POROČILO o predlogu uredbe Sveta o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o mednarodni ugrabitvi otrok (prenovitev)

    30.11.2017 - (COM(2016)0411 – C8-0322/2016 – 2016/0190(CNS)) - *

    Odbor za pravne zadeve
    Poročevalec: Tadeusz Zwiefka
    (Prenovitev – člen 104 Poslovnika)


    Postopek : 2016/0190(CNS)
    Potek postopka na zasedanju
    Potek postopka za dokument :  
    A8-0388/2017
    Predložena besedila :
    A8-0388/2017
    Sprejeta besedila :

    OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

    o predlogu uredbe Sveta o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o mednarodni ugrabitvi otrok (prenovitev)

    (COM(2016)0411 – C8-0322/2016 – 2016/0190(CNS))

    (Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje – prenovitev)

    Evropski parlament,

    –  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2016)0411),

    –  ob upoštevanju člena 81(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0322/2016),

    –  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov[1],

    –  ob upoštevanju členov 104 in 78c Poslovnika,

    –  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in mnenja Odbora za peticije (A8-0388/2017),

    A.  ker po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog ne predvideva bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je ta predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih obstoječih besedil skupaj z njihovimi spremembami, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;

    1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil prilagojen v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije ter kakor je bil spremenjen v nadaljevanju;

    2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

    3.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

    4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

    5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

    Predlog spremembe    1

    Predlog uredbe

    Uvodna izjava 1

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (1)  Uredba Sveta (ES) št. 2201/200334 je bila bistveno spremenjena35. Ker so potrebne dodatne spremembe, bi bilo zaradi jasnosti treba navedeno uredbo prenoviti.

    (1)  Uredba Sveta (ES) št. 2201/200334 je bila bistveno spremenjena35. Ker so potrebne dodatne nujne spremembe, bi bilo treba zaradi jasnosti navedeno uredbo prenoviti. Te spremembe uredbe bodo pomagale okrepiti pravno varnost in povečati prožnost, zagotoviti boljši dostop do sodnega postopka in zagotoviti, da bo tak postopek postal učinkovitejši. Obenem bodo spremembe te uredbe pomagale zagotoviti, da bodo države članice ohranile popolno suverenost glede materialnega prava o starševski odgovornosti.

    __________________

    __________________

    34 Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 (UL L 338, 23.12.2003, str. 1).

    34 Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 (UL L 338, 23.12.2003, str. 1).

    35 Glej Prilogo V.

    35 Glej Prilogo V.

    Predlog spremembe    2

    Predlog uredbe

    Uvodna izjava 3

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (3)  Nemoteno in pravilno delovanje Unije kot območja pravice ter spoštovanja za različne pravne sisteme in tradicije držav članic je bistveno za Unijo. V tem smislu bi bilo treba dodatno okrepiti medsebojno zaupanje v različne pravosodne sisteme. Unija si je zastavila cilj oblikovati , ohranjati in razvijati območje svobode, varnosti in pravice, v katerem je zagotovljen prosti pretok oseb in dostop do sodnega varstva . Za dosego navedenih ciljev bi bilo treba okrepiti pravice oseb, zlasti otrok, v pravnih postopkih, da se olajša sodelovanje pravosodnih in upravnih organov ter izvrševanje odločb v zadevah družinskega prava s čezmejnimi posledicami. Okrepiti bi bilo treba vzajemno priznavanje odločb v civilnih zadevah, poenostaviti dostop do sodnega varstva ter izboljšati izmenjavo informacij med organi držav članic.

    (3)  Nemoteno in pravilno delovanje Unije kot območja pravice ter spoštovanja za različne pravne sisteme in tradicije držav članic je bistveno za Unijo. V tem smislu bi bilo treba dodatno okrepiti medsebojno zaupanje v različne pravosodne sisteme. Unija si je zastavila cilj oblikovati, ohranjati in razvijati območje svobode, varnosti in pravice, v katerem je zagotovljen prosti pretok oseb in dostop do sodnega varstva . Za dosego navedenih ciljev je bistveno okrepiti pravice oseb, zlasti otrok, v pravnih postopkih, da se olajša sodelovanje pravosodnih in upravnih organov ter izvrševanje odločb v zadevah družinskega prava s čezmejnimi posledicami. Okrepiti bi bilo treba vzajemno priznavanje odločb v civilnih zadevah, poenostaviti dostop do sodnega varstva ter izboljšati izmenjavo informacij med organi držav članic, tako da se zagotovi natančno preverjanje, ali so postopki in prakse, ki jih uporabljajo pristojni organi držav članic za zaščito največje otrokove koristi in s tem povezanih temeljnih pravic, nediskriminatorni.

    Predlog spremembe    3

    Predlog uredbe

    Uvodna izjava 4

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (4)  V ta namen mora Unija med drugim sprejeti tudi ukrepe na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah s čezmejnimi posledicami, zlasti kadar so potrebni za pravilno delovanje notranjega trga.

    (4)  V ta namen mora Unija med drugim sprejeti tudi ukrepe na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah s čezmejnimi posledicami, zlasti kadar so potrebni za prosti pretok oseb in za pravilno delovanje notranjega trga.

    Obrazložitev

    Predlog spremembe je potreben zaradi ohranitve notranje smiselnosti besedila.

    Predlog spremembe    4

    Predlog uredbe

    Uvodna izjava 4 a (novo)

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    (4a)  Da bi okrepili pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah s čezmejnimi posledicami, je treba zagotoviti pravosodno usposabljanje, zlasti na področju čezmejnega družinskega prava. Dejavnosti usposabljanja, kot so seminarji in izmenjave, so potrebne tako na ravni Unije kot na nacionalni ravni, da se poveča ozaveščenost o tej uredbi, njeni vsebini in posledicah, pa tudi za vzpostavitev medsebojnega zaupanja med državami članicami glede njihovih pravosodnih sistemov.

    Predlog spremembe    5

    Predlog uredbe

    Uvodna izjava 6

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (6)  Da bi se zagotovila enakost za vse otroke, bi morala ta uredba zajemati vse odločbe o starševski odgovornosti, vključno z ukrepi za zaščito otrok, neodvisno od kakršne koli povezave s postopki v zakonskih sporih ali drugimi postopki .

    (6)  Da bi se zagotovila enakost za vse otroke, bi morala ta uredba zajemati vse odločbe o starševski odgovornosti, vključno z ukrepi za zaščito otrok, neodvisno od kakršne koli povezave s postopki v zakonskih sporih.

    Obrazložitev

    Besedilo ni skladno s členom 1(3) iste uredbe.

    Predlog spremembe    6

    Predlog uredbe

    Uvodna izjava 6 a (novo)

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    (6a)  Na podlagi te uredbe bi se morala pravila o pristojnosti uporabljati tudi za vse otroke, ki se nahajajo na ozemlju Evropske unije in katerih običajnega prebivališča ni mogoče z gotovostjo določiti. Področje uporabe teh pravil bi bilo treba razširiti, tako da bi zajemala zlasti otroke begunce in otroke, ki so razseljeni na mednarodni ravni bodisi zaradi socialno-ekonomskih razlogov ali zaradi nemirov v njihovi državi.

    Obrazložitev

    Predlog spremembe je potreben zaradi ohranitve notranje smiselnosti besedila.

    Predlog spremembe    7

    Predlog uredbe

    Uvodna izjava 12 a (novo)

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    (12a)  Ta uredba bi morala v celoti spoštovati pravice iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina), zlasti pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča iz člena 47 Listine ter pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja iz člena 7 Listine in pravic otroka iz člena 24 Listine.

    Predlog spremembe    8

    Predlog uredbe

    Uvodna izjava 13

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (13)  Temelji pristojnosti v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo so oblikovani tako, da kar najbolj upoštevajo otrokovo korist , in bi jih bilo treba uporabljati v skladu s tem. Vsak sklic na otrokovo korist bi bilo treba razlagati glede na člen 24 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah z dne 20. novembra 1989.

    (13)  Temelji pristojnosti v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo bi morali biti vedno oblikovani tako, da kar najbolj upoštevajo otrokovo korist, in bi jih bilo treba uporabljati ob upoštevanju te koristi. Vsak sklic na otrokovo korist bi bilo treba razlagati glede na člene 7, 14, 22 in 24 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah z dne 20. novembra 1989. Država članica, katere organi so v skladu s to uredbo pristojni za zadeve, vsebinsko povezane s starševsko odgovornostjo, mora na podlagi sprejetja dokončne odločitve, ki določa vrnitev otroka, obvezno zagotoviti, da se otrokova korist in temeljne pravice po njegovi vrnitvi spoštujejo, še zlasti, če je otrok v stikih z obema staršema.

    Obrazložitev

    Predlog spremembe je potreben zaradi ohranitve notranje smiselnosti besedila.

    Predlog spremembe    9

    Predlog uredbe

    Uvodna izjava 14 a (novo)

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    (14a)  Pomen izraza „običajno prebivališče“ bi bilo treba razlagati na podlagi opredelitve, ki jo organi za vsak primer posebej, ob upoštevanju posebnih okoliščin primera.

    Predlog spremembe    10

    Predlog uredbe

    Uvodna izjava 15

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (15)  Kadar se običajno prebivališče otroka zaradi zakonite preselitve spremeni, bi morala pristojnost spremljati otroka, da se ohrani povezanost. To bi moralo veljati v primerih, ko noben postopek še ni v teku, in v tekočih postopkih. Vendar se lahko v tekočih postopkih stranke zaradi učinkovitosti pravosodja dogovorijo, da sodišča države članice, v kateri so postopki v teku, ohranijo pristojnost do končne odločitve, če je to v otrokovo korist. Ta možnost je še zlasti pomembna, kadar se postopki bližajo koncu in se eden od staršev želi z otrokom preseliti v drugo državo članico.

    (15)  Kadar se običajno prebivališče otroka zaradi zakonite preselitve spremeni, bi morala pristojnost spremljati otroka, da se ohrani povezanost. Vendar se lahko v tekočih postopkih stranke zaradi učinkovitosti pravosodja dogovorijo, da sodišča države članice, v kateri so postopki v teku, ohranijo pristojnost do končne odločitve, če je to v otrokovo korist. Po drugi strani bi se moral postopek v zvezi s pravico do varstva in vzgoje otroka ter pravico do stika zaključiti s končno odločitvijo, da osebe, upravičene do varstva in vzgoje otroka, ne bi premestile otroka v drugo državo in se tako izognile neugodni odločitvi organa, razen če se stranke sporazumejo, da bi bilo treba postopek, ki je v teku, zaključiti.

    Predlog spremembe    11

    Predlog uredbe

    Uvodna izjava 17

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (17)  Ta uredba ne bi smela preprečevati organom držav članic , ki po vsebini niso pristojni , da v nujnih primerih sprejmejo začasne ukrepe in ukrepe zavarovanja glede osebe ali premoženja otroka , ki se nahaja v tej državi članici . Navedene ukrepe bi bilo treba priznavati in izvrševati v vseh drugih državah članicah, vključno z državami članicami, ki so pristojne na podlagi te uredbe, dokler pristojni organ take države članice ne sprejme ukrepov, za katere meni, da so primerni. Vendar bi se morali ukrepi sodišča v eni državi članici spremeniti ali nadomestiti le z ukrepi sodišča države članice, ki je po vsebini pristojno. Organ, ki je pristojen le za začasne ukrepe in ukrepe zavarovanja, bi se moral v primeru, da se pri njem vloži zahtevek glede vsebine, po uradni dolžnosti izreči za nepristojnega. Če je to potrebno za zaščito otrokove koristi, bi moral organ neposredno ali prek osrednjega organa obvestiti organ države članice, ki je po vsebini pristojen na podlagi te uredbe, o sprejetih ukrepih. Če organ druge države članice ni obveščen, to ne bi smel biti razlog za nepriznavanje ukrepa.

    (17)  Ta uredba ne bi smela preprečevati organom držav članic, ki po vsebini niso pristojni, da v nujnih primerih, na primer ko gre za družinsko nasilje ali nasilje na podlagi spola, sprejmejo začasne ukrepe in ukrepe zavarovanja glede osebe ali premoženja otroka, ki se nahaja v tej državi članici. Navedene ukrepe bi bilo treba priznavati in izvrševati v vseh drugih državah članicah, vključno z državami članicami, ki so pristojne na podlagi te uredbe, dokler pristojni organ take države članice ne sprejme ukrepov, za katere meni, da so primerni. Vendar bi se morali ukrepi sodišča v eni državi članici spremeniti ali nadomestiti le z ukrepi sodišča države članice, ki je po vsebini pristojno. Organ, ki je pristojen le za začasne ukrepe in ukrepe zavarovanja, bi se moral v primeru, da se pri njem vloži zahtevek glede vsebine, po uradni dolžnosti izreči za nepristojnega. Če je to potrebno za zaščito otrokove koristi, bi moral organ neposredno ali prek osrednjega organa nemudoma obvestiti organ države članice, ki je po vsebini pristojen na podlagi te uredbe, o sprejetih ukrepih. Če organ druge države članice ni obveščen, to ne bi smel biti razlog za nepriznavanje ukrepa.

    Obrazložitev

    Predlog spremembe je potreben zaradi ohranitve notranje smiselnosti besedila.

    Predlog spremembe    12

    Predlog uredbe

    Uvodna izjava 18

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (18)  V izjemnih primerih organi države članice otrokovega običajnega prebivališča morda niso najprimernejši organi za obravnavo zadeve. Za otrokovo korist izjemoma in pod določenimi pogoji pristojni organ lahko prenese svojo pristojnost v določeni zadevi na organ druge države članice, če je ta organ primernejši za odločanje o zadevi. Drugi organ v takšnem primeru ne bi smel imeti možnosti prenesti pristojnost na kateri koli tretji organ .

    (18)  Posebno pozornost bi bilo treba nameniti dejstvu, da organi države članice otrokovega običajnega prebivališča v izjemnih primerih, kot je nasilje v družini ali nasilje na podlagi spola, morda niso najprimernejši organi za obravnavo zadeve. Izjemoma in pod določenimi pogoji pristojni organ lahko prenese svojo pristojnost v določeni zadevi na organ druge države članice, če je ta organ primernejši za odločanje o zadevi. V takšnem primeru bi bilo treba najprej pridobiti privolitev drugega organa, saj ta potem, ko zadevo prevzame, ne more prenesti pristojnosti na tretji organ. Pred vsakršnim prenosom pristojnosti je bistveno, da se preuči in v celoti upošteva največja korist otroka.

    Obrazložitev

    Predlog spremembe je potreben zaradi ohranitve notranje smiselnosti besedila.

    Predlog spremembe    13

    Predlog uredbe

    Uvodna izjava 23

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (23)  Postopki v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo na podlagi te uredbe in postopki vrnitve na podlagi Haaške konvencije iz leta 1980 bi morali spoštovati pravico otroka, da svobodno izrazi svoje mnenje, pri oceni otrokove koristi pa bi bilo treba temu mnenju pripisati ustrezno težo. Zaslišanje otroka v skladu s členom 24(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in členom 12 Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah ima pomembno vlogo pri uporabi te uredbe. Vendar ta uredba ni namenjena določanju načina zaslišanja otroka, na primer ali otroka zasliši sodnik osebno ali posebej usposobljen strokovnjak, ki pozneje poroča sodišču, ter ali zaslišanje poteka v sodni dvorani ali drugje .

    (23)  Postopki v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo na podlagi te uredbe in postopki vrnitve na podlagi Haaške konvencije iz leta 1980 bi morali spoštovati pravico otroka, da svobodno izrazi svoje mnenje, pri oceni otrokove koristi pa bi bilo treba temu mnenju pripisati ustrezno težo. Zaslišanje otroka v skladu s členom 24(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, členom 12 Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah in priporočilom Sveta Evrope o udeležbi otrok in mladih do 18. leta1a ima pomembno vlogo pri uporabi te uredbe. Vendar ta uredba ni namenjena določanju skupnih minimalnih standardov glede postopka zaslišanja otroka, ki ga še naprej urejajo nacionalne določbe držav članic.

     

    ______________

     

    1a CM/Rec(2012)2 z dne 28. marca 2012.

    Predlog spremembe    14

    Predlog uredbe

    Uvodna izjava 26

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (26)  Za čimprejšnji zaključek postopkov vrnitve na podlagi Haaške konvencije iz leta 1980 bi morale države članice zagotoviti, da je pristojnost za navedene postopke skoncentrirana na eno ali več sodišč, ter pri tem po potrebi upoštevati njihove notranje strukture za pravosodje. Koncentracija pristojnosti na omejeno število sodišč v državi članici je bistveno in učinkovito orodje za pospešitev obravnave primerov ugrabitve otroka v več državah članicah, saj lahko sodniki, ki obravnavajo večje število teh primerov, razvijejo posebna znanja in izkušnje. Glede na strukturo pravnega sistema bi lahko bila pristojnost za primere ugrabitve otroka skoncentrirana na eno samo sodišče za celo državo ali na omejeno število sodišč, na primer tako, da se za izhodiščno točko vzame število pritožbenih sodišč in da je pristojnost za primere mednarodne ugrabitve otroka skoncentrirana na eno sodišče prve stopnje v vsakem okrožju pritožbenega sodišča. Na vsaki stopnji bi moralo sodišče izdati odločbo najpozneje šest tednov po vložitvi zahtevka ali pravnega sredstva. Države članice bi morale omejiti število pravnih sredstev, ki jih je mogoče vložiti zoper odločbo o vrnitvi ali zavrnitvi vrnitve otroka na podlagi Haaške konvencije iz leta 1980, na eno.

    (26)  Za čimprejšnji zaključek postopkov vrnitve na podlagi Haaške konvencije iz leta 1980 bi morale države članice zagotoviti, da je pristojnost za navedene postopke skoncentrirana na omejeno število sodišč, ter pri tem po potrebi upoštevati njihove notranje strukture za pravosodje. Koncentracija pristojnosti na omejeno število sodišč v državi članici je bistveno in učinkovito orodje za pospešitev obravnave primerov ugrabitve otroka v več državah članicah, saj lahko sodniki, ki obravnavajo večje število teh primerov, razvijejo posebna znanja in izkušnje. Glede na strukturo pravnega sistema bi lahko bila pristojnost za primere ugrabitve otroka skoncentrirana na omejeno število sodišč, na primer tako, da se za izhodiščno točko vzame število pritožbenih sodišč in da je pristojnost za primere mednarodne ugrabitve otroka skoncentrirana na eno sodišče prve stopnje v vsakem okrožju pritožbenega sodišča, ne da bi bila zaradi tega ogrožena pravica strank do dostopa do pravnega varstva in pravočasnost postopkov vrnitve. Na vsaki stopnji bi moralo sodišče izdati odločbo najpozneje šest tednov po vložitvi zahtevka ali pravnega sredstva. Države članice bi morale omejiti število pravnih sredstev, ki jih je mogoče vložiti zoper odločbo o vrnitvi ali zavrnitvi vrnitve otroka na podlagi Haaške konvencije iz leta 1980, na eno. Poleg tega bi bilo treba zagotoviti, da se sodbe, ki so izdane v eni državi članici, priznajo tudi v drugi državi članici. Ko je v sodnem postopku izrečena sodba, je predvsem v interesu otrok bistveno, da je priznana tudi po vsej Evropski uniji.

    Predlog spremembe    15

    Predlog uredbe

    Uvodna izjava 28

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (28)  V vseh primerih, ki se nanašajo na otroke, zlasti v primerih mednarodne ugrabitve otroka, bi morali pravosodni in upravni organi preučiti možnost sporazumne rešitve prek mediacije ali drugih ustreznih načinov, po potrebi ob pomoči obstoječih mrež in podpornih struktur za mediacijo v čezmejnih sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo. Vendar zaradi teh prizadevanj ne bi smelo priti do neupravičenega podaljševanja postopkov vrnitve na podlagi Haaške konvencije iz leta 1980.

    (28)  Uporaba mediacije ima lahko zelo pomembno vlogo pri končanju sporov v vseh primerih, ki se nanašajo na otroke, zlasti pa v primerih čezmejnega starševskega spora o pravici do varstva in vzgoje otroka in pravici do stikov z otrokom ter v primerih mednarodne ugrabitve otroka. Poleg tega se glede na naraščanje števila čezmejnih sporov glede pravice do varstva in vzgoje otrok v Evropski uniji, kjer ni ustreznega mednarodnega okvira, kot posledica nedavnega migracijskega pritoka, pogosto izkazuje, da je mediacija edino pravno sredstvo, ki družinam pomaga doseči sporazumno in hitro rešitev v družinskih sporih. Za spodbujanje mediacije v takih primerih bi morali pravosodni in upravni organi, po potrebi ob pomoči obstoječih mrež in podpornih struktur za mediacijo v čezmejnih sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo, strankam pred ali med sodnim postopkom pomagati pri izbiri ustreznih mediatorjev in pri organizaciji mediacije. Strankam v postopku bi bilo treba zagotoviti finančno pomoč za izvedbo mediacije vsaj v obsegu, v katerem jim je bila oziroma bi jim bila odobrena pravna pomoč. Vendar zaradi teh prizadevanj ne bi smelo priti do neupravičenega podaljševanja postopkov vrnitve na podlagi Haaške konvencije iz leta 1980 ali do obveznega sodelovanja žrtev katere koli oblike nasilja, vključno z družinskim nasiljem, v postopku mediacije.

    Predlog spremembe    16

    Predlog uredbe

    Uvodna izjava 28 a (novo)

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    (28a)  Da bi zagotovili učinkovito alternativo sodnim postopkom v nacionalnih ali mednarodnih družinskih sporih, je bistveno, da mediatorji, ki se ukvarjajo s takimi zadevami, opravijo ustrezno strokovno usposabljanje. Usposabljanje bi moralo zajemati zlasti pravni okvir čezmejnih družinskih sporov, medkulturne kompetence in orodja za obvladovanje zelo konfliktnih situacij, obenem pa ves čas poudarjati največjo korist otroka. Usposabljanje za sodnike, ki so potencialno glavni vir napotitev na mediacijo, bi moralo obravnavati tudi, kako stranke spodbuditi, da se čim prej dejavno vključijo v mediacijo, ter kako mediacijo vključiti v sodne postopke in časovni okvir postopkov po Haaški konvenciji o ugrabitvi otrok brez povzročanja nepotrebnih zamud.

    Predlog spremembe    17

    Predlog uredbe

    Uvodna izjava 30

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (30)  Kadar se sodišče države članice, v katero ali v kateri je bil otrok neupravičeno premeščen ali zadržan, odloči zavrniti vrnitev otroka na podlagi Haaške konvencije iz leta 1980, bi se moralo v svoji odločbi izrecno sklicevati na ustrezne člene Haaške konvencije iz leta 1980, na katerih temelji zavrnitev. Vendar pa tako odločbo lahko nadomesti kasnejša odločba sodišča države članice otrokovega običajnega prebivališča pred njegovo neupravičeno premestitvijo ali zadržanjem , ki se izda v postopku v zvezi s pravicami do varstva in vzgoje otroka po temeljitem pregledu otrokove koristi . Če odločba nalaga vrnitev otroka, za njegovo vrnitev ni potreben za priznanje in izvršitev navedene odločbe v državi članici, v katero ali v kateri je bil otrok premeščen ali zadržan, noben poseben postopek.

    (30)  Kadar se sodišče države članice, v katero ali v kateri je bil otrok neupravičeno premeščen ali zadržan, odloči zavrniti vrnitev otroka na podlagi Haaške konvencije iz leta 1980, bi se moralo v svoji odločbi izrecno sklicevati na ustrezne člene Haaške konvencije iz leta 1980, na katerih temelji zavrnitev, in navesti razloge za to. Vendar pa tako odločbo lahko nadomesti kasnejša odločba sodišča države članice otrokovega običajnega prebivališča pred njegovo neupravičeno premestitvijo ali zadržanjem, ki se izda v postopku v zvezi s pravicami do varstva in vzgoje otroka po temeljitem pregledu otrokove koristi. Če odločba nalaga vrnitev otroka, za njegovo vrnitev ni potreben za priznanje in izvršitev navedene odločbe v državi članici, v katero ali v kateri je bil otrok premeščen ali zadržan, noben poseben postopek.

    Predlog spremembe    18

    Predlog uredbe

    Uvodna izjava 33

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (33)  Poleg tega cilj, da bi bili čezmejni spori, ki se nanašajo na otroke, krajši in cenejši, upravičuje odpravo razglasitve izvršljivosti pred izvrševanjem v državi članici izvršitve za vse odločbe v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo. Medtem ko je bila z Uredbo (ES) št. 2201/2003 ta zahteva odpravljena le za odločbe o pravicah do stikov z otrokom in nekatere odločbe o vrnitvi otroka, ta uredba zdaj določa enoten postopek za čezmejno izvrševanje vseh odločb v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo. Zato bi bilo treba v skladu z določbami te uredbe odločbo organov države članice obravnavati, kot da je bila izdana v državi članici izvršitve.

    (33)  Poleg tega cilj, da se evropskim državljanom olajša prosto gibanje, upravičuje odpravo razglasitve izvršljivosti pred izvrševanjem v državi članici izvršitve za vse odločbe v zvezi s starševsko odgovornostjo s področja uporabe te uredbe. S tem bodo zlasti čezmejni pravni spori, ki se nanašajo na otroke, manj zamudni in dragi. Medtem ko je bila z Uredbo (ES) št. 2201/2003 ta zahteva odpravljena le za odločbe o pravicah do stikov z otrokom in nekatere odločbe o vrnitvi otroka, ta uredba zdaj določa enoten postopek za čezmejno izvrševanje vseh odločb v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo s področja uporabe te uredbe. Zato bi bilo treba v skladu z določbami te uredbe odločbo organov države članice obravnavati, kot da je bila izdana v državi članici izvršitve.

    Obrazložitev

    Predlagano besedilo presega področje uporabe, kakor je določeno v tej uredbi.

    Predlog spremembe    19

    Predlog uredbe

    Uvodna izjava 37 a (novo)

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    (37a)  Vsaka zavrnitev priznanja odločbe, kakor je opredeljeno v tej uredbi, z utemeljitvijo, da bi bilo priznanje v očitnem nasprotju z javno politiko zadevne države članice, bi morala biti skladna s členom 21 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije.

    Predlog spremembe    20

    Predlog uredbe

    Uvodna izjava 42

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (42)  V posebnih primerih v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo, ki spadajo na področje uporabe te uredbe, bi morali osrednji organi med seboj sodelovati pri zagotavljanju pomoči nacionalnim organom in nosilcem starševske odgovornosti. Taka pomoč bi morala vključevati zlasti ugotavljanje, kje se nahaja otrok, bodisi neposredno ali prek drugih pristojnih organov, kadar je to potrebno za izpolnitev zahteve na podlagi te uredbe, in zagotavljanje informacij o otroku, ki so potrebne za namene postopkov.

    (42)  V posebnih primerih v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo, ki spadajo na področje uporabe te uredbe, bi morali osrednji organi med seboj sodelovati pri zagotavljanju pomoči nacionalnim organom in nosilcem starševske odgovornosti. Taka pomoč bi morala vključevati zlasti ugotavljanje, kje se nahaja otrok, bodisi neposredno ali prek drugih pristojnih organov, kadar je to potrebno za izpolnitev zahteve na podlagi te uredbe, in zagotavljanje informacij o otroku, ki so potrebne za namene postopkov. Če ima pristojnost država članica, ki ni država članica, katere državljan je otrok, osrednji organi države članice s pristojnostjo nemudoma obvestijo osrednje organe države članice, katere državljan je otrok.

    Predlog spremembe    21

    Predlog uredbe

    Uvodna izjava 44

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (44)  Brez poseganja v zahteve na podlagi nacionalnega postopkovnega prava bi moral imeti organ prosilec diskrecijsko pravico prosto izbirati med različnimi razpoložljivimi kanali za pridobitev potrebnih informacij, in sicer v primeru sodišč z uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1206/2001 ali prek Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah, zlasti osrednjih organov, ustanovljenih na podlagi te uredbe, sodnikov v okviru mreže in kontaktnih točk, oziroma v primeru pravosodnih in upravnih organov z zahtevo po informacijah prek specializirane nevladne organizacije na tem področju.

    (44)  Brez poseganja v zahteve na podlagi nacionalnega postopkovnega prava bi moral imeti organ prosilec diskrecijsko pravico prosto izbirati med različnimi razpoložljivimi kanali za pridobitev potrebnih informacij, in sicer v primeru sodišč z uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1206/2001 ali prek Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah, zlasti osrednjih organov, ustanovljenih na podlagi te uredbe, sodnikov v okviru mreže in kontaktnih točk, oziroma v primeru pravosodnih in upravnih organov z zahtevo po informacijah prek specializirane nevladne organizacije na tem področju. Mednarodno pravosodno sodelovanje in obveščanje bi morali začeti in/ali spodbujati posebej imenovani sodniki za mrežo ali zvezo v vsaki državi članici. Vlogo Evropske pravosodne mreže bi bilo treba razlikovati od vloge osrednjih organov.

    Predlog spremembe    22

    Predlog uredbe

    Uvodna izjava 46

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (46)  Organ države članice, ki odloča o starševski odgovornosti, bi moral imeti pravico zahtevati, da mu organi druge države članice sporočijo informacije, ki so pomembne za zaščito otroka, če je to v otrokovo korist. Glede na okoliščine lahko to vključuje informacije o postopkih in odločbah v zvezi z otrokovim staršem ali njegovimi sorojenci ali o zmožnosti starša, da skrbi za otroka ali ima stike z njim.

    (46)  Organ države članice, ki odloča o starševski odgovornosti, bi moral zahtevati, da mu organi druge države članice sporočijo informacije, ki so pomembne za zaščito otroka, če je to v otrokovo korist. Glede na okoliščine lahko to vključuje informacije o postopkih in odločbah v zvezi z otrokovim staršem ali njegovimi sorojenci ali o zmožnosti starša ali družine, da skrbi za otroka ali ima stike z njim. Državljanstvo, ekonomski in socialni položaj ali kulturno ozadje ter verska pripadnost starša se ne bi smeli obravnavati kot odločilni elementi pri odločanju o zmožnosti skrbi za otroka.

    Predlog spremembe    23

    Predlog uredbe

    Uvodna izjava 46 a (novo)

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    (46a)  Z vsemi sredstvi bi bilo treba spodbujati komunikacijo med sodniki, javnimi organi, osrednjimi organi, strokovnjaki za pomoč staršem in med starši samimi, med drugim ob upoštevanju, da je lahko odločitev, da se otrok ne bi smel vrniti, enako resna kršitev temeljnih pravic otroka kot odločitev o vrnitvi.

    Predlog spremembe    24

    Predlog uredbe

    Uvodna izjava 48 a (novo)

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    (48a)  Kadar je to v otrokovo korist, bi morali sodniki komunicirati neposredno z osrednjimi organi ali pristojnimi sodišči v drugih državah članicah.

    Predlog spremembe    25

    Predlog uredbe

    Uvodna izjava 49

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (49)  Kadar je organ države članice že izdal odločbo v sporu v zvezi s starševsko odgovornostjo ali razmišlja o taki odločbi, ki naj bi se izvrševala v drugi državi članici, lahko zaprosi organe navedene druge države članice za pomoč pri njenem izvrševanju. To bi moralo veljati na primer za odločbe o pravicah do nadzorovanih stikov z otrokom, ki naj bi se uveljavljale v državi članici, ki ni država članica, v kateri se nahaja organ, ki je odredil stike z otrokom, ali odločbe, ki vključujejo kakršne koli druge spremljevalne ukrepe pristojnih organov države članice, v kateri naj bi se odločba izvrševala.

    (49)  Kadar je organ države članice že izdal odločbo v sporu v zvezi s starševsko odgovornostjo ali razmišlja o taki odločbi, ki naj bi se izvrševala v drugi državi članici, bi moral zaprositi organe navedene druge države članice za pomoč pri njenem izvrševanju. To bi moralo veljati na primer za odločbe o pravicah do nadzorovanih stikov z otrokom, ki naj bi se uveljavljale v državi članici, ki ni država članica, v kateri se nahaja organ, ki je odredil stike z otrokom, ali odločbe, ki vključujejo kakršne koli druge spremljevalne ukrepe pristojnih organov države članice, v kateri naj bi se odločba izvrševala.

    Predlog spremembe    26

    Predlog uredbe

    Uvodna izjava 50

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (50)  Kadar organ države članice razmišlja o namestitvi otroka v oskrbo rejniške družine ali zavoda v drugi državi članici, bi bilo treba pred namestitvijo izvesti postopek posvetovanja prek osrednjih organov obeh zadevnih držav članic. Organ, ki razmišlja o namestitvi, bi moral, preden odredi namestitev, pridobiti soglasje pristojnega organa države članice, v katero naj bi bil otrok nameščen. Ker so namestitve najpogosteje nujni ukrepi, ki so potrebni za to, da se otrok reši iz položaja, ki ogroža njegovo korist, je čas pri takih odločbah bistvenega pomena. Zato za pospešitev postopka posvetovanja ta uredba izčrpno določa zahteve glede zahteve in rok za odgovor države članice, v katero naj bi bil otrok nameščen. Vendar pogoje za podajo ali zavrnitev soglasja še naprej ureja nacionalno pravo zaprošene države članice.

    (50)  Kadar organ države članice razmišlja o namestitvi otroka pri družinskih članih, v oskrbo rejniške družine ali zavoda v drugi državi članici, bi bilo treba pred namestitvijo izvesti postopek posvetovanja prek osrednjih organov obeh zadevnih držav članic. Organ, ki razmišlja o namestitvi, bi moral, preden odredi namestitev, pridobiti soglasje pristojnega organa države članice, v katero naj bi bil otrok nameščen. Ker so namestitve najpogosteje nujni ukrepi, ki so potrebni za to, da se otrok reši iz položaja, ki ogroža njegovo korist, je čas pri takih odločbah bistvenega pomena. Zato za pospešitev postopka posvetovanja ta uredba izčrpno določa zahteve glede zahteve in rok za odgovor države članice, v katero naj bi bil otrok nameščen. Vendar pogoje za podajo ali zavrnitev soglasja še naprej ureja nacionalno pravo zaprošene države članice.

    Predlog spremembe    27

    Predlog uredbe

    Uvodna izjava 51

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (51)  Kakršna koli dolgoročna namestitev otroka v tujino bi morala biti v skladu s členom 24(3) Listine EU o temeljnih pravicah (pravica do rednih osebnih stikov s staršema) in določbami Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah, zlasti členi 8, 9 in 20. Zlasti bi bilo treba pri iskanju rešitev ustrezno upoštevati zaželeno nepretrganost otrokove vzgoje ter njegovo etnično, versko, kulturno in jezikovno ozadje.

    (51)  Državni organi, ki obravnavajo namestitev otroka, bi morali ravnati v skladu s členom 24(3) Listine EU o temeljnih pravicah (pravica do rednih osebnih stikov s staršema) in določbami Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah, zlasti členi 8, 9 in 20. Zlasti bi bilo treba pri iskanju rešitev ustrezno upoštevati možnost namestitve sorojencev pri isti družini gostiteljici ali v isti ustanovi ter zaželeno nepretrganost otrokove vzgoje ter njegovo etnično, versko, kulturno in jezikovno ozadje. Predvsem v primeru dolgoročne namestitve otroka v tujino bi morali ustrezni organi vedno najprej razmisliti o možnosti namestitve otroka pri sorodnikih, ki živijo v drugi državi, če ima otrok s temi družinskimi člani vzpostavljen odnos, in na podlagi individualne ocene otrokove koristi. Pri takih dolgoročnih namestitvah bi bilo treba redno preverjati, ali so izpolnjene otrokove potrebe in ali je upoštevana največja korist otroka.

    Predlog spremembe    28

    Predlog uredbe

    Člen 1 – odstavek 1 – uvodni del

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    1.  Ta uredba se uporablja ne glede na vrsto pravosodnega ali upravnega organa v civilnih zadevah, ki se nanašajo na:

    1.  Ta uredba se uporablja ne glede na vrsto pravosodnega ali upravnega organa ali drugega organa, pristojnega za zadeve s področja uporabe te uredbe, v civilnih zadevah, ki se nanašajo na:

    Obrazložitev

    Predlog spremembe je potreben zaradi ohranitve notranje smiselnosti besedila.

    Predlog spremembe    29

    Predlog uredbe

    Člen 1 – odstavek 1 – točka b a (novo)

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    (ba)  mednarodno ugrabitev otroka;

    Obrazložitev

    Predlog spremembe je potreben zaradi ohranitve notranje smiselnosti besedila.

    Predlog spremembe    30

    Predlog uredbe

    Člen 1 – odstavek 2 – točka d

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (d)  namestitev otroka v rejniško družino ali v oskrbo zavoda;

    (d)  namestitev otroka pri družinskih članih, v rejniško družino ali v varno oskrbo zavoda v tujini;

    Obrazložitev

    Predlog spremembe je potreben zaradi ohranitve notranje smiselnosti besedila.

    Predlog spremembe    31

    Predlog uredbe

    Člen 2 – odstavek 1 – točka 1

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    1.  „organ“ pomeni vse pravosodne ali upravne organe v državi članici, ki so pristojni za odločanje o zadevah s področja uporabe te uredbe;

    1.  „organ“ pomeni vse pravosodne ali upravne organe in druge organe v državi članici, ki so pristojni za odločanje o zadevah s področja uporabe te uredbe;

    Obrazložitev

    Predlog spremembe je potreben zaradi ohranitve notranje smiselnosti besedila.

    Predlog spremembe    32

    Predlog uredbe

    Člen 2 – odstavek 1 – točka 3

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    3.  „država članica“ pomeni vse države članice z izjemo Danske;

    3.  „država članica“ pomeni vse države članice Evropske unije z izjemo Danske;

    Obrazložitev

    Predlog spremembe je potreben zaradi ohranitve notranje smiselnosti besedila.

    Predlog spremembe    33

    Predlog uredbe

    Člen 2 – odstavek 1 – točka 4

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    4.  „ odločba“ pomeni odlok, odredbo ali sodno odločbo organa države članice o razvezi, prenehanju življenjske skupnosti, razveljavitvi zakonske zveze ali starševski odgovornosti ;

    4.  „odločba“ pomeni odlok, odredbo, sodno odločbo organa države članice ali javno listino, izvršljivo v eni od držav članic, ali dogovor med strankama, izvršljiv v državi članici, v kateri je sklenjen, o razvezi, prenehanju življenjske skupnosti, razveljavitvi zakonske zveze ali starševski odgovornosti;

    Obrazložitev

    Predlog spremembe je potreben zaradi ohranitve notranje smiselnosti besedila.

    Predlog spremembe    34

    Predlog uredbe

    Člen 2 – odstavek 1 – točka 12 – uvodni del

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    12.  „neupravičena premestitev ali zadržanje“ pomeni premestitev ali zadržanje otroka, kadar:

    12.  „mednarodna ugrabitev otroka“ pomeni premestitev ali zadržanje otroka, kadar:

    Obrazložitev

    Predlog spremembe je potreben zaradi ohranitve notranje smiselnosti besedila.

    Predlog spremembe    35

    Predlog uredbe

    Člen 7 – odstavek 1

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    1.  Organi države članice so pristojni v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo do otroka , ki običajno prebiva v tisti državi članici . Kadar se otrok zakonito preseli iz ene države članice v drugo in tam pridobi novo običajno prebivališče, so pristojni organi države članice novega običajnega prebivališča.

    1.  Organi države članice so pristojni v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo do otroka, ki običajno prebiva v tisti državi članici. Kadar se otrok zakonito preseli iz ene države članice v drugo in tam pridobi novo običajno prebivališče, so pristojni organi države članice novega običajnega prebivališča, razen če se stranki pred preselitvijo dogovorita, da naj pristojnost ohrani organ države članice, v kateri je otrok dotlej običajno prebival.

    Predlog spremembe    36

    Predlog uredbe

    Člen 7 – odstavek 1 a (novo)

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    1a.  Če že poteka postopek v zvezi s pravico do varstva in vzgoje otroka ter do stikov z otrokom, organ države članice izvora ohrani pristojnost do zaključka postopka, razen če se stranke sporazumejo, da je treba postopek končati.

    Obrazložitev

    Izključiti je treba možnost, da bi bil otrok premeščen v drugo državo zaradi bega pred morebiti neugodno odločitvijo organa.

    Predlog spremembe    37

    Predlog uredbe

    Člen 8 – odstavek 2

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    2.  Odstavek 1 se ne uporablja, če nosilec pravic do stikov z otrokom iz odstavka 1 sprejme pristojnost organov države članice otrokovega novega običajnega prebivališča s tem, da se udeležuje postopkov pred temi organi , ne da bi izpodbijal njihovo pristojnost.

    2.  Odstavek 1 se ne uporablja, če nosilec pravic do stikov z otrokom iz odstavka 1, potem ko so ga organi, pristojni v kraju prejšnjega običajnega prebivališča, poučili o pravnih posledicah, sprejme pristojnost organov države članice otrokovega novega običajnega prebivališča s tem, da se kljub poučenosti o pravnih posledicah udeležuje postopkov pred temi organi, ne da bi izpodbijal njihovo pristojnost.

    Obrazložitev

    Predlog spremembe je potreben zaradi ohranitve notranje smiselnosti besedila.

    Predlog spremembe    38

    Predlog uredbe

    Člen 9 – odstavek 1 – točka b – točka i

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (i)  v enem letu, ko je ali bi lahko bil nosilec pravic do varstva in vzgoje otroka seznanjen s krajem otrokovega bivanja , ni bila vložena nobena zahteva za vrnitev pri pristojnih organih države članice, kamor je bil otrok premeščen ali kjer je zadržan;

    (i)  v enem letu, ko je ali bi lahko bil nosilec pravic do varstva in vzgoje otroka seznanjen s krajem otrokovega bivanja, in kljub temu, da so organi nosilca pravic poučili o zakonski zahtevi, da se vloži zahteva za vrnitev, ni bila vložena takšna zahteva za vrnitev pri pristojnih organih države članice, kamor je bil otrok premeščen ali kjer je zadržan;

    Obrazložitev

    Predlog spremembe je potreben zaradi ohranitve notranje smiselnosti besedila.

    Predlog spremembe    39

    Predlog uredbe

    Člen 10 – odstavek 5 – pododstavek 1 a (novo)

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    Imenovani sodniki imajo bogate delovne izkušnje z družinskimi spori, zlasti v zadevah s čezmejno razsežnostjo pristojnosti.

    Predlog spremembe    40

    Predlog uredbe

    Člen 12 – odstavek 1 – pododstavek 1

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    V nujnih primerih so organi države članice, v kateri se nahaja otrok ali njegovo premoženje, pristojni za sprejemanje začasnih ukrepov ali ukrepov zavarovanja glede tega otroka ali premoženja.

    V nujnih primerih so organi države članice, v kateri se nahaja otrok ali njegovo premoženje, pristojni za sprejemanje začasnih ukrepov ali ukrepov zavarovanja glede tega otroka ali premoženja. Zaradi teh ukrepov ne bi smelo priti do neupravičenih zamud v postopku in pri končni odločitvi o pravici do varstva in vzgoje ter pravici do stikov z otrokom.

    Predlog spremembe    41

    Predlog uredbe

    Člen 12 – odstavek 1 – pododstavek 2

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    Če je to potrebno za zaščito otrokove koristi, organ, ki je sprejel ukrepe zavarovanja, neposredno ali prek osrednjega organa, določenega v skladu s členom 60, obvesti organ države članice, ki je pristojen na podlagi te uredbe, o vsebini.

    Če je to potrebno za zaščito otrokove koristi, organ, ki je sprejel ukrepe zavarovanja, neposredno ali prek osrednjega organa, določenega v skladu s členom 60, obvesti organ države članice, ki je pristojen na podlagi te uredbe, o vsebini. Ta organ zagotovi enako obravnavo staršev, ki so vključeni v postopek, ter poskrbi, da so o vseh teh ukrepih temeljito in nemudoma obveščeni v jeziku, ki ga popolnoma razumejo.

    Predlog spremembe    42

    Predlog uredbe

    Člen 12 – odstavek 2

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    2.  Ukrepi, sprejeti v skladu z odstavkom 1, se prenehajo uporabljati takoj, ko organ države članice, ki je po vsebini pristojen na podlagi te uredbe, sprejme ukrepe, za katere meni, da so primerni.

    2.  Ukrepi, sprejeti v skladu z odstavkom 1, se prenehajo uporabljati takoj, ko organ države članice, ki je po vsebini pristojen na podlagi te uredbe, sprejme ukrepe, za katere meni, da so primerni, in v trenutku, ko ta organ o teh ukrepih obvesti organ države članice, v kateri so bili sprejeti začasni ukrepi.

    Obrazložitev

    Predlog spremembe je potreben zaradi ohranitve notranje smiselnosti besedila.

    Predlog spremembe    43

    Predlog uredbe

    Člen 19 – odstavek 2 a (novo)

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    2a.  V zadevah iz odstavkov 1 in 2 kateri koli organ, pred katerim poteka postopek, na zahtevo organa, ki je začel postopek v sporu, slednjega nemudoma obvesti o datumu začetka postopka v skladu s členom 15.

    Obrazložitev

    Predlog spremembe je potreben zaradi ohranitve notranje smiselnosti besedila.

    Predlog spremembe    44

    Predlog uredbe

    Člen 20

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    Člen 20

    Člen 20

    Pravica otroka, da izrazi svoje mnenje

    Pravica otroka, da izrazi svoje mnenje

    Organi držav članic pri izvrševanju pristojnosti na podlagi oddelka 2 tega poglavja zagotovijo, da je otroku, ki lahko oblikuje lastno mnenje, dana dejanska možnost, da to mnenje med postopkom svobodno izrazi.

    Organi držav članic pri izvrševanju pristojnosti na podlagi oddelka 2 tega poglavja zagotovijo, da je otroku, ki lahko oblikuje lastno mnenje, dana dejanska možnost, da to mnenje med postopkom svobodno izrazi, v skladu z ustreznimi nacionalnimi postopkovnimi pravili, členom 24(1) Listine, členom 12 Konvencije OZN o otrokovih pravicah ter priporočilom Sveta Evrope državam članicam o udeležbi otrok in mladih do 18. leta1a. Organi svoje premisleke v zvezi s tem navedejo v odločbi.

     

    Zaslišanje otroka, ki uveljavlja pravico, da izrazi svoje mnenje, opravi sodnik ali posebej usposobljen strokovnjak v skladu z nacionalnimi določbami, brez kakršnega koli pritiska, zlasti pritiska staršev, in sicer na otroku prijazen način, primeren za njegovo starost z vidika jezika in vsebine, ter z vsemi jamstvi, ki omogočajo, da se zavarujeta čustvena integriteta in največja korist otroka.

     

    Zaslišanje otroka se ne opravi v navzočnosti strank v postopku ali njunih pravnih zastopnikov, vendar se posname in priloži dokumentaciji, tako da imata stranki in njuni pravni zastopniki možnost ogleda posnetka zaslišanja.

    Organ mnenju otroka pripiše ustrezno težo glede na starost in zrelost otroka ter navede svoje premisleke v odločbi.

    Organ mnenju otroka pripiše ustrezno težo glede na starost in zrelost otroka, ob upoštevanju največje koristi otroka, ter navede svoje premisleke v odločbi.

     

    _______________

     

    1a CM/Rec(2012)2 z dne 28. marca 2012.

    Predlog spremembe    45

    Predlog uredbe

    Člen 23 – odstavek 2

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    2.  Sodišče čim prej med postopkom preuči, ali so se stranke pripravljene vključiti v mediacijo, da bi se v otrokovo korist dosegla sporazumna rešitev, če zaradi tega ne prihaja do neupravičenih zamud v postopku.

    2.  Sodišče čim prej med postopkom preuči, ali so se stranke pripravljene vključiti v mediacijo, da bi se v otrokovo korist dosegla sporazumna rešitev, če zaradi tega ne prihaja do neupravičenih zamud v postopku. V tem primeru sodišče stranki pozove k uporabi mediacije.

    Predlog spremembe    46

    Predlog uredbe

    Člen 25 – odstavek 3

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    3.  Sodišče lahko razglasi začasno izvršljivost odločbe o vrnitvi otroka ne glede na možnost pravnega sredstva, čeprav nacionalno pravo tega ne predvideva.

    3.  Sodišče lahko razglasi začasno izvršljivost odločbe o vrnitvi otroka ne glede na možnost pravnega sredstva, čeprav nacionalno pravo tega ne predvideva, ob upoštevanju največje koristi otroka.

    Predlog spremembe    47

    Predlog uredbe

    Člen 25 – odstavek 5 a (novo)

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    5a.  Ko sodni organ odredi vrnitev otroka, o tej odločbi in datumu začetka njene veljavnosti obvesti osrednji organ države članice, v kateri je otrok običajno prebival pred nezakonito premestitvijo.

    Predlog spremembe    48

    Predlog uredbe

    Člen 32 – odstavek 4

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    4.  Če se odločba ne izvrši v šestih tednih od začetka postopka izvršitve, sodišče države članice izvršitve sporoči osrednjemu organu prosilcu v državi članici izvora ali vlagatelju, če se je postopek začel brez pomoči osrednjega organa, to dejstvo in razloge za to.

    4.  Če se odločba ne izvrši v šestih tednih od začetka postopka izvršitve, sodišče države članice izvršitve ustrezno sporoči osrednjemu organu prosilcu v državi članici izvora ali vlagatelju, če se je postopek začel brez pomoči osrednjega organa, to dejstvo in razloge za to ter navede predviden čas izvršitve.

    Predlog spremembe    49

    Predlog uredbe

    Člen 37 – odstavek 1 – točka a

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (a)  če bi bilo njeno priznanje v očitnem nasprotju z javnim redom v državi članici, v kateri se zahteva priznanje, ali

    (a)  če bi bilo njeno priznanje v očitnem nasprotju z javno politiko v državi članici, v kateri se zahteva priznanje, vendar zavrnitev ne sme privesti do nobene od oblik diskriminacije, ki so prepovedane po členu 21 Listine, ali

    Obrazložitev

    Predlog spremembe je potreben zaradi ohranitve notranje smiselnosti besedila.

    Predlog spremembe    50

    Predlog uredbe

    Člen 38 – odstavek 1 – uvodni del

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    1.  Na podlagi zahtevka ene od zainteresiranih strani se priznanje odločbe v zvezi s starševsko odgovornostjo zavrne:

    1.  Na podlagi zahtevka ene od zainteresiranih strani se odločba v zvezi s starševsko odgovornostjo ne prizna:

    Obrazložitev

    Predlog spremembe je potreben zaradi ohranitve notranje smiselnosti besedila.

    Predlog spremembe    51

    Predlog uredbe

    Člen 38 – odstavek 1 – točka b

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (b)  če zadevni osebi, ki se ni spustila v postopek, ni bilo vročeno pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje pravočasno in na tak način, da bi lahko pripravila obrambo, razen če je ugotovljeno, da se ta oseba z odločbo nedvoumno strinja, ali

    (b)  če zadevni osebi, ki se ni udeležila postopka, ni bilo vročeno pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje pravočasno in na tak način, da bi lahko pripravila obrambo, razen če je ugotovljeno, da se ta oseba z odločbo nedvoumno strinja, ali

    Obrazložitev

    Predlog spremembe je potreben zaradi ohranitve notranje smiselnosti besedila.

    Predlog spremembe    52

    Predlog uredbe

    Člen 58 – odstavek 1

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    Če je bila vlagatelju v državi članici izvora odobrena popolna ali delna brezplačna pravna pomoč ali oprostitev stroškov postopka, je ta upravičen v postopku iz člena 27(3) ter členov 32, 39 in 42 do kar najširše brezplačne pravne pomoči ali oprostitve stroškov postopka, ki ju dopušča pravo države članice izvršitve.

    Če je bila vlagatelju v državi članici izvora odobrena popolna ali delna brezplačna pravna pomoč, pomoč za kritje stroškov mediacije ali oprostitev stroškov postopka, je ta upravičen v postopku iz člena 27(3) ter členov 32, 39 in 42 do kar najširše brezplačne pravne pomoči ali oprostitve stroškov postopka, ki ju dopušča pravo države članice izvršitve.

    Obrazložitev

    Predlog spremembe je potreben zaradi ohranitve notranje smiselnosti besedila.

    Predlog spremembe    53

    Predlog uredbe

    Člen 63 – odstavek 1 – točka a

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (a)  na zahtevo osrednjega organa druge države članice nudili pomoč pri ugotavljanju kraja otroka, kadar se zdi, da se otrok morda nahaja na ozemlju zaprošene države članice, in je ugotovitev kraja otroka potrebna za izpolnitev zahteve na podlagi te uredbe;

    (a)  na zahtevo osrednjega organa druge države članice nudili pomoč pri ugotavljanju kraja otroka, kadar se zdi, da se otrok morda nahaja na ozemlju zaprošene države članice, in je ugotovitev kraja otroka potrebna za uporabo te uredbe;

    Obrazložitev

    Predlog spremembe zaradi uskladitve predloga prenovitve s predlagano splošno odpravo eksekvature. Samodejno izvrševanje bi se lahko štelo za „zahtevo“ in tako povzročilo nepotrebno zmedo.

    Predlog spremembe    54

    Predlog uredbe

    Člen 63 – odstavek 1 – točka d

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (d)  omogočili lažje komuniciranje med organi, zlasti za uporabo člena 14, člena 25(1)(a), člena 26(2) in drugega pododstavka člena 26(4);

    (d)  omogočili lažje komuniciranje med sodnimi organi, zlasti za uporabo členov 14 in 19, člena 25(1)(a), člena 26(2) in drugega pododstavka člena 26(4);

    Obrazložitev

    Predlog spremembe je potreben zaradi ohranitve notranje smiselnosti besedila.

    Predlog spremembe    55

    Predlog uredbe

    Člen 63 – odstavek 1 – točka e a (novo)

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    (ea)  nosilce starševske odgovornosti obvestili o pravni pomoči in podpori, na primer o pomoči specializiranih dvojezičnih odvetnikov, in tako preprečili, da nosilci starševske odgovornosti dajo soglasje, ne da bi razumeli, kaj obsega;

    Obrazložitev

    Predlog spremembe je potreben zaradi ohranitve notranje smiselnosti besedila.

    Predlog spremembe    56

    Predlog uredbe

    Člen 63 – odstavek 1 – točka g

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (g)  zagotovili, da je v primeru, kadar začnejo ali omogočijo začetek sodnega postopka za vrnitev otroka na podlagi Haaške konvencije iz leta 1980, spis, pripravljen zaradi takega postopka, popoln v šestih tednih, razen če izjemne okoliščine to onemogočajo.

    (g)  zagotovili, da je v primeru, kadar začnejo ali omogočijo začetek sodnega postopka za vrnitev otroka na podlagi Haaške konvencije iz leta 1980, spis, pripravljen zaradi takega postopka, popoln in predložen sodišču ali drugemu pristojnemu organu v šestih tednih, razen če izjemne okoliščine to onemogočajo.

    Predlog spremembe    57

    Predlog uredbe

    Člen 64 – odstavek 1 – uvodni del

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    1.  Osrednji organ države članice, v kateri otrok običajno prebiva in se nahaja, lahko na zahtevo, vključno z ustreznimi razlogi, osrednjega organa ali organa države članice, s katero ima otrok bistveno povezavo, neposredno ali prek organov ali drugih teles:

    1.  Osrednji organ države članice, v kateri otrok običajno prebiva in se nahaja, na zahtevo, vključno z ustreznimi razlogi, osrednjega organa ali organa države članice, s katero ima otrok bistveno povezavo, neposredno ali prek organov ali drugih teles:

    Predlog spremembe    58

    Predlog uredbe

    Člen 64 – odstavek 2

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    2.  Kadar organ države članice razmišlja o odločbi v sporu v zvezi s starševsko odgovornostjo, lahko, če položaj otroka to zahteva, od organa druge države članice, ki ima informacije, pomembne za zaščito otroka, zahteva, da jih sporoči.

    2.  Kadar organ države članice razmišlja o odločbi v sporu v zvezi s starševsko odgovornostjo in če položaj otroka to zahteva, od organa druge države članice, ki ima informacije, pomembne za zaščito otroka, zahteva, da jih sporoči.

    Predlog spremembe    59

    Predlog uredbe

    Člen 64 – odstavek 2 a (novo)

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    2а.  Kadar se presoja zadeva v zvezi s starševsko odgovornostjo, osrednji organ države članice, v kateri otrok običajno prebiva, o obstoju postopka nemudoma obvesti osrednji organ države članice, katere državljan je otrok ali eden od otrokovih staršev.

    Predlog spremembe    60

    Predlog uredbe

    Člen 64 – odstavek 3

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    3.  Organ države članice lahko od organov druge države članice zahteva pomoč pri izvrševanju odločb v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo, izdanih na podlagi te uredbe, zlasti pri zagotavljanju učinkovitega uveljavljanja pravic do stikov z otrokom in pravice do rednih neposrednih stikov.

    3.  Organ države članice od organov druge države članice zahteva pomoč pri izvrševanju odločb v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo, izdanih na podlagi te uredbe, zlasti pri zagotavljanju učinkovitega uveljavljanja pravic do stikov z otrokom in pravice do rednih neposrednih stikov.

    Predlog spremembe    61

    Predlog uredbe

    Člen 64 – odstavek 5

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    5.  Organi države članice, v kateri otrok nima običajnega prebivališča, na zahtevo osebe, ki prebiva v navedeni državi članici in želi pridobiti ali ohraniti stike z otrokom, ali na zahtevo osrednjega organa druge države članice zberejo informacije ali dokaze ter lahko izvedejo oceno o ustreznosti navedene osebe za uveljavljanje pravic do stikov z otrokom in o pogojih, pod katerimi bi se morale te pravice uveljavljati.

    5.  Organi države članice, v kateri otrok nima običajnega prebivališča, na zahtevo starša ali družinskega člana, ki prebiva v navedeni državi članici in želi pridobiti ali ohraniti stike z otrokom, ali na zahtevo osrednjega organa druge države članice zberejo informacije ali dokaze ter lahko izvedejo oceno o ustreznosti navedenih oseb za uveljavljanje pravic do stikov z otrokom in o pogojih, pod katerimi bi se morale te pravice uveljavljati.

    Predlog spremembe    62

    Predlog uredbe

    Člen 64 – odstavek 5 a (novo)

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    5a.  Organ države članice lahko od osrednjega organa druge države članice zahteva, da predloži informacije o nacionalni zakonodaji te države članice v zvezi z vprašanji, ki spadajo na področje uporabe te uredbe in ki so pomembna za obravnavo zadeve v skladu s to uredbo. Organ države članice, na katerega je naslovljena zahteva, odgovori v najkrajšem možnem času.

    Predlog spremembe    63

    Predlog uredbe

    Člen 65 – odstavek 1

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    1.  Kadar organ, ki je pristojen na podlagi te uredbe, razmišlja o namestitvi otroka v oskrbo zavoda ali rejniške družin v drugi državi članici, najprej pridobi soglasje pristojnega organa v tej drugi državi članici . V ta namen prek osrednjega organa svoje države članice pošlje osrednjemu organu države članice, v katero naj bi bil otrok nameščen, zahtevo za soglasje, ki vključuje poročilo o otroku, vključno z razlogi za predlagano namestitev ali zagotovitev oskrbe.

    1.  Kadar organ, ki je pristojen na podlagi te uredbe, razmišlja o namestitvi otroka pri družinskih članih, v rejniške družine ali v varno oskrbo zavoda v drugi državi članici, najprej pridobi soglasje pristojnega organa v tej drugi državi članici. V ta namen prek osrednjega organa svoje države članice pošlje osrednjemu organu države članice, v katero naj bi bil otrok nameščen, zahtevo za soglasje, ki vključuje poročilo o otroku, vključno z razlogi za predlagano namestitev ali zagotovitev oskrbe. Države članice zagotovijo, da imajo lahko starši in sorodniki otroka, ne glede na njihov kraj bivanja, redne stike z otrokom, razen če bi to ogrozilo dobrobit otroka.

    Obrazložitev

    Predlog spremembe je potreben zaradi ohranitve notranje smiselnosti besedila.

    Predlog spremembe    64

    Predlog uredbe

    Člen 65 – odstavek 4 – pododstavek 1 a (novo)

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    Če pristojni organ namerava poslati socialnega delavca v drugo državo članico, da bi ugotovil, ali tamkajšnja namestitev ustreza otrokovi koristi, o tem obvesti ustrezno državo članico.

    Predlog spremembe    65

    Predlog uredbe

    Člen 66 – odstavek 4

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    4.  Vsak osrednji organ sam krije svoje stroške.

    4.  Vsak osrednji organ sam krije svoje stroške, razen če se država članica prosilka in zaprošena država članica dogovorita drugače.

    Obrazložitev

    Predlog spremembe je potreben zaradi ohranitve notranje smiselnosti besedila.

    Predlog spremembe    66

    Predlog uredbe

    Člen 79 – odstavek 1

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    Komisija najpozneje [10 let po datumu začetka uporabe] predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru poročilo o naknadni oceni te uredbe na podlagi informacij , ki jih predložijo države članice. Poročilu se po potrebi priloži zakonodajni predlog.

    Komisija najpozneje [pet let po datumu začetka uporabe] predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru poročilo o naknadni oceni te uredbe na podlagi informacij, ki jih predložijo države članice. Poročilu se po potrebi priloži zakonodajni predlog.

    Obrazložitev

    Predlog spremembe je potreben zaradi ohranitve notranje smiselnosti besedila.

    Predlog spremembe    67

    Predlog uredbe

    Člen 79 – odstavek 2 – točka a a (novo)

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    (aa)  številu primerov in odločb v postopkih mediacije v zadevah v zvezi s starševsko odgovornostjo;

    • [1]  UL C 77, 28.3.2002, str. 1.

    OBRAZLOŽITEV

    I. Področje uporabe

    Ta predlog prenovitve Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 (v nadaljnjem besedilu: uredba Bruselj IIa) je pobuda v okviru programa ustreznosti in uspešnosti predpisov.

    Med področjema, ki ju zajema uredba, tj. zakonskimi spori in spori v zvezi s starševsko odgovornostjo, je bilo za slednje na podlagi posvetovanj Evropske komisije z deležniki in številnih študij, ki so bile izvedene, ugotovljeno, da so povzročali pereče težave, ki jih je treba nujno odpraviti. Zato je bila posebna pozornost namenjena splošni učinkovitosti nekaterih vidikov postopkov, ki se nanašajo na otroka, vključno z zadevami glede starševske ugrabitve otrok, čezmejne namestitve otrok, priznavanja in izvrševanja odločb ter sodelovanja med nacionalnimi organi.

    II. Postopki vrnitve

    Cilj prenovitve je povečati učinkovitost vrnitve ugrabljenega otroka. Prvič, predlog predvideva obdobje največ 18 tednov za vse možne faze, in sicer ločen šesttedenski rok za osrednje organe, da prejmejo in obdelajo zahtevek za vrnitev otroka (člen 63(1)), dodaten šesttedenski rok za postopke pred sodiščem na prvi stopnji in končen šesttedenski rok za postopke pred pritožbenim sodiščem (člen 23(1)). Drugič, število možnih pravnih sredstev omejuje na eno (člen 25(4)) in od države članice, v kateri je otrok običajno prebival neposredno pred nezakonito premestitvijo ali zadržanjem, zahteva, da pred končno odločitvijo o varstvu in vzgoji otroka temeljito prouči otrokovo korist in v zvezi s tem zasliši otroka, če ta lahko oblikuje svoje mnenje.

    Predlog predvideva tudi koncentracijo pristojnosti za primere ugrabitve otroka na specializirana sodišča (člen 22). Ta sodišča morajo določiti države članice, ki morajo nato o teh sodiščih obvestiti Komisijo. To se šteje za eno od najpomembnejših novosti predloga, ki bi lahko prispevala k pravilni uporabi ustreznih pravil v določenem časovnem okviru. Vendar je treba poudariti, da koncentracija pristojnosti ne bi smela ogroziti dostopa državljanov do pravnega varstva in pravočasnosti postopkov vrnitve, zlasti v večjih državah članicah.

    Cilj predloga je tudi izboljšati praktično uporabo t. i. mehanizma prevladujoče odločbe iz člena 26(2) do (4), ki določa postopek, ki ga je treba upoštevati po tem, ko se v državi pribežališča na podlagi člena 13 Haaške konvencije iz leta 1980 izda odločba, da se otrok ne vrne. To sodišču države, v kateri je otrok običajno prebival neposredno pred neupravičeno premestitvijo ali zadržanjem, ki je še vedno pristojno za odločanje o starševski odgovornosti, omogoča, da razveljavi odločbo sodišča, ki je odločalo o vrnitvi, tako da izda odločbo o vrnitvi otroka. Predlog prenovitve uvaja novo obveznost, da je treba dokumente prevesti v uradni jezik države, v katero se otrok pošilja, sodišče pa mora proučiti tudi vprašanje dodelitve varstva in vzgoje otroka, pri čemer upošteva otrokovo korist ter razloge in dokaze, na katerih temelji odločba o zavrnitvi vrnitve otroka.

    Nazadnje, v primerih, kadar je otrok v resni nevarnosti ali pa bi se lahko znašel v neugodnem položaju, če bi se vrnil v državo običajnega prebivališča brez kakršnih koli zaščitnih ukrepov, predlog uvaja možnost, da lahko sodišče države članice pribežališča odredi nujne ukrepe zavarovanja (člen 25(1)(b)).

    III. Odprava eksekvature

    V sedanji različici Uredbe Bruselj IIa je že odpravljen postopek razglasitve izvršljivosti odločbe, izdane v drugi državi članici (v nadaljnjem besedilu: eksekvatura), za pravice do stikov z otrokom in nekatere odločbe o vrnitvi. V predlogu prenovitve je odpravljen postopek eksekvature za vse odločbe, ki jih zajema področje uporabe Uredbe, vključno z odločbami o pravicah do varstva in vzgoje otroka ter zaščiti in namestitvi otroka. Ta razvoj spremljajo procesna jamstva v zvezi s pravico tožene stranke do poštenega sojenja in učinkovitega pravnega sredstva, ki jo zagotavlja člen 47 Listine EU o temeljnih pravicah. V skladu s predlogom Komisije bi odprava eksekvature omogočila, da evropski državljani v čezmejnih sporih prihranijo v povprečju 2200 EUR za obdelavo zahtevka, in preprečila zamude.

    IV. Obveznost zaslišanja otroka

    Zaslišanje otroka je občutljiva tema in pravica do njega izhaja iz člena 12 Konvencije OZN o otrokovih pravicah iz leta 1989, poudarjena pa je tudi v členu 24(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Niti konvencija iz leta 1996 niti konvencija iz leta 1980 ne določa splošne zahteve, da je treba otroku, ki lahko oblikuje lastno mnenje, dati dejansko možnost, da to mnenje med sodnim ali upravnim postopkom iz teh konvencij svobodno izrazi. Ta splošna zahteva je vključena v sedanji predlog prenovitve. Vseeno je treba razlikovati med obveznostjo, da se otroku da možnost biti zaslišan, če lahko oblikuje svoje mnenje (člen 20(1)), in težo, ki jo sodnik pripiše temu mnenju (člen 20(2)).

    Ker lahko zaslišanje otroka prispeva k ustrezni opredelitvi otrokove koristi v danem primeru (zlasti v primerih ugrabitve), poročevalec glede na navedeno poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti možnosti otroka, da izrazi svoje mnenje. Tak premislek je zato treba ustrezno navesti v odločbah sodišč.

    Poleg tega predlog ne vpliva na pravila in prakso držav članic glede zaslišanja otroka pred sodiščem. Kljub temu zahteva vzajemno priznavanje med pravnimi sistemi, kar pomeni, da sodišče v navedeni državi ne bo zavrnilo priznanja odločbe druge države zgolj zaradi dejstva, da je zaslišanje otroka v drugi državi potekalo drugače v primerjavi s standardi, ki jih uporablja navedeno sodišče (člen 38).

    V. Izvrševanje odločb

    Cilj predlagane prenovitve je odpraviti težavo glede neučinkovitega izvrševanja. Prvič, zahtevek za izvrševanje je treba vložiti pri sodišču v državi članici izvršitve, pri tem pa uporabljati postopke, sredstva in načine navedene države članice. Drugič, če do izvršitve ne pride po izteku šestih tednov od začetka postopka izvršitve, je treba to dejstvo in razloge za nepravočasno izvrševanje sporočiti osrednjemu organu v državi članici izvora ali vlagatelju. Nazadnje, predlog uvaja posebne razloge javne politike, omejene na zaščito otrokove koristi (člen 40).

    VI. Vloga mediacije

    Predlog prenovitve od sodišč izrecno zahteva, da si dejavno prizadevajo za spodbujanje mediacije, v ta namen pa čim prej med postopkom proučijo, ali so se stranke pripravljene vključiti v mediacijo, da bi se v otrokovo korist dosegla sporazumna rešitev (člen 23(2)). Taka prizadevanja pa ne bi smela povzročiti neupravičenih zamud v postopku vrnitve.

    VII. Vloga osrednjih organov in drugih zaprošenih organov

    Predlog prenovitve krepi tudi vlogo osrednjih organov, tako da od držav članic zahteva, da osrednjim organom zagotovijo zadostne finančne in človeške vire, da lahko izpolnjujejo svoje obveznosti na podlagi te uredbe (člen 61). Ti organi so z začetkom veljavnosti različnih instrumentov Unije in mednarodnih instrumentov pridobili pristojnosti, zaradi katerih se je povečala njihova delovna obremenitev. Zato bi jim bilo treba za opravljanje svoje vloge zagotoviti zadostne finančne in človeške vire. Osrednji organi obeh držav, vključenih v primere ugrabitve otroka, morajo predvsem drug drugega obveščati in se seznanjati s primeri, obravnavanimi na sodiščih. Zato predlog prenovitve predvideva večjo vključenost osrednjih organov v sodne postopke v zvezi z vrnitvijo ter v preiskovanje primera, podpiranje strank in spodbujanje mediacije.

    VIII. Potrebe po usposabljanju

    V predlagani prenovitvi se je precej povečalo število uvodnih izjav in členov, veliko jih je bilo podaljšanih, veliko pa jih bo bistveno spremenjenih in preštevilčenih. Zato bo treba oblikovati preprosto orodje usposabljanja v obliki sistematičnih smernic, ki prikazujejo, kako so vse spremembe in novosti povezane. Spodbuditi bi bilo treba tudi usposabljanje na ravni Unije in nacionalni ravni, da bi povečali seznanjenost s prenovitvijo, njeno vsebino in posledicami za strokovnjake, tako pa tudi prispevali k vzpostavitvi medsebojnega zaupanja med sodnimi organi držav članic.

    IX. Sklepne ugotovitve

    Poročevalec nazadnje ugotavlja, da je ta predlog prenovitve uredbe o pristojnosti ter priznavanju in izvrševanju odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo v očitnem interesu EU in njenih mednarodnih družin. Prenovitev Uredbe Bruselj IIa je nujno potrebna glede na čedalje večje število mednarodnih parov in novih načinov življenja. Zato je treba večjo pozornost nameniti zaščiti otrokove koristi, ki ni pomembna le v primeru prenehanja življenjske skupnosti ali razveze, temveč že takrat, ko zakonska zveza uradno obstaja, vendar med strankama ni vzpostavljenega dejanskega odnosa – na tej točki pride do večine mednarodnih ugrabitev.

    Poročevalec se zaveda občutljivosti in zapletenosti zadevnih vprašanj, zato je uporabil previden, a jasen pristop, ki bi lahko prispeval k sprejetju kompromisa, ki bo sprejemljiv v vseh državah članicah. Iskreno se pozdravljajo poenostavitev razlogov za zavrnitev izvrševanja, obstoj ustrezne finančne podpore za osrednje organe, koncentracija pristojnosti za primere mednarodne ugrabitve otroka in pravice otrok do soodločanja brez poseganja v nacionalne določbe držav članic o podrobnostih zaslišanja otroka.

    Predlagana prenovitev bo na splošno omogočila odpravo številnih nejasnosti in pravne negotovosti ter nepotrebnih zamud in zapletov. Poskrbela bo tudi za to, da se bodo otroci obravnavali z najvišjim spoštovanjem in ne kot lastnina svojih staršev, ustreznih organizacij ali samih držav. Poročevalec zato predlaga, da Parlament izrazi pozitivno mnenje o tem predlogu z nekaterimi predlogi sprememb, ki jih obravnava ta zakonodajna resolucija.

    PRILOGA: MNENJE POSVETOVALNE SKUPINE PRAVNIH SLUŽB EVROPSKEGA PARLAMENTA, SVETA IN KOMISIJE

     

     

     

     

    POSVETOVALNA SKUPINA

    PRAVNIH SLUŽB

     

        Bruselj, 22.3.2017

    MNENJE

    V VEDNOST  EVROPSKEMU PARLAMENTU

              SVETU

              KOMISIJI

    Predlog uredbe Sveta o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o mednarodni ugrabitvi otrok (prenovitev)

    COM(2016) 411 z dne 30. 6. 2016 – 2016/0190(CNS)

    V skladu z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 28. novembra 2001 o bolj razčlenjenem pristopu k tehniki prenavljanja pravnih aktov, še zlasti s točko 9, se je posvetovalna delovna skupina, ki jo sestavljajo pravne službe Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, srečala 29. septembra in 27. oktobra 2016, da bi med drugim preučila omenjeni predlog, ki ga je predložila Komisija.

    Posvetovalna delovna skupina je na teh srečanjih[1] po preučitvi predloga uredbe Sveta za prenovitev Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000, soglasno ugotovila, da bi bilo treba s sivo barvo, ki se običajno uporablja za označevanje vsebinskih sprememb v predlogih prenovitve, označiti naslednje:

    v uvodni izjavi 31 predlagano dodano besedilo „Pristojni organi zaprošene države članice bi morali zlasti, ko jim je predložena odločba o razvezi, prenehanju življenjske skupnosti ali razveljavitvi zakonske zveze, izdana v drugi državi članici, ki je v državi članici izvora ni več mogoče izpodbijati“ in končne besede „in ustrezno spremeniti osebno stanje v uradnih evidencah“;

    – v uvodni izjavi 41 predlagano dodano besedilo „bi bilo treba v vseh državah članicah določiti“ in „podpirati starše in pristojne organe v čezmejnih postopkih“;

    – v členu 2(9) predlagano dodano besedilo „zavod ali drug organ“;

    – v členu 2(10) predlagano dodano besedilo „ali z dogovorom, ki ima pravno veljavo v skladu s pravom države članice otrokovega običajnega prebivališča“;

    – v členu 21 predlagano nadomestitev sklicevanja na odstavka 2 do 8 s sklicevanjem na člene 22 do 26;

    – predlagano črtanje člena 27(2) Uredbe (ES) št. 2201/2003;

    – celotno besedilo člena 36(1);

    – celotno besedilo člena 38(2);

    – predlagano črtanje člena 42(1) Uredbe (ES) št. 2201/2003;

    – predlagano črtanje člena 51(b) Uredbe (ES) št. 2201/2003;

    – v členu 79 predlagano nadomestitev besede „uporabi“ z besedama „naknadni oceni“. Druga sprememba v angleškem besedilu („on the basis“ v „supported“) ne vpliva na slovensko besedilo.

    Posvetovalna skupina je po preučitvi predloga soglasno ugotovila, da ne vsebuje vsebinskih sprememb, razen tistih, ki so bile opredeljene kot take. Skupina je v zvezi s kodifikacijo nespremenjenih določb iz prejšnjih obstoječih besedil skupaj z njihovimi spremembami tudi sklenila, da predlog Komisije vsebuje zgolj kodifikacijo obstoječega besedila brez vsebinskih sprememb.

    F. DREXLER      H. LEGAL      L. ROMERO REQUENA

    pravnik      pravnik      generalni direktor

    • [1]   Svoje delo je opravila na podlagi angleške različice predloga, ki je izvirna različica obravnavanega besedila.

    MNENJE Odbora za peticije (15.5.2017)

    za Odbor za pravne zadeve

    o predlogu uredbe Sveta o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o mednarodni ugrabitvi otrok (prenovitev)
    (COM(2016)0411 – C8-0322/2016 – 2016/0190(CNS))

    Pripravljavka mnenja: Soledad Cabezón Ruiz

    KRATKA OBRAZLOŽITEV

    V marsikateri od številnih prejetih peticij v zvezi z vprašanji socialnega varstva otrok so izpostavljene pomanjkljivosti uredbe in/ali njeno neizvajanje. V odboru PETI se še posebno zavzemamo za varovanje pravic otrok in iščemo mehanizme, s katerimi bi zagotovili, da se njihovim težavam in mnenjem prisluhne, pri tem pa upošteva njihova ranljivost.

    Cilj predlagane prenovitve je izboljšati pravice otrok in zlasti z njo uvesti ločeno določbo o obveznosti sodišč, da otrokom zagotovijo pravico do izjave. Njen cilj je tudi povečati učinkovitost postopkov vrnitve po mednarodni starševski ugrabitvi otrok in odpraviti eksekvaturo v vseh primerih v zvezi s starševsko odgovornostjo. Vsa ta vprašanja so bila obravnavana v prejetih peticijah, večinoma v povezavi z okoliščinami, ko je pristojna država članica v praksi diskriminirala tujega starša.

    Pripravljavka mnenja meni, da je predlog na splošno dosegel svoj namen in predlaga zanimive izboljšave. Vendar meni, da bi bilo treba v predlog vnesti nekaj sprememb, da bi bil še učinkovitejši in bi bolje ščitil otrokovo korist ter temeljne pravice in svoboščine državljanov EU na splošno. Tako bo prispeval k nadaljnjemu razvoju učinkovitega evropskega območja pravice in temeljnih pravic.

    PREDLOGI SPREMEMB

    Odbor za peticije poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

    Predlog spremembe    1

    Predlog uredbe

    Uvodna izjava 3

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (3)  Nemoteno in pravilno delovanje Unije kot območja pravice ter spoštovanja za različne pravne sisteme in tradicije držav članic je bistveno za Unijo. V tem smislu bi bilo treba dodatno okrepiti medsebojno zaupanje v različne pravosodne sisteme. Unija si je zastavila cilj oblikovati, ohranjati in razvijati območje svobode, varnosti in pravice, v katerem je zagotovljen prosti pretok oseb in dostop do sodnega varstva. Za dosego navedenih ciljev bi bilo treba okrepiti pravice oseb, zlasti otrok, v pravnih postopkih, da se olajša sodelovanje pravosodnih in upravnih organov ter izvrševanje odločb v zadevah družinskega prava s čezmejnimi posledicami. Okrepiti bi bilo treba vzajemno priznavanje odločb v civilnih zadevah, poenostaviti dostop do sodnega varstva ter izboljšati izmenjavo informacij med organi držav članic.

    (3)  Nemoteno in pravilno delovanje Unije kot območja pravice ter spoštovanja za različne pravne sisteme in tradicije držav članic je bistveno za Unijo. V tem smislu bi bilo treba dodatno okrepiti medsebojno zaupanje v različne pravosodne sisteme. Unija si je zastavila cilj oblikovati, ohranjati in razvijati območje svobode, varnosti in pravice, v katerem je zagotovljen prosti pretok oseb in dostop do sodnega varstva. Za dosego navedenih ciljev je bistveno okrepiti pravice oseb, zlasti otrok, v pravnih postopkih, da se olajša sodelovanje pravosodnih in upravnih organov ter izvrševanje odločb v zadevah družinskega prava s čezmejnimi posledicami. Okrepiti bi bilo treba vzajemno priznavanje odločb v civilnih zadevah, poenostaviti dostop do sodnega varstva ter izboljšati izmenjavo informacij med organi držav članic, tako da se zagotovi natančno nediskriminatorno preverjanje postopkov in prakse, ki so jih uporabljali pristojni organi držav članic za zaščito otrokove koristi in s tem povezanih temeljnih pravic.

    Predlog spremembe    2

    Predlog uredbe

    Uvodna izjava 10

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (10)  Ta uredba se ne bi smela uporabljati za ugotavljanje očetovstva oz. materinstva, ker se te zadeve razlikujejo od podelitve starševske odgovornosti, in tudi ne za druga vprašanja, povezana s statusom oseb.

    (10)  Ta uredba se ne bi smela uporabljati za ugotavljanje očetovstva oz. materinstva, ker se te zadeve razlikujejo od podelitve starševske odgovornosti, in tudi ne za druga vprašanja, povezana s statusom oseb. V odločbah, povezanih z izvajanjem starševske odgovornosti, ki se sprejmejo na podlagi te uredbe, pa je treba upoštevati vse oblike starševstva, ki so pravno priznane v drugih državah članicah.

    Predlog spremembe    3

    Predlog uredbe

    Uvodna izjava 13

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (13)  Temelji pristojnosti v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo so oblikovani tako, da kar najbolj upoštevajo otrokovo korist, in bi jih bilo treba uporabljati v skladu s tem. Vsak sklic na otrokovo korist bi bilo treba razlagati glede na člen 24 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah z dne 20. novembra 1989.

    (13)  Temelji pristojnosti v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo bi morali biti vedno oblikovani tako, da kar najbolj upoštevajo otrokovo korist, in bi jih bilo treba uporabljati v skladu s tem. Pri vsakem sklicu na otrokovo korist bi bilo treba upoštevati člene 7, 14, 22 in 24 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah z dne 20. novembra 1989. Država članica, katere organi so po vsebini pristojni v skladu s to uredbo, mora na podlagi sprejetja dokončne odločitve, ki določa vrnitev otroka, obvezno zagotoviti, da se otrokova korist in temeljne pravice po njegovi vrnitvi spoštujejo, še zlasti, če je otrok v stikih z obema staršema.

    Predlog spremembe    4

    Predlog uredbe

    Uvodna izjava 17

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (17)  Ta uredba ne bi smela preprečevati organom držav članic, ki po vsebini niso pristojni, da v nujnih primerih sprejmejo začasne ukrepe in ukrepe zavarovanja glede osebe ali premoženja otroka, ki se nahaja v tej državi članici. Navedene ukrepe bi bilo treba priznavati in izvrševati v vseh drugih državah članicah, vključno z državami članicami, ki so pristojne na podlagi te uredbe, dokler pristojni organ take države članice ne sprejme ukrepov, za katere meni, da so primerni. Vendar bi se morali ukrepi sodišča v eni državi članici spremeniti ali nadomestiti le z ukrepi sodišča države članice, ki je po vsebini pristojno. Organ, ki je pristojen le za začasne ukrepe in ukrepe zavarovanja, bi se moral v primeru, da se pri njem vloži zahtevek glede vsebine, po uradni dolžnosti izreči za nepristojnega. Če je to potrebno za zaščito otrokove koristi, bi moral organ neposredno ali prek osrednjega organa obvestiti organ države članice, ki je po vsebini pristojen na podlagi te uredbe, o sprejetih ukrepih. Če organ druge države članice ni obveščen, to ne bi smel biti razlog za nepriznavanje ukrepa.

    (17)  Ta uredba ne bi smela preprečevati organom držav članic, ki po vsebini niso pristojni, da v nujnih primerih ali v primeru nasilja v družini ali nasilja na podlagi spola ali v primeru nasilja na osnovi spola, kot opredeljeno v Konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija) sprejmejo začasne ukrepe in ukrepe zavarovanja glede osebe ali premoženja otroka, ki je v tej državi članici. Navedene ukrepe bi bilo treba priznavati in izvrševati v vseh drugih državah članicah, vključno z državami članicami, ki so pristojne na podlagi te uredbe, dokler pristojni organ take države članice ne sprejme ukrepov, za katere meni, da so primerni. Vendar bi se morali ukrepi sodišča v eni državi članici spremeniti ali nadomestiti le z ukrepi sodišča države članice, ki je po vsebini pristojno. Organ, ki je pristojen le za začasne ukrepe in ukrepe zavarovanja, bi se moral v primeru, da se pri njem vloži zahtevek glede vsebine, po uradni dolžnosti izreči za nepristojnega. Če je to potrebno za zaščito otrokove koristi, bi moral organ neposredno ali prek osrednjega organa obvestiti organ države članice, ki je po vsebini pristojen na podlagi te uredbe, o sprejetih ukrepih. Če organ druge države članice ni obveščen, to ne bi smel biti razlog za nepriznavanje ukrepa.

    Predlog spremembe    5

    Predlog uredbe

    Uvodna izjava 18

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (18)  V izjemnih primerih organi države članice otrokovega običajnega prebivališča morda niso najprimernejši organi za obravnavo zadeve. Za otrokovo korist izjemoma in pod določenimi pogoji pristojni organ lahko prenese svojo pristojnost v določeni zadevi na organ druge države članice, če je ta organ primernejši za odločanje o zadevi. Drugi organ v takšnem primeru ne bi smel imeti možnosti prenesti pristojnost na kateri koli tretji organ.

    (18)  Posebno pozornost bi bilo treba nameniti dejstvu, da organi države članice otrokovega običajnega prebivališča v izjemnih primerih, kot je nasilje v družini ali nasilje na podlagi spola, morda niso najprimernejši organi za obravnavo zadeve. Za otrokovo korist izjemoma in pod določenimi pogoji pristojni organ lahko prenese svojo pristojnost v določeni zadevi na organ druge države članice, če je ta organ primernejši za odločanje o zadevi. Drugi organ v takšnem primeru ne bi smel imeti možnosti prenesti pristojnost na kateri koli tretji organ.

    Predlog spremembe    6

    Predlog uredbe

    Uvodna izjava 23

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (23)  Postopki v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo na podlagi te uredbe in postopki vrnitve na podlagi Haaške konvencije iz leta 1980 bi morali spoštovati pravico otroka, da svobodno izrazi svoje mnenje, pri oceni otrokove koristi pa bi bilo treba temu mnenju pripisati ustrezno težo. Zaslišanje otroka v skladu s členom 24(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in členom 12 Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah ima pomembno vlogo pri uporabi te uredbe. Vendar ta uredba ni namenjena določanju načina zaslišanja otroka, na primer ali otroka zasliši sodnik osebno ali posebej usposobljen strokovnjak, ki pozneje poroča sodišču, ter ali zaslišanje poteka v sodni dvorani ali drugje.

    (23)  Postopki v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo na podlagi te uredbe in postopki vrnitve na podlagi Haaške konvencije iz leta 1980 bi morali spoštovati pravico otroka, da svobodno izrazi svoje mnenje, pri oceni otrokove koristi pa bi bilo treba temu mnenju pripisati ustrezno težo. Zaslišanje otroka v skladu s členom 24(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in členom 12 Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah ima pomembno vlogo pri uporabi te uredbe. Uredba izrecno ni namenjena določanju načina zaslišanja otroka, na primer ali otroka zasliši sodnik osebno ali posebej usposobljen strokovnjak, ki pozneje poroča sodišču, ter ali zaslišanje poteka v sodni dvorani ali drugje, bi pa bilo treba zaradi varstva ogroženih temeljnih pravic v vsakem primeru zagotoviti snemanje zaslišanja otroka. Pomembno je, da se pri zaslišanju otroka z vsemi potrebnimi sredstvi zavarujeta čustvena integriteta in korist otroka, zato bi morali pri njem sodelovati strokovni mediatorji skupaj s psihologi in/ali socialnimi delavci in tolmači. To bi pozneje spodbudilo tudi sodelovanje med staršema in odnose med njima in otrokom.

    Predlog spremembe    7

    Predlog uredbe

    Uvodna izjava 26

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (26)  Za čimprejšnji zaključek postopkov vrnitve na podlagi Haaške konvencije iz leta 1980 bi morale države članice zagotoviti, da je pristojnost za navedene postopke skoncentrirana na eno ali več sodišč, ter pri tem po potrebi upoštevati njihove notranje strukture za pravosodje. Koncentracija pristojnosti na omejeno število sodišč v državi članici je bistveno in učinkovito orodje za pospešitev obravnave primerov ugrabitve otroka v več državah članicah, saj lahko sodniki, ki obravnavajo večje število teh primerov, razvijejo posebna znanja in izkušnje. Glede na strukturo pravnega sistema bi lahko bila pristojnost za primere ugrabitve otroka skoncentrirana na eno samo sodišče za celo državo ali na omejeno število sodišč, na primer tako, da se za izhodiščno točko vzame število pritožbenih sodišč in da je pristojnost za primere mednarodne ugrabitve otroka skoncentrirana na eno sodišče prve stopnje v vsakem okrožju pritožbenega sodišča. Na vsaki stopnji bi moralo sodišče izdati odločbo najpozneje šest tednov po vložitvi zahtevka ali pravnega sredstva. Države članice bi morale omejiti število pravnih sredstev, ki jih je mogoče vložiti zoper odločbo o vrnitvi ali zavrnitvi vrnitve otroka na podlagi Haaške konvencije iz leta 1980, na eno.

    (26)  Za čimprejšnji zaključek postopkov vrnitve na podlagi Haaške konvencije iz leta 1980 bi morale države članice zagotoviti, da je pristojnost za navedene postopke skoncentrirana na eno ali več sodišč, ter pri tem po potrebi upoštevati njihove notranje strukture za pravosodje. Koncentracija pristojnosti na omejeno število sodišč v državi članici je bistveno in učinkovito orodje za pospešitev obravnave primerov ugrabitve otroka v več državah članicah, saj lahko sodniki, ki obravnavajo večje število teh primerov, razvijejo posebna znanja in izkušnje. Glede na strukturo pravnega sistema bi lahko bila pristojnost za primere ugrabitve otroka skoncentrirana na eno samo sodišče za celo državo ali na omejeno število sodišč, na primer tako, da se za izhodiščno točko vzame število pritožbenih sodišč in da je pristojnost za primere mednarodne ugrabitve otroka skoncentrirana na eno sodišče prve stopnje v vsakem okrožju pritožbenega sodišča. Na vsaki stopnji bi moralo sodišče izdati odločbo najpozneje šest tednov po vložitvi zahtevka ali pravnega sredstva. Države članice bi morale omejiti število pravnih sredstev, ki jih je mogoče vložiti zoper odločbo o vrnitvi ali zavrnitvi vrnitve otroka na podlagi Haaške konvencije iz leta 1980, na eno. Poleg tega bi bilo treba zagotoviti, da se sodbe, ki so izdane v eni državi članici, priznajo tudi v drugi državi članici. Ko je v sodnem postopku izrečena sodba, bi ta morala biti tudi priznana po vsej Uniji, zlasti če gre za otrokovo korist.

    Predlog spremembe    8

    Predlog uredbe

    Uvodna izjava 28

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (28)  V vseh primerih, ki se nanašajo na otroke, zlasti v primerih mednarodne ugrabitve otroka, bi morali pravosodni in upravni organi preučiti možnost sporazumne rešitve prek mediacije ali drugih ustreznih načinov, po potrebi ob pomoči obstoječih mrež in podpornih struktur za mediacijo v čezmejnih sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo. Vendar zaradi teh prizadevanj ne bi smelo priti do neupravičenega podaljševanja postopkov vrnitve na podlagi Haaške konvencije iz leta 1980.

    (28)  V vseh primerih, ki se nanašajo na otroke, zlasti v primerih mednarodne ugrabitve otroka, bi morali pravosodni in upravni organi preučiti možnost sporazumne rešitve prek mediacije ali drugih ustreznih načinov, da bi zagotovili popolno zaščito pravic otroka in drugih s tem povezanih temeljnih pravic. Vendar zaradi teh prizadevanj ne bi smelo priti do neupravičenega podaljševanja postopkov vrnitve na podlagi Haaške konvencije iz leta 1980. Poleg tega bi bilo treba strokovno znanje varuhov bolje izkoristiti in uporabiti.

    Predlog spremembe    9

    Predlog uredbe

    Uvodna izjava 30

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (30)  Kadar se sodišče države članice, v katero ali v kateri je bil otrok neupravičeno premeščen ali zadržan, odloči zavrniti vrnitev otroka na podlagi Haaške konvencije iz leta 1980, bi se moralo v svoji odločbi izrecno sklicevati na ustrezne člene Haaške konvencije iz leta 1980, na katerih temelji zavrnitev. Vendar pa tako odločbo lahko nadomesti kasnejša odločba sodišča države članice otrokovega običajnega prebivališča pred njegovo neupravičeno premestitvijo ali zadržanjem, ki se izda v postopku v zvezi s pravicami do varstva in vzgoje otroka po temeljitem pregledu otrokove koristi. Če odločba nalaga vrnitev otroka, za njegovo vrnitev ni potreben za priznanje in izvršitev navedene odločbe v državi članici, v katero ali v kateri je bil otrok premeščen ali zadržan, noben poseben postopek.

    (30)  Kadar se sodišče države članice, v katero ali v kateri je bil otrok neupravičeno premeščen ali zadržan, odloči zavrniti vrnitev otroka na podlagi Haaške konvencije iz leta 1980, bi se moralo v svoji odločbi izrecno sklicevati na ustrezne člene Haaške konvencije iz leta 1980, na katerih temelji zavrnitev, in navesti razloge za to. Vendar pa tako odločbo lahko nadomesti kasnejša odločba sodišča države članice otrokovega običajnega prebivališča pred njegovo neupravičeno premestitvijo ali zadržanjem, ki se izda v postopku v zvezi s pravicami do varstva in vzgoje otroka po temeljitem pregledu otrokove koristi. Če odločba nalaga vrnitev otroka, za njegovo vrnitev ni potreben za priznanje in izvršitev navedene odločbe v državi članici, v katero ali v kateri je bil otrok premeščen ali zadržan, noben poseben postopek.

    Predlog spremembe    10

    Predlog uredbe

    Uvodna izjava 38

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (38)  Da bi bila oseba, proti kateri se zahteva izvršitev, obveščena o izvrševanju odločbe, izdane v drugi državi članici, bi ji bilo treba v razumnem času pred prvim izvršilnim ukrepom vročiti potrdilo, vzpostavljeno na podlagi te uredbe, po potrebi skupaj z odločbo. V tem smislu bi moral prvi izvršilni ukrep pomeniti prvi izvršilni ukrep po taki vročitvi.

    (38)  Da bi bila oseba, proti kateri se zahteva izvršitev, obveščena o izvrševanju odločbe, izdane v drugi državi članici, bi ji bilo treba nemudoma in pred prvim izvršilnim ukrepom vročiti potrdilo, vzpostavljeno na podlagi te uredbe, po potrebi skupaj z odločbo. V tem smislu bi moral prvi izvršilni ukrep pomeniti prvi izvršilni ukrep po taki vročitvi.

    Predlog spremembe    11

    Predlog uredbe

    Uvodna izjava 42

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (42)  V posebnih primerih v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo, ki spadajo na področje uporabe te uredbe, bi morali osrednji organi med seboj sodelovati pri zagotavljanju pomoči nacionalnim organom in nosilcem starševske odgovornosti. Taka pomoč bi morala vključevati zlasti ugotavljanje, kje se nahaja otrok, bodisi neposredno ali prek drugih pristojnih organov, kadar je to potrebno za izpolnitev zahteve na podlagi te uredbe, in zagotavljanje informacij o otroku, ki so potrebne za namene postopkov.

    (42)  V posebnih primerih v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo, ki spadajo na področje uporabe te uredbe, bi morali osrednji organi med seboj sodelovati pri zagotavljanju pomoči nacionalnim organom in nosilcem starševske odgovornosti. Taka pomoč bi morala vključevati zlasti ugotavljanje, kje se nahaja otrok, bodisi neposredno ali prek drugih pristojnih organov, kadar je to potrebno za izpolnitev zahteve na podlagi te uredbe, in zagotavljanje informacij o otroku, ki so potrebne za namene postopkov. Če ima pristojnost država članica, ki ni država članica, katere državljan je otrok, osrednji organi države članice s pristojnostjo nemudoma obvestijo osrednje organe države članice, katere državljan je otrok.

    Predlog spremembe    12

    Predlog uredbe

    Uvodna izjava 46

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (46)  Organ države članice, ki odloča o starševski odgovornosti, bi moral imeti pravico zahtevati, da mu organi druge države članice sporočijo informacije, ki so pomembne za zaščito otroka, če je to v otrokovo korist. Glede na okoliščine lahko to vključuje informacije o postopkih in odločbah v zvezi z otrokovim staršem ali njegovimi sorojenci ali o zmožnosti starša, da skrbi za otroka ali ima stike z njim.

    (46)  V posebnih primerih bi moral organ države članice, ki odloča o starševski odgovornosti, zahtevati, da mu organi druge države članice sporočijo informacije, ki so pomembne za zaščito samega otroka, če je to v otrokovo korist. Glede na okoliščine lahko to vključuje informacije o postopkih in odločbah v zvezi z otrokovim staršem, na primer v primerih nasilja v družini in na podlagi spola, ali odločbah v zvezi z njegovimi sorojenci ali informacije o zmožnosti starša, da skrbi za otroka ali ima stike z njim. To zmožnost bi moral oceniti strokovnjak. Državljanstvo, ekonomski in socialni položaj ali kulturno ozadje ter verska pripadnost starša se ne bi smeli obravnavati kot odločilni elementi pri odločanju o zmožnosti skrbi za otroka.

    Predlog spremembe    13

    Predlog uredbe

    Uvodna izjava 48 a (novo)

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    (48a) Vzpostaviti bi bilo treba platformo za podporo državljanom Unije, ki pred sodišči v drugih državah članicah zahtevajo vrnitev otroka. Poleg tega bi morala biti državljanom Unije, ki prebivajo v drugih državah članicah, v katerih zahtevajo vrnitev otroka, zagotovljena podpora njihovih pristojnih predstavništev.

    Predlog spremembe    14

    Predlog uredbe

    Člen 7 – odstavek 1

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    1.  Organi države članice so pristojni v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo do otroka, ki običajno prebiva v tisti državi članici. Kadar se otrok zakonito preseli iz ene države članice v drugo in tam pridobi novo običajno prebivališče, so pristojni organi države članice novega običajnega prebivališča.

    1.  Organi države članice so pristojni v sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo do otroka, ki običajno prebiva v tisti državi članici. Kadar se otrok zakonito preseli iz ene države članice v drugo in tam pridobi novo običajno prebivališče, kot ga opredeljuje Sodišče Evropske unije, so pristojni organi države članice novega običajnega prebivališča.

    Predlog spremembe    15

    Predlog uredbe

    Člen 7 – odstavek -1 a (novo)

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    (1a)  Zaradi poenostavitve vprašanja pristojnosti države članice na nacionalni ravni imenujejo sodišče, ki obravnava vse čezmejne zadeve v zvezi z otroki.

    Predlog spremembe    16

    Predlog uredbe

    Člen 12 – odstavek 1 – pododstavek 1

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    V nujnih primerih so organi države članice, v kateri se nahaja otrok ali njegovo premoženje, pristojni za sprejemanje začasnih ukrepov ali ukrepov zavarovanja glede tega otroka ali premoženja.

    V nujnih primerih so organi države članice, v kateri se nahaja otrok ali njegovo premoženje, pristojni za sprejemanje začasnih ukrepov ali ukrepov zavarovanja glede tega otroka ali premoženja. Zaradi teh ukrepov ne bi smelo priti do neupravičenih zamud v postopku in pri končni odločitvi o pravici do varstva in vzgoje ter pravici do stikov z otrokom.

    Predlog spremembe    17

    Predlog uredbe

    Člen 12 – odstavek 2 – pododstavek

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    Če je to potrebno za zaščito otrokove koristi, organ, ki je sprejel ukrepe zavarovanja, neposredno ali prek osrednjega organa, določenega v skladu s členom 60, obvesti organ države članice, ki je pristojen na podlagi te uredbe, o vsebini.

    Če je to potrebno za zaščito otrokove koristi, organ, ki je sprejel ukrepe zavarovanja, neposredno ali prek osrednjega organa, določenega v skladu s členom 60, obvesti organ države članice, ki je pristojen na podlagi te uredbe, o vsebini. Ta organ zagotovi, da se starši, ki so vključeni v postopek, o vseh teh ukrepih temeljito in nemudoma obvestijo v jeziku, ki ga popolnoma razumejo. V skladu s tem je izrecno prepovedano, da bi se stroški prevajanja zaračunali staršu v državi članici, katere organi so po vsebini pristojni v skladu s to uredbo.

    Predlog spremembe    18

    Predlog uredbe

    Člen 20

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    Organi držav članic pri izvrševanju pristojnosti na podlagi oddelka 2 tega poglavja zagotovijo, da je otroku, ki lahko oblikuje lastno mnenje, dana dejanska možnost, da to mnenje med postopkom svobodno izrazi.

    Organi držav članic pri izvrševanju pristojnosti na podlagi oddelka 2 tega poglavja zagotovijo, da je otroku dana dejanska možnost, da svoje mnenje med postopkom svobodno izrazi.

    Organ mnenju otroka pripiše ustrezno težo glede na starost in zrelost otroka ter navede svoje premisleke v odločbi.

    Organ mnenju otroka pripiše ustrezno težo glede na starost in zrelost otroka, zlasti če je otrok starejši od 12 let, ter jasno navede svoje objektivne premisleke v odločbi. Od 16. leta naprej se želje otroka obravnavajo kot odločilne. Organ ustvari najboljše pogoje, da lahko otrok jasno in izčrpno izrazi svoje mnenje, ki se upošteva v končno odločitvi. Za oceno zmožnosti in stopnje zrelosti otroka bi bilo treba prositi za pomoč strokovnjake za otroke in družino.

    Predlog spremembe    19

    Predlog uredbe

    Člen 23 – odstavek 2

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    2.  Sodišče čim prej med postopkom preuči, ali so se stranke pripravljene vključiti v mediacijo, da bi se v otrokovo korist dosegla sporazumna rešitev, če zaradi tega ne prihaja do neupravičenih zamud v postopku.

    2.  Sodišče čim prej med postopkom predlaga storitve mediacije, razen v primerih nasilja na podlagi spola, da bi se v otrokovo korist dosegla sporazumna rešitev, če zaradi tega ne prihaja do neupravičenih zamud v postopku. Če se stranki strinjata z uporabo mediacije, organi države članice zagotovijo dostop do storitev mediacije.

    Predlog spremembe    20

    Predlog uredbe

    Člen 31 – odstavek 1

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    1.  Postopek izvršitve odločb, izdanih v drugi državi članici, če ni zajet s to uredbo, ureja pravo države članice izvršitve. Brez poseganja v člen 40 se odločba, izdana v državi članici in ki je izvršljiva v državi članici izvršitve, v njej izvršuje pod enakimi pogoji kot odločba, izdana v državi članici izvršitve.

    1.  Postopek izvršitve odločb, izdanih v drugi državi članici, če ni zajet s to uredbo, ureja pravo države članice izvršitve.

    Predlog spremembe    21

    Predlog uredbe

    Člen 34 – odstavek 2

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    2.  Sodišče lahko po potrebi od vlagatelja zahteva, da v skladu s členom 69 predloži prevod ali prečrkovanje ustrezne vsebine potrdila, ki določa izvršljivo obveznost.

    2.  Sodišče od vlagatelja zahteva, da v skladu s členom 69 predloži prevod ali prečrkovanje ustrezne vsebine potrdila, ki določa izvršljivo obveznost.

    Predlog spremembe    22

    Predlog uredbe

    Člen 63 – odstavek 1 – točka e a (novo)

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    (ea)  nosilce starševske odgovornosti obvestili o pravni pomoči in podpori, na primer o specializiranih dvojezičnih odvetnikih, in tako preprečili, da nosilci starševske odgovornosti dajo soglasje, ne da bi razumeli, kaj obsega;

    Predlog spremembe    23

    Predlog uredbe

    Člen 64 – odstavek 2 a (novo)

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    2a.  Kadar se predvideva odločba v sporu v zvezi s starševsko odgovornostjo, osrednji organ države članice, v kateri otrok običajno prebiva, o obstoju s tem povezanih postopkov nemudoma obvesti osrednji organ države članice, katere državljan je otrok.

    Predlog spremembe    24

    Predlog uredbe

    Člen 64 – odstavek 5

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    5.  Organi države članice, v kateri otrok nima običajnega prebivališča, na zahtevo osebe, ki prebiva v navedeni državi članici in želi pridobiti ali ohraniti stike z otrokom, ali na zahtevo osrednjega organa druge države članice zberejo informacije ali dokaze ter lahko izvedejo oceno o ustreznosti navedene osebe za uveljavljanje pravic do stikov z otrokom in o pogojih, pod katerimi bi se morale te pravice uveljavljati.

    5.  Organi države članice, v kateri otrok nima običajnega prebivališča, na zahtevo sorodnika, ki prebiva v navedeni državi članici in želi pridobiti ali ohraniti stike z otrokom, ali na zahtevo osrednjega organa druge države članice zberejo informacije ali dokaze ter lahko izvedejo oceno o ustreznosti navedene osebe za uveljavljanje pravic do stikov z otrokom in o pogojih, pod katerimi bi se morale te pravice uveljavljati.

    Predlog spremembe    25

    Predlog uredbe

    Člen 65 – odstavek 1 a (novo)

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    (1a)  Socialni delavci in drugo osebje organov, ki se ukvarjajo s čezmejnimi namestitvami otrok v oskrbo zavoda ali rejniško družino, se udeležijo usposabljanja za ozaveščanje.

    Predlog spremembe    26

    Predlog uredbe

    Člen 65 – odstavek 1 b (novo)

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    (1b)  Države članice staršem zagotovijo pravico do rednih stikov z otrokom, razen če bi to ogrozilo otrokovo korist.

    Predlog spremembe    27

    Predlog uredbe

    Člen 65 – odstavek 4 a (novo)

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

     

    (4a)  Če pristojni organ namerava poslati socialnega delavca v drugo državo članico, da bi ugotovil, ali tamkajšnja namestitev ali posvojitev ustreza otrokovi koristi, o tem obvesti ustrezno državo članico.

    Predlog spremembe    28

    Predlog uredbe

    Člen 79 – odstavek 1

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    1.  Komisija najpozneje [10 let po datumu začetka uporabe] predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru poročilo o naknadni oceni te uredbe na podlagi informacij, ki jih predložijo države članice. Poročilu se po potrebi priloži zakonodajni predlog.

    1.  Komisija najpozneje [5 let po datumu začetka uporabe] predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru poročilo o naknadni oceni te uredbe na podlagi informacij, ki jih predložijo države članice. Poročilu se po potrebi priloži zakonodajni predlog.

    Predlog spremembe    29

    Predlog uredbe

    Člen 79 – odstavek 2 – točka b

    Besedilo, ki ga predlaga Komisija

    Predlog spremembe

    (b)  kar zadeva zahtevke za izvrševanje v skladu s členom 32, številu primerov, v katerih ni prišlo do izvrševanja v šestih tednih od začetka postopka izvršitve;

    (b)  kar zadeva zahtevke za izvrševanje v skladu s členom 32, številu primerov, v katerih je bilo izvrševanje odloženo, dolžini trajanja odloga izvrševanja in številu primerov, v katerih ni prišlo do izvrševanja v šestih tednih od začetka postopka izvršitve;

    POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

    Naslov

    Pristojnost, priznavanje in izvrševanje odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter mednarodna ugrabitev otrok (prenovitev)

    Referenčni dokumenti

    COM(2016)0411 – C8-0322/2016 – 2016/0190(CNS)

    Pristojni odbor

    Datum razglasitve na zasedanju

    JURI

    12.9.2016

     

     

     

    Mnenje pripravil

    Datum razglasitve na zasedanju

    PETI

    12.9.2016

    Pripravljavec/-ka mnenja

    Datum imenovanja

    Soledad Cabezón Ruiz

    16.11.2016

    Datum sprejetja

    24.4.2017

     

     

     

    Izid končnega glasovanja

    +:

    –:

    0:

    15

    0

    8

    Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

    Marina Albiol Guzmán, Margrete Auken, Beatriz Becerra Basterrechea, Soledad Cabezón Ruiz, Pál Csáky, Eleonora Evi, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Peter Jahr, Notis Marias, Marlene Mizzi, Cristian Dan Preda, Gabriele Preuß, Laurenţiu Rebega, Virginie Rozière, Josep-Maria Terricabras, Jarosław Wałęsa, Cecilia Wikström, Tatjana Ždanoka

    Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

    Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Julia Pitera, Ángela Vallina, Axel Voss, Rainer Wieland

    POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

    15

    +

    ALDE

    GUE/NGL

    ECR

    ENL

    S&D

    VERTS/ALE

    Beatriz Becerra Basterrechea, Cecilia Wikström

    Albiol Guzmán, Ángela Vallina,

    Notis Marias

    Laurenţiu Rebega,

    Soledad Cabezón Ruiz, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Marlene Mizzi, Gabriele Preuß, Virginie Rozière,

    Margrete Auken, Josep-Maria Terricabras, Tatjana Ždanoka

    0

    -

    8

    0

    EFDD

    PPE

    Eleonora Evi,

    Pál CsákyPeter Jahr, Julia Pitera, Cristian Dan Preda, Axel Voss, Jarosław Wałęsa, Rainer Wieland

    Uporabljeni znaki:

    +  :  za

    -  :  proti

    0  :  vzdržani

    POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

    Naslov

    Pristojnost, priznavanje in izvrševanje odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter mednarodna ugrabitev otrok (prenovitev)

    Referenčni dokumenti

    COM(2016)0411 – C8-0322/2016 – 2016/0190(CNS)

    Datum posvetovanja z EP

    15.7.2016

     

     

     

    Pristojni odbor

    Datum razglasitve na zasedanju

    JURI

    12.9.2016

     

     

     

    Odbori, zaprošeni za mnenje

    Datum razglasitve na zasedanju

    LIBE

    12.9.2016

    FEMM

    12.9.2016

    PETI

    12.9.2016

     

    Odbori, ki niso podali mnenja

    Datum sklepa

    LIBE

    11.7.2016

    FEMM

    1.9.2016

     

     

    Poročevalec/-ka

    Datum imenovanja

    Tadeusz Zwiefka

    11.7.2016

     

     

     

    Obravnava v odboru

    22.3.2017

    30.5.2017

    13.7.2017

     

    Datum sprejetja

    21.11.2017

     

     

     

    Izid končnega glasovanja

    +:

    –:

    0:

    22

    0

    3

    Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

    Max Andersson, Joëlle Bergeron, Marie-Christine Boutonnet, Jean-Marie Cavada, Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos), Mady Delvaux, Rosa Estaràs Ferragut, Laura Ferrara, Enrico Gasbarra, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Gilles Lebreton, António Marinho e Pinto, Jiří Maštálka, Emil Radev, Julia Reda, Evelyn Regner, Pavel Svoboda, József Szájer, Axel Voss, Francis Zammit Dimech, Tadeusz Zwiefka

    Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

    Isabella Adinolfi, Daniel Buda, Angelika Niebler, Tiemo Wölken

    Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

    John Flack, Emma McClarkin, Sabine Verheyen

    Datum predložitve

    1.12.2017

    POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

    22

    +

    ALDE

    EFDD

    ENL

    GUE/NGL

    PPE

    S&D

    VERTS/ALE

    Jean-Marie Cavada, António Marinho e Pinto

    Joëlle Bergeron

    Marie-Christine Boutonnet, Gilles Lebreton

    Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos), Jiří Maštálka

    Rosa Estaràs Ferragut, Angelika Niebler, Emil Radev, József Szájer, Axel Voss, Francis Zammit Dimech, Tadeusz Zwiefka

    Mady Delvaux, Enrico Gasbarra, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Evelyn Regner, Tiemo Wölken

    Max Andersson, Julia Reda

    0

    -

     

     

    3

    0

    ECR

    EFDD

    John Flack, Emma McClarkin

    Isabella Adinolfi

    Uporabljeni znaki:

    +  :  za

    -  :  proti

    0  :  vzdržani