Postopek : 2017/2069(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0385/2017

Predložena besedila :

A8-0385/2017

Razprave :

PV 11/12/2017 - 19
CRE 11/12/2017 - 19

Glasovanja :

PV 12/12/2017 - 5.14
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0487

POROČILO     
PDF 933kWORD 112k
30.11.2017
PE 606.039v03-00 A8-0385/2017

o poročilu o državljanstvu EU iz leta 2017: krepitev pravic državljanov v Uniji demokratičnih sprememb

(2017/2069(INI))

Odbor za peticije

Poročevalka: Beatriz Becerra Basterrechea

Pripravljavec mnenja (*):

Csaba Sógor, Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

(*) Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika

PRED. SPREM.
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 PRILOGA: SEZNAM SUBJEKTOV ALI OSEB, OD KATERIH JE POROČEVALEC PREJEL PRISPEVEK
 MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
 MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje
 MNENJE Odbora za ustavne zadeve
 STALIŠČE V OBLIKI PREDLOGOV SPREMEMB Odbora za pravice žensk in enakost spolov
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o poročilu o državljanstvu EU iz leta 2017: Krepitev pravic državljanov v Uniji demokratičnih sprememb

(2017/2069(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 24. januarja 2017 z naslovom Krepitev pravic državljanov v Uniji demokratičnih sprememb: Poročilo o državljanstvu EU iz leta 2017 (COM(2017) 30),

–  ob upoštevanju poročila, sestavljenega v skladu s členom 25 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), o napredku k učinkovitemu državljanstvu Unije za obdobje 2013–2016,

–  ob upoštevanju rezultatov javnega posvetovanja o državljanstvu EU leta 2015, ki ga je izvedla Komisija, in rezultatov raziskav Eurobarometra iz leta 2015 o volilnih pravicah in državljanstvu,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju členov 2, 6 in 9 do 12 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), členov 18 do 25 PDEU ter členov 11, 21 in 39 do 46 Listine EU o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju določb o pravni državi iz člena 2 PEU,

–  ob upoštevanju člena 3(2) PEU, ki določa pravico do prostega gibanja oseb;

–  ob upoštevanju pravice do peticije iz člena 44 Listine EU o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju člena 165 PEU,

–  ob upoštevanju pravice do peticije iz člena 227 PDEU,

–  ob upoštevanju Protokola št. 1 k PDEU o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji,

–  ob upoštevanju Protokola(št. 2 k PDEU o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 29. februarja 2017 o strategiji enotnega trga(1), zlasti dokumenta o ugotovitvah neformalnega srečanja mreže potrošniških centrov SOLVIT v Lizboni 18. septembra 2015(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2014 o Poročilu o državljanstvu EU iz leta 2013 – Državljani EU: vaše pravice, vaša prihodnost(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. aprila 2016 o učenju o EU v šolah(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. oktobra 2016 o spremljanju uporabe prava Unije – letno poročilo za leto 2016(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. februarja 2017 o priporočilih Komisije o čezmejnih vidikih posvojitev(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. marca 2017 o uvedbi programa „Evropa za državljane“(7),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Sveta o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o mednarodni ugrabitvi otrok (prenovitev) (COM(2016)0411),

–  ob upoštevanju poročila Odbora za peticije o dejavnostih njegove delovne skupine za vprašanja socialnega varstva otrok, zlasti njenih sklepov(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. decembra 2016 o dejavnostih Odbora za peticije za leto 2015(9),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za peticije z dne 23. februarja 2017(10) in mnenja Odbora za ustavne zadeve z dne 1. junija 2017(11) o poročilu Evropske komisije o spremljanju uporabe prava EU v letu 2015,

–  ob upoštevanju predstavitev, ki jih je organiziral Odbor za peticije v letih 2016 in 2017, zlasti: javne predstavitve z dne 11. maja 2017 z naslovom Položaj in pravice državljanov EU v Združenem kraljestvu, ki so jo skupaj organizirali Odbori LIBE, PETI in EMPL; javne predstavitve z dne 11. oktobra 2016 z naslovom Ovire za prosto gibanje in delo državljanov EU na notranjem trgu; javne predstavitve z dne 4. maja 2017 z naslovom Boj proti diskriminaciji in zaščita manjšin; javne predstavitve z dne 15. marca 2016 z naslovom Državljanstvo EU v praksi, ki so jo skupaj organizirali Generalni direktorat Komisije za pravosodje in potrošnike ter odbori Evropskega parlamenta LIBE, PETI, AFCO in JURI; in predstavitve o apatridnosti z dne 29. junija 2017, ki sta jo skupaj organizirala odbora LIBE in PETI;

–  ob upoštevanju predstavitve Odbora za peticije z dne 22. februarja 2016 z naslovom Razširitev področja uporabe Listine EU o temeljnih pravicah (člen 51)?, predstavitve z dne 21. junija 2016 z naslovom Preglednost in svoboda obveščanja v institucijah EU ter predstavitve z dne 22. junija 2017 z naslovom Povrnitev zaupanja državljanov v evropski projekt ter predhodnih predstavitev v tem zakonodajnem obdobju o pravici do peticije z dne 23. junija 2015 in evropski državljanski pobudi z dne 26. februarja 2015,

–  ob upoštevanju študij, ki jih je v letih 2016 in 2017 naročil tematski sektor C Evropskega parlamenta na zahtevo Odbora za peticije, z naslovi Ovire pri uveljavljanju pravice državljanov EU in njihovih družin do prostega gibanja in prebivanja, Diskriminacija, kot je razvidna iz prejetih peticij, Vpliv izstopa Združenega kraljestva iz EU na pravico do peticije ter pristojnosti, odgovornosti in dejavnosti Odbora za peticije in Zaščitna vloga Odbora za peticije pri izvajanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov,

–  ob upoštevanju člena 52 svojega Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za peticije ter mnenj Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, Odbora za kulturo in izobraževanje, Odbora za ustavne zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0385/2017),

A.  ker so bili državljanstvo EU in z njim povezane pravice prvič uvedeni leta 1992 z Maastrichtsko pogodbo ter nadalje okrepljeni z Lizbonsko pogodbo, ki je začela veljati decembra 2009, in Listino EU o temeljnih pravicah;

B.  ker uživanje pravic iz državljanstva zahteva predhodno zagotavljanje in uživanje vseh človekovih pravic, predvsem gospodarskih, socialnih in kulturnih;

C.  ker je celostni pristop za dosego ciljev iz Pogodb EU, kot sta polna zaposlenost in socialni napredek, temeljnega pomena za omogočanje dejanskega uživanja pravic in svoboščin, vezanih na državljanstvo EU;

D.  ker se dostop do državljanstva EU pridobi z državljanstvom države članice, ki je urejeno z nacionalnim pravom; ker iz tega instituta hkrati izhajajo pravice in dolžnosti, ki so določene s pravom EU in niso odvisne od držav članic; ker zato velja tudi, da države članice in poddržavne oblasti teh pravic in obveznosti ne morejo neupravičeno omejiti; ker se morajo države članice na področju dostopa do nacionalnega državljanstva ravnati po načelih zakonodaje EU, kot sta načeli sorazmernosti in nediskriminacije, ki sta temeljito razdelani v sodni praksi Sodišča Evropske unije; ker je v skladu s Pogodbami vsak državljan deležen enake pozornosti evropskih institucij;

E.  ker državljani EU zaupajo, da bodo države članice in poddržavne oblasti uporabljale zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo, saj je to nujen pogoj za učinkovito izvrševanje vseh pravic, ki izhajajo iz državljanstva EU, katerega imetniki so;

F.  ker so prizadevanja za vrednotenje državljanstva EU povezana z izboljšanjem kakovosti demokracije v Uniji, dejanskim uživanjem temeljnih pravic in svoboščin in možnostjo vsakega državljana, da sodeluje v demokratičnem življenju Unije;

G.  ker vsako enostransko spreminjanje meja ene od držav članic pomeni najmanj kršitev člena 2, ter členov 3(2) in 4(2) Pogodbe o Evropski uniji, poleg tega pa ogroža uživanje vseh pravic, ki izhajajo iz državljanstva Unije;

H.  ker so bile z Lizbonsko pogodbo utrjene neodtujljive pravice in jamstva v zvezi z državljanstvom EU, med drugim svoboda potovanja, dela in študija v drugih državah članicah, sodelovanja v evropskem političnem življenju, spodbujanja enakosti in spoštovanja raznolikosti ter zaščite pred diskriminacijo, zlasti na podlagi državljanstva; ker ima nenehno naraščajoče koriščenje pravice prostega gibanja v EU v zadnjih desetletjih za posledico nastanek narodnostno mešanih družin, pogosto z otroki; ker je to sicer dober trend za utrditev državljanstva EU kot samostojnega instituta, a prinaša tudi posebne zahteve in nalaga izzive na različnih področjih, tudi pravnih;

I.  ker je bil z možnostjo izstopa Združenega kraljestva iz EU (Brexit) poudarjen pomen pravic iz državljanstva EU in njihove ključne vloge v vsakodnevnem življenju več milijonov državljanov EU, pri čemer se je v EU povečala ozaveščenost o morebitni izgubi pravic, ki bi jo Brexit pomenil za obe strani, s poudarkom na 3 milijonih državljanov EU, ki prebivajo v Veliki Britaniji in 1,2 milijona britanskih državljanov, ki prebivajo v EU;

J.  ker zadnji dogodki v Veliki Britaniji, humanitarna kriza z begunci, uničujoče socialne in gospodarske posledice varčevalnih politik, visoka stopnja brezposelnosti in revščine ter povečanje ksenofobije in rasizma v Evropski uniji povečujejo nezaupanje v sistem EU in v celoten evropski projekt;

K.  ker sta pravica do prostega gibanja in njeno izvrševanje osrednjega pomena za državljanstvo EU ter dopolnjujeta druge svoboščine notranjega trga EU; ker so zlasti mladi Evropejci zelo vezani na prosto gibanje, ki ga državljani EU z vidika priznavanja in priljubljenosti uvrščajo takoj za zagotavljanje miru kot najbolj pozitiven dosežek EU;

L.  ker številne prejete peticije poročajo o tem, da so različne države članice kršile svobodo gibanja in njeno izvrševanje, ko so državljane EU izgnale s svojega ozemlja ali jim grozile z izgonom;

M.  ker se državljani EU, kot je razvidno iz peticij in pritožb, naslovljenih na Komisijo in SOLVIT, srečujejo z znatnimi težavami pri izvrševanju temeljnih pravic in svoboščin, in sicer zaradi velikih ekonomskih težav in težav na področju zaposlovanja, ki so se še povečale zaradi varčevalnih ukrepov, sprejetih na ravni EU in držav članic, ter zaradi upravnega bremena in birokracije v državah članicah ter napačnih informacij in/ali pomanjkanja sodelovanja organov držav članic;

N.  ker je načelo nediskriminacije na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti, kakor ga določa člen 21 iz Listine EU o temeljnih pravicah, primarni izraz državljanstva EU; ker je hkrati ključno za učinkovito uživanje svobode gibanja, kot je razvidno iz peticij;

O.  ker je spoštovanje pravic pripadnikov manjšin med temeljnimi vrednotami EU, zapisanih v pogodbah; ker približno 8 % državljanov EU pripada narodni manjšini, približno 10 % pa jih govori regionalni ali manjšinski jezik; ker je treba okrepiti učinkovito varstvo manjšin;

P.  ker krepitev pravic državljanov in demokratičnih institucij vključuje boj proti diskriminaciji in neenakosti spolov v skladu s cilji trajnostnega razvoja;

Q.  ker premajhna zastopanost žensk na položajih, kjer se sprejemajo odločitve, zlasti v politični sferi in na ravni upravnih odborov podjetij, ovira razvoj zmogljivosti in zmanjšuje sodelovanje žensk v demokratičnem življenju EU;

R.  ker se ženske pri sodelovanju in vodenju na področju političnega odločanja še vedno soočajo z različnimi ovirami, kot so vztrajnost stereotipov o spolu in posledice nedavne gospodarske krize, ki je negativno vplivala na vprašanje enakosti spolov;

S.  ker so še vedno velike vrzeli pri zaščiti žrtev nasilja zaradi spola in nasilja v družini v vsej EU v primerih čezmejnih družinskih sporov;

T.  ker je diskriminacija, ki jo občutijo ženske po EU, ovira za enakost; ker so ženske še vedno premalo zastopane med volivci, pa tudi na vodilnih položajih, bodisi na izvoljenih mestih, v javni upravi, na akademskem področju, medijih ali v zasebnem sektorju; ker sta razširjena večplastna diskriminacija žensk ter nesorazmerno število žensk, ki se soočajo z revščino in družbeno izključenostjo, oviri, ki ženskam onemogočata polno izvrševanje svojih državljanskih pravic;

U.  ker je pravica do naslavljanja peticij na Evropski parlament, kot je zapisano v členih 20 in 227 PDEU in členu 44 Listine EU o temeljnih pravicah, eden od stebrov državljanstva EU in druga najprepoznavnejša pravica iz državljanstva EU in mora z odprtim, demokratičnim in preglednim postopkom ustvarjati povezavo med državljani in evropskimi institucijami;

V.  ker bi lahko temeljne pravice državljanov EU zagotavljali z novim pristopom v zvezi z razlago člena 51 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

W.  ker so evropski državljani neposredno zastopani v Evropskem parlamentu in imajo demokratično pravico do kandidiranja in glasovanja na evropskih volitvah, tudi če prebivajo v drugi državi članici; ker se izvrševanje pravice državljanov EU, ki so uveljavili svojo pravico do prostega gibanja, do glasovanja na evropskih in lokalnih volitvah ne omogoča in ne spodbuja enako v vseh državah članicah; ker so številne peticije izpostavile obstoj birokratskih ovir in pomanjkljivosti administrativne ali druge narave pri uveljavljanju pravice do glasovanja na nacionalnih ali regionalnih volitvah v domačih državah članicah za osebe, ki živijo v drugi državi članici; ker so nekateri državljani naleteli na ovire pri izvrševanju te demokratične pravice, kot v primeru invalidov v državah, ki po ratifikaciji Konvencije OZN o pravicah invalidov niso izpolnile svoje obveznosti in niso spremenile volilne zakonodaje, da bi invalidom omogočile izvrševanje volilne pravice;

X.  ker imajo državljani pravico, da skupaj z drugimi državljani EU iz vseh držav članic organizirajo ali podpirajo evropsko državljansko pobudo, na podlagi katere lahko prispevajo k določitvi zakonodajnega programa EU; ker je evropska demokratična pobuda pomemben instrument neposredne demokracije, ki državljanom omogoča, da dejansko sodelujejo pri oblikovanju politike in zakonodaje EU; ker bi morala biti transparentna in učinkovita; ker se ta pravica do zdaj ni zadovoljivo uveljavljala;

Y.  ker sta oblikovanje schengenskega območja in vključitev schengenskega pravnega reda v okvir EU močno povečala svobodo gibanja v EU in sta med največjimi dosežki evropskega povezovanja; ker je Svet Evropske unije v svojih sklepih št. 9166/3/11 in 9167/3/11 z dne 9. junija 2011 potrdil uspešen zaključek postopka ocenjevanja in tehnično pripravljenost Bolgarije in Romunije za pristop k schengenskemu območju;

Z.  ker je varnost eno od vprašanj, ki najbolj skrbi državljane EU; ker bi morala EU pri svojih državljanih ustvarjati občutek, da je njihova svoboda zaščitena in njihova varnost zagotovljena na celotnem ozemlju, hkrati pa zagotavljati, da so spoštovane in varovane tudi njihove svoboščine in pravice; ker je terorizem globalna grožnja, ki jo je treba učinkovito obravnavati na lokalni, nacionalni in evropski ravni, da se zagotovi varnost evropskih državljanov;

AA.  ker glede na oceno učinka Komisije, ki spremlja Direktivo (EU) 2015/637 z dne 20. Aprila 2015 o ukrepih za usklajevanje in sodelovanje, potrebnih za lažje zagotavljanje konzularne zaščite državljanom Unije brez predstavništva v tretjih državah(12), skoraj 7 milijonov državljanov EU potuje ali živi zunaj EU, v krajih, kjer njihova država nima veleposlaništva ali konzulata; ker se bo število državljanov EU brez predstavništva do leta 2020 po pričakovanjih povečalo na vsaj 10 milijonov; ker imajo državljani EU na ozemlju tretje države, v kateri njihova država članica nima predstavništva, pravico do zaščite diplomatskih in konzularnih organov katere koli druge države članice pod enakimi pogoji, kakršni veljajo za državljane tiste države;

1.  je seznanjen s poročilom Komisije o državljanstvu EU iz leta 2017, v katerem so navedene nove prednostne naloge po področjih dejavnosti za prihodnja leta; ponovno opozarja, da so za pravilno izvajanje zakonodaje EU skupaj odgovorne vse države članice in evropske institucije; v zvezi s tem izpostavlja bistveno vlogo, ki jo ima Komisija kot varuhinja pogodb pri izvrševanju členov 258 do 260 PDEU; izraža, da mora biti učinkovit odgovor na skrbi državljanov prednostna naloga ter da je za prihodnja tri leta treba načrtovati dobro opredeljene in konkretne obveznosti in ukrepe; poziva Komisijo, naj z vsemi razpoložljivimi orodji in mehanizmi pospeši politiko EU za kazenski pregon;

2.  ugotavlja, da so pravica do vlaganja peticij, pravica naslavljanja pritožb na evropskega varuha človekovih pravic in pravica do dostopa do dokumentov in registrov temeljni, konkretni elementi državljanstva EU in povečujejo preglednost pri sprejemanju odločitev; zato izraža željo, da bi se te pravice spodbujale in poudarjale kot ključni elementi poročila Komisije o državljanstvu EU in da bi se v tem poročilu ustrezno odražale;

3.  poudarja dejstvo, da se je učinkovito uveljavljanje pravice do vlaganja peticij olajšalo z izboljšano obdelavo petici v Evropskem parlamentu in začetkom delovanja portala Odbora za peticije konec leta 2014, ki omogoča nezapleteno vlaganje peticij in njihovo učinkovitejšo obravnavo, kot je razvidno iz drugih ustreznih letnih poročil Odbora za peticije; poziva k takojšnjemu dokončanju predvidenih nadaljnjih korakov tega projekta, kar bi vlagateljem in podpornikom peticij omogočilo, da jih spremljajo bolj interaktivno;

4.  poudarja, da se za uspešno izvrševanje pravic iz državljanstva predpostavlja, da vse države članice spoštujejo vse pravice in svoboščine iz Listine EU o temeljnih pravicah; poudarja dejstvo, da sprejetje demokratičnega in participativnega upravljanja, najvišja možna raven preglednosti in neposredna vključitev vseh državljanov v postopek sprejemanja odločitev v končni fazi krepijo državljanstvo EU; poziva države članice, naj državljane EU bolje seznanijo z njihovimi pravicami in dolžnostmi ter prispevajo k temu, da bodo državljani deležni enakega dostopa in enakega spoštovanja teh pravic tako v matični državi kot v drugih državah članicah; opozarja na obstoječa izvzetja nekaterih držav iz delov pogodb EU, kar ustvarja dejanske razlike v pravicah državljanov;

5.  močno obžaluje, da že skoraj desetletje ni bil dosežen večji napredek pri sprejemanju protidiskriminacijske direktive na ravni EU; poziva vse institucije EU in države članice, naj bo ponovni začetek ustreznih pogajanj absolutna prednostna naloga; je seznanjen z zavezo Komisije, da bo dejavno podprla zaključek teh pogajanj;

6.  obžaluje pomanjkanje napredka v zvezi s predlagano direktivo iz leta 2008 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost; ponovno poziva Svet, naj predlog čim prej sprejme;

7.  meni, da bi bilo treba povečati uspešnost ukrepov EU na področju boja proti diskriminaciji in odpraviti preostale ovire; priporoča, da Komisija posodobi prvi dve protidiskriminacijski direktivi, in sicer Direktivo Sveta 2000/43/ES in Direktivo Sveta 2000/78/ES, da bi ju uskladila z veljavno različico pogodb in Listino Evropske unije o temeljnih pravicah;

8.  poziva k sprejetju učinkovitega zakonodajnega okvira in usklajevalnih ukrepov na ravni EU in držav članic, da se zagotovijo visoka raven socialnega varstva ter stabilna in ustrezno plačana delovna mesta; meni, da je takšen pristop bistven za okrepitev temeljnih pravic in svoboščin, ki izvirajo iz državljanstva EU;

9.  poudarja, da so varčevalni ukrepi, ki so jih sprejele EU in države članice, povečali ekonomske in socialne razlike ter tako zelo omejili dejansko uveljavljanje temeljnih pravic in svoboščin, ki izvirajo iz državljanstva EU;

10.  ponovno opozarja na svojo resolucijo in predlog Komisije za celovito direktivo o približevanju zakonov, uredb in upravnih predpisov držav članic v zvezi z zahtevami glede dostopnosti proizvodov in storitev, vključno z različnimi oblikami prevoza; priporoča, naj zakonodajalca pospešita svoje dejavnosti v zvezi s sprejetjem evropskega akta o dostopnosti; pozdravlja doseženi medinstitucionalni dogovor o vključitvi Marakeške pogodbe v avtorsko pravo EU, za kar si je Odbor za peticije prizadeval že od leta 2011, in ponovno poziva, naj EU in države članice hitro ratificirajo to pogodbo; poziva vse države članice, naj ratificirajo Konvencijo OZN o pravicah invalidov in podpišejo njen protokol; podpira, da bi se uporaba vzajemno priznane evropska kartica ugodnosti za invalide razširila na čim več držav članic; spodbuja države članice, da olajšajo mobilnost invalidov in oseb s funkcijskimi omejitvami v EU; poudarja, da je treba izboljšati dostopnost spletišč EU za invalide;

11.  poziva Komisijo, naj si odločneje prizadeva za boj proti diskriminaciji oseb LGBTI in homofobiji, tako da opredeli konkretne ukrepe, ki jih je treba sprejeti na nacionalni in evropski ravni; hkrati poziva institucije EU, naj pozorno spremljajo pravice oseb LGBTI ter spodbujajo priznavanje čezmejnih pravic oseb LGBTI in njihovih družin v EU;

12.  ponovno opozarja, da je mogoče načelo enakosti moških in žensk uresničiti le s strateškim vključevanjem načela enakosti spolov v vse politike EU, tudi s pomočjo Strateških prizadevanj za enakost spolov v obdobju 2016–2019; poziva Komisijo, naj olajša popoln dostop do storitev spolnega in reproduktivnega zdravja v vseh državah članicah; poziva Komisijo, naj izvaja učinkovite ukrepe za odpravo diskriminacije in boj proti diskriminatornim izjavam zoper ženske v EU, ki spodbujajo spolne stereotipe; ponovno poudarja, da je treba vlagati v poučevanje o državljanstvu in državljansko vzgojo ter izobraževanje o enakosti spolov po vsej Evropi; opozarja na razliko v plačah in pokojninah med spoloma v EU, ki spodkopava možnost resnične ekonomske samostojnosti milijonov žensk; opozarja na pomen sodelovanja mladih, zlasti ženk in deklet, v politiki in poziva k bolj aktivnemu prizadevanju Komisije in držav članic za spodbujanje njihovega sodelovanja;

13.  pozdravlja predlog Komisije, da bi EU podpisala in sklenila pristop k Istanbulski konvenciji; hkrati pa obžaluje dejstvo, da omejitev na dve področji, tj. zadeve na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah ter azil in nevračanje, povzroča pravno negotovost glede obsega učinka pristopa EU; poziva države članice, naj pospešijo pogajanja za ratifikacijo in izvajanje Istanbulske konvencije; poziva države članice, ki tega še niso storile, naj čim prej ratificirajo to konvencijo, Komisija pa naj predstavi predlog direktive o boju proti nasilju nad ženskami; pozdravlja, da je Komisija predložila sveženj o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, ter poziva vse institucije, naj te ukrepe čim prej uveljavijo; poziva Komisijo in države članice, naj spodbudijo vstop žensk v vodilne položaje in njihovo zastopanost na teh položajih ter naj sprejmejo posebne ukrepe za obravnavanje potreb ranljivih državljanov, ki se soočajo s presečno večplastno diskriminacijo, recimo prek ustreznih strategij, da bodo ti državljani lahko izvrševali svoje pravice iz državljanstva; poziva Svet, naj okrepi prizadevanja za odpravo blokade direktive o ženskah v upravnih odborih; ponovno poziva Komisijo, naj svoj dokument o strateških prizadevanjih za enakost spolov v obdobju 2016–2019 sprejme v obliki sporočila;

14.  ponovno opozarja, da tradicionalne manjšine že stoletja sobivajo z večinskimi kulturami na evropskem kontinentu; poudarja, da morajo imeti institucije EU dejavnejšo vlogo pri varstvu manjšin, na primer s spodbujanjem sestankov, seminarjev in resolucij za ozaveščanje, pa tudi konkretnih upravnih korakov v institucijah EU; meni, da bi EU morala določiti visoke standarde za zaščito manjšin, začenši s standardi iz instrumentov mednarodnega prava, kot so tisti Sveta Evrope, ter da bi morali biti ti standardi globoko vpeti v pravni okvir, ki bi zagotavljal demokracijo, pravno državo in temeljne pravice v vsej EU; spodbuja vse države članice, naj brez nadaljnjega odlašanja ratificirajo Okvirno konvencijo za varstvo narodnih manjšin in Evropsko listino o regionalnih in manjšinskih jezikih ter naj pogodbi izvršujejo v dobri veri; opozarja tudi, da je treba izvajati načela, oblikovana v okviru Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi; obsoja vsako retoriko, ki bi spodbujala diskriminacijo na podlagi narodnosti; spodbuja nacionalne vlade, da poiščejo trajne rešitve in spodbujajo kulturo jezikovne raznolikosti v vseh državah članicah in EU kot celoti, ki naj seže onkraj meja uradnih jezikov EU, saj se tako pogodbi kot Listina EU o temeljnih pravicah sklicujejo na varstvo narodnih manjšin in diskriminacijo na podlagi jezika;

15.  izraža globoko zaskrbljenost nad številom Romov v Evropi, ki so pri registraciji rojstva diskriminirani in zato nimajo osebnih dokumentov, nimajo dostopa do bistvenih osnovnih storitev v svoji državi prebivališča in posledično tudi nimajo dostopa do pravic v EU; poziva države članice, naj v zvezi s tem takoj sprejmejo popravne ukrepe, da bi zagotovili, da bodo lahko uživali svoje temeljne človekove pravice ter vse pravice, ki jim jih zagotavlja državljanstvo EU; poziva Komisijo, naj oceni in spremlja razmere v državah članicah in predlaga pravno zavezujočo zakonodajo o identifikaciji in varstvu oseb, ki nimajo priznanega državljanstva in dostopa do osebnih dokumentov;

16.  poziva Komisijo in države članice, naj predlagajo konkretne ukrepe za odpravo ovir za prosto gibanja, v skladu z resolucijo Parlamenta z dne 15. marca 2017 o ovirah za prosto gibanje in delo državljanov EU na notranjem trgu(13) in resoluciji z dne 28. aprila 2016 o varstvu otrokove koristi v EU na podlagi peticij, naslovljenih na Evropski parlament(14);

17.  poziva Komisijo, naj redno spremlja uporabo Direktive 2004/38/ES v državah članicah ter sprejme ustrezne ukrepe za odpravo morebitnih ovir za prosto gibanje; pozdravlja orodje za e-učenje o pravici do prostega gibanja državljanov Unije, ki lokalnim upravam pomaga bolje razumeti pravice in obveznosti v zvezi s prostim gibanjem;

18.  priznava prizadevanja Komisije za razpoložljivost in večjo dostopnost več virov informacij in pomoči v zvezi z EU in pravicami, ki jih podeljuje svojih državljanom, kot so mreža Europe Direct, portal Tvoja Evropa in portal e-pravosodje, da bi bili posamezniki, ki izvršujejo svoje pravice kot državljani EU, bolje informirani; je seznanjen s predlogom Komisije o enotnem digitalnem portalu, ki bi državljanom omogočil enostaven internetni dostop do informacijskih storitev in storitev, ki nudijo pomoč in reševanje težav v zvezi z uveljavljanjem pravic na enotnem trgu;

19.  poziva Komisijo, naj okrepi mrežo SOLVIT z izboljšanjem interakcije med svojimi službami in nacionalnimi centri, da bi zagotovili boljše spremljanje nerešenih primerov in primerov, ki se ponavljajo, obenem pa boljše skupno delovanje različnih orodij EU za kazenski pregon, kot sta EU PILOT in CHAP; hkrati poziva države članice, naj med državljani EU spodbujajo uporabo mreže SOLVIT in njenih storitev ter druge mehanizme za odškodnino in državljansko udeležbo, tako na ravni Unije prek Odbora za peticije, evropskega varuha človekovih pravic in evropske državljanske pobude in na nacionalni ravni, prek nacionalnih varuhov človekovih pravic, odborov za peticije ali zakonodajnih pobud državljanov;

20.  podpira zavezo Komisije v poročilu o državljanstvu EU za leto 2017, da bo organizirala vseevropsko informacijsko kampanjo za ozaveščanje o pravicah, ki izhajajo iz državljanstva EU, da bi državljanom pomagala do boljšega razumevanja njihovih pravic; poudarja, da bi morali imeti državljani dostop do vseh potrebnih informacij za dejansko okrepitev evropskega državljanstva, ki bi morale biti predstavljene jasno in razumljivo, da bi lahko sprejemali informirane odločitve o uveljavljanju svojih pravic iz pogodb in Listine Evropske unije o temeljnih pravicah; v zvezi s tem obžaluje pomanjkanje preglednosti pri pogajanjih o sporazumih, ki, kot na primer čezatlantsko partnerstvo za trgovino in naložbe (TTIP) ali celovit gospodarski in trgovinski sporazum med Kanado in EU (CETA), vplivajo na osnovne vidike uresničevanja državljanstva; priporoča spodbujanje preglednosti in proaktivne konzularne pomoči kot najustreznejšega orodja za ta namen, skupaj s ustreznim objavljanjem potrebnih informacij za lažjo nastanitev novih prišlekov;

21.  Ponovno opozarja, da so področja, na katerih se državljani EU pogosto soočajo s težavami, dostop do zdravstvenih storitev, usklajevanje sistemov socialne varnosti in priznavanje poklicnih kvalifikacij v drugih državah članicah EU, ter poziva k odločnim ukrepom s strani Komisije za izboljšanje tega stanja;

22.  izraža zaskrbljenost zaradi vse večje politične nenaklonjenosti javnosti, ki je posledica varčevalnih politik ter omejevanja pravic in svoboščin; meni, da je prednostna naloga boj proti ksenofobiji, rasizmu, diskriminaciji in sovražnemu govoru, kateri porast je med drugim posledica teh varčevalnih politik in omejevanja pravic in svoboščin;

23.  priznava, da so ukrepi za povečanje volilne udeležbe na evropskih volitvah skupna odgovornost EU in držav članic; spodbuja države članice, naj spodbujajo demokratično udeležbo z boljšim obveščanjem državljanov o njihovi pravici do kandidiranja in glasovanja na lokalnih in evropskih volitvah, in sicer prek različnih kanalov in v razumljivem jeziku, ter z odpravo vseh ovir za njihovo sodelovanje, kot je ekonomska, socialna in jezikovna diskriminacija, nepoštene prakse ali korupcija; poziva države članice, naj odpravijo ovire v zvezi z dostopnostjo invalidnih državljanov in olajšajo glasovanje za svoje državljane, ki prebivajo, delajo ali študirajo daleč od svojih volilnih okrajev, tako da uvedejo elektronsko identifikacijo in rešitve glasovanja;

24.  meni, da je reforma akta o volitvah priložnost, da Unija postane bolj demokratična; poudarja, da enako meni na tisoče Evropejcev; ponovno opozarja, da je treba spodbuditi sodelovanje na evropskih volitvah tako, da se poveča prepoznavnost političnih strank na evropski ravni, ter da je krepitev evropskega značaja volitev v Evropski parlament skupna odgovornost EU in držav članic; spodbuja Svet, naj v pregled omenjenega akta vključi sezname, ki bodo vključevali vidik spola in bodo uravnoteženi glede na spol; poziva Komisijo, naj ukrepa v zvezi z izvrševanjem pravice do glasovanja na evropskih in lokalnih volitvah, pripravi konkreten akcijski načrt za čim prejšnjo uvedbo elektronskega glasovanja za evropske parlamentarne volitve ter naj bo ta sistem široko dostopen za vse državljane; poziva države članice, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da bi osebe, ki niso državljani nobene države in ki stalno prebivajo v eni od držav članic EU, spodbudile, da sprejmejo državljanstvo države članice gostiteljice, da bi lahko v celoti uživale pravice iz državljanstva EU; meni, da bi morali državljani, ki se preselijo in prebivajo v drugi državi članici EU, imeti možnost, da uveljavijo svojo pravico do glasovanja na nacionalnih volitvah v svoji državi izvora; poziva države članice, ki svojim državljanom, ki se odločijo dlje časa živeti v drugi državi članici, odvzamejo volilno pravico, omilijo pogoje za to, da bodo le-ti lahko ohranili svojo pravico, da volijo na nacionalnih volitvah; poziva Komisijo, naj sprejme potrebne ukrepe, da se invalidom omogoči polno uveljavljanje njihove volilne pravice brez vsakršne oblike diskriminacije; podpira možnost uvedbe evropske osebne izkaznice poleg nacionalnih osebnih dokumentov;

25.  poziva evropske politične stranke, naj se učinkovito lotijo problema padajoče volilne udeležbe in vse večjega razkoraka med državljani in institucijami EU; meni, da bi bila uvedba nadnacionalnih list, iz katerih bi izvolili del sedežev v Evropskem parlamentu, pozitiven prispevek k spodbujanju pojma državljanstva EU; poziva Komisijo, naj pripravi konkreten akcijski načrt za uvedbo elektronskega glasovanja za evropske parlamentarne volitve leta 2019; meni, da bi imenovanje kandidatov za predsednika Komisije na evropski ravni s strani evropskih političnih strank predstavljalo pomemben korak k izgradnji resničnega evropskega javnega prostora, vendar je prepričan, da je evropeizacijo volilne kampanje mogoče doseči le z vseevropskim delovanjem in vseevropskimi omrežji lokalnih in nacionalnih medijev, zlasti javnih, s področja radia, televizije, seminarjev in interneta;

26.   je seznanjen z najnovejšim sporočilom Komisije (COM(2017)0482) o evropski državljanski pobudi, v katerem je predlagana revizija Uredbe (EU) št. 211/2011 z dne 16. februarja 2011, da bi se izboljšal njen učinek; upa, da bo revizija uredbe prinesla instrument za evropsko državljansko pobudo, ki bo bolj pregleden, učinkovit in uporabniku prijazen, hkrati pa bo zagotavljal demokratično širše sodelovanje državljanov v evropski razpravi in pri določanju programa; Poudarja pomembno zakonodajno vlogo, ki jo bo imel Parlament ter pomen dobrega sodelovanja s Komisijo med revizijo uredbe; poziva Komisijo, naj vključi določbe, katerih namen bi bil pregled pogojev za pravno dopustnost, zahtev za registracijo in postopkov obravnave evropske državljanske pobude;

27.  meni, da državljanstvo Unije zahteva prizadevanja Komisije za okrepitev evropske kulturne razsežnosti; spodbuja, naj se iz programa „Evropa za državljane“ financirajo bolj inovativni projekti, ki imajo lahko sistemski učinek ; predlaga vzpostavitev programa „Spoznajmo Evropo“, ki bo vzporeden programu „Evropa za državljane“ in ga bo dopolnjeval;

28.  predlaga, naj Komisija z namenom spodbujanja državljanstva Unije in njegovega izvajanja spodbuja, da bi lokalni organi določili uradnike, odgovorne za evropske zadeve, saj je to raven, ki je najbližja državljanom;

29.  priporoča, naj Komisija vzpostavi register vstopa na vseh svojih sedežih, tudi na predstavništvih v državah članicah, da se bodo državljani lahko v pisni obliki ali osebno na ustrezen način obrnili na katero koli institucijo Unije;

30.  priporoča, naj Komisija v sodelovanju s poštnimi operaterji, zadolženimi za univerzalno storitev, uvede sporočilni sistem s certifikacijo vsebine, datuma in pošiljatelja, da bi se lahko državljani v pisni obliki, na daljavo in na ustrezen način obrnili na evropske institucije;

31.  izraža prepričanje, da so temeljna pravica do svobode izražanja in informacij iz člena 11 Listine EU o temeljnih pravicah, svobodni mediji in dostop do pluralnosti glasov v družbi in medijih nujen del zdrave demokracije in so torej ustavni temelj članstva v EU, kakor je zapisano v členih 2 in 6 PEU; poudarja, da je za obravnavanje protievropske propagande in neresničnih informacij ter za spodbujanje neodvisnosti javnih medijev od vlad potrebna jasno opredeljena politika EU; predlaga, naj se v javnih radijskih in televizijskih hišah v vseh državah članicah nameni vsaj minimalen čas za vsebino, povezano z evropskimi zadevami predlaga, naj institucije EU ustanovijo evropske televizijske kanale, ki bodo oddajali v vseh državah članicah in vseh uradnih jezikih EU, ter naj državljane izobražujejo v zvezi z medijsko pismenostjo že od zgodnjega otroštva; podpira razširjanje tiskanih in multimedijskih produkcij v vseh uradnih jezikih EU; v zvezi s tem poudarja, da je treba evropske novinarje dodatno ozavestiti;

32.  trdi, da sta jezikovna raznolikost in preglednost ključni orodji za približevanje državljanov EU in njihovo vključitev v njene dejavnosti; ugotavlja, da dostop do dokumentov predstavlja 30 % zaključenih preiskav Evropskega varuha človekovih pravic v letu 2016, in zato priporoča spodbujanje pravice dostopa do dokumentov in prevod čim več dokumentov v vse uradne jezike EU; podpira okrepitev dialoga z državljani in spodbujanje javnih razprav, da bi se izboljšalo razumevanje državljanov EU, kar zadeva vpliv EU na njihovo vsakodnevno življenje, in se jim omogočilo sodelovanje v izmenjavi mnenj s pomočjo terminov v televizijskih programih za ciljno občinstvo; poziva k sprejetju horizontalne direktive o žvižgaštvu, s katero bi opredelili ustrezne poti in postopke za poročanje o primerih;

33.  podpira spodbujanje kulture storitev med institucijami EU in nacionalnimi institucijami ter meni, da bi morala biti EU zgled, kar zadeva najvišje upravne standarde in standarde preglednosti, v skladu s členom 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah; predlaga, da se lokalni uradi EU v državah članicah preoblikujejo v točko „vse na enem mestu“, ki zagotavlja celovite storitve za državljane EU, da bi se zmanjšale birokracija in ovire, ki jih predstavljajo za uveljavljanje pravic državljanov EU; poudarja pomen projekta „samo enkrat“, s katerim se odpravlja nepotrebno breme za evropska podjetja, ki so pri svojem čezmejnem delovanju večkrat pozvana k predložitvi istih podatkov in dokumentov;

34.  poudarja, da ima dostopno izobraževanje ključno vlogo pri obveščanju prihodnjih državljanov EU o njihovih pravicah; poudarja, da je treba v okviru programa Erasmus+ spodbujati razvoj prenosljivih spretnosti, ki spodbujajo medkulturno razumevanje in aktivno udeležbo v raznolikih družbah; spodbuja države članice, naj v svojih učnih načrtih namenijo več pozornosti državljanski vzgoji zlasti o pravicah državljanov EU in o zadevah EU, ter naj skladno s tem prilagodijo usposabljanje učiteljev; opozarja, da je treba učitelje in pedagoške delavce podpirati, da v poučevanje vključujejo informacije o pravicah in državljanstvu EU; v zvezi s tem poudarja, da je treba še naprej spodbujati in razvijati spletne platforme, da bi lahko pedagoški delavci dostopali do inovativnih večjezičnih učnih gradiv, ki bi jim pomagali, da študente navdahnejo in motivirajo za učenje o EU; poziva Komisijo, naj pripravi strategijo za izobraževanje o evropskem državljanstvu, ki bi vključevala predlagane smernice za oblikovanje učnega programa, ki bi lahko vključeval šolske izlete z obiski institucij EU;

35.  ponovno poudarja, da po veljavnem pravu EU izstop države članice iz EU pomeni izgubo evropskega državljanstva za njene državljane; obžaluje, da bo izstop Združenega kraljestva iz EU prvi primer v zgodovini, ko bodo državljanom odvzete pravice, ki so jim bile podeljene s pogodbami; poudarja, da bo po pričakovanjih ta izguba pravic imela resne posledice za njihov vsakdan; poudarja, da bi vsak sporazum moral temeljiti na pravičnosti, simetriji, pravični obravnavi, vzajemnosti in nediskriminaciji ter na popolnem spoštovanju celovitosti zakonodaje EU, vključno z Listino EU o temeljnih pravicah in njenim okvirom izvrševanja; spodbuja obe pogajalski strani, naj dajo prednost prizadetim državljanom in naj zaščitijo njihove pravice; poziva pogajalski strani, naj po izstopa Združenega Kraljestva v čim večji meri ohranijo vse izvedene socialne, ekonomske in družinske pravice, zlasti pravico do zdravstvene oskrbe,;

36.  predlaga, da se določi evropski praznik 9. maja z namenom okrepiti evropski občutek pripadnosti evropski družini;

37.  poziva države članice, naj zagotovijo, da je njihova nacionalna zakonodaja dovolj jasna in podrobna za zagotavljanje spoštovanja pravice do svobode gibanja za državljane in njihove družine, da se lahko začne ustrezno usposabljanje pristojnih državnih organov v zvezi s tem in natančna širitev točnih informacij zainteresiranim stranem ter spodbujanje dobrega sodelovanja in hitre izmenjave informacij z drugimi upravami, zlasti v zvezi s čezmejnimi zavarovanji in pokojninami; poziva k boljšemu sodelovanju med državami članicami gostiteljicami in ustreznimi konzulati, s katerim bi zagotovili ustrezno podporno omrežje in pravično obravnavo v čezmejnih primerih, zlasti kadar gre za skrbništvo nad otrokom; poziva Komisijo, naj pripravi zakonodajni predlog o čezmejnem priznanju aktov o posvojitvi;

38.  poziva Svet Evropske unije in Evropski svet, naj vsem državam, ki izpolnjujejo vsa potrebna tehnična merila, dovolita, da postanejo članice schengenskega območja, da bodo lahko vsi državljani EU uživali svojo pravico do prostega gibanja in jih pri tem ne bodo ovirale mejne kontrole;

39.  opozarja, da bi morala biti zakonodaja EU o varnosti najsodobnejša, učinkovita in uspešna pri preprečevanju in odkrivanju vedno novih oblik ogrožanja varnosti ter pri odzivanju nanje; poziva k nujnemu izvajanju evropske agende za varnost, boljšemu izvajanju obstoječih pravnih instrumentov EU na tem področju in učinkovitejši izmenjavi informacij in usklajevanju med državami članicami in z agencijami EU; pozdravlja pobude Komisije za krepitev sodelovanja med državami članicami na področju varnosti; poudarja, kako pomembno je popolnoma spoštovati temeljne pravice v boju proti terorizmu; poudarja, da je usklajevanje notranjih in zunanjih ukrepov EU na področju varnosti nujno za učinkovito zaščito državljanov EU;

40.  poziva institucije EU in države članice, naj okrepijo prizadevanja za razvoj učinkovite in prave varnostne unije, v kateri bodo obravnavani vsi vidiki teroristične grožnje;

41.  meni, da sta deradikalizacija in preprečevanje radikalizacije absolutni prednostni nalogi EU, in se odločno zavzema za krepitev posebnih medsektorskih programov, namenjenih izobraževanju, prostovoljskim in kulturnim dejavnostim in mladinskemu delu, in programov deradikalizacije v institucijah, lokalnih skupnostih, civilni družbi, verskih skupnostih in regionalnih upravah; meni, da bi morali celovito politiko na tem področju spremljati dolgoročni proaktivni procesi deradikalizacije na področju pravosodja; poudarja, da je treba razviti strategije za socialno vključevanje in politike za boj proti diskriminaciji; poziva države članice, naj celovito obravnavajo radikalizacijo in izkoristijo strokovno znanje mreže za ozaveščanje o radikalizaciji, ustanovljene na pobudo Komisije; poudarja, da je radikalizacijo mogoče preprečevati tudi s pomočjo ukrepov, ki se financirajo iz programov EU, kot so evropski strukturni in investicijski skladi, Obzorje 2020 in Evropa za državljane;

42.  poziva k polnemu in učinkovitemu izvajanju Direktive (EU) 2015/637 za zagotavljanje konzularne zaščite državljanov EU v tretjih državah, kjer njihove države članice nimajo predstavništva;

43.  poziva Komisijo, naj predlaga novo, varnejšo obliko potne listine EU za vrnitev za državljane EU brez predstavništva zunaj EU, katerih potni list je bil ukraden, izgubljen, uničen ali začasno ni na voljo, da se zagotovi, da se bodo lahko varno vrnili domov;

44.  poudarja, da je treba žrtvam kaznivih dejanj in terorizma v vsej EU zagotoviti ustrezno raven pravic, brez diskriminacije, ter da bi bilo treba z njimi ravnati spoštljivo in dostojanstveno in bi jim bilo treba nuditi ustrezno podporo v skladu z individualnimi potrebami in potrebami njihovih družin; poudarja, da se je povečalo število evropskih državljanov, ki doživijo teroristični napad v državi, ki ni njihova lastna, zato v skladu z Direktivo (EU) 2015/0281 o boju proti terorizmu nujno poziva k vzpostavitvi protokolov v državah članicah, da bi se evropskim državljanom, ki niso državljani zadevne države, pomagalo v primeru terorističnega napada; poudarja, da je treba pripraviti posebno direktivo za zaščito žrtev terorizma;

45.  obžaluje obstoj čezmejnih ovir v civilnih ali socialnih zadevah, na primer pri družinski zakonodaji ali pokojninah, kar mnogim državljanom onemogoča, da bi v polni meri uživali državljanstvo Evropske unije;

46.  obžaluje, da pravna sredstva, ki so na voljo staršem in otrokom ob ločitvi ali razvezi, niso enaka v vseh državah članicah, zaradi česar se je na stotine evropskih staršev obrnilo na Odbor za peticije s pozivom, naj bo bolj dejaven, čeprav ima na tem področju zelo omejene pristojnosti;

47.  poziva k okrepljenemu sodelovanju med državami članicami, da se zagotovita zaščita žrtev nasilja zaradi spola in upoštevanje najboljših otrokovih koristi v primerih čezmejnih družinskih sporov;

48.  pozdravlja uvedbo evropske solidarnostne enote za mlade evropske državljane ter poziva, naj bo ta pobuda ustrezno financirana in naj ne bodo kakovostna delovna mesta nadomeščena z neplačanim prostovoljnim delom;

49.  poziva države članice, naj vzpostavijo ukrepe za usklajevanje in sodelovanje, da bi učinkovito rešile vprašanje dvojne obdavčitve in davčne diskriminacije v vseh čezmejnih okvirih ter v večji meri upoštevale dejanske razmere na področju čezmejne mobilnosti delavcev; meni, da so vprašanja dvojne obdavčitve nezadostno obravnavana v obstoječih dvostranskih davčnih konvencijah ali enostranskih ukrepih držav članic ter da je potrebno usklajeno in hitro ukrepanje na ravni EU;

50.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, evropskemu varuhu človekovih pravic ter vladam in parlamentom držav članic.

(1)

Dokument Sveta 6622/16.

(2)

Dokument Sveta 14268/15.

(3)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0233.

(4)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0106.

(5)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0385.

(6)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0013.

(7)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0063.

(8)

PE 601.177v04-00

(9)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0512.

(10)

PE 597.698v03-00.

(11)

PE 603.107v02-00.

(12)

UL L 106, 24.4.2015, str. 1.

(13)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0083.

(14)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0142.


OBRAZLOŽITEV

Tretje poročilo Komisije o državljanstvu EU je bilo z nekajmesečno zamudo objavljeno ob 25. obletnici vzpostavitve koncepta državljanstva EU v Maastrichtski pogodbi EU iz leta 1992. Spremlja ga tudi izziv brez primere: posledice izstopa države članice iz EU za pravice iz državljanstva EU po referendumu v Združenem kraljestvu 23. junija 2016. Ta dva mejnika EU opominjata, da je čas za podrobno oceno ključnih dosežkov in nerešenih izzivov. Čas je, da se opredelijo področja, na katerih je treba storiti več, ter sprejme dogovor o vsakodnevnem in dejanskem pomenu državljanstva EU, da bi državljani v celoti izkoristili pravice in privilegije, povezane z njim, pri čemer dopolnjujejo njihovo nacionalno državljanstvo in se občasno prekrivajo s pravicami, ki jih zagotavljajo nacionalne določbe.

Poročilo o državljanstvu EU iz leta 2017(1) je v prihodnost usmerjen dokument, v katerem so določene prednostne naloge Komisije za obdobje 2017–2019, in sledi poročiloma iz let 2010 in 2013, ki ju je pripravil Odbor za peticije Evropskega parlamenta kot odgovor na ustrezni poročili Komisije. Komisija se je med pripravami na to poročilo posvetovala s civilno družbo, tako da je organizirala posebno posvetovanje in dve raziskavi o državljanstvu EU ter več dogodkov s ključnimi zainteresiranimi stranmi, med katerimi je bila skupna javna predstavitev z odbori Evropskega parlamenta za peticije, za ustavne zadeve in za pravne zadeve, in sicer 15. marca 2016.

Končni cilj politik državljanstva EU je, da bi se vsi državljani počutili doma kjer koli v EU in izkoristili svoj status evropskega državljana, tudi če bivajo v svoji državi (glede na študijo ECAS čezmejna potovanja v EU in z njimi povezane pravice izkorišča le približno 20 % Evropejcev). To pomeni krepitev pravic državljanov EU in zagotovitev, da jih lahko državljani EU učinkovito uveljavljajo v vsakodnevnem življenju. Pomeni tudi podpiranje skupnih vrednot EU: enakosti in nediskriminacije, udeležbe državljanov v demokratičnem življenju EU ter evropskega javnega prostora varnosti, miru in trajne blaginje, v katerem lahko izrazijo svoje pomisleke in zamisli o razvoju EU.

Sedanji osnutek poročila preučuje ukrepe, ki jih je predlagala Evropska komisija, in sicer na podlagi peticij, ki jih je prejel Odbor za peticije v referenčnem obdobju 2014–2016. Peticije zagotavljajo neposredne povratne informacije državljanov o izvajanju različnih politik. So zanesljiv barometer, ki meri stopnjo zadovoljstva z Evropsko unijo in jih torej Komisija uporablja pri spremljanju uporabe prava EU v državah članicah.

Glede na ugotovitve Komisije se je v zadnjih letih ozaveščenost državljanov EU o njihovem državljanstvu povečala. Pravica do vlaganja peticij, tj. pravica, zapisna v Lizbonski pogodbi in Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, je ena od teh pravic, pri čemer se na podlagi rezultatov izvedenih raziskav zdi, da je skupaj s pravico do prostega gibanja oseb ena od bolj poznanih pravic.

V peticijah se ponavljajo primeri diskriminacije vseh vrst: diskriminacija na podlagi spola, državljanstva, spolne usmerjenosti, starosti, jezika in etničnega porekla. Izpostaviti je treba temi enakosti spolov in varstva pravic manjšin (izguba državljanstva, izobrazba, jezik, uveljavljanje volilnih pravic). Druga zadeva so težave, ki jih izpostavljajo pari LGBTI, povezane z njihovimi potovanji med državami članicami, saj se države članice še vedno same odločajo, ali bodo na svojem ozemlju zagotovile pravno priznanje istospolnih razmerij (in zlasti, ali bodo imeli istospolni pari dostop do poroke in/ali registrirane partnerske skupnosti), in same določijo (finančne ali druge) posledice, ki izhajajo iz takšnih razmerij, zlasti kar zadeva starševstvo. Odbor za peticije je prejel številne peticije, ki obravnavajo diskriminacijo, povezano s težavami, s katerimi se srečujejo invalidi v vseh vidikih vsakodnevnega življenja: na delovnem mestu, pri mobilnosti (med drugim pri dostopu do prevoznih sredstev in stavb, težave v zvezi s pravicami potnikov), zdravstvenem varstvu, dostopu do izobraževanja, v zvezi z deinstitucionalizacijo, priznanjem statusa, pokojninami, parkirnimi dovoljenji, evropsko kartico za invalide (ki je zdaj šele v pilotni fazi), socialnimi prejemki, volilnimi pravicami, pri dostopu do zaposlitve in nazadnje v zvezi z zadevami, povezanimi z uveljavitvijo Marakeške pogodbe v EU. Po vsej EU opozarjajo na to, da je postopek v zvezi s protidiskriminacijsko horizontalno direktivo ustavljen. Prav tako je treba ponovno revidirati člen 51 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, da se zagotovi točno obravnavanje peticij v zvezi s temeljnimi pravicami v odboru.

Zlasti kar zadeva manjšine, mora EU opraviti še veliko dela, da bi zagotovila učinkovito varstvo teh vrednot v primeru manjšin. EU na primer zlasti na področju nacionalnih avtohtonih manjšin še ni uspelo sankcionirati ali preprečiti diskriminatornih praks, ki negativno vplivajo na jezik in kulturo oseb, ki pripadajo takšnim skupinam. Čeprav bi morale pravice takšnih manjšin v prvi vrsti zagotoviti države članice, državljani EU pričakujejo, da bo več storjenega na ravni EU, kar med drugim kaže več peticij v zvezi s tem, predloženih Evropskemu parlamentu.

Glede na to, da po veljavnem pravu EU izstop države članice iz EU pomeni izgubo evropskega državljanstva in da se deli Združenega kraljestva o obstanku v EU ne morejo pogajati ločeno, saj bodo pogajanja vplivala na celotno državo članico, je le še bolj jasno, da je izstop Združenega kraljestva iz EU izjemen izziv za pravice državljanov. Institucije EU bodo morale ta izziv obravnavati v okviru pogajanj o izstopu Združenega kraljestva iz EU na način, ki bo najbolj koristil državljanom EU. Odbor za peticije je prejel zelo veliko peticij v zvezi z izstopom Združenega kraljestva iz EU (147 peticij od januarja 2016 do junija 2017), ki zajemajo skupine državljanov EU v Združenem kraljestvu, državljanov Združenega kraljestva v EU in državljanov Združenega kraljestva v Združenem kraljestvu, ki želijo ohraniti pravice iz Pogodb. Velika večina teh peticij se nanaša na državljanstvo EU: obžalovanje morebitne neprostovoljne izgube pravic, izražanje zaskrbljenosti glede praktičnih posledic izstopa Združenega kraljestva iz EU za družine, ki prebivajo v Združenem kraljestvu ali v EU, in upokojence ter celo predlog ohranitve državljanstva EU in pravic, ki izhajajo iz njega, za državljane Združenega kraljestva po njegovem izstopu iz EU ali posebne ureditve v EU za te državljane.

Sodelovanje v demokratičnem življenju EU in uveljavljanje volilnih pravic državljanov EU, ki živijo v tujini, tj. drugi državi članici, sta bila pogosto predmet peticij, tudi zato, ker gre za področje, na katerem je za uveljavljanje takšnih pravic potrebno skupno prizadevanje organov EU in lokalnih organov. Hkrati težave, o katerih se poroča v peticijah, vključujejo primere diskriminacije na podlagi državljanstva, težave v zvezi s postopkom, ki ga države članice upoštevajo pri uveljavljanju volilne pravice svojih državljanov v tujini, ter zapletenost lokalne zakonodaje v državah članicah gostiteljicah, ki uvajajo dodatne formalnosti ali pogoje za državljane EU, povezane z glasovanjem na lokalnih volitvah. Vprašanje odvzema volilne pravice državljanom, ki ga izvaja več držav članic, je bilo večkrat obravnavano na srečanjih Odbora za peticije in posredovano drugim odborom, ki si prizadevajo za revizijo volilne zakonodaje v državah članicah, kar zadeva evropske volitve. Evropska državljanska pobuda, tj. ključni instrument, ki ga je EU vzpostavila, da bi državljanom omočila aktivno sodelovanje v evropskem institucionalnem življenju, je bila večkrat zlorabljena, pri čemer jo Evropska komisija na podlagi vrste resolucij Evropskega sodišča zdaj revidira.

Sodna praksa Sodišča Evropske unije je evropskemu državljanstvu dala večjo vsebino, prosto gibanje pa je postavila v ospredje kot temeljno pravico, ki omogoča uživanje široke palete drugih temeljnih pravic. Prosto gibanje je eden od najbolj cenjenih dosežkov EU ter ena od najbolj priljubljenih in znanih pravic, saj državljanom EU zagotavlja priložnosti za potovanje, študij, sklepanje poslov, delo in življenje v drugih državah EU. V zadnjih letih je bilo registriranih veliko peticij, ki so zadevale težave, s katerimi se srečujejo državljani EU pri uveljavljanju pravice do prostega gibanja. Iz statističnih podatkov je razvidno, da je približno 25 % vseh prejetih peticij povezanih s težavami v zvezi s prostim gibanjem. Glavna področja, v zvezi s katerimi so v peticijah izraženi pomisleki, zajemajo socialne pravice in povečanje odgovornosti zaposlenih v EU, pravice potrošnikov na digitalnem notranjem trgu, kjer se evropski potrošniki še vedno srečujejo s težavami pri čezmejnem spletnem nakupovanju v EU, povezanimi z dostavo, goljufijami in garancijami, priznavanje poklicnih kvalifikacij, prenosljivost pravic iz socialnega varstva in socialnih pravic delavcev v EU v teoriji in praksi ter ovire pri dostopu državljanov EU do socialnih prejemkov (subvencij, popravkov vrednosti, pravice do čezmejne zdravstvene oskrbe). Evropejci se še vedno težko preselijo v drugo državo članico EU in živijo v njej, zlasti zaradi dolgotrajnih oziroma nejasnih upravnih postopkov, pomanjkljivih informacij in težav pri dostopu do zasebnih storitev. Državljani se s težavami srečujejo tudi pri načrtovanju čezmejnih potovanj, ki vključujejo več kot eno vrsto prevoza (večmodalna potovanja), stikih z javnimi organi in dostopu do čezmejne zdravstvene oskrbe.

Ob upoštevanju zgoraj navedenega ni mogoče dovolj poudariti, kako pomembno je čim prej najti rešitve za te težave, saj ne gre zgolj za uveljavljanje pravic, ki jih varujejo Pogodbi in Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, ampak so neposredno povezane s podobo EU, njeno priljubljenostjo in sprejemanjem med državljani, saj se dotikajo bistva njihovega zanimanja in zelo pogosto bistva njihovega vsakodnevnega življenja. Na koncu je to način za povrnitev njihovega zaupanja v evropski projekt, tj. čustvo, za katerega se je zdelo, da je v zadnjih letih zbledelo, kot kažejo izidi volitev po vsej celini.

Poročilo nazadnje vsebuje tudi obsežen seznam vprašanj, ki jih obravnava Evropska komisija, vendar v njem ni dovolj realnih ocen stanja ter konkretnih in uravnoteženih ciljev, ki jih je treba doseči z dobro opredeljenimi zavezami za naslednja tri leta. Čeprav je mogoče ceniti dosežke in upati na prihodnje ukrepe, je treba upoštevati tudi, da je iz besedila tega poročila razvidna pripravljenost na ukrepanje ne glede na voljo državljanov EU, saj so v njem navedeni pretekli, sedanji in prihodnji projekti ter politične prednostne naloge. Za doseganje zastavljenih ciljev bi bilo bolj primerno, da bi to naštevanje nadomestili z učinkovitimi in uspešnimi konkretnimi ukrepi.

(1)

Poročilo o državljanstvu EU za leto 2017: Krepitev pravic državljanov v Uniji demokratičnih sprememb, COM(2017)0030.


PRILOGA: SEZNAM SUBJEKTOV ALI OSEB, OD KATERIH JE POROČEVALEC PREJEL PRISPEVEK

Subjekt in/ali oseba

Evropska civilna pobuda (ECAS)

 

Služba za parlamentarne raziskovalne storitve

 

 


MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (9.11.2017)

za Odbor za peticije

Poročilo o državljanstvu EU za leto 2017: krepitev pravic državljanov v Uniji demokratičnih sprememb

(2017/2069(INI))

Pripravljavec mnenja (*): Csaba Sógor

(*)  Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika

POBUDE

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve poziva Odbor za peticije kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 31. januarja 2017 z naslovom Krepitev pravic državljanov v Uniji demokratičnih sprememb: Poročilo o državljanstvu EU iz leta 2017 (COM(2017)0030),

–  ob upoštevanju Listine o izobraževanju za demokratično državljanstvo in izobraževanju o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju rezultatov javnega posvetovanja o državljanstvu EU iz leta 2015, ki ga je izvedla Evropska komisija, in rezultatov raziskav Eurobarometra iz leta 2015 o volilnih pravicah in državljanstvu,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji, Pogodbe o delovanju Evropske unije in Listine EU o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1381/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa za pravice, enakost in državljanstvo za obdobje od 2014 do 2020,

  ob upoštevanju københavnskih meril in sklopa predpisov Unije (pravni red Unije), ki jih mora država kandidatka spoštovati, če želi pristopiti k Uniji,

–  ob upoštevanju predstavitev, ki jih je v letih 2016 in 2017 organiziral Odbor za peticije, tj. skupne javne predstavitve z dne 11. maja 2017 z naslovom Položaj in pravice državljanov EU v Združenem kraljestvu, ki jo je organiziral skupaj z odboroma LIBE in EMPL, javne predstavitve z dne 11. oktobra 2016 z naslovom Ovire za prosto gibanje in delo državljanov EU na notranjem trgu, javne predstavitve z dne 4. maja 2017 z naslovom Boj proti diskriminaciji in varstvo manjšin ter skupne javne predstavitve o državljanstvu Unije v praksi: naše skupne vrednote, pravice in demokratična udeležba, ki jo je 15. marca 2016 organiziral z Evropsko komisijo (GD za pravosodje in potrošnike) ter odbori LIBE, AFCO in JURI;

–  ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29 aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic,

–  ob upoštevanju študij, ki jih je v letih 2016 in 2017 na zahtevo odborov LIBE in PETI naročil tematski sektor C Evropskega parlamenta, z naslovom Ovire za pravico do prostega gibanja in prebivanja za državljane Evropske unije in njihove družine,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta Evropske unije št. 9166/3/11 in 9167/3/11 z dne 9. junija 2011 o zaključku postopka ocenjevanja in tehnični pripravljenosti Bolgarije in Romunije za pristop k schengenskemu območju,

–  ob upoštevanju uradnega obvestila, ki ga je predsednica vlade Združenega kraljestva v skladu s členom 50(2) Pogodbe o Evropski uniji poslala Evropskemu svetu 29. marca 2017,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. aprila 2017 o pogajanjih z Združenim kraljestvom po uradnem obvestilu, da namerava izstopiti iz Evropske unije(1),

–  ob upoštevanju Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin in Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih, ki ju je sprejel Svet Evrope,

–  ob upoštevanju študije, ki jo je leta 2016 na zahtevo odbora LIBE naročil tematski sektor Parlamenta, z naslovom Za celovit evropski sistem zaščite za manjšine,

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija),

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o pravicah invalidov, ki je bila sprejeta 13. decembra 2006 v New Yorku in jo je Evropska unija ratificirala 23. decembra 2010,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. novembra 2010 z naslovom Evropska strategija o invalidnosti za obdobje 2010–2020: obnovljena zaveza za Evropo brez ovir (COM(2010)0636),

–  ob upoštevanju sporočil Komisije o vključevanju Romov (COM(2010)0133, COM(2012)0226, COM(2013)0454, COM(2015)0299, COM(2016)0424) ter sporočila o okviru EU za nacionalne strategije vključevanja Romov do leta 2020 (COM(2011)0173),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. aprila 2016 z naslovom Izvajanje evropske agende za varnost z namenom boja proti terorizmu ter utiranja poti k učinkoviti in pravi varnostni uniji (COM(2016)0230),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2015/637 o ukrepih za usklajevanje in sodelovanje, potrebnih za lažje zagotavljanje konzularne zaščite državljanom Unije brez predstavništva v tretjih državah in o razveljavitvi Sklepa 95/553/ES,

A.  ker je Lizbonska pogodba državljanom Unije prinesla velike prednosti, s tem ko je uskladila pravice in jamstva državljanstva EU, Listini o temeljnih pravicah zagotovila pravno veljavnost ter območje svobode, varnosti in pravice vključila v zakonodajno pristojnost EU;

B.  ker Pogodba o Evropski uniji določa, da bi Unija morala svojim državljanom nuditi območje svobode, varnosti in pravice;

C.  ker je v skladu s členom 21 Listine prepovedana vsakršna diskriminacija na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.

D.  ker si Evropska unija pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti prizadeva za boj proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali etnične pripadnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti; ker je načelo nediskriminacije primarni izraz državljanstva EU;

E.  ker je pravica do enakega obravnavanja eno od temeljnih načel Evropske unije in ena od temeljnih pravic vseh ljudi; ker je pri določitvi državljanstva Unije v členu 9 PEU izrecno navedeno, da Unija spoštuje načelo enakosti svojih državljanov, ki so deležni enake obravnave s strani njenih institucij, organov, uradov in agencij; ker približno 8 % državljanov Unije pripada narodni manjšini, približno 10 % pa jih govori regionalni ali manjšinski jezik; ker ni pravnega okvira na ravni EU, ki bi zagotavljal njihove pravice kot pripadnikov manjšine, in so lahko različno obravnavani glede na to, v kateri državi članici živijo; ker obstaja razlika med varstvom manjšin in politikami za boj proti diskriminaciji; ker enako obravnavanje ni privilegij, temveč temeljna pravica vseh državljanov;

F.   ker v skladu s poročilom Komisije o državljanstvu EU iz leta 2017 od leta 2012 raste število ljudi, ki poročajo o tem, da so žrtve katere od oblik diskriminacije;

G.  ker so organi za enakost ključnega pomena za boj proti diskriminaciji in zagotavljanje učinkovitega izvajanja zakonodaje o enakem obravnavanju; ker ne obstajajo standardi EU za nacionalne organe za enakost, ki bi zagotovili, da imajo dovolj širok spekter pristojnosti in uživajo finančno in organizacijsko neodvisnosti za izvajanje svojih nalog;

H.  ker se državljanstvo Unije doda nacionalnemu državljanstvu in ga ne nadomesti; ker člen 20 PDEU določa, da so vse osebe z državljanstvom ene od držav članic tudi državljani Unije, s pravicami in dolžnostmi, ki so določene v Pogodbah in v Listini;

I.  ker je prosto gibanje ena od štirih temeljnih svoboščin EU, zapisanih v Pogodbah, ki so temelj evropske integracije, in je ena najbolj cenjenih pravic pri državljanih EU;

J.  ker sta pravica do prostega gibanja in njeno uveljavljanje osrednjega pomena za državljanstvo EU; ker se lahko državljani EU pri uveljavljanju svoje pravice do prostega gibanja in prebivanja še vedno soočajo s številnimi obstoječimi ali novimi ovirami, kot so pretirane zahteve glede dokumentacije, zapleteni postopki za pridobitev pravice do prebivanja, težave pri dostopu do zdravstvenih storitev ter dolgotrajni postopki za pridobitev dostopa do dela ali priznanje poklicnih kvalifikacij; kr so bili nekateri evropski državljani izgnani ali jim je bil ukazan izgon znotraj EU;

K.  ker oblikovanje schengenskega območja in vključitev schengenskega pravnega reda v okvir EU močno povečujeta svobodo gibanja v EU in sta med največjimi dosežki evropskega povezovanja; ker je Svet Evropske unije v svojih sklepih št. 9166/3/11 in 9167/3/11 z dne 9. junija 2011 potrdil uspešen zaključek postopka ocenjevanja in tehnično pripravljenost Bolgarije in Romunije za pristop k schengenskemu območju;

L.  ker je varnost eno od vprašanj, ki najbolj skrbi državljane EU; ker bi morala EU pri svojih državljanih ustvarjati občutek, da je njihova svoboda zaščitena in njihova varnost zagotovljena na celotnem ozemlju, hkrati pa zagotavljati, da so spoštovane in varovane tudi njihove svoboščine, pravice in zasebnost, in ker je terorizem globalna grožnja, ki jo je treba učinkovito obravnavati na lokalni, nacionalni in evropski ravni, da se zagotovi varnost evropskih državljanov;

M.  ker glede na oceno učinka Komisije, ki spremlja Direktivo (EU) 2015/637, skoraj 7 milijonov državljanov EU potuje ali živi zunaj EU, v krajih, kjer njihova država nima veleposlaništva ali konzulata; ker se bo število državljanov EU brez predstavništva do leta 2020 po pričakovanjih povečalo na vsaj 10 milijonov; ker imajo državljani EU na ozemlju tretje države, v kateri njihova država članica nima predstavništva, pravico do zaščite diplomatskih ali konzularnih organov katere koli države članice pod enakimi pogoji, kakršni veljajo za državljane tiste države;

N.  ker se je z Lizbonsko pogodbo okrepilo državljanstvo EU, med drugim tako, da je bila uvedena evropska državljanska pobuda, s katero lahko državljani zahtevajo ukrepe EU; ker pa se organizatorji doslej pri uporabi evropske državljanske pobude soočajo s praktičnimi in pravnimi izzivi, poleg tega pa ni izpolnila pričakovanj v zvezi z zakonodajnim vplivom;

O.  ker izkušnje kažejo, da so predpristopne države pripravljene spoštovati københavnska merila glede demokracije, pravne države in temeljnih pravic ter izboljšati položaj manjšin; ker še ne obstaja ustrezen okvir, s katerim bi zagotovili izpolnjevanje teh meril tudi po pristopu in državljane EU tako zaščitili pred posledicami kršitev københavnskih meril;

P.  ker so (z izjemo postopkov za ugotavljanje kršitev) orodja, ki jih ima EU trenutno na voljo za odzivanje na sistematične in institucionalne oblike diskriminacije, rasizma in ksenofobije v odnosu do manjšin v državah članicah EU, le omejeno učinkovita; ker se postopki za ugotavljanje kršitev ne uporabljajo za grožnje, ki ne spadajo v področje uporabe sekundarne zakonodaje EU;

Q.  ker so romski državljani EU največja in najbolj ranljiva manjšinska skupina v EU; ker so Romi v Evropi izpostavljeni večplastni diskriminaciji in socialnemu izključevanju; ker imajo orodja mehkega prava, kot je okvir EU za nacionalne strategije vključevanja Romov, le omejeno vlogo pri zagotavljanju, da države članice spoštujejo svoje obveznosti glede skladnosti s temeljnimi standardi na področju človekovih pravicah o varstvu manjšin in odpravi institucionalnih oblik diskriminacije;

R.  ker se evropski državljani z invalidnostjo pri dostopu do trga dela, izobraževanja in usposabljanja še vedno soočajo s številnimi ovirami in ker so bolj izpostavljeni revščini in socialni izključenosti kot njihovi sodržavljani brez invalidnosti in imajo težave pri polnem sodelovanju v družbi in uživanju svojih pravic;

S.  ker v EU še vedno pogosto prihaja do nasilja nad ženskami; ker morajo EU in njene države članice sprejeti vse ukrepe, potrebne za spodbujanje in varstvo pravic vseh žensk;

T.  ker Unija v skladu s členom 25 Listine „priznava in spoštuje pravico starejših do dostojnega in samostojnega življenja ter sodelovanja v družbenem in kulturnem življenju“;

U.  ker bi državljane EU to, da ob selitvi v drugo državo članico EU izgubijo volilno pravico v svoji državi izvora, lahko odvrnilo tega, da uveljavijo svojo pravico do prostega gibanja in prebivanja v drugi državi članici;

V.  ker ima vsaka država suvereno pristojnost, da v okviru omejitev mednarodnega prava odloči, kdo so njeni državljani; ker apatridom pogosto grozita pridržanje in revščina; ker obstaja močna povezava med državljanstvom EU in apatridnostjo, saj lahko apatridi, ki živijo v eni od držav članic, pridobijo ali izgubijo državljanstvo EU, tako da se jim državljanstvo države članice podeli ali odvzame;

W.  ker nekatere od najpomembnejših posledic pričakovanega izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije zadevajo pravni status, pravice in dolžnosti državljanov Združenega kraljestva, ki živijo v Evropski uniji, in državljanov EU, ki živijo v Združenem kraljestvu, in sicer od trenutka, ko bo izstop začel veljati;

X.  ker se več milijonov državljanov, ki so izkoristili pravico, da v Združenem kraljestvu in v EU-27 živijo, si ustvarijo družino, delajo, študirajo in se upokojijo, ter so sprejeli življenjske odločitve na podlagi teh pravic, zdaj sooča z veliko negotovostjo in strahom glede svoje prihodnosti;

1.  poziva Svet EU in Evropski svet, naj vsem državam, ki izpolnjujejo vsa potrebna tehnična merila, dovolita, da postanejo članice schengenskega območja, da bodo lahko vsi državljani EU uživali svojo pravico do prostega gibanja in jih pri tem ne bodo ovirale mejne kontrole;

2.  poziva Komisijo, naj redno spremlja uporabo Direktive 2004/38/ES v državah članicah ter sprejme ustrezne ukrepe za odpravo morebitnih ovir za prosto gibanje; pozdravlja orodje za e-učenje o pravici do prostega gibanja državljanov Unije, ki lokalnim upravam pomaga bolje razumeti pravice in obveznosti v zvezi s prostim gibanjem;

3.  opozarja, da bi morala biti zakonodaja EU o varnosti najsodobnejša, učinkovita in uspešna pri preprečevanju in odkrivanju vedno novih oblik ogrožanja varnosti ter pri odzivanju nanje; poziva k nujnemu izvajanju evropske agende za varnost, boljšemu izvajanju obstoječih pravnih instrumentov EU na tem področju in učinkovitejši izmenjavi informacij in usklajevanju med državami članicami in z agencijami EU; pozdravlja pobude Komisije za krepitev sodelovanja med državami članicami na področju varnosti in v celoti podpira učinkovitejšo izmenjavo informacij med državami članicami in z agencijami EU; poudarja, kako pomembno je popolnoma spoštovati temeljne pravice v boju proti terorizmu; poudarja, da je usklajevanje notranjih in zunanjih ukrepov EU na področju varnosti nujno za učinkovito zaščito državljanov EU;

4.  poziva institucije EU in države članice, naj okrepijo prizadevanja za razvoj učinkovite in prave varnostne unije, v kateri bodo obravnavani vsi vidiki teroristične grožnje;

5.  meni, da sta deradikalizacija in preprečevanje radikalizacije absolutni prednostni nalogi EU, in se odločno zavzema za krepitev posebnih medsektorskih programov, namenjenih izobraževanju, prostovoljskim in kulturnim dejavnostim in mladinskemu delu, in programov deradikalizacije v institucijah, lokalnih skupnostih, civilni družbi, verskih skupnostih in regionalnih upravah; meni, da bi morali celovito politiko na tem področju spremljati dolgoročni proaktivni procesi deradikalizacije na področju pravosodja; poudarja, da je treba razviti strategije za socialno vključevanje in politike za boj proti diskriminaciji; poziva države članice, naj celovito obravnavajo radikalizacijo in izkoristijo strokovno znanje mreže za ozaveščanje o radikalizaciji, ustanovljene na pobudo Komisije; poudarja, da je radikalizacijo mogoče preprečevati tudi s pomočjo ukrepov, ki se financirajo iz programov EU, kot so evropski strukturni in investicijski skladi, Obzorje 2020 in Evropa za državljane;

6.  poudarja, da je varstvo temeljnih pravic ključen element, ki državljanom EU omogoča, da v celoti sodelujejo v demokratičnem življenju Unije; opozarja na resolucijo Evropskega parlamenta z dne 25. oktobra 2016, v kateri priporoča ustanovitev celovitega mehanizma Unije za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice(2) kot dodaten instrument za izboljšanje varstva in spodbujanja človekovih pravic, vključno s pravicami državljanov, in za krepitev zaupanja državljanov v institucije EU;

7.  ugotavlja, da imajo državljani Unije pravico, da se obrnejo na evropskega varuha človekovih pravic, kar je ena od glavnih pravic, ki izhajajo iz evropskega državljanstva;

8.  ponovno opozarja, da se je večina pritožb, ki jih je evropski varuh človekovih pravic prejel v obdobju od 1. januarja 2013 do 30. junija 2016, nanašala na domnevno pomanjkanje preglednosti, kot je Komisija izpostavila v svojem sporočilu z dne 24. januarja 2017 o napredku k učinkovitemu državljanstvu Unije za obdobje 2013–2016 (COM(2017)0032); je prepričan, da sta preglednost in integriteta v institucijah EU nujna pogoja za izgradnjo zaupanja državljanov EU, da se EU približa državljanom in se državljane vključi v njene dejavnosti ter za to, da se jim omogoči, da v celoti uživajo in uveljavljajo svoje državljanske pravice; poudarja, da bi morali imeti državljani dostop do vseh potrebnih informacij v zvezi s tem, in da bi morale biti informacije predstavljene karseda jasno in razumljivo; poziva vse institucije in organe EU, naj odpravijo še vedno obstoječe pomanjkljivosti v skladu z določbami, med drugim, člena 9 in člena 10(3) PEU, člena 15 PDEU ter členov 41 in 42 Listine;

9.  ugotavlja, da državljani s pomočjo državljanske vzgoje in medkulturnega dialoga bolje razumejo pomen družbene in politične udeležbe, se s pomočjo izobraževanja o človekovih pravicah bolj zavedajo svojih pravic, poleg tega pa se naučijo spoštovati pravice drugih; spodbuja države članice, naj vključijo izobraževanje o demokratičnem državljanstvu in o človekovih pravicah v šolske programe, da bi učence opremili z znanjem, razumevanjem ter spretnostmi, pa tudi jim dali moč, da bodo pripravljeni v družbi braniti in spodbujati človekove pravice, demokracijo in pravno državo;

10.  poziva k polnemu in učinkovitemu izvajanju Direktive (EU) 2015/637 za zagotavljanje konzularne zaščite državljanov EU v tretjih državah, kjer njihove države članice nimajo predstavništva;

11.  poziva Komisijo, naj predlaga novo, varnejšo obliko potne listine EU za vrnitev za državljane EU brez predstavništva zunaj EU, katerih potni list je bil ukraden, izgubljen, uničen ali začasno ni na voljo, da se zagotovi, da se bodo lahko dejansko vrnili domov;

12.  poudarja, da je evropska državljanska pobuda inovativno orodje za participativno demokracijo v Evropski uniji, s pomočjo katerega lahko državljani izražajo svoje želje in oblikujejo razvoj politik EU; hkrati pa poudarja, da v delovanju evropske državljanske pobude obstajajo znatne pomanjkljivosti, ki jih je treba odpraviti, da bo ta pobuda postala bolj učinkovita; izraža zaskrbljenost v zvezi z nadaljnjim ukrepanjem Komisije na podlagi uspešnih evropskih državljanskih pobud;

13.  poudarja, da je treba žrtvam kaznivih dejanj in terorizma v vsej EU zagotoviti ustrezno raven pravic, brez diskriminacije, ter da bi bilo treba z njimi ravnati spoštljivo in dostojanstveno in bi jim bilo treba nuditi ustrezno podporo v skladu z individualnimi potrebami in potrebami njihovih družin; poudarja, da se je povečalo število evropskih državljanov, ki doživijo teroristični napad v državi, ki ni njihova lastna, zato v skladu z Direktivo (EU) 2015/0281 o boju proti terorizmu nujno poziva k vzpostavitvi protokolov v državah članicah, da bi se evropskim državljanom, ki niso državljani zadevne države, pomagalo v primeru terorističnega napada; poudarja, da je treba pripraviti posebno direktivo za zaščito žrtev terorizma;

14.  meni, da bi morala EU okrepiti prizadevanja za zaščito temeljnih vrednot EU, tudi pravic manjšin, da bi sklicevanje na manjšine in enakopravnost vseh državljanov EU iz členov 2 in 9 PEU dobilo vsebino in da bi bolje izkoristili potencial državljanstva EU.

15.  poudarja, da nacionalne, etnične, verske in jezikovne manjšine v Evropi že stoletja živijo skupaj z večinskimi kulturami ali ob njih; meni, da bi to, da EU spoštuje obveznosti v skladu s PEU glede spoštovanja, varstva in povečevanja evropske kulturne in jezikovne raznolikosti v EU tako med državami članicami kot znotraj držav članic, močno okrepilo povezanost med državljani z evropskim projektom; meni, da bi EU morala določiti visoke standarde za zaščito manjšin, začenši s standardi iz instrumentov mednarodnega prava, kot so tisti Sveta Evrope, ter da bi morali biti ti standardi globoko vpeti v pravni okvir, ki bi zagotavljal demokracijo, pravno državo in temelje pravice v vsej EU; spodbuja vse države članice, naj brez nadaljnjega odlašanja ratificirajo Okvirno konvencijo za varstvo narodnih manjšin in Evropsko listino o regionalnih in manjšinskih jezikih ter naj Pogodbi izvršujejo v dobri veri; opozarja tudi, da je treba izvajati načela, oblikovana v okviru Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi;

16.  obžaluje pomanjkanje napredka v zvezi s predlagano direktivo iz leta 2008 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost; ponovno poziva Svet, naj predlog čim prej sprejme;

17.  ugotavlja, da je v uredbi EU o uvedbi programa za pravice, enakost in državljanstvo za obdobje od 2014 do 2020 navedeno, da mora program za dosego cilja iz člena 3(3) PEU spodbujati in varovati pravice otroka;

18.  meni, da so sistematična diskriminacija Romov v njihovih matičnih državah in njihova izselitev in izgon, kadar uveljavljajo svojo pravico do prostega gibanja in prebivanja v drugi državi članici, v nasprotju s temeljno pravico do nediskriminacije na podlagi etnične pripadnosti in pravico do selitve in prebivanja v drugi državi članici, poleg tega pa spodkopavajo temelje državljanstva EU; poziva države članice, naj izvajajo registracijo rojstev brez diskriminacije in naj nemudoma sprejmejo popravne ukrepe, da bi zagotovile identifikacijo vseh svojih državljanov ter tako preprečile, da bi se pripadnikom romske skupnosti onemogočil dostop do vseh najpomembnejših osnovnih storitev; poziva države članice, naj prek svojih lokalnih organov dejavno ukrepajo, da bi se zagotovilo, da je vsak otrok registriran; poziva Komisijo, naj oceni in spremlja razmere v državah članicah, razširja primere dobre prakse o identifikaciji in varstvu oseb, ki nimajo priznanega državljanstva in dostopa do osebnih dokumentov, ter začne kampanje za ozaveščanje o pomenu registracije rojstev;

19.  pozdravlja dejstvo, da je Komisija v svojem poročilu o državljanstvu iz leta 2017 povečanje in izboljšanje udeležbe državljanov izpostavila kot prednostni nalogi; z obžalovanjem pa ugotavlja, da v poročilu ni omenjena niti pravica do vlaganja peticij, pravica obrniti se na evropskega varuha človekovih pravic ali pravica dostopa do dokumentov niti ni omenjeno, kako bi bilo mogoče te pravice okrepiti;

20.  obsoja vse oblike diskriminacije in nasilja nad lezbijkami, geji, biseksualci, transseksualci in interseksualci (LGBTI); poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo zakone in politike za boj proti homofobiji in transfobiji; spodbuja Komisijo, naj pripravi agendo, ki bo zagotavljala enake pravice in priložnosti ne glede na spolno usmerjenosti in spolno identiteto, hkrati pa spoštovala pristojnosti držav članic;

21.  meni, da so svobodni mediji in prost dostop do odprtega interneta bistvene sestavine demokracije;

22.  pozdravlja, da je bila 13. junija 2017 podpisana listina o pristopu EU h Konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima; hkrati pa obžaluje dejstvo, da omejitev na dve področji, tj. zadeve na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah ter azil in nevračanje, povzroča pravno negotovost glede obsega učinka pristopa EU; poziva države članice, naj pospešijo pogajanja za ratifikacijo in izvajanje Istanbulske konvencije; poudarja, da bi bilo treba ukrepe za boj proti nasilju nad ženskami, da bi bili bolj učinkoviti, dopolniti z ukrepi za spodbujanje finančne neodvisnosti žensk; poziva Komisijo, naj obravnava tudi ekonomske neenakosti na podlagi spola in vprašanje usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja;

23.  priznava, da zakonodaja EU o enaki obravnavi zahteva ustanovitev nacionalnih organov za spodbujanje enakosti; poziva Komisijo, naj državam članicam predlaga smernice o delovanju tovrstnih organov ter o tem, kako jim zagotoviti neodvisnost, učinkovitost, pristojnosti in vire, vključno z mrežo EQUINET, ki jih potrebujejo za boj proti diskriminaciji in spodbujanje enake obravnave; poziva nacionalne organe za spodbujanje enakosti, vključno z mrežo EQUINET, naj opravljajo svojo vlogo na področju boja proti diskriminaciji in spodbujanja enakosti obravnave; opozarja, kako pomemben je program za pravice, enakost in državljanstvo 2014–2020 za nadaljnje zagotavljanje praktične podpore za boj proti diskriminaciji na lokalni ravni; poziva Komisijo, naj se s sporočilom zaveže k strateškemu sodelovanju na področju enakosti spolov v obdobju 2016–2019; ponovno opozarja, da EU temelji na načelu enakosti spolov in da je to načelo mogoče spoštovati le z vključevanjem načela enakosti spolov v vse politike EU; je seznanjen z nesorazmernimi posledicami večplastne diskriminacije za ženske; spodbuja države članice, naj sodelujejo z regionalnimi in lokalnimi organi, organi kazenskega pregona, nacionalnimi organi za enakost in organizacijami civilne družbe, da bi okrepili spremljanje presečnosti med različnimi razlogi za diskriminacijo;

24.  poziva Komisijo in države članice kot podpisnice Konvencije o pravicah invalidov, naj vprašanja dostopnosti, udeležbe, nediskriminacije in enakosti vključi v zakonodajo EU, da bodo lahko evropski državljani z invalidnostjo svoje temeljne pravice uživali v enaki meri kot njihovi sodržavljani;

25.  poziva Komisijo in države članice, naj vsa razpoložljiva finančna, zakonodajna in podporna orodja uporabijo za spodbujanje družbe, ki bo prijazna do starejših, in zdravega staranja evropskih državljanov, in sicer med drugim s pomočjo vključujočih trgov dela, inovativnih in prožnih ureditev dela, dostopa do usposabljanja, razpoložljivosti kakovostnega zdravstvenega varstva ter razvoja proizvodov in storitev e-zdravja;

26.  pozdravlja pobudo za evropsko solidarnostno enoto, v okviru katere bodo mladi lahko v lastni državi ali v tujini opravljali prostovoljsko delo ali delali na projektih, in pozdravlja pobudo Prostovoljci EU za humanitarno pomoč, ki Evropejcem omogoča, da se udeležujejo programov humanitarne pomoči po vsem svetu;

27.  meni, da bi morali državljani, ki se preselijo in prebivajo v drugi državi članici EU, imeti možnost, da uveljavijo svojo pravico do glasovanja na nacionalnih volitvah v svoji državi izvora; poziva države članice, ki svojim državljanom, ki se odločijo dlje časa živeti v drugi državi članici, odvzamejo volilno pravico, omilijo pogoje za to, da bodo le-ti lahko ohranili svojo pravico, da volijo na nacionalnih volitvah;

28.  ponavlja svoje stališče, da je treba zaščito pravic in interesov državljanov EU-27, ki živijo oziroma so kdaj živeli v Združenem kraljestvu, in državljanov Združenega kraljestva, ki živijo ali so kdaj živeli v EU-27, v okviru pogajanj o sporazumu o izstopu obravnavati kot absolutno prednostno nalogo; meni tudi, da bi morale obveznosti Združenega kraljestva in EU v zvezi s tem temeljiti na vzajemnosti, pravičnosti, simetriji, nediskriminaciji, pravični obravnavi ter na doslednem spoštovanju celovitosti zakonodaje EU, vključno z Listino o temeljnih pravicah in njenim okvirom izvrševanja;

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

6.11.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

44

6

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Asim Ahmedov Ademov, Gerard Batten, Monika Beňová, Malin Björk, Michał Boni, Daniel Dalton, Rachida Dati, Raymond Finch, Kinga Gál, Ana Gomes, Sylvie Guillaume, Monika Hohlmeier, Filiz Hjusmenova (Filiz Hyusmenova), Sophia in ‘t Veld, Dietmar Köster, Barbara Kudrycka, Cécile Kashetu Kyenge, Juan Fernando López Aguilar, Monica Macovei, Roberta Metsola, Claude Moraes, Péter Niedermüller, Judith Sargentini, Birgit Sippel, Csaba Sógor, Helga Stevens, Traian Ungureanu, Marie-Christine Vergiat, Udo Voigt, Josef Weidenholzer, Cecilia Wikström, Kristina Winberg, Auke Zijlstra

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Carlos Coelho, Anna Maria Corazza Bildt, Pál Csáky, Miriam Dalli, Gérard Deprez, Marek Jurek, Jeroen Lenaers, Elly Schlein, Barbara Spinelli, Axel Voss

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Max Andersson, André Elissen, György Hölvényi, Karin Kadenbach, Peter Kurumbašev (Peter Kouroumbashev), Julia Reda, Sofia Ribeiro, Bart Staes, Julie Ward, Wim van de Camp

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

44

+

ALDE

Gérard Deprez, Filiz Hjusmenova (Filiz Hyusmenova), Sophia in ‘t Veld, Cecilia Wikström

ECR

Helga Stevens

GUE/NGL

Malin Björk, Barbara Spinelli, Marie-Christine Vergiat

PPE

Asim Ahmedov Ademov, Michał Boni, Carlos Coelho, Anna Maria Corazza Bildt, Pál Csáky, Rachida Dati, Kinga Gál, Monika Hohlmeier, György Hölvényi, Barbara Kudrycka, Jeroen Lenaers, Roberta Metsola, Sofia Ribeiro, Csaba Sógor, Traian Ungureanu, Wim van de Camp, Axel Voss

S&D

Monika Beňová, Miriam Dalli, Ana Gomes, Sylvie Guillaume, Karin Kadenbach, Dietmar Köster, Peter Kurumbašev (Peter Kouroumbashev), Cécile Kashetu Kyenge, Juan Fernando López Aguilar, Claude Moraes, Péter Niedermüller, Elly Schlein, Birgit Sippel, Julie Ward, Josef Weidenholzer

VERTS/ALE

Max Andersson, Julia Reda, Judith Sargentini, Bart Staes

6

-

EFDD

Gerard Batten, Raymond Finch, Kristina Winberg

ENF

André Elissen, Auke Zijlstra

NI

Udo Voigt

3

0

ECR

Daniel Dalton, Marek Jurek, Monica Macovei

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0102.

(2)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0409.


MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje (23.10.2017)

za Odbor za peticije

o poročilu o državljanstvu EU za leto 2017: Krepitev pravic državljanov v Uniji demokratičnih sprememb

(2017/2069(INI))

Pripravljavka mnenja: Krystyna Łybacka

POBUDE

Odbor za kulturo in izobraževanje poziva Odbor za peticije kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja vlogo izobraževanja, usposabljanja, kulture in športa pri spodbujanju pravic, ki izhajajo iz državljanstva EU, aktivnega državljanstva in solidarnosti, pa tudi pri krepitvi naših skupnih vrednot EU, ki temeljijo na členu 20 Pogodbe o delovanju Evropske unije in členu 9 Pogodbe o Evropski uniji; priznava, da programi EU, kot so Erasmus+, Pravica, enakost in državljanstvo, Evropa za državljane in Ustvarjalna Evropa, prek čezmejnega in medkulturnega sodelovanja in izmenjave prispevajo k doseganju zgoraj omenjenih ciljev;

2.  poudarja, da program Evropa za državljane spodbuja boljše razumevanje pravic in dolžnosti državljanov v EU; zato priporoča, naj bo naslednja generacija programa sprejeta na pravni podlagi, ki bo omogočala Parlamentu, da kot sozakonodajalec enakovredno sodeluje s Svetom, in naj mu bodo dodeljeni večji človeški in finančni viri, da bi povečali število projektov, ki jih podpira;

3.  poudarja, da je treba v okviru programa Erasmus+ spodbujati razvoj prenosljivih znanj in spretnosti, ki spodbujajo medkulturno razumevanje in aktivno udeležbo v raznolikih družbah;

4.  opozarja, da so potrebna stalna prizadevanja za večjo ozaveščenost državljanov EU o njihovih pravicah ter za zagotovitev, da se te pravice enako izvršujejo po vsej EU, in poudarja priložnosti, ki jih prinaša pripadnost EU; poudarja vlogo izobraževalnih ustanov pri ozaveščanju mladih o njihovih pravicah v EU in pri podpiranju aktivnega državljanstva; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem zagotovi skupni okvir za poučevanje o EU v šolah, in spodbuja države članice, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se takšen okvir dejansko vključi v učne načrte; poleg tega se pridružuje mnenju Komisije, da je za spodbujanje ozaveščenosti o državljanskih pravicah v EU potrebno sodelovanje na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni; poudarja, da bi morali za to zagotoviti ustrezna in posebna usposabljanja na vseh ravneh, zlasti na regionalni in lokalni ravni;

5.  meni, da bi morali biti izobraževalni sistemi cenovno dostopni, vključujoči, še zlasti za najbolj prikrajšanje in ranljive skupine, in ponujati kakovostno izobraževanje, ki bi spodbujalo aktivno državljanstvo in vseživljenjsko učenje, ki bi ustrezalo gospodarskim in družbenim zahtevam, da bi vsem državljanom EU učinkovito zagotovili enake pravice;

6.  opozarja, da je treba učitelje in pedagoške delavce podpirati, da v poučevanje vključujejo informacije o pravicah in državljanstvu EU; v zvezi s tem poudarja, da je treba še naprej spodbujati in razvijati spletne platforme, kot so School Education Gateway, Teacher Academy in Open Educational Europe, da bi lahko pedagoški delavci dostopali do inovativnih večjezičnih učnih gradiv, vključno s tistimi, ki so prilagojeni za učence s posebnimi potrebami, ki jim pomagajo, da študente navdahnejo in motivirajo za učenje o EU;

7.  poudarja vlogo, ki jo ima mobilnost pri osebnem razvoju mladih s spodbujanjem učenja in kulturnih izmenjav, s čimer se izboljšuje razumevanje in praksa aktivnega državljanstva; spodbuja države članice, naj podpirajo programe EU za spodbujanje mobilnosti;

8.  ceni pomen kulture, umetnosti in znanosti kot sestavnih vidikov aktivnega državljanstva EU; poudarja njihovo vlogo pri krepitvi skupnega občutka pripadnosti naši Uniji, izboljšanju medsebojnega razumevanja in spodbujanju medkulturnega dialoga;

9.  spodbuja ozaveščanje o evropskih vrednotah in pravicah državljanov v EU pri učencih vseh starosti prek formalnega, neformalnega, priložnostnega izobraževanja, da bi izboljšali medkulturno razumevanje in solidarnost v Evropi;

10.  meni, da je treba spodbujati razumevanje evropske kulture in vrednot med migranti, da bi olajšali njihovo vključevanje, in gojiti medkulturni dialog s spodbujanjem izvorne kulture migrantov in krepitvijo njihovih temeljnih državljanskih spretnosti;

11.  pozdravlja namero Komisije, da poveča politično udeleževanje državljanov v demokratičnem življenju v EU; spodbuja k večjemu demokratičnemu sodelovanju z okrepitvijo državljanskega dialoga, izboljšanjem poznavanja vloge, ki jo ima zakonodaja EU v vsakdanjem življenju državljanov, in s poudarjanjem njihove aktivne in pasivne pravice, da volijo na lokalnih in evropskih volitvah kjerkoli v EU živijo; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem izkoristi družbene medije in digitalna orodja, s posebnim poudarkom na večji udeležbi mladih in invalidov; poziva k razvoju in izvajanju instrumentov e-demokracije, kot so spletne platforme za bolj neposredno udejstvovanje državljanov v demokratičnem življenju EU, s čimer se bo spodbudilo njihovo sodelovanje;

12.  opozarja, da je treba razširiti in poglobiti strukturiran dialog z državljani o njihovih pravicah, s čimer se bodo opredelile ovire, s katerimi se državljani srečujejo pri uveljavljanju svojih pravic, ter izboljšati spremljanje in učinkovitost programov in pobud EU na tem področju;

13.  poudarja pomen vloge, ki jo imajo mediji in storitve informacijske družbe, ter zato poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo pravni okvir za spodbujanje pluralnosti in neodvisnosti medijev in dostopnosti objektivnih informacij za državljane;

14.  poziva Komisijo, naj razvije posebna merila, zlasti glede izobraževalnih vidikov, za oceno izvajanja in učinkovitosti evropskih programov za spodbujanje aktivnega državljanstva;

15.  poudarja potrebo po zagotovitvi, da lahko invalidni in ranljivi državljani v celoti uživajo pravice in priložnosti, ki jih omogoča državljanstvo EU; spodbuja vse države članice EU, da uvedejo evropsko kartico ugodnosti za invalide, da bi olajšali mobilnost invalidov v EU; poudarja, da je treba izboljšati dostopnost spletišč EU za invalide;

16.  podpira revizijo evropske državljanske pobude, da bi izboljšali njeno dostopnost in enostavnost uporabe; poudarja, da je treba izboljšati delovanje evropske državljanske pobude in ozaveščenost javnosti, da bi kar najbolj izkoristili potencial za spodbujanje državljanske udeležbe in demokratične razprave;

17.  poziva države članice, naj začnejo izvajati delovni načrt EU za mladino za obdobje 2016–2018 z osredotočanjem na spodbujanje aktivnega državljanstva in na povečanje vključenosti v družbo in udeležbe mladih v demokratičnem in državljanskem življenju v EU;

18.  poudarja dejstvo, da sta visoka stopnja brezposelnosti mladih in negotove možnosti za prihodnost še naprej glavni vir zaskrbljenosti mladih v Evropi; v zvezi s tem opozarja na cilje, določene v izjavi in časovnici iz Bratislave, ki so „ustvariti obetavno gospodarsko prihodnost za vse, zaščititi naš življenjski slog in zagotoviti boljše možnosti za mlade“; poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za podporo mladim in jim zagotavlja nove možnosti na področju izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja;

19.  poudarja vlogo pripravništva in vajeništva, ki pomagata študentom in diplomantom pridobiti praktična znanja in poklicne izkušnje; v zvezi s tem podpira vzpostavitev enotne centralizirane platforme za čezmejna pripravništva in vajeništva, kot je bilo predlagano med javnim posvetovanjem;

20.  poudarja pomen prostovoljstva kot nujnega sestavnega dela programov, ki podpirajo aktivno državljanstvo; spodbuja razvoj učnih načrtov, ki bodo vključevali izobraževalne vsebine in državljansko udejstvovanje, kot tudi priznavanje prostovoljstva kot dejavnosti, ki prinaša kreditne točke;

21.  opozarja, da prostovoljstvo ne more nadomestiti plačane zaposlitve, in poudarja osnovno idejo, da plačana delovna mesta zagotavljajo občutek pripadnosti skupnosti, sodelovanja in udeležbe v javnem življenju, navsezadnje pa tudi državljansko udejstvovanje;

22.  poudarja pomen športa, zlasti množičnega športa, pri prispevanju k aktivnemu državljanstvu, saj spodbuja medsebojno razumevanje in spoštovanje in obenem podpira vrednote in načela EU; spodbuja Komisijo, naj še naprej podpira športne pobude, ki ohranjajo prakso aktivnega državljanstva in državljanskih vrednot, in s tem razvijajo skupen občutek pripadnosti;

23.  spodbuja Komisijo, naj še naprej podpira dejavnosti in pobude, ki spodbujajo pravice državljanov in aktivno državljanstvo; poudarja dejstvo, da bi morale nove pobude na tem področju dopolnjevati že obstoječe in ne bi smele vplivati na proračune tekočih programov;

24.  pozdravlja pobudo Komisije za začetek orodja za e-učenje, ki bo omogočilo boljše razumevanje in ustrezno izvajanje pravil o prostem pretoku za lokalne in regionalne oblasti, ter za vzpostavitev enotnega digitalnega portala za zagotavljanje spletnih informacij za državljane in podjetja na enotnem trgu EU; ugotavlja, da bi morala ta orodja zagotavljati usklajene in uporabnikom prijazne informacije o pravicah državljanov v EU in njihovem uresničevanju v praksi; poudarja, da bi morala biti ta orodja povezana z obstoječimi instrumenti na tem področju, kot sta Europe Direct in Tvoja Evropa;

25.  poudarja pomen izmenjave in razširjanja informacij o dobrih praksah, da bi spodbudili poznavanje pravic državljanov EU in njihovo sodelovanje v javnem in političnem življenju v EU;

26.  poudarja pomen poslancev Evropskega parlamenta in drugih uglednih osebnosti pri ozaveščanju o pravicah državljanov EU, zlasti med mladimi;

27.  podpira pripravo in razširjanje tiskanih in multimedijskih produkcij v vseh uradnih jezikih EU, s poudarkom na krepitvi ozaveščenosti državljanov EU o njihovih pravicah in krepitvi njihove sposobnosti, da te pravice učinkovito uveljavljajo;

28.  ugotavlja, da pojem državljanstva EU prispeva k oblikovanju bolj povezane evropske družbe, s čimer se pospešuje medsebojno razumevanje, medkulturni dialog in nadnacionalno sodelovanje;

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

10.10.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

24

2

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Isabella Adinolfi, Dominique Bilde, Andrea Bocskor, Nikolaos Hundis (Nikolaos Chountis), Silvia Costa, Mircea Diaconu, Damian Drăghici, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), María Teresa Giménez Barbat, Svetoslav Hristov Malinov, Curzio Maltese, Rupert Matthews, Luigi Morgano, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Michaela Šojdrová, Helga Trüpel, Sabine Verheyen, Julie Ward, Teodoros Zagorakis (Theodoros Zagorakis), Bogdan Andrzej Zdrojewski, Krystyna Łybacka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Michel Reimon, Remo Sernagiotto

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Jarosław Wałęsa, Patricija Šulin

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

24

+

ALDE

Mircea Diaconu, María Teresa Giménez Barbat

ECR

Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Remo Sernagiotto

EFDD

Isabella Adinolfi

GUE/NGL

Nikolaos Hundis (Nikolaos Chountis), Curzio Maltese

PPE

Andrea Bocskor, Svetoslav Hristov Malinov, Michaela Šojdrová, Patricija Šulin, Sabine Verheyen, Jarosław Wałęsa, Teodoros Zagorakis (Theodoros Zagorakis), Bogdan Andrzej Zdrojewski

S&D

Silvia Costa, Damian Drăghici, Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Krystyna Łybacka, Luigi Morgano, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Julie Ward

Verts/ALE

Michel Reimon, Helga Trüpel

2

-

ECR

Rupert Matthews

ENF

Dominique Bilde

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE Odbora za ustavne zadeve (16.11.2017)

za Odbor za peticije

o poročilu o državljanstvu EU za leto 2017: krepitev pravic državljanov v Uniji demokratičnih sprememb

(2017/2069(INI))

Pripravljavec mnenja: Cristian Dan Preda

POBUDE

Odbor za ustavne zadeve poziva Odbor za peticije kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  pozdravlja stalno prizadevanje Komisije, da bi zagotovila spoštovanje državljanskih pravic EU, in spodbuja njihovo dodatno varstvo prek izvrševanja določb Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in ustreznih določb pogodb EU; ponovno poudarja, da je v skladu s členom 9 PEU in členom 20 PDEU oseba, ki je državljan države članice, tudi državljan EU; je prepričan, da bodo državljani EU lahko popolnoma izvrševali svoje pravice le, če se jih bodo zavedali in če se bodo države članice in EU trdno zavezale, da jih bodo varovale; poziva Komisijo, naj spodbuja politike in izvaja kampanje in dejavnosti za ozaveščanje o pravicah državljanov ter orodjih za njihovo izvrševanje;

2.  je zavezan k izboljšanju demokratične razsežnosti evropskih volitev z reformo veljavne evropske volilne zakonodaje, da bi se povečalo sodelovanje državljanov in njihovo zaupanje v demokratični sistem EU; meni, da bi več preglednosti, ozaveščenosti, dejanskega in nediskriminatornega dostopa do informacij, pa tudi obnova demokratičnih praks, nov volilni sistem, vključno z orodji e-demokracije, in zmanjšanje digitalne vrzeli med državami članicami v zvezi z digitalno infrastrukturo spodbudilo razvoj pravega evropskega javnega prostora; meni, da bi boljše in bolj osredotočene informacije o evropski politiki in vplivu zakonodaje EU na vsakodnevno življenje državljanov izboljšale udeležbo na evropskih volitvah; ponovno opozarja, da je treba spodbuditi sodelovanje na evropskih volitvah tako, da se poveča prepoznavnost političnih strank na evropski ravni, ter da je krepitev evropskega značaja volitev v Evropski parlament skupna odgovornost EU in držav članic;

3.  svari pred morebitno pravno negotovostjo glede pravic državljanov EU, ki živijo v Združenem kraljestvu, in pravic državljanov Združenega kraljestva, ki živijo v EU, zaradi izstopa Združenega kraljestva iz EU; meni, da bi bilo treba v sporazumu o izstopu Združenega kraljestva in v sporazumu o prihodnjih odnosih med EU in Združenim kraljestvom prednostno zavarovati nedeljive pravice ter da bi bilo treba nemudoma sprejeti sporazum o teh pravicah in drugih, kot je npr. dostop do zdravstvenega varstva; poudarja, da bi moral vsak sporazum temeljiti na načelu vzajemnosti in nediskriminacije; v zvezi s tem ponovno opozarja na resolucijo z dne 5. aprila 2017 o pogajanjih z Združenim kraljestvom po uradnem obvestilu, da namerava izstopiti iz Evropske unije(1);

4.  opozarja, da se je večina pritožb, ki jih je evropski varuh človekovih pravic prejel v obdobju od 1. januarja 2013 do 30. junija 2016, nanašala na domnevno pomanjkanje preglednosti, kot je Komisija izpostavila v svojem poročilu z dne 24. januarja 2017 o napredku k učinkovitemu državljanstvu Unije za obdobje 2013–2016(2); je prepričan, da je zagotavljanje popolne preglednosti in integritete institucij EU nujen pogoj za izgradnjo zaupanja državljanov EU in za to, da se jim omogoči, da v celoti uživajo in uveljavljajo svoje državljanske pravice; poziva vse institucije in organe EU, naj ukrepajo v zvezi s stalnimi pomanjkljivostmi, med drugim v skladu z določbami člena 9 in člena 10(3) PEU, člena 15 PDEU ter členoma 41 in 42 Listine;

5.  je seznanjen s predlogom Komisije za revizijo uredbe o evropski državljanski pobudi, da bi izboljšali njeno delovanje; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem in poleg potrebnih tehničnih sprememb vključi določbe, katerih namen bo pregled pogojev za pravno dopustnost in zahtev za registracijo evropskih državljanskih pobud, pa tudi postopkov za njihovo preučitev, začetni točki pa naj bosta sodbi Splošnega sodišča v zadevah Minority SafePack (T-646/13) in Stop TTIP (T-754/14); močno podpira to uredbo, saj je pomembno orodje za participativno demokracijo, ki bi, če bi uporabili njen celotni potencial, lahko povečalo zaupanje državljanov v institucije EU in prispevalo k izgradnji vključujoče Evropske unije;

6.  meni, da bi morale Evropske institucije, ob upoštevanju vse večjega vpliva, ki ga imajo spletni svet in družbena omrežja na življenja državljanov, še naprej razvijate nove mehanizme in javne politike za zaščito temeljnih pravic posameznikov v digitalnem okolju, osredotočiti pa bi se bilo treba na njihovo svobodo izražanja, pravico do zasebnosti in zaščite dobrega imena, osebnih podatkov in ugleda, zlasti kar zadeva mladoletnike;

7.  meni, da je bi morala biti varnost državljanov EU in boj proti terorizmu najpomembnejši prednostni nalogi za EU; pozdravlja ukrepe, ki jih je EU sprejela za okrepitev varnostne unije; poziva k hitri vzpostavitvi interoperabilnosti informacijskih sistemov EU na področjih varnosti, migracij in upravljanja meja, ki bi pa morali spoštovati načela EU o varstvu osebnih podatkov; ponovno opozarja, da je treba poiskati ustrezno ravnotežje med varnostjo in varstvom temeljnih pravic; poudarja, da je usklajevanje notranjih in zunanjih ukrepov EU na področju varnosti nujno za učinkovito zaščito državljanov EU in njihovega zaupanja v sposobnost EU, da zagotovi varnost; ponovno opozarja, da je konzularna zaščita ključnega pomena za zagotavljanje tovrstne varnosti v tujini, in meni, da bi bilo treba sprejeti nadaljnje ukrepe za harmonizacijo in posodobitev določb o potnih listinah za vrnitev, v skladu s priporočili Komisije;

8.  ponovno poziva Komisijo, naj ponovno sproži postopek za pristop EU k Evropski konvenciji o človekovih pravicah v skladu z obveznostmi iz člena 6 PEU, hkrati pa naj preuči rešitve k ugovorom iz mnenja Sodišča Evropske unije z dne 18. decembra 2014; meni, da bi pristop EU h konvenciji znatno povečal varstvo temeljnih pravic državljanov EU in bi prispeval k oblikovanju usklajenega sistema varstva človekovih pravic v Evropi;

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

28.9.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

14

5

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Michał Boni, Mercedes Bresso, Elmar Brok, Pascal Durand, Danuta Maria Hübner, Diane James, Ramón Jáuregui Atondo, Alain Lamassoure, Morten Messerschmidt, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Markus Pieper, György Schöpflin, Pedro Silva Pereira, Barbara Spinelli, Claudia Țapardel

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Gerolf Annemans, Pervenche Berès, Jérôme Lavrilleux, Cristian Dan Preda, Jasenko Selimovic, Rainer Wieland

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

14

+

ALDE

Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Jasenko Selimovic

PPE

Michał Boni, Elmar Brok, Danuta Maria Hübner, Alain Lamassoure, Jérôme Lavrilleux, Markus Pieper, Cristian Dan Preda, György Schöpflin

S&D

Mercedes Bresso, Ramón Jáuregui Atondo, Pedro Silva Pereira, Claudia Țapardel

5

-

ECR

Morten Messerschmidt

ENF

Gerolf Annemans

GUE/NGL

Barbara Spinelli

NI

Diane James

VERTS/ALE

Pascal Durand

0

0

 

 

Opomba: Pervenche Berès (S&D) je sporočila, da je prav tako glasovala za osnutek mnenja

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0102.

