretoku podatkov na mednarodni ravni ter naj se pred in v pogajalskem procesu o mednarodnih ali trgovinskih sporazumih, ki bi lahko vplivali na varstvo podatkov, posvetuje z ustreznimi institucijami in organi EU za varstvo podatkov; v zvezi s tem poudarja obveznost Komisije, ki izhaja iz odstavka 10 člena 218 PDEU, ki določa, da se Parlament v vseh fazah postopka nemudoma in izčrpno obvesti;

5.  poudarja, da trgovinska politika že prispeva k boju proti korupciji, na primer s povečevanjem preglednosti predpisov in postopkov javnega naročanja ter s poenostavljanjem carinskih postopkov; poudarja, da bi lahko digitalno trgovinsko strategijo še naprej uporabljali za boj proti korupciji in zagotavljanje izvajanja mednarodnih konvencij in načel, poštene konkurence na notranjem trgu, usklajevanja standardov ter varstva in varnosti potrošnikov;

6.  poudarja, da strategija za enotni digitalni trg sicer obravnava številne težave, s katerimi se sooča digitalna trgovina, da pa se podjetja EU še vedno soočajo z velikimi globalnimi ovirami, kot so nepregledni predpisi, poseganje države in neupravičena lokalizacija oziroma shranjevanje podatkov; poudarja, da imajo nekateri ključni ukrepi v okviru strategije za enotni digitalni trg, kot sta evropska pobuda za računalništvo v oblaku in reforma avtorskih pravic, mednarodno razsežnost, ki bi se lahko obravnavala z evropsko digitalno trgovinsko strategijo.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

19.10.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

52

3

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Asim Ahmedov Ademov, Jan Philipp Albrecht, Gerard Batten, Heinz K. Becker, Michał Boni, Caterina Chinnici, Daniel Dalton, Rachida Dati, Cornelia Ernst, Laura Ferrara, Raymond Finch, Ana Gomes, Nathalie Griesbeck, Sylvie Guillaume, Jussi Halla-aho, Monika Hohlmeier, Sophia in 't Veld, Eva Joly, Dietmar Köster, Barbara Kudrycka, Cécile Kashetu Kyenge, Marju Lauristin, Juan Fernando López Aguilar, Monica Macovei, Roberta Metsola, Claude Moraes, Alessandra Mussolini, József Nagy, Péter Niedermüller, Soraya Post, Judith Sargentini, Birgit Sippel, Csaba Sógor, Helga Stevens, Traian Ungureanu, Bodil Valero, Harald Vilimsky, Kristina Winberg, Tomáš Zdechovský, Auke Zijlstra

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Anna Maria Corazza Bildt, Ignazio Corrao, Gérard Deprez, Lívia Járóka, Dennis de Jong, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Andrejs Mamikins, Angelika Mlinar, Kati Piri, Jaromír Štětina, Axel Voss

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Xabier Benito Ziluaga, Josu Juaristi Abaunz, Kaja Kallas, Martin Sonneborn, Janusz Zemke

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

52

+

ALDE

Gérard Deprez, Nathalie Griesbeck, Sophia in 't Veld, Kaja Kallas, Angelika Mlinar

ECR

Daniel Dalton, Jussi Halla-aho, Monica Macovei, Helga Stevens

EFDD

Ignazio Corrao, Laura Ferrara, Kristina Winberg

ENF

Harald Vilimsky

GUE/NGL

Xabier Benito Ziluaga, Cornelia Ernst, Josu Juaristi Abaunz

NI

Martin Sonneborn

PPE

Asim Ahmedov Ademov, Heinz K. Becker, Michał Boni, Anna Maria Corazza Bildt, Rachida Dati, Monika Hohlmeier, Lívia Járóka, Barbara Kudrycka, Roberta Metsola, Alessandra Mussolini, József Nagy, Csaba Sógor, Jaromír Štětina, Traian Ungureanu, Axel Voss, Tomáš Zdechovský

S&D

Caterina Chinnici, Ana Gomes, Sylvie Guillaume, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Cécile Kashetu Kyenge, Dietmar Köster, Marju Lauristin, Juan Fernando López Aguilar, Andrejs Mamikins, Claude Moraes, Péter Niedermüller, Kati Piri, Soraya Post, Birgit Sippel, Janusz Zemke

Verts/ALE

Jan Philipp Albrecht, Eva Joly, Judith Sargentini, Bodil Valero

3

-

EFDD

Gerard Batten, Raymond Finch

ENF

Auke Zijlstra

1

0

GUE/NGL

Dennis de Jong

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0233.


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

23.11.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

33

0

5

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

William (earl) Dartmouthski, Laima Liucija Andrikienė, Maria Arena, Daniel Caspary, Salvatore Cicu, Edouard Ferrand, Santiago Fisas Ayxelà, Karoline Graswander-Hainz, Heidi Hautala, Nadja Hirsch, France Jamet, Jude Kirton-Darling, Bernd Lange, David Martin, Emma McClarkin, Anne-Marie Mineur, Alessia Maria Mosca, Artis Pabriks, Franck Proust, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Viviane Reding, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Tokia Saïfi, Marietje Schaake, Helmut Scholz, Joachim Schuster, Joachim Starbatty, Adam Szejnfeld, Jan Zahradil

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Klaus Buchner, Nicola Danti, Bolesław G. Piecha, Frédérique Ries, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Ramon Tremosa i Balcells, Jarosław Wałęsa

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Merja Kyllönen, Marco Zullo


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

33

+

ALDE

Frédérique Ries, Marietje Schaake, Nadja Hirsch, Ramon Tremosa i Balcells

ECR

Bolesław G. Piecha, Emma McClarkin, Jan Zahradil, Joachim Starbatty

EFDD

Marco Zullo, William (earl) Dartmouthski

PPE

Adam Szejnfeld, Artis Pabriks, Daniel Caspary, Franck Proust, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Jarosław Wałęsa, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Laima Liucija Andrikienė, Salvatore Cicu, Santiago Fisas Ayxelà, Tokia Saïfi, Viviane Reding

S&D

Alessia Maria Mosca, Bernd Lange, David Martin, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Joachim Schuster, Jude Kirton-Darling, Karoline Graswander-Hainz, Maria Arena, Nicola Danti

VERTS/ALE

Heidi Hautala, Klaus Buchner

0

-

 

 

5

0

ENF

Edouard Ferrand, France Jamet

GUE/NGL

Anne-Marie Mineur, Helmut Scholz, Merja Kyllönen

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov