POROČILO o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti

20.12.2017 - (COM(2016)0761 – C8-0498/2016 – 2016/0376(COD)) - ***I

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
Poročevalec: Miroslav Poche

Postopek : 2016/0376(COD)

Potek postopka na zasedanju

Potek postopka za dokument :

A8-0391/2017

Predložena besedila :

A8-0391/2017

Razprave :

PV 15/01/2018 - 12
CRE 15/01/2018 - 12
PV 12/11/2018 - 14
CRE 12/11/2018 - 14

Glasovanja :

PV 17/01/2018 - 10.5
CRE 17/01/2018 - 10.5
Obrazložitev glasovanja
PV 13/11/2018 - 4.3
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0010
P8_TA(2018)0442

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane
POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti

(COM(2016)0761 – C8-0498/2016 – 2016/0376(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0761),

– ob upoštevanju člena 294(2) in člena 194(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0498/2016),

– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

– ob upoštevanju Protokola št. 1 k Pogodbi o delovanju Evropske unije o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji,

– ob upoštevanju Protokola št. 2 k Pogodbi o delovanju Evropske unije o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti,

– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 26. aprila 2017[1],

– ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 13. julija 2017[2],

– ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0391/2017),

1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2. poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe 1

Predlog direktive

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) Zmanjšanje povpraševanja po energiji je ena izmed petih razsežnosti strategije energetske unije, sprejete 25. februarja 2015. Izboljšanje energetske učinkovitosti bo koristilo okolju, zmanjšalo emisije toplogrednih plinov, izboljšalo zanesljivost oskrbe z energijo z zmanjševanjem odvisnosti od uvoza energije iz držav zunaj Unije, zmanjšalo stroške energije za gospodinjstva in podjetja, ublažilo energijsko revščino in privedlo do povečanja števila delovnih mest ter gospodarske dejavnosti v celotnem gospodarstvu. To je v skladu z zavezami Unije, ki so bile sprejete v okviru energetske unije in globalne podnebne agende, ki so jo pogodbenice Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja določile s pariškim sporazumom iz decembra 2015.

(1) Zmanjšanje povpraševanja po energiji je ena izmed petih razsežnosti strategije energetske unije, sprejete 25. februarja 2015. Izboljšanje energetske učinkovitosti vzdolž vse energetske verige, vključno s proizvodnjo, prenosom, distribucijo in končno porabo energije, bo koristilo okolju, izboljšalo kakovost zraka in javno zdravje, zmanjšalo emisije toplogrednih plinov, izboljšalo zanesljivost oskrbe z energijo z zmanjševanjem odvisnosti od uvoza energije iz držav zunaj Unije, zmanjšalo stroške energije za gospodinjstva in podjetja, ublažilo energijsko revščino in privedlo do povečanja konkurenčnosti, števila delovnih mest ter gospodarske dejavnosti v celotnem gospodarstvu, s tem pa bo izboljšalo kakovost življenja državljanov. To je v skladu z zavezami Unije, ki so bile sprejete v okviru energetske unije in globalne podnebne agende, ki je bila sprejeta na konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP21), ki je decembra 2015 potekala v Parizu („Pariški sporazum“), v kateri je zapisano, da bi bilo treba dvig povprečne svetovne temperature ohraniti precej pod 2 °C glede na predindustrijsko raven ter da bi si bilo treba prizadevati za omejitev dviga temperature za 1,5 °C.

Predlog spremembe 2

Predlog direktive

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta⁹ je element za napredek k energetski uniji, v skladu s katero bi bilo treba energetsko učinkovitost obravnavati kot vir energije sam po sebi. Načelo „energetska učinkovitost na prvem mestu“ bi bilo treba upoštevati pri določanju novih pravil na strani ponudbe in na drugih področjih politike. Komisija bi morala dati prednost energetski učinkovitosti in prilagajanju odjema pred proizvodno zmogljivostjo. Energetsko učinkovitost je treba upoštevati vsakič, ko se sprejemajo odločitve glede načrtovanja in financiranja energetskih sistemov. Naložbe v povečanje končne energetske učinkovitosti je treba izvesti vsakič, ko je to bolj stroškovno učinkovito kot enakovredne rešitve na strani ponudbe. To bi moralo pomagati izkoristiti številne prednosti povečanja energetske učinkovitosti v vseh členih energetske verige, da se okrepi blaginja evropske družbe. Za sprostitev celotnega potenciala teh koristi in za uspešno izvajanje načrtovanih ukrepov politike bi morale Komisija in države članice sodelovati z lokalnimi in regionalnimi organi, mesti, podjetji in državljani po vsej Uniji, da bi zagotovili, da bo povečanje energetske učinkovitosti kot posledica tehnoloških, vedenjskih in gospodarskih sprememb šlo z roko v roki z večjo gospodarsko rastjo.

__________________

⁹ Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1).

Predlog spremembe 3

Predlog direktive

Uvodna izjava 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2a) Pri vseh oblikah primarne energije (iz neobnovljivih in obnovljivih virov) je treba upoštevati dodaten vnos energije, potreben za njeno pridobivanje, tudi za gradnjo in delovanje energetskih obratov ter njihovo razgradnjo, ter za preprečevanje tveganja za okolje, povezanega s tem procesom.

Obrazložitev

Ta predlog spremembe nadomesti predlog spremembe 3 iz osnutka poročila. Njegov namen je pojasniti, da zadeva vnos energije, ne človeško delo.

Predlog spremembe 4

Predlog direktive

Uvodna izjava 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2b) Ukrepe držav članic bi bilo treba podpreti z dobro zasnovanimi in učinkovitimi finančnimi instrumenti Unije, kot so evropski strukturni in investicijski skladi, Evropski sklad za strateške naložbe in Evropska investicijska banka, ki bi morali podpirati naložbe v energetsko učinkovitost v vseh členih energetske verige ter uporabljati celovito analizo stroškov in koristi z uporabo modela diferenciranih diskontnih stopenj. Finančna podpora bi se morala osredotočati na stroškovno učinkovite metode za povečanje energetske učinkovitosti, ki bi vodile v zmanjšanje porabe energije. Da bi dosegli cilje energetske učinkovitosti, je treba odpraviti ovire, kot je nedavno pojasnilo Eurostata o tem, kako voditi evidenco pogodb za zagotavljanje prihranka energije v nacionalnih računih, da bi olajšali naložbe v ukrepe za energetsko učinkovitost.

Predlog spremembe 5

Predlog direktive

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Evropski svet je oktobra 2014 določil cilj za izboljšanje energetske učinkovitost do leta 2030 za 27 %, ki ga je treba pregledati do leta 2020, „ob upoštevanju cilja 30 % na ravni Unije”. Evropski parlament je decembra 2015 pozval Komisijo, naj oceni tudi izvedljivost cilja 40-odstotne energetske učinkovitosti v istem časovnem obdobju. Zato je primerno pregledati in posledično spremeniti Direktivo, da se jo prilagodi perspektivi za leto 2030.

(3) Evropski svet je oktobra 2014 podprl cilj za izboljšanje energetske učinkovitosti do leta 2030 za 27 %, ki ga je treba pregledati do leta 2020, „ob upoštevanju cilja 30 % na ravni Unije“. Evropski parlament je decembra 2015 pozval Komisijo, naj oceni tudi izvedljivost cilja 40-odstotne energetske učinkovitosti v istem časovnem obdobju. Zato je primerno pregledati in posledično spremeniti Direktivo, da se jo prilagodi perspektivi za leto 2030.

Predlog spremembe 6

Predlog direktive

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4) Za obdobje do leta 2030 na nacionalni ravni ni zavezujočih ciljev. Potrebo, da Unija doseže svoje cilje energetske učinkovitosti na ravni EU, izražene v porabi primarne in končne energije v letu 2020 in 2030, bi bilo treba jasno določiti v obliki zavezujočega 30-odstotnega cilja. Ta pojasnitev na ravni Unije ni bi smela omejevati svobode držav članic, saj lahko določijo svoje nacionalne prispevke, ki temeljijo na porabi primarne ali končne energije, prihrankih primarne ali končne energije ali energetski intenzivnosti. Države članice bi morale določiti svoje nacionalne okvirne prispevke k energetski učinkovitosti, ob upoštevanju, da poraba energije v Uniji leta 2030 ne sme preseči 1 321 Mtoe primarne energije in največ 987 Mtoe končne energije. To pomeni, da bi se v primerjavi z ravnmi iz leta 2005 poraba primarne energije v Uniji morala zmanjšati za 23 %, poraba končne energije pa za 17 %. Potrebno je redno ocenjevanje napredka k uresničevanju cilja Unije za leto 2030, predvideno pa je v zakonodajnem predlogu o upravljanju energetske unije.

(4) Potrebo, da Unija doseže svoj cilj energetske učinkovitosti na ravni EU, izražen v porabi primarne in končne energije, bi bilo treba jasno določiti v obliki zavezujočega 40-odstotnega cilja za leto 2030. Ta cilj na ravni Unije ne bi smel omejevati svobode držav članic, saj lahko določijo svoje nacionalne cilje, ki temeljijo na porabi primarne ali končne energije, prihrankih primarne ali končne energije ali energetski intenzivnosti. Države članice bi morale določiti svoje zavezujoče nacionalne cilje energetske učinkovitosti ob upoštevanju, da poraba energije v Uniji leta 2030 ne sme preseči 1132 Mtoe primarne energije in največ 849 Mtoe končne energije. To pomeni, da bi se morala poraba primarne energije v Uniji v primerjavi z ravnmi iz leta 2005 zmanjšati za 34 %, poraba končne energije pa za 31 %. Potrebno je redno ocenjevanje napredka k uresničevanju cilja Unije za leto 2030, predvideno pa je v zakonodajnem predlogu o upravljanju energetske unije.

Predlog spremembe 7

Predlog direktive

Uvodna izjava 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4a) Pri določanju nacionalnih ciljev glede energetske učinkovitosti bi bilo treba uporabljati načelo enakosti med državami članicami. Energija je bistvena dobrina, zato so minimalne ravni porabe energije neizogibne, kar bi bilo treba ustrezno upoštevati pri določanju nacionalnih ciljev. Na splošno bi bilo treba državam, katerih poraba energije na prebivalca je pod povprečjem Unije, dovoliti več prožnosti pri določanju svojih ciljev.

Predlog spremembe 8

Predlog direktive

Uvodna izjava 4 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4b) Na učinkovitost delovanja energetskih sistemov v danem trenutku vplivajo možnosti nemotenega in prožnega vključevanja energije, ki jo proizvajajo različni medsebojno povezani viri energije z različnimi obdobji mirovanja in delovanja; izboljšanje te učinkovitosti bo omogočilo boljše izkoriščanje obnovljivih virov energije, na primer vetrne energije v kombinaciji s plinskimi turbinami, da se preprečijo preobremenitve omrežij, ki jih napajajo tradicionalni veliki proizvajalci energije z veliko toplotno vztrajnostjo.

Predlog spremembe 9

Predlog direktive

Uvodna izjava 4 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4c) Komisija in države članice morajo zagotoviti, da se poraba energije zmanjša zaradi večje energetske učinkovitosti in ne zaradi makroekonomskih razmer.

Predlog spremembe 10

Predlog direktive

Uvodna izjava 4 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4d) Države članice bi morale opredeliti stroškovno učinkovite potenciale za izkoriščanje energetske učinkovitosti na podlagi izračuna od spodaj navzgor za vsak sektor posebej, saj so odvisni od mešanice energijskih virov, gospodarske strukture in hitrosti gospodarskega razvoja.

Obrazložitev

Države članice lahko z izračuni od spodaj navzgor bolj natančno izračunajo stroškovno učinkovite priložnosti za prihranke ter ustrezno opredelijo politična priporočila.

Predlog spremembe 11

Predlog direktive

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5) Obveznost držav članic, da vzpostavijo dolgoročne strategije za spodbujanje naložb v prenovo nacionalnega stavbnega fonda ter jih sporočijo Komisiji, bi bilo treba črtati iz Direktive 2012/27/EU in vstaviti v Direktivo 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta¹⁰, kadar se ujema z dolgoročnimi načrti za skoraj nič-energijske stavbe in razogljičenje stavb.

(5) Obveznost držav članic, da vzpostavijo dolgoročne strategije za lajšanje prenove nacionalnega stavbnega fonda ter jih sporočijo Komisiji, bi bilo treba črtati iz Direktive 2012/27/EU in vstaviti v Direktivo 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta¹⁰, kadar se ujema z dolgoročnimi načrti za skoraj nič-energijske stavbe in razogljičenje stavb.

__________________

¹⁰ Direktiva 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb (UL L 153, 18.6.2010, str. 13).

Predlog spremembe 12

Predlog direktive

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6) Z vidika podnebnega in energetskega okvira za leto 2030 bi bilo treba obveznost prihranka energije podaljšati za čas po letu 2020. Podaljšanje ciljnega obdobja za čas po letu 2020 bi ustvarilo večjo stabilnost za vlagatelje in tako spodbudilo dolgoročne naložbe in dolgoročne ukrepe za energetsko učinkovitost, kot je temeljita prenova stavb z dolgoročnim ciljem vzpostavitve fonda stavb s skoraj ničelno porabo energije. Obveznost glede prihranka energije je ključnega pomena pri spodbujanju rasti in ustvarjanju delovnih mest na lokalni ravni in bi jo bilo treba nadaljevati, da bi zagotovili, da bo Unija lahko dosegla svoje energetske in podnebne cilje z ustvarjanjem novih priložnosti ter zmanjšala odvisnost porabe energije od rasti. Sodelovanje z zasebnim sektorjem je pomembno, da bi ocenili, s kakšnimi pogoji bi lahko pritegnili zasebne naložbe v projekte energetske učinkovitosti, ter razvili nove modele prihodkov za inovacije na področju energetske učinkovitosti.

Predlog spremembe 13

Predlog direktive

Uvodna izjava 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6a) Izboljšanje energetske učinkovitosti pozitivno vpliva tudi na kakovost zraka, saj se zaradi energetsko učinkovitejših stavb zmanjšuje povpraševanje po gorivih za ogrevanje, zlasti trdnih. Ukrepi za energetsko učinkovitost prispevajo k izboljšanju kakovosti notranjega in zunanjega zraka ter pomagajo pri stroškovno učinkovitem doseganju ciljev politike Unije glede kakovosti zraka, kot je določeno zlasti z Direktivo (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta^1a. Zmanjšanje potrebe po energiji v stavbah bi bilo treba obravnavati kot splošni element politike za kakovost zraka in zlasti v državah članicah, ki imajo težave z doseganjem mejnih vrednosti Unije za emisije onesnaževal zraka, energetska učinkovitost pa bi lahko pomagala pri doseganju teh ciljev.

__________________

^1a Direktiva (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka, spremembi Direktive 2003/35/ES in razveljavitvi Direktive 2001/81/ES (UL L 344, 17.12.2016, str. 1–31).

Obrazložitev

Stanovanjski sektor je odgovoren za velik delež emisij onesnaževal v Evropi, ki izvirajo iz dima, ki ga povzroča kurjenje trdnih goriv, uporabljenih za ogrevanje. Ta onesnaževala povečujejo smrtnost, obolevnost in hospitalizacijo, zlasti zato, ker vrednosti emisij pogosto močno presegajo omejitve, določene v zakonodaji EU o kakovosti zraka.

Predlog spremembe 14

Predlog direktive

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7) Države članice morajo doseči kumulativni prihranek končne porabe v celotnem obdobju obveznosti, ki ustreza „novemu“ prihranku v višini 1,5 % letne prodaje energije. To zahtevo bi bilo mogoče izpolniti z novimi ukrepi politike, ki se sprejmejo v novem obdobju obveznosti od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2030, ali z novimi posamičnimi ukrepi, ki so posledica ukrepov politik, sprejetih med ali pred prejšnjim obdobjem, vendar v zvezi s katerimi se posamezni ukrepi, ki sprožijo prihranke energije, dejansko uvedejo v novem obdobju.

(7) Države članice morajo doseči kumulativni prihranek končne porabe v celotnem obdobju obveznosti, ki ustreza „novemu“ prihranku v višini vsaj 1,5 % letne prodaje energije. To zahtevo bi bilo mogoče izpolniti s prihranki energije, ki izvirajo iz ukrepov politike, če je mogoče dokazati, da ti ukrepi vodijo v posamične ukrepe, ki zagotavljajo preverljive prihranke energije po letu 2020. Prihranki v vsakem obdobju bi morali kumulativno temeljiti na prihrankih, ki jih je bilo treba doseči v predhodnih obdobjih.

Predlog spremembe 15

Predlog direktive

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9) Nove prihranke bi bilo treba dodati k scenarije ureditve brez sprememb, da ne bi bilo mogoče zahtevati prihrankov, do katerih bi prišlo v vsakem primeru. Da bi izračunali učinek uvedenih ukrepov, se lahko štejejo le neto prihranki, merjeni kot sprememba rabe energije, ki lahko neposredno izhajajo iz zadevnih ukrepov energetske učinkovitosti. Za izračun neto prihrankov, bi morale države članice vzpostaviti izhodiščni scenarij razvoja razmer v odsotnosti zadevne politike. Posredovanje politike bi bilo treba oceniti glede na to opredeljeno izhodišče. Države članice bi morale upoštevati, da bi bili lahko v istem časovnem okviru izvedeni drugi posegi politike, ki bi prav tako lahko vplivali na prihranke energije, tako da vseh sprememb, ugotovljenih od uvedbe posega politike, ki se ocenjuje, ni mogoče pripisati zgolj temu ukrepu politike. Dejanja zavezane, udeležene ali pooblaščene strani bi morala dejansko prispevati k doseganju prihrankov, ki naj bi zagotovili izpolnjevanje zahteve glede pomembnosti.

(9) Nove prihranke energije bi bilo treba dodati k scenarije ureditve brez sprememb, da ne bi bilo mogoče zahtevati prihrankov, do katerih bi prišlo v vsakem primeru. Da bi izračunali učinek uvedenih ukrepov, se lahko štejejo le neto prihranki, merjeni kot sprememba rabe energije, ki lahko neposredno izhajajo iz zadevnih ukrepov energetske učinkovitosti. Za izračun neto prihrankov, bi morale države članice vzpostaviti izhodiščni scenarij razvoja razmer v odsotnosti zadevne politike. Posredovanje politike bi bilo treba oceniti glede na to opredeljeno izhodišče. Države članice bi morale upoštevati, da bi bili lahko v istem časovnem okviru izvedeni drugi posegi politike, ki bi prav tako lahko vplivali na prihranke energije, tako da vseh sprememb, ugotovljenih od uvedbe posega politike, ki se ocenjuje, ni mogoče pripisati zgolj temu ukrepu politike. Dejanja zavezane, udeležene ali pooblaščene strani bi morala dejansko prispevati k doseganju prihrankov, ki naj bi zagotovili izpolnjevanje zahteve glede pomembnosti.

Predlog spremembe 16

Predlog direktive

Uvodna izjava 9 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9a) Pomembno je vključiti vse člene energetske verige v obračunavanje prihrankov, da bi povečali potencial za prihranek energije in distribucijo električne energije.

Predlog spremembe 17

Predlog direktive

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10) Prihrankov energije, ki izhajajo iz izvajanja zakonodaje Unije ni mogoče zahtevati, razen če zadevni ukrep presega minimum, ki ga določa zadevna zakonodaja Unije, in sicer z določitvijo bolj ambicioznih zahtev glede energetske učinkovitosti na nacionalni ravni ali večjim izvajanjem ukrepa. Ob priznavanju, da je obnova stavb bistven in dolgoročen element za povečanje prihrankov energije, je treba pojasniti, da se vse prihranke energije, ki izhajajo iz ukrepov za spodbujanje obnove obstoječih stavb, lahko uveljavlja, če predstavljajo dodatek k razvoju, do katerega bi prišlo ob odsotnosti ukrepa politike, in če država članica dokaže, da je zavezana, udeležena ali pooblaščena stran dejansko prispevala k doseganju prihrankov, ki jih zahteva zadevni ukrep.

(10) Prihrankov energije, ki izhajajo iz izvajanja zakonodaje Unije ni mogoče zahtevati, razen če zadevni ukrep presega minimum, ki ga določa zadevna zakonodaja Unije, in sicer z določitvijo bolj ambicioznih zahtev glede energetske učinkovitosti na nacionalni ravni ali večjim izvajanjem ukrepa. Stavbe imajo bistven potencial za nadaljnje povečanje energetske učinkovitosti, obnova stavb pa je bistven in dolgoročen element ekonomije obsega za povečanje prihrankov energije. Zato je treba pojasniti, da se vse prihranke energije, ki izhajajo iz ukrepov za spodbujanje obnove obstoječih stavb, lahko uveljavlja, če predstavljajo dodatek k razvoju, do katerega bi prišlo ob odsotnosti ukrepa politike, in če država članica dokaže, da je zavezana, udeležena ali pooblaščena stran dejansko prispevala k doseganju prihrankov, ki jih zahteva zadevni ukrep.

Predlog spremembe 18

Predlog direktive

Uvodna izjava 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10a) Učinkovito upravljanje voda lahko bistveno prispeva k prihranku energije. Vodni sektor in sektor odpadnih voda porabita skoraj 3,5 % električne energije v Uniji^1a. Poleg tega naj bi se povpraševanje po vodi do leta 2040 povečalo za 25 %, predvsem v mestih. Obenem izguba vode zaradi puščanja znaša 24 % vse porabljene vode v Uniji, kar poleg izgube vode povzroča tudi izgubo energije. Vsi ukrepi, namenjeni učinkovitejšemu upravljanju voda in zmanjšanju porabe vode, lahko potencialno znatno prispevajo k ciljem Unije glede energetske učinkovitosti^1b.

__________________

^1a World Energy Outlook 2016 (Svetovni obeti za energijo 2016), Mednarodna agencija za energijo, 2016

^1b World Energy Outlook 2016 (Svetovni obeti za energijo 2016), Mednarodna agencija za energijo, 2016.

Predlog spremembe 19

Predlog direktive

Uvodna izjava 10 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10b) Ta pregled vključuje določbe o obravnavi energetske učinkovitosti kot prednostne infrastrukturne naloge, saj priznava opredelitev infrastrukture, ki jo uporabljajo MDS in druge ekonomske institucije, in jo obravnava kot bistven element in prednostno nalogo v prihodnjih naložbenih odločitvah glede energetske infrastrukture Unije^1a.

__________________

^1a Besedilo iz poročila Evropskega parlamenta z dne 2. junija 2016 o izvajanju direktive o energetski učinkovitosti (2012/27/EU)–(2015/2232(INI)).

Predlog spremembe 20

Predlog direktive

Uvodna izjava 10 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10c) Energetski sektor je največji porabnik vode v Uniji in porabi 44 % vse vode^1a. Z uporabo pametnih tehnologij in postopkov za učinkovito upravljanje voda je potencialno mogoče doseči znatne prihranke energije in okrepiti konkurenčnost podjetij.

__________________

^1a Delovni dokument služb Komisije, Agriculture and sustainable water management in the EU (Kmetijstvo in trajnostno gospodarjenje z vodo v Evropski uniji), 28. april 2017

Predlog spremembe 21

Predlog direktive

Uvodna izjava 10 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10d) Vodni sektor in sektor odpadnih voda lahko tudi prispevata k proizvodnji energije iz obnovljivih virov in zmanjšanju oskrbe z energijo iz fosilnih goriv. Na primer, z energijsko predelavo iz blata, proizvedenega s predelavo odpadnih voda, je mogoče proizvajati energijo na kraju samem.

Predlog spremembe 22

Predlog direktive

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12) Od izboljšav energetske učinkovitosti stavb bi morali imeti koristi zlasti odjemalci, ki jih je prizadela energijska revščina. Države članice lahko od zavezanih strani že zahtevajo, da v ukrepe za prihranke energije vključijo družbene cilje, povezane z energijsko revščino, in to možnost bi bilo zdaj treba razširiti na alternativne ukrepe in preoblikovati v obveznost ob hkratni ohranitvi popolne prožnosti držav članic glede velikosti, obsega in vsebine teh ukrepov. V skladu s členom 9 Pogodbe bi morale biti politike energetske učinkovitosti vključujoče in zato tudi zagotavljati dostopnost ukrepov energetske učinkovitosti za energijsko revne odjemalce.

(12) Od izboljšav energetske učinkovitosti stavb bi morali imeti koristi vsi odjemalci, zlasti gospodinjstva z nizkimi dohodki, vključno s tistimi, ki jih je prizadela energijska revščina. Vsaka država članica lahko opredeli energijsko revščino in gospodinjstva z nizkimi dohodki v skladu z njenimi posebnimi razmerami. Države članice lahko od zavezanih strani že zahtevajo, da v ukrepe za prihranke energije vključijo družbene cilje, povezane z energijsko revščino. To možnost bi bilo zdaj treba razširiti na alternativne ukrepe in preoblikovati v obveznost ob hkratni ohranitvi popolne prožnosti držav članic glede velikosti, obsega in vsebine teh ukrepov. V skladu s členom 9 Pogodbe bi morale biti politike energetske učinkovitosti vključujoče in zato tudi zagotavljati dostopnost ukrepov energetske učinkovitosti za energijsko revne odjemalce z nizkimi dohodki. V ta namen bi morale države članice količinsko opredeliti svoje cilje, svojim programom zagotoviti ustrezno finančno podporo ter spremljati izvajanje svojih ukrepov.

Predlog spremembe 23

Predlog direktive

Uvodna izjava 12 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12a) Odzivanje na dnevno in nočno povpraševanje po elektriki je pomemben instrument za izboljšanje učinkovite porabe energije, saj odjemalcem daje bistveno več možnosti za varčevanje z energijo, kar na podlagi informacij o možnostih za optimizacijo porabe energije, tudi v obdobjih najvišje porabe, omogoča učinkovitejšo rabo prenosnih omrežij in proizvodnih zmogljivosti.

Obrazložitev

Ta predlog spremembe zadeva uvodno izjavo 19 iz osnutka poročila. Njegov namen je pojasniti in se nanaša na SmartGrid.

Predlog spremembe 24

Predlog direktive

Uvodna izjava 12 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12b) Nizke račune za energijo bi bilo treba doseči s pomočjo odjemalcem pri zmanjševanju porabe energije prek zmanjševanja potrebe stavb po energiji, izboljševanja učinkovitosti naprav, razpoložljivosti prevoznih sredstev z nizko porabo energije, povezanih z javnim prevozom in kolesarjenjem. Izboljšanje ovojev stavb ter zmanjšanje potrebe po energiji in njene porabe so temeljni vidiki za izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalstva z nizkimi dohodki.

Predlog spremembe 25

Predlog direktive

Uvodna izjava 12 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12c) Bistveno je ozaveščati ter zagotavljati točne informacije o koristih večje energetske učinkovitosti in možnostih njenega izvajanja za vse državljane Unije. Večja energetska učinkovitost je tudi ključnega pomena za geopolitični položaj in varnost Unije, saj znižuje njeno odvisnost od uvoza goriv iz tretjih držav.

Predlog spremembe 26

Predlog direktive

Uvodna izjava 12 d (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12d) Glede na to, da energijska revščina v Uniji pesti približno 50 milijonov gospodinjstev, morajo biti s tem povezani ukrepi v središču vseh stroškovno učinkovitih strategij za odpravljanje energijske revščine in ranljivosti odjemalcev ter morajo dopolnjevati politike socialne varnosti na ravni držav članic. Da bi zagotovili, da bodo ukrepi za energetsko učinkovitost znatno zmanjšali energijsko revščino za najemnike, je treba upoštevati stroškovno učinkovitost teh ukrepov ter njihovo cenovno dostopnost za lastnike in najemnike, ustrezno finančno podporo za te ukrepe pa bi bilo treba zagotoviti na ravni držav članic. V skladu s cilji Pariškega sporazuma se bo moral stavbni fond Unije dolgoročno spremeniti v stavbe s skoraj ničelno porabo energije. Sedanja stopnja obnove stavb ni dovolj in stavbe, v katerih bivajo državljani z nizkimi dohodki, ki jim grozi energijska revščina, je najteže doseči. Ukrepi iz te uredbe glede obveznosti varčevanja z energijo, sistemov obveznosti energetske učinkovitosti in alternativni ukrepi politik so zato še posebno pomembni.

Predlog spremembe 27

Predlog direktive

Uvodna izjava 12 e (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12e) Stroški in koristi vseh sprejetih ukrepov za energetsko učinkovitost, tudi obdobij vračil, bi morali biti popolnoma pregledni za odjemalce.

Predlog spremembe 28

Predlog direktive

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13) Energija, proizvedena na ali v stavbah s pomočjo tehnologij za energijo iz obnovljivih virov, zmanjša dobavo energije iz fosilnih virov. Zmanjšanje porabe energije in uporaba energije iz obnovljivih virov v stavbnem sektorju sta pomembna ukrepa za zmanjšanje energetske odvisnosti Unije in emisij toplogrednih plinov, zlasti z vidika ambicioznih podnebnih in energetskih ciljev za leto 2030 in tudi globalne zaveze, sprejete na konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP21), ki je potekala decembra 2015 v Parizu. Države članice bi zato morale imeti možnost, da pri izpolnjevanju svojih zahtev glede prihranka končne energije upoštevajo določene količine energije iz obnovljivih virov, proizvedene na ali v stavbah za lastno uporabo. V ta namen bi državam članicam bilo treba dopustiti uporabo metodologije izračunavanja, ki jih določa Direktiva 2010/31/EU.

Predlog spremembe 29

Predlog direktive

Uvodna izjava 13 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13a) Energetska bilanca v podjetjih in gospodarskih panogah držav članic se lahko izboljša z uporabo načel krožnega gospodarstva, in sicer z ustrezno uporabo industrijskih odpadkov kot sekundarnih surovin, če je njihov energetski potencial višji od potenciala alternativnih primarnih surovin.

Obrazložitev

Ta predlog spremembe zadeva uvodno izjavo 22 iz osnutka poročila.

Predlog spremembe 30

Predlog direktive

Uvodna izjava 13 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13b) Države članice bi morale z izkoriščanjem novih poslovnih modelov in tehnologij spodbujati in lajšati uveljavitev ukrepov za energetsko učinkovitost, tudi prek inovativnih energetskih storitev za velike in male odjemalce.

Predlog spremembe 31

Predlog direktive

Uvodna izjava 13 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13c) Države članice bi morale biti zelo prožne pri oblikovanju in izvajanju alternativnih ukrepov za določanje nacionalnih prednostnih nalog za energetsko učinkovitost, vključno z energetsko učinkovitimi proizvodi in energetsko učinkovitimi tehnološkimi proizvodnimi procesi; potrebna je podpora za ukrepe, osredotočene na cilje v zvezi z učinkovito rabo naravnih virov ali potrebo po uvedbi krožnega gospodarstva.

Obrazložitev

Ta predlog spremembe spreminja predlog spremembe 23 iz osnutka poročila.

Predlog spremembe 32

Predlog direktive

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14) Kot del ukrepov iz sporočila Komisije o novem dogovoru za odjemalce energije je treba v okviru energetske unije in strategije ogrevanja in hlajenja okrepiti osnovne pravice odjemalcev do točnih, zanesljivih, jasnih in pravočasnih informacij o njihovi porabi energije. Individualno merjenje bi se moralo še naprej zahtevati, kjer je tehnično izvedljivo in stroškovno učinkovito v smislu sorazmernosti glede potencialnih prihrankov energije, člene 9–11 in Priloga VII Direktive 2012/27/EU pa bi bilo treba spremeniti, da se zagotovi pogostejše in nadgrajene povratne informacije o porabi energije, ob upoštevanju razpoložljivosti in zmogljivosti merilnih naprav za optimizacijo porabe energije. Države članice bi morale tudi upoštevati, da so za uspešno uvajanje novih tehnologij za merjenje porabe energije potrebne okrepljene naložbe v izobraževanje ter znanja in spretnosti tako uporabnikov kot dobaviteljev energije. Prav tako bi bilo treba pojasniti, da pravice, povezane z obračunavanjem in informacijami o obračunavanju ali porabi, veljajo za odjemalce ogrevanja, hlajenja ali tople vode, dobavljene iz centralnega vira, čeprav ti nimajo neposrednega posameznega pogodbenega razmerja z dobaviteljem energije. Zato bi moral za namene te določbe izraz „končni uporabnik“ poleg končnih odjemalcev, ki kupujejo ogrevanje, hlajenje ali toplo vodo za lastno končno uporabo, zajemati tudi stanovalce posameznih enot v večstanovanjskih in večnamenskih stavbah, kjer se take enote oskrbujejo iz centralnega vira in kjer stanovalci nimajo neposredne ali individualne pogodbe z dobaviteljem energije. Izraz „individualno merjenje“ bi se moral nanašati na merjenje porabe po posameznih enotah v takšnih stavbah. Do 1. januarja 2020 bi morali biti nanovo nameščeni toplotni števci in delilniki stroškov ogrevanja berljivi na daljavo, da se zagotovi stroškovno učinkovito in pogosto zagotavljanje informacij o porabi. Novi člen 9a bi se uporabljal le za ogrevanje, hlajenje in toplo vodo, ki se dobavlja iz centralnega vira.

Predlog spremembe 33

Predlog direktive

Uvodna izjava 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14a) Pomemben vir informacij za odjemalce so informacije o obračunu in letni obračuni. Podatki o porabi in stroških lahko posredujejo tudi druge informacije, s pomočjo katerih lahko odjemalci primerjajo svojo trenutno pogodbo z drugimi ponudbami ter uporabijo možnost upravljanja pritožb in reševanja sporov. Toda glede na to, da so spori v zvezi z računi zelo pogost razlog za pritožbe odjemalcev, kar prispeva k stalnemu nezadovoljstvu potrošnikov in njihovi neudeležbi v energetskem sektorju, je treba račune narediti preprostejše, jasnejše in razumljivejše, hkrati pa zagotoviti, da ločeni instrumenti, kot so informacije o obračunu in letni obračuni, vsebujejo vse informacije, ki jih odjemalci potrebujejo za uravnavanje svoje porabe energije, primerjavo cen in zamenjavo dobaviteljev.

Predlog spremembe 34

Predlog direktive

Uvodna izjava 14 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14b) Mala in srednja podjetja (MSP), ki spadajo v področje uporabe te direktive, imajo v skladu s členom 2(1) priloge k Priporočilu Komisije 2003/361/ES^1amanj kot 250 zaposlenih ter letni promet, ki ne presega 50 milijonov EUR, in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 43 milijonov EUR.

_______________

^1a. Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij

Obrazložitev

Koncept MSP je treba pojasniti, saj obstajajo različne interpretacije glede njihove opredelitve v členu 8 Direktive 2012/27/EU in povzročajo obsežno upravno breme.

Predlog spremembe 35

Predlog direktive

Uvodna izjava 15 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15a) Gradnja naprav za razpršeno proizvodnjo energije zmanjšuje izgube pri prenosu in omogoča prožno prilagajanje na spremembe povpraševanja po energiji med lokalnimi odjemalci. Izkoristek povezanih sistemov (soproizvodnja) znaša od 80 % do 90 %. Toplarne – naprave za razpršeno proizvodnjo energije, zgrajene v neposredni bližini gosto poseljenih območij in opremljene s toplotnimi akumulatorji – omogočajo proizvodnjo elektrike, ogrevanje in hlajenje v skladu z naslednjim modelom,

pri čemer je: η – izkoristek pretvorbe v končno energijo,

Ep – primarna energija iz neobnovljivih virov,

Eel – električna energija,

Qogr – toplotna energija iz soproizvodnje,

Qhlaj – energija ohlajanja iz soproizvodnje.

Obrazložitev

Ta predlog spremembe nadomesti predlog spremembe 24 iz osnutka poročila.

Predlog spremembe 36

Predlog direktive

Uvodna izjava 15 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15b) Krepitev energetske učinkovitosti je neposredna posledica naslednjih faz v postopkih za proizvodnjo in pretvorbo energije: učinkovite pretvorbe primarne energije v končno energijo, njenega učinkovitega prenosa do odjemalcev v obliki električne energije, toplote ali goriva, ter varčevanja končnih odjemalcev pri njeni porabi; cilj ukrepov za energetsko učinkovitost ni le varčevanje na potrošniškem trgu, saj se lahko ta učinek pojavi tudi zaradi neugodnih sprememb cen energije.

Predlog spremembe 37

Predlog direktive

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16) Glede na tehnološki napredek in naraščajoči delež obnovljivih virov energije v sektorju proizvodnje električne energije bi bilo treba pregledati privzeti količnik za prihranke električne energije v kWh, da bi odražal spremembe v primarnem energijskem faktorju (PEF) za električno energijo. Izračuni PEF za električno energijo temeljijo na letnih povprečnih vrednostih. Za jedrsko električno energijo in toploto se uporablja računovodska metoda fizične vsebnosti energije, za proizvodnjo električne energije in toplote iz fosilnih goriv in biomase pa se uporablja tehnična metoda pretvorbe učinkovitosti. Za negorljivo energijo iz obnovljivih virov je metoda neposredna ustreznica na podlagi pristopa skupne primarne energije. Za izračun deleža primarne energije za električno energijo v soproizvodnji se uporablja metoda, določena v Prilogi II Direktive 2012/27/EU. Namesto marginalnega tržnega položaja se uporabi povprečni tržni položaj. Predpostavi se, da je učinkovitost pretvorbe 100-odstotna za negorljive obnovljive vire, 10-odstotna za geotermalne elektrarne in 33-odstotna za jedrske elektrarne. Skupna učinkovitost soproizvodnje se izračuna na podlagi najnovejših podatkov Eurostata. Kar zadeva sistemske meje, je PEF enak 1 za vse vire energije. Izračuni temeljijo na najnovejši različici referenčnega scenarija PRIMES. Vrednost PEF temelji na napovedi za leto 2020. Analiza zajema države članice EU in Norveško. Podatkovna zbirka za Norveško temelji na podatkih ENTSO-E.

(16) Glede na to, da je privzeti količnik za prihranke električne energije v kWh strogo omejen na cilje te direktive ter odraža tehnološki napredek in naraščajoči delež obnovljivih virov energije v sektorju proizvodnje električne energije, bi ga bilo treba natančno analizirati in po potrebi spremeniti, da bi s primerljivo in pregledno metodologijo odražal spremembe v faktorju primarne energije (PEF) za električno energijo in mešanico virov energije posamezne države članice.

Predlog spremembe 38

Predlog direktive

Uvodna izjava 16 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16a) Glede na to, da je Svet v svojih sklepih z dne 10. junija 2011 o načrtu za energetsko učinkovitost (10709/11) poudaril, da stavbe predstavljajo 40 % porabe primarne energije v Uniji, kar pomeni 50 % končne energije, in da bi omogočili gospodarsko rast in spodbudili zaposlovanje v sektorjih, ki zahtevajo posebne kvalifikacije, tj. v gradbenem sektorju in proizvodnji gradbenih proizvodov, ter strokovnih dejavnostih (npr. arhitektura in urbanizem ter svetovanje na področju ogrevanja in hlajenja), bi morale države članice na teh področjih opredeliti dolgoročno strategijo, ki bi presegala leto 2020, z uporabo sredstev za naložbe v obsežno energetsko prenovo obstoječih stanovanjskih in javnih stavb ter sredstev za gradnjo novih stanovanjskih stavb z ničelno porabo energije.

Obrazložitev

Stanovanjski sektor je tehnično najprimernejši za izkoriščanje potenciala za povečanje energetske učinkovitosti.

Predlog spremembe 39

Predlog direktive

Uvodna izjava 16 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16b) Faktor primarne energije (PEF) je treba uporabiti kot orodje za zmanjšanje porabe in odvisnosti od fosilnih goriv ter povečanje energetske učinkovitosti in nadaljnje širjenje obnovljivih virov energije. V zvezi s tem je treba privzeti količnik za prihranke električne energije v kWh prilagoditi, če tehnološki, gospodarski ali družbeni razvoj pokažejo potrebo po nižjem privzetem količniku. Komisija bi morala analizirati in po potrebi predložiti zakonodajni predlog za spremembo privzetega količnika za faktor primarne energije (PEF) do leta 2024.

Obrazložitev

Zaradi tehnološkega, družbenega ali gospodarskega razvoja je lahko potrebna prilagoditev privzetega količnika. Ker se ves razvoj hitro odvija, je pomembno, da Komisija privzeti količnik pregleda čez daljše obdobje.

Predlog spremembe 40

Predlog direktive

Uvodna izjava 17

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(17) Za zagotovitev, da se lahko priloge k Direktivi in harmonizirane referenčne vrednosti izkoristkov iz člena 14(10) posodobijo, je nujno, da se podaljša prenos pooblastil na Komisijo.

črtano

Obrazložitev

Za posodobitev je treba vedno pridobiti soglasje držav članic in Evropskega parlamenta.

Predlog spremembe 41

Predlog direktive

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18) Da se lahko oceni uspešnost Direktive 2012/27/EU, bi bilo treba uvesti zahtevo za splošni pregled Direktive in predložitev poročila Evropskemu parlamentu in Svetu do 28. februarja 2024.

(18) Da se lahko oceni uspešnost Direktive 2012/27/EU, bi bilo treba uvesti zahtevo za splošni pregled Direktive in predložitev poročila Evropskemu parlamentu in Svetu do 28. februarja 2024. To se bo zgodilo po prvem svetovnem pregledu Okvirne konvencije Organizacije združenih narodov o spremembi podnebja leta 2023 in bo omogočilo morebitno prilagoditev postopka ob upoštevanju razvoja v gospodarstvu in na področju inovacij.

Predlog spremembe 42

Predlog direktive

Uvodna izjava 19 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(19a) Države članice, katerih BDP na prebivalca je nižji od povprečnega BDP na prebivalca v Uniji, bi morale imeti možnost, da povečajo porabo primarne energije, če se bo pri njeni pretvorbi v končno energijo, nadaljnjem prenosu in distribuciji, pa tudi koristnih prihrankih na potrošniškem trgu zagotovilo znatno povečanje energetske učinkovitosti v vsaki fazi tehnološkega procesa, ki ga sestavlja pretok sproščene primarne energije.

Obrazložitev

Standarde porabe uporabne energije bi bilo treba uskladiti v vseh državah članicah.

Predlog spremembe 43

Predlog direktive

Uvodna izjava 19 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(19b) Lokalni in regionalni organi bi morali imeti vodilno vlogo pri oblikovanju in zasnovi, izvedbi in oceni ukrepov, določenih v direktivi, da bi lahko primerno obravnavali posebne značilnosti svojega podnebja, kulture in družbe.

Obrazložitev

Parlament je v svoji resoluciji iz februarja 2016 opozoril na vlogo lokalnih in regionalnih organov pri oblikovanju politik EU na področjih, kot so podnebne spremembe, energetska varnost in rast mest, kjer so ključni prihranki energije, ukrepi glede učinkovitosti in obnovljivi viri energije. Regije morajo biti udeležene na vseh ravneh, da bi dosegli boljše usklajevanje in povezovanje, zlasti v državah z visoko stopnjo decentralizacije in prenosa moči.

Predlog spremembe 44

Predlog direktive

Uvodna izjava 19 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(19c) Zaradi neenakomerne porazdelitve proizvodnih zmogljivosti v Uniji se lahko celotna energetska učinkovitost poveča z uvozom končne energije iz tretjih držav; zato so nujno potrebne politike Unije, ki ne bodo urejale le trgovanja s primarno energijo, vključno z gradnjo cevovodov za prenos plina in nafte, temveč tudi uvoz končne energije na obmejnih območjih.

Obrazložitev

Uvoz končne energije, npr. iz tretjih držav v neposredni bližini, lahko zagotovi večjo učinkovitost porabe kot dobava energije iz bolj oddaljenih območij EU.

Predlog spremembe 45

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1

Direktiva 2012/27/EU

Člen 1 – odstavek 1


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Ta direktiva določa skupni okvir ukrepov za spodbujanje energetske učinkovitosti v Uniji, da se zagotovi izpolnitev krovnih ciljev Unije za 20-odstotno povečanje do leta 2020 in njenih zavezujočih krovnih ciljev za 30-odstotno povečanje energetske učinkovitosti do leta 2030 in vzpostavi temelj za dodatno izboljšanje energetske učinkovitosti po teh letih. Določa pravila, s katerimi naj bi se odpravile ovire na energetskem trgu in pomanjkljivosti trga, ki ovirajo učinkovitost pri oskrbi z energijo in rabi energije, pa tudi, da je treba opredeliti okvirne nacionalne cilje povečanja energetske učinkovitosti in prispevkov za leto 2020 in 2030.“;	1. Ta direktiva določa skupni okvir ukrepov za spodbujanje energetske učinkovitosti v Uniji, pri čemer se izvaja načelo „energetska učinkovitost na prvem mestu“ po vsej energetski verigi, vključno s proizvodnjo, prenosom in končno porabo energije, da se zagotovi izpolnitev krovnih ciljev Unije za 20-odstotno povečanje do leta 2020 in njenih zavezujočih krovnih ciljev za 40-odstotno povečanje energetske učinkovitosti do leta 2030 in vzpostavi temelj za dodatno izboljšanje energetske učinkovitosti po letu 2030 v skladu z dolgoročnimi cilji Unije glede energije in podnebja za leto 2050 in Pariškim sporazumom. Določa pravila, s katerimi naj bi se odpravile ovire na energetskem trgu in pomanjkljivosti trga, ki ovirajo učinkovitost pri oskrbi z energijo in rabi energije, pa tudi, da je treba opredeliti okvirne nacionalne cilje povečanja energetske učinkovitosti za leto 2020 in zavezujoče nacionalne cilje glede energetske učinkovitosti za leto 2030.;

Predlog spremembe 46

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1

Direktiva 2012/27/EU

Člen 1 – odstavek 1 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Ta direktiva prispeva k izvajanju načela „energetska učinkovitost na prvem mestu“ in zagotavlja, da bosta imela energetska učinkovitost in prilagajanje odjema enak pomen kot proizvodne zmogljivosti. Energetsko učinkovitost je treba upoštevati vsakič, ko se sprejemajo pomembne odločitve glede načrtovanja in financiranja energetskih sistemov.

Predlog spremembe 47

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1

Direktiva 2012/27/EU

Člen 1 – odstavek 1 b (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1b. Za mobilizacijo zasebnega financiranja za ukrepe za energetsko učinkovitost in energetsko prenovo Komisija začne dialog z javnimi in zasebnimi finančnimi institucijami, da se pripravi načrt za potencialne mehanizme politike. Glede na to, da so v gradbeništvu velike možnosti za izboljšanje energetske učinkovitosti, so izrecno obravnavane naložbe v tem sektorju z glavnim poudarkom na stanovanjskih stavbah, v katerih so gospodinjstva z nizkimi dohodki, ki jim grozi energijska revščina. Poleg tega Komisija prouči možnosti, kako manjše projekte povezati v velike, da bodo naložbe v projekte energetske učinkovitosti postale za vlagatelje finančno bolj zanimive in izvedljive. Komisija najpozneje do 1. januarja 2019 pripravi smernice za države članice o izkoriščanju zasebnih naložb.

Predlog spremembe 48

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 a (novo)

Direktiva 2012/27/EU

Člen 2 – odstavek 1 – točka 1 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(1a) v členu 2 se vstavi naslednja točka:
	„(1a) „veriga energijskih pretvorb“ pomeni tehnični postopek, ki se začne s sprostitvijo primarne energije in njenim prenosom v obliki končne energije na trg, kjer jo odjemalec nato pretvori v uporabno energijo (delo);“

Obrazložitev

Ta predlog spremembe nadomesti predlog spremembe 39 iz osnutka poročila, njegov namen pa je večja jasnost.

Predlog spremembe 49

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 b (novo)

Direktiva 2012/27/EU

Člen 2 – odstavek 1 – točka 3


Veljavno besedilo	Predlog spremembe
	(1b) v členu 2 se točka 3 nadomesti z naslednjim besedilom:
(3) „Poraba končne energije“ pomeni vso energijo, ki se dobavi za industrijo, prevoz, gospodinjstva, storitve in kmetijstvo. Izključuje dobavo sektorju za pretvorbo energije in samemu energetskemu gospodarstvu;	„(3) „poraba končne energije“ pomeni porabo električne energije, ki se dobavi na potrošniški trg in je nujno potrebna za industrijo in prevoz, ter porabo energije, ki se dobavi za gospodinjstva, sektor storitev in kmetijstvo in katere poraba je odvisna od vseh razpoložljivih zmogljivosti, vključno z delovno in jalovo močjo, v času dobave te energije;“

Obrazložitev

Razpoložljive zmogljivosti bi morale vedno presegati povpraševanje, ne glede na neenakomerno porabo na trgu, da se prepreči električni mrk. Na splošno presegajo povpraševanje za 20 %.

Predlog spremembe 50

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 c (novo)

Direktiva 2012/27/EU

Člen 2 – odstavek 1 – točka 9 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(1c) v členu 2 se vstavi naslednja točka:
	„(9a) „stavba javnih organov“ za namene člena 5 pomeni stavbo, ki jo ima v lasti in uporabi osrednja vlada ali drug javni organ na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, vključno s stavbami, v kateri so bolnišnice, zdravstvene ustanove, izobraževalne ustanove in socialna stanovanja;“

Predlog spremembe 51

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2

Direktiva 2012/27/EU

Člen 3 – odstavki 1, 2, 3

Predlog spremembe 52

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2

Direktiva 2012/27/EU

Člen 3 – odstavek 4


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
4. Vsaka država članica določi nacionalne okvirne prispevke glede energijske učinkovitosti k cilju Unije za leto 2030, navedenemu v odstavku 1 člena 1v skladu s členoma [4] in [6] Uredbe (EU) XX/20XX [upravljanje energetske unije]. Države članice bi morale pri določanju navedenih prispevkov upoštevajo, da poraba energije v Uniji leta 2030 ne sme preseči 1 321 Mtoe primarne energije in največ 987 Mtoe končne energije. Države članice o teh prispevkih uradno obvestijo Komisijo v okviru svojih povezanih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov v skladu s postopkom iz členov [3] in [7]–[11] Uredbe (EU) XX/20XX [upravljanje energetske unije].“;	4. Vsaka država članica določi zavezujoče nacionalne cilje glede energetske učinkovitosti, ki so kumulativno v skladu s ciljem Unije za leto 2030, navedenim v odstavku 1 člena 1, in v skladu s členoma [4] in [6] Uredbe (EU) XX/20XX [upravljanje energetske unije].
	Države članice pri določanju ravni svojih ciljev upoštevajo, da poraba energije v Uniji leta 2030 ne sme preseči 1132 Mtoe primarne energije in 849 Mtoe končne energije.
	Da bi imele države članice dovolj prožnosti za izpolnjevanje zavezujočih nacionalnih ciljev glede energetske učinkovitosti, pri čemer bi svojemu gospodarstvu omogočile razvoj, industrijski proizvodnji in dejavnosti pa, da se okrepita, jim je treba dovoliti, da določijo svoje cilje na podlagi energetske intenzivnosti, ki je razmerje med porabo energije in bruto domačim proizvodom (BDP).
	Pri nacionalnih ciljih za energetsko učinkovitost se upoštevajo vse stopnje energetske verige, vključno s proizvodnjo, prenosom, distribucijo in končno porabo.
	Države članice o teh ciljih uradno obvestijo Komisijo v okviru svojih povezanih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov v skladu s postopkom iz členov [3] in [7]–[11] Uredbe (EU) XX/20XX [upravljanje energetske unije].“;

Predlog spremembe 53

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 a (novo)

Direktiva 2012/27/EU

Člen 5

Predlog spremembe 54

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2012/27/EU

Člen 7

Predlog spremembe 55

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2012/27/EU

Člen 7a – odstavek 1


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Če se države članice odločijo, da bodo izpolnile svoje obveznosti doseganja količine prihrankov, zahtevane v členu 7(1), s sistemom obveznosti energetske učinkovitosti, zagotovijo, da zavezane strani, navedene v odstavku 2, ki delujejo na ozemlju posamezne države članice, izpolnjujejo, brez poseganja v člen 7(2), zahtevo glede kumulativnih prihrankov končne energije iz člena 7(1).	1. Če se države članice odločijo, da bodo izpolnile svoje obveznosti doseganja količine prihrankov, zahtevane v členu 7(1), s sistemom obveznosti energetske učinkovitosti, zagotovijo, da zavezane strani, navedene v odstavku 2, ki delujejo na ozemlju posamezne države članice, izpolnjujejo, brez poseganja v člen 7(2), zahtevo glede kumulativnih prihrankov končne energije iz člena 7(1), ali zavezanim stranem omogočijo, da v skladu s členom 20(6) letno prispevajo v nacionalni sklad za energetsko učinkovitost.

Predlog spremembe 56

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2012/27/EU

Člen 7a – odstavek 2


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Države članice določijo, na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril, kateri distributerji energije in/ali podjetja za maloprodajo energije, ki delujejo na njihovem ozemlju, so zavezane strani, in lahko mednje vključi distributerje ali podjetja za maloprodajo goriva za prevoz, ki delujejo na njihovem ozemlju. Količina prihrankov energije, ki je potrebna za izpolnitev obveznosti, zavezane strani dosežejo med končnimi odjemalci, ki jih določi država članica neodvisno od izračuna na podlagi člena 7(1), oziroma, če se tako odloči država članica, prek potrjenih prihrankov drugih strani, kakor je opisano v točki (b) odstavka 5.	2. Države članice določijo, na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril, kateri distributerji energije, podjetja za maloprodajo energije ter distributerji ali podjetja za maloprodajo goriva za prevoz, ki delujejo na njihovem ozemlju, so zavezane strani. Količina prihrankov energije, ki je potrebna za izpolnitev obveznosti, zavezane strani dosežejo med končnimi odjemalci, ki jih določi država članica neodvisno od izračuna na podlagi člena 7(1), oziroma, če se tako odloči država članica, prek potrjenih prihrankov drugih strani, kakor je opisano v točki (b) odstavka 5.

Predlog spremembe 57

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2012/27/EU

Člen 7a – odstavek 2 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	2a. Če so podjetja za maloprodajo energije določena kot zavezane strani v skladu z odstavkom 2, države članice zagotovijo, da pri izpolnjevanju svojih obveznosti ta podjetja ne ustvarjajo ovir za potrošnike, ki želijo zamenjati dobavitelja.

Obrazložitev

Pravica potrošnikov, da z lahkoto zamenjajo dobavitelja, je bistvenega pomena pri ohranjanju visoko konkurenčnega trga dobaviteljev z nižjimi cenami za potrošnike. Prodaja paketov bi to lahko ogrozila, saj bi bil potrošnik dlje časa zavezan dobavitelju. Če bi podjetjem za prodajo energije naložili obveznost nakupa potrdil o energijskem prihranku od tretjih strank, bi to lahko bila alternativa za ohranitev možnosti zamenjave dobavitelja.

Predlog spremembe 58

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2012/27/EU

Člen 7a – odstavek 5 – točka a


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) v sprejete obveznosti varčevanja vključijo zahteve s socialnim ciljem, tudi zahtevo, da se delež ukrepov za energetsko učinkovitost prednostno izvede v gospodinjstvih, ki jih je prizadela energijska revščina, in v socialnih stanovanjih;	(a) v sprejete obveznosti varčevanja vključijo zahteve s socialnim ciljem, tudi zahtevo, da se ukrepi za energetsko učinkovitost prednostno izvedejo v gospodinjstvih z nizkimi dohodki, vključno s tistimi, ki jih je prizadela energijska revščina, in v socialnih stanovanjih; Države članice izračunajo znesek prihranka v teh gospodinjstvih v primerjavi s skupnim prihrankom, doseženim v vseh gospodinjstvih v skladu s tem členom. Ti prihranki se objavijo v skladu z odstavkom 6 tega člena in se vključijo v poročila o napredku pri izvajanju celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov v skladu s členom 21 Uredbe (EU) XX/20XX [upravljanje energetske unije].

Predlog spremembe 59

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2012/27/EU

Člen 7a – odstavek 5 – točka b


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) lahko zavezanim stranem dovolijo, da pri svoji obveznosti upoštevajo potrjene prihranke energije, ki so jih dosegli ponudniki energetskih storitev ali druge tretje strani, tudi kadar zavezane strani prek drugih organov, ki jih je odobrila država, ali prek javnih organov spodbujajo ukrepe, ki lahko vključujejo tudi formalna partnerstva, vendar to ni nujno, in so lahko kombinirani z drugimi viri financiranja. Kadar države članice to dovolijo, potem zagotovijo, da je vzpostavljen postopek odobritve, ki je jasen, pregleden in odprt za vse udeležence na trgu ter katerega cilj je zmanjšanje stroškov potrjevanja;	(b) lahko zavezanim stranem dovolijo, da pri svoji obveznosti upoštevajo potrjene prihranke energije, ki so jih dosegli ponudniki energetskih storitev ali druge tretje strani, tudi kadar zavezane strani prek drugih organov, ki jih je odobrila država, ali prek javnih organov spodbujajo ukrepe, ki lahko vključujejo tudi formalna partnerstva, vendar to ni nujno, in so lahko kombinirani z drugimi viri financiranja. Kadar države članice to dovolijo, potem zagotovijo, da je vzpostavljen akreditiran postopek odobritve, ki je jasen, pregleden, participativen in odprt za vse udeležence na trgu ter katerega cilj je zmanjšanje stroškov potrjevanja;

Predlog spremembe 60

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2012/27/EU

Člen 7a – odstavek 5 – točka c a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ca) dovolijo, da se pri doseganju prihranka energije, določenega v odstavku 1, upoštevajo dodatni prihranki, doseženi s pomočjo bolj trajnostnih tehnologij v sistemih daljinskega ogrevanja in hlajenja v mestnem okolju (ki vodijo tudi k zmanjšanju onesnaževal in trdnih delcev);

Predlog spremembe 61

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2012/27/EU

Člen 7a – odstavek 5 – točka c b (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(cb) spodbujajo sprejetje ukrepov, ki obravnavajo potencial ogrevanja in hlajenja za prihranek energije, in sčasoma zagotavljajo dodatne koristi za ukrepe, zaradi katerih bi se zmanjšalo onesnaženje;

Predlog spremembe 62

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2012/27/EU

Člen 7a – odstavek 5 – točka c c (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(cc) vzpostavijo instrumente, ki dokazujejo prihranek energije, ki izhaja iz energetskih pregledov ali enakovrednih sistemov upravljanja z energijo iz člena 8, da se ta prihranek upošteva pri doseganju zneska prihranka energije, določenega v odstavku 1;

Predlog spremembe 63

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2012/27/EU

Člen 7a – odstavek 5 – točka c d (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(cd) lahko zavezanim stranem dovolijo, da pri izpolnjevanju svoje obveznosti upoštevajo prihranek končne energije, dosežen z učinkovito infrastrukturo ogrevanja in hlajenja;

Predlog spremembe 64

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2012/27/EU

Člen 7a – odstavek 5 – točka c e (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(ce) zagotovijo, da zavezanim stranem, ki ne dobavljajo energije zasebnim gospodinjstvom, ni treba izvajati ukrepov za energetsko učinkovitost v zasebnih gospodinjstvih;

Obrazložitev

Številna zavezana podjetja ne dobavljajo energije zasebnim gospodinjstvom. Zato je nemogoče, da bi te strani izvajale ukrepe v gospodinjstvih.

Predlog spremembe 65

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2012/27/EU

Člen 7a – odstavek 5 – točka c f (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(cf) ocenijo in sprejmejo ukrepe za zmanjšanje vpliva neposrednih in posrednih stroškov teh programov na konkurenčnost energetsko intenzivnih panog, ki so izpostavljene mednarodni konkurenci;

Obrazložitev

Za energetsko intenzivne panoge velja veliko različnih obveznosti (npr. ETS...). Ta podjetja so pogosto izpostavljena mednarodni konkurenci, zato jih je treba zaščititi pred selitvijo virov ogljika.

Predlog spremembe 66

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2012/27/EU

Člen 7a – odstavek 6 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	6a. V okviru svojih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov države članice obvestijo Komisijo o načrtovanih ukrepih politike v skladu s točko (c) člena 7(2). Učinek teh ukrepov se izračuna in vključi v te načrte. Izračun, ki ga uporabljajo države članice, temelji na objektivnih, nediskriminatornih merilih, ki se pripravijo v posvetovanju s Komisijo najpozneje do 1. januarja 2019.

Predlog spremembe 67

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2012/27/EU

Člen 7 b – odstavek 1


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Če se države članice odločijo, da izpolnijo svoje obveznosti glede doseganja prihrankov iz člena 7(1) z alternativnimi ukrepi politike, zagotovijo, da se prihranki energije iz člena 7(1) dosežejo pri končnih odjemalcih.	1. Če se države članice odločijo, da izpolnijo svoje obveznosti glede doseganja prihrankov iz člena 7(1) z alternativnimi ukrepi politike, zagotovijo, da se prihranki energije iz člena 7(1) v celoti dosežejo pri končnih odjemalcih.

Predlog spremembe 68

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2012/27/EU

Člen 7b – odstavek 1 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	1a. Poleg tega se sme pri doseganju skupnega prihranka končne energije iz člena 7(1) upoštevati vse priložnosti za povečanje energetske učinkovitosti, tudi z uporabo učinkovitejših goriv v prometu.

Obrazložitev

Dodana vrednost učinkovitih in čistih sestavin mešanic goriv za razogljičenje prometa; sestavine mešanic goriv v prometu se lahko upoštevajo pri doseganju cilja povečanja energetske učinkovitosti.

Predlog spremembe 69

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2012/27/EU

Člen 7 b – odstavek 2


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Pri oblikovanju alternativnih ukrepov politik za dosego prihrankov energije, države članice upoštevajo učinek na gospodinjstva, ki jih pesti energijska revščina.	2. Pri oblikovanju alternativnih ukrepov politik za dosego prihrankov energije države članice upoštevajo učinek na gospodinjstva z nizkimi dohodki, tudi tista, ki jih pesti energijska revščina, in zagotovijo, da se ukrepi prednostno izvedejo v teh gospodinjstvih in v socialnih stanovanjih.
	Države članice izračunajo znesek prihrankov v teh gospodinjstvih v primerjavi s skupnim zneskom prihrankov, doseženim v vseh gospodinjstvih v skladu s tem členom.
	Ti prihranki se objavijo in vključijo v poročila o napredku pri izvajanju celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov v skladu s členom 21 Uredbe (EU) XX/20XX [upravljanje energetske unije].

Predlog spremembe 70

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 a (novo)

Direktiva 2012/27/EU

Člen 7 c (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(4a) Vstavi se naslednji člen:
	„Člen 7c
	Zagotavljanje energetsko učinkovitih storitev
	Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami zagotovi, da se storitve na trgu energetske učinkovitosti zagotavljajo v preglednem in konkurenčnem okviru, da bi končnemu odjemalcu omogočili, da uživa koristi, povezane z ukrepi za energetsko učinkovitost, kot so nižji stroški in boljša kakovost storitev. V ta namen države članice zagotovijo, da lahko podjetja, zlasti mala in srednja podjetja, nediskriminatorno dostopajo do trga storitev energetske učinkovitosti, s čimer bi jim omogočili enakopravno sodelovanje z vertikalno povezanimi operaterji in premagovanje položaja konkurenčne prednosti, v katerem so distributerji in prodajalci energije. Države članice zato sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da povezana podjetja tretjim osebam nudijo enake pogoje in sredstva, kot jih uporabljajo za zagotavljanje storitev energetske učinkovitosti.“

Predlog spremembe 71

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka b

Direktiva 2012/27/EU

Člen 9 – odstavek 1 – pododstavek 1


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice v mejah tehnične izvedljivosti, finančne sprejemljivosti in sorazmerno z morebitnimi prihranki energije zagotovijo, da imajo končni odjemalci zemeljskega plina na voljo individualne števce po konkurenčnih cenah, ki natančno prikazujejo dejansko količino porabljene energije končnega odjemalca in informacije o dejanskem času njene porabe.;	Države članice v mejah tehnične izvedljivosti, finančne sprejemljivosti in sorazmerno z morebitnimi prihranki energije zagotovijo, da imajo končni odjemalci zemeljskega plina, kar zadeva nekatere tehnologije in funkcionalnosti, na voljo individualne števce in upravljalnike ogrevanja po konkurenčnih cenah, ki natančno prikazujejo dejansko količino porabljene energije končnega odjemalca in informacije o dejanskem času njene porabe ter imajo druge značilnosti v skladu z določbami, povezanimi z merjenjem porabe električne energije, iz členov 19 do 22 Direktive (EU) .../...; [o skupnih pravilih notranjega trga električne energije (prenovitev)].

Obrazložitev

Z merjenjem porabe električne energije in plina se povečuje ozaveščenost potrošnikov o dejanski porabi, kar lahko sproži spremembe v vedenju in s tem večjo energetsko učinkovitost in prihranek energije.

Predlog spremembe 72

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka c – točka ii a (novo)

Direktiva 2012/27/EU

Člen 9 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Pametni merilni sistem končnim odjemalcem zagotavlja dostop do podatkov o porabi energije in časovnih intervalih v tržnih obdobjih za obračun.

Predlog spremembe 73

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka d

Direktiva 2012/27/EU

Člen 9 – odstavek 3


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) odstavek 3 se črta;	(d) odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:
	„3. Določbe v zvezi z načinom zapisa podatkov in funkcijami so v skladu s členi 18 do 21 Direktive o skupnih pravilih notranjega trga električne energije (prenovitev), če je to primerno. Podatki odjemalcev se obdelajo v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 (Splošna uredba o varstvu podatkov). Končnim odjemalcem se ne sme dodatno zaračunavati dostopa do njihovih podatkov v želenem formatu.“

Obrazložitev

V skladu z določbami o merjenju električne energije so odjemalci lastniki svojih osebnih podatkov. Podatki bi morali biti usklajeni in na voljo vsem udeležencem na trgu, če jih odjemalec želi deliti, da bi se zagotovil konkurenčni maloprodajni trg.

Predlog spremembe 74

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 6

Direktiva 2012/27/EU

Člen 9a


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 9a	Člen 9a
Merjenje, individualno merjenje in delitev stroškov za ogrevanje in hlajenje ter toplo sanitarno vodo	Merjenje, individualno merjenje in delitev stroškov za ogrevanje in hlajenje ter toplo sanitarno vodo
1. Države članice zagotovijo, da imajo končni odjemalci daljinskega ogrevanja, daljinskega hlajenja in tople sanitarne vode na voljo števce po konkurenčnih cenah, ki natančno prikazujejo dejansko količino porabljene energije končnega odjemalca.	1. Države članice zagotovijo, da imajo končni odjemalci daljinskega ogrevanja, daljinskega hlajenja in tople sanitarne vode na voljo števce po konkurenčnih cenah, ki natančno prikazujejo dejansko količino porabljene energije končnega odjemalca.
Če se stavba pri ogrevanju in hlajenju ali pri dobavi tople vode oskrbuje iz centralnega vira, ki oskrbuje več stavb, ali iz omrežja za daljinsko ogrevanje in hlajenje, se toplotni števec ali števec za toplo vodo zmeraj namesti na toplotni izmenjevalnik ali na mesto oddaje.	Če se stavba pri ogrevanju, hlajenju ali pri dobavi tople vode oskrbuje iz centralnega vira, ki oskrbuje več stavb, ali iz omrežja za daljinsko ogrevanje ali hlajenje, se števec namesti na toplotni izmenjevalnik ali na mesto oddaje.
2. V večstanovanjskih in večnamenskih stavbah s centralnim virom ogrevanja ali hlajenja ali oskrbovanih iz sistemov daljinskega ogrevanja in hlajenja, se individualni števci za merjenje porabe toplote ali hlajenja ali tople vode namestijo v vsaki posamezni stavbni enoti.	2. V večstanovanjskih in večnamenskih stavbah s centralnim virom ogrevanja ali hlajenja ali ki so oskrbovane iz sistemov daljinskega ogrevanja in hlajenja, se individualni števci za merjenje porabe toplote ali hlajenja ali tople vode namestijo v vsaki individualni stavbni enoti, če je tehnično izvedljivo in stroškovno učinkovito v smislu, da je sorazmerno glede na morebitne prihranke energije.
Če uporaba individualnih števcev ni tehnično izvedljiva ali merjenje ogrevanja ali hlajenja v posamezni stavbni enoti ni stroškovno učinkovito, se uporabijo individualni delilniki stroškov ogrevanja za merjenje porabe energije na posameznem radiatorju, razen če zadevna država članica izkaže, da namestitev tovrstnih delilnikov stroškov ogrevanja ne bi bila stroškovno učinkovita. V teh primerih se lahko razmisli o alternativnih stroškovno učinkovitih načinih merjenja porabe toplote. Posamezna država članica jasno določi in objavi pogoje tehnične neizvedljivosti in stroškovne neučinkovitosti.	Če uporaba individualnih števcev ni tehnično izvedljiva ali merjenje ogrevanja ali hlajenja v posamezni stavbni enoti ni stroškovno učinkovito, se uporabijo individualni delilniki stroškov ogrevanja za merjenje porabe energije na posameznem radiatorju, razen če zadevna država članica izkaže, da namestitev tovrstnih delilnikov stroškov ogrevanja ne bi bila stroškovno učinkovita. V teh primerih se lahko razmisli o alternativnih stroškovno učinkovitih načinih merjenja porabe toplote. Po posvetovanju s Komisijo posamezna država članica jasno določi in objavi splošna merila, metodologije in/ali postopke za ugotavljanje tehnične neizvedljivosti in stroškovne neučinkovitosti.
V novih stavbah iz prvega pododstavka ali pri večji prenovi takih stavb, kot je določeno v Direktivi 2010/31/EU, je treba vedno zagotoviti individualne števce.	V novih večstanovanjskih stavbah in stanovanjskih delih novih večnamenskih stavb, ki imajo centralni vir ogrevanja za toplo vodo ali so oskrbovane iz sistemov daljinskega ogrevanja, se za merjenje tople vode namestijo individualni števci ne glede na pododstavka 1 in 2.
3. Kadar se večstanovanjske in večnamenske stavbe oskrbujejo z daljinskim ogrevanjem ali hlajenjem ali kadar v njih prevladujejo lastni skupni sistemi ogrevanja ali hlajenja, države članice za zagotovitev preglednosti in točnosti obračunavanja individualne porabe uvedejo pregledna pravila o delitvi stroškov ogrevanja, hlajenja in porabe tople vode v takšnih stavbah, vključno z naslednjim:	3. Kadar se večstanovanjske in večnamenske stavbe oskrbujejo z daljinskim ogrevanjem ali hlajenjem ali kadar v njih prevladujejo lastni skupni sistemi ogrevanja ali hlajenja, države članice za zagotovitev preglednosti in točnosti obračunavanja individualne porabe uvedejo pregledna pravila o delitvi stroškov ogrevanja, hlajenja in porabe tople vode v takšnih stavbah, vključno z naslednjim:
(a) toplo vodo za potrebe gospodinjstva;	(a) toplo vodo za potrebe gospodinjstva;
(b) toploto, ki se oddaja iz napeljave v stavbi ali za ogrevanje skupnih prostorov (kadar so stopnišča in hodniki opremljeni z radiatorji);	(b) toploto, ki se oddaja iz napeljave v stavbi ali za ogrevanje skupnih prostorov (kadar so stopnišča in hodniki opremljeni z radiatorji);
(c) za ogrevanje ali hlajenje stanovanj.	(c) za ogrevanje ali hlajenje stanovanj.
4. Za namene iz tega člena morajo biti od 1. januarja 2020 nameščeni števci in delilniki stroškov daljinsko berljive naprave.	4. Za namene iz tega člena morajo imeti na novo nameščeni števci in delilniki stroškov ogrevanja od 1. januarja 2020 možnost daljinskega odčitavanja. Še naprej se uporabljajo pogoji v zvezi s tehnično izvedljivostjo in stroškovno učinkovitostjo iz prvega in drugega pododstavka odstavka 2.
Za števce in delilnike