(2)

COM(2017)0032.


STALIŠČE V OBLIKI PREDLOGOV SPREMEMB Odbora za pravice žensk in enakost spolov (26.9.2017)

za Odbor za peticije

o poročilu o državljanstvu EU za leto 2017: krepitev pravic državljanov v Uniji demokratičnih sprememb

(2017/2069(INI))

Pripravljavka mnenja: Ángela Vallina

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za peticije kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog resolucije

Navedba sklicevanja 6 a (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

– ob upoštevanju predloga uredbe Sveta o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o mednarodni ugrabitvi otrok (prenovitev) (COM(2016)0411),

Predlog spremembe    2

Predlog resolucije

Uvodna izjava A a (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

Aa. ker krepitev pravic državljanov in demokratičnih institucij vključuje boj proti diskriminaciji in neenakosti spolov v skladu s cilji trajnostnega razvoja;

Predlog spremembe    3

Predlog resolucije

Uvodna izjava H a (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

Ha. ker premajhna zastopanost žensk na položajih, kjer se sprejemajo odločitve, zlasti v politični sferi in na ravni upravnih odborov podjetij, ovira razvoj zmogljivosti in zmanjšuje sodelovanje žensk v demokratičnem življenju EU;

Predlog spremembe    4

Predlog resolucije

Uvodna izjava H b (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

Hb. ker se ženske pri sodelovanju in vodenju na področju političnega odločanja še vedno soočajo z različnimi ovirami, kot so vztrajnost stereotipov o spolu in posledice nedavne gospodarske krize, ki je negativno vplivala na vprašanje enakosti spolov;

Predlog spremembe    5

Predlog resolucije

Uvodna izjava H d (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

Hd. ker so še vedno velike vrzeli pri zaščiti žrtev nasilja zaradi spola in nasilja v družini po EU v primerih čezmejnih družinskih sporov;

Predlog spremembe    6

Predlog resolucije

Uvodna izjava J a (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

Ja. ker je diskriminacija, ki jo občutijo ženske po EU, ovira za enakost; ker so ženske še vedno podpovprečno zastopane med volivci, pa tudi na vodilnih položajih, bodisi na izvoljenih mestih, v javni upravi, na akademskem področju ali v zasebnem sektorju; ker sta razširjena večplastna diskriminacija žensk ter nesorazmerno število žensk, ki se soočajo z revščino in družbeno izključenostjo, oviri, ki ženskam onemogočata polno izvrševanje svojih državljanskih pravic;

Predlog spremembe    7

Predlog resolucije

Odstavek 1

Predlog resolucije

Predlog spremembe

1. je seznanjen s poročilom Komisije z naslovom Poročilo o državljanstvu EU iz leta 2017, v katerem so navedene prednostne naloge po področjih dejavnosti; dvomi, da bodo te prednostne naloge učinkovit odgovor na pomisleke državljanov; obžaluje pomanjkanje dobro opredeljenih in konkretnih zavez za naslednja tri leta;

1. je seznanjen s poročilom Komisije z naslovom Poročilo o državljanstvu EU iz leta 2017, v katerem so navedene prednostne naloge po področjih dejavnosti; dvomi, da bodo te prednostne naloge učinkovit odgovor na pomisleke državljanov; obžaluje pomanjkanje dobro opredeljenih in konkretnih zavez za naslednja tri leta; meni, da se ne posveča dovolj pozornosti vključitvi enakosti spolov kot prednostni nalogi, saj se pojavi le kot drugotni element v zaključni temi o krepitvi varnosti in spodbujanju enakosti;

Predlog spremembe    8

Predlog resolucije

Odstavek 4

Predlog resolucije

Predlog spremembe

4. obžaluje, da že skoraj desetletje ni bil dosežen večji napredek pri sprejemanju protidiskriminacijske direktive na ravni EU; poziva vse institucije EU, naj čim prej zaključijo ustrezna pogajanja;

4. obžaluje, da že skoraj desetletje ni bil dosežen večji napredek pri sprejemanju protidiskriminacijske direktive na ravni EU; poziva vse institucije EU, naj čim prej zaključijo ustrezna pogajanja ter ob tem potrebno pozornost posvetijo vključitvi vidika spola;

Predlog spremembe    9

Predlog resolucije

Odstavek 6 b (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

6b. pozdravlja predlog Komisije, da podpiše in sklene pristop EU k Istanbulski konvenciji, ter ponovno poudarja svojo podporo pristopu EU k Istanbulski konvenciji na široki osnovi in brez zadržkov; poziva, da bi ob sodelovanju Evropskega inštituta za enakost spolov izboljšali zbiranje razčlenjenih podatkov o vseh oblikah nasilja, ki jih pokriva Konvencija, da bi zasnovali skupno metodologijo za primerjavo podatkovnih zbirk in analiz; poziva vse države članice, ki te konvencije še niso ratificirale, naj to storijo čim prej; poziva Komisijo, naj vloži predlog direktive o nasilju nad ženskami;

Predlog spremembe    10

Predlog resolucije

Odstavek 6 c (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

6c. poziva Svet, naj okrepi prizadevanja za odpravo blokade direktive o ženskah v upravnih odborih;

Predlog spremembe    11

Predlog resolucije

Odstavek 6 d (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

6d. poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo posebne ukrepe za obravnavo potreb ranljivih skupin državljanov, ki se spopadajo s presečno večplastno diskriminacijo, ki jim preprečuje, da bi izvrševali svoje pravice ali popolnoma sodelovali v družbi; take skupine so invalidne ženske, etnične manjšine, priseljenke in begunke ali osebe, ki se spopadajo z revščino in družbeno izključenostjo;

Predlog spremembe    12

Predlog resolucije

Odstavek 6 e (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

6e. ponovno poudarja, da zagotavljanje, da bodo osebe, ki se spopadajo s presečno večplastno diskriminacijo (npr. invalidne ženske in dekleta), lahko izvrševali svoje državljanske pravice, zahteva celovit pristop, ki bo vključeval ciljno usmerjene politike, od zbiranja presečnih podatkov do izobraževalnih programov in ukrepov za družbeno vključevanje; poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo in objavijo strategije za boj proti presečni diskriminaciji;

Predlog spremembe    13

Predlog resolucije

Odstavek 6 f (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

6f. poudarja, da se je treba spopasti z nasiljem zaradi spola, s katerim se soočajo ženske, dekleta in osebe LGBTI v politiki in širši družbeni sferi, vključno s spletnim nadlegovanjem in ustrahovanjem;

Predlog spremembe    14

Predlog resolucije

Odstavek 6 g (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

6g. ponovno poziva Komisijo, naj svoj dokument o strateških prizadevanjih za enakost spolov v obdobju 2016–2019 sprejme v obliki sporočila; opozarja, da EU temelji na načelu enakosti moških in žensk in da je to načelo mogoče uresničiti le s strateškim vključevanjem načela enakosti spolov v vse politike EU;

Predlog spremembe    15

Predlog resolucije

Odstavek 6 h (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

6h. pozdravlja, da je Komisija predložila sveženj o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, ter poziva vse institucije, naj te ukrepe čim prej uveljavijo;

Predlog spremembe    16

Predlog resolucije

Odstavek 6 j (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

6j. poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo nadaljnje sodelovanje v primerih, ko delavci prejemajo nadomestila in plačujejo prispevke v različnih državah članicah EU, tako da se okrepi čezmejna izmenjava informacij med različnimi organi za socialno zavarovanje, da bi se lahko vsi prispevki ustrezno upoštevali pri izračunavanju pokojninskih pravic; opozarja na stalno razliko v plačah in pokojninah med spoloma v EU, ki v kombinaciji z varčevalnimi ukrepi in varčevanjem v javnem sektorju spodkopava možnost resnične ekonomske samostojnosti milijonov žensk;

Predlog spremembe    17

Predlog resolucije

Odstavek 6 k (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

6k. poziva Komisijo in države članice, naj dejavno izkoristijo sredstva EU kot orodja za povečanje enakosti spolov; zlasti poziva k vključevanju načela enakosti spolov v SKP in kohezijsko politiko za podeželje;

Predlog spremembe    18

Predlog resolucije

Odstavek 6 l (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

6l. poziva Komisijo, naj še naprej vključuje načelo enakosti spolov v vse politike EU, posebej pa naj se osredotoči na ocene učinka in naknadne ocene zakonodaje in politik;

Predlog spremembe    19

Predlog resolucije

Odstavek 9 a (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

9a. poziva Komisijo in države članice, naj stalno spodbujajo zastopanost žensk na vodilnih položajih, zlasti pri političnem odločanju in na ravni upravnih odborov, ter naj olajšajo dostop žensk do vodilnih mest, tako da odpravijo stereotipe o spolu in spodbujajo sodelovanje žensk pri usposabljanju na delovnem mestu, pa tudi z drugimi političnimi orodji, kot je usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, da bi jim omogočili popolno izvrševanje pravic iz državljanstva EU;

Predlog spremembe    20

Predlog resolucije

Odstavek 9 b (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

9b. poudarja, da je kakovostno poučevanje o državljanstvu, bodisi formalno, priložnostno ali neformalno, ključno za suvereno izvrševanje demokratičnih državljanskih pravic in delovanje demokratične družbe, da bi premagali diskriminacijo, predsodke in neenakost spolov; ponovno poudarja, da je treba vlagati v poučevanje o državljanstvu in državljansko vzgojo za enakost spolov po vsej Evropi;

Predlog spremembe    21

Predlog resolucije

Odstavek 9 c (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

9c. poudarja pomen političnega udejstvovanja otrok in mladih, zlasti žensk in deklet; poziva k večji dejavnosti Komisije in držav članic za zagotavljanje pravic otrok in spodbujanje njihovega udejstvovanja;

Predlog spremembe    22

Predlog resolucije

Odstavek 10 a (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

10a. poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo nadaljnje ukrepe za zagotavljanje pravičnega in enakega dostopa žensk do vseh političnih, kulturnih in družbenih krogov, saj je to nujni pogoj za učinkovito izvrševanje državljanskih pravic v EU;

Predlog spremembe    23

Predlog resolucije

Odstavek 11

Predlog resolucije

Predlog spremembe

11. meni, da je reforma akta o volitvah na podlagi zakonodajne pobude Parlamenta priložnost, ki se je ne sme zamuditi, da Unija postane bolj demokratična; poudarja dejstvo, da enako meni več tisoč Evropejcev, kot je razvidno iz evropske državljanske pobude „Let me Vote“ (Naj glasujem), katere cilj je državljanom omogočiti glasovanje v kraju dejanskega prebivališča; izraža pohvalo Komisiji, ker je proučila možnosti, da državljani EU, ki niso državljani države članice prebivanja in ki so uveljavili pravico do prostega gibanja, glasujejo na nacionalnih volitvah v državi, v kateri prebivajo; poziva Komisijo, naj pripravi konkreten akcijski načrt za uvedbo elektronskega glasovanja za evropske parlamentarne volitve leta 2019;

11. meni, da je reforma akta o volitvah na podlagi zakonodajne pobude Parlamenta priložnost, ki se je ne sme zamuditi, da Unija postane bolj demokratična; poudarja dejstvo, da enako meni več tisoč Evropejcev, kot je razvidno iz evropske državljanske pobude „Let me Vote“ (Naj glasujem), katere cilj je državljanom omogočiti glasovanje v kraju dejanskega prebivališča; izraža pohvalo Komisiji, ker je proučila možnosti, da državljani EU, ki niso državljani države članice prebivanja in ki so uveljavili pravico do prostega gibanja, glasujejo na nacionalnih volitvah v državi, v kateri prebivajo; poziva Svet, naj v evropsko volilno zakonodajo ob prihodnjem pregledu vključi sezname, ki so uravnoteženi po spolu in na katerih se izmenjujejo kandidati ženskega in moškega spola; poziva Komisijo, naj pripravi konkreten akcijski načrt za uvedbo elektronskega glasovanja za evropske parlamentarne volitve leta 2019;

Predlog spremembe    24

Predlog resolucije

Odstavek 12

Predlog resolucije

Predlog spremembe

12. izraža svoje prepričanje, da so svobodni mediji in dostop do pluralnosti glasov v družbi in medijih nujen del zdrave demokracije; poudarja, da je za obravnavanje protievropske propagande in neresničnih informacij potrebna dobro opredeljena politika EU; predlaga, naj institucije EU nadaljujejo vzpostavitev evropskega televizijskega kanala, ki bo program oddajal v vseh državah članicah;

12. izraža svoje prepričanje, da so svobodni mediji in dostop do pluralnosti glasov v družbi in medijih nujen del zdrave demokracije in da je medijska pismenost ključnega pomena ter jo je treba razvijati že od ranega otroštva; poudarja, da je za obravnavanje protievropske propagande in neresničnih informacij potrebna dobro opredeljena politika EU; predlaga, naj institucije EU nadaljujejo vzpostavitev evropskega televizijskega kanala, ki bo program oddajal v vseh državah članicah;

Predlog spremembe    25

Predlog resolucije

Odstavek 12 a (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

12a.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo ukrepe za boj proti izjavam, ki so diskriminatorne do žensk, ter proti stereotipom o spolu;

Predlog spremembe    26

Predlog resolucije

Odstavek 15 a (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

15a. poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo ustrezna sredstva za vključevanje načela enakosti spolov, tesno sodelujejo z lokalnimi organi in skupnostmi za preprečevanje in preiskovanje kršitev in nudijo ustrezno skrb in pomoč spolno izkoriščanim in diskriminiranim ženskam ter tistim ženskam, ki so potisnjene ob rob trga dela;

Predlog spremembe    27

Predlog resolucije

Odstavek 15 b (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

15b. poziva k okrepljenemu sodelovanju med državami članicami, da se zagotovita zaščita žrtev nasilja zaradi spola in upoštevanje najboljših otrokovih koristi v primerih čezmejnih družinskih sporov;

Predlog spremembe    28

Predlog resolucije

Odstavek 15 c (novo)

Predlog resolucije

Predlog spremembe

 

15c. poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo učinkovite ukrepe za povečanje možnosti za ženske in dekleta, da sodelujejo v programih EU o čezmejni mobilnosti, in sicer kot študentke, učiteljice ali raziskovalke;

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

25.9.2017

 

 

 


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

22.11.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

23

2

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marina Albiol Guzmán, Margrete Auken, Beatriz Becerra Basterrechea, Heinz K. Becker, Andrea Cozzolino, Pál Csáky, Eleonora Evi, Peter Jahr, Rikke Karlsson, Jude Kirton-Darling, Svetoslav Hristov Malinov, Notis Marias, Marlene Mizzi, Cristian Dan Preda, Gabriele Preuß, Laurenţiu Rebega, Virginie Rozière, Yana Toom, Jarosław Wałęsa, Cecilia Wikström, Tatjana Ždanoka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Michela Giuffrida, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Julia Pitera, Sven Schulze, Igor Šoltes, Ángela Vallina

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Martina Anderson, Inés Ayala Sender


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

23

+

ALDE

ECR

PPE

 

S&D

 

VERTS/ALE

Beatriz Becerra Basterrechea, Yana Toom, Cecilia Wikström

Rikke Karlsson

Heinz K. Becker, Pál Csáky, Peter Jahr, Svetoslav Hristov Malinov, Julia Pitera, Cristian Dan Preda, Sven Schulze, Jarosław Wałęsa

Inés Ayala Sender, Andrea Cozzolino, Michela Giuffrida, Jude Kirton-Darling, Marlene Mizzi, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Gabriele Preuß, Virginie Rozière

Margrete Auken, Igor Šoltes, Tatjana Ždanoka

2

-

ECR

ENF

Notis Marias

Laurenţiu Rebega

4

0

EFDD

GUE/NGL

Eleonora Evi

Marina Albiol Guzmán, Martina Anderson, Ángela Vallina

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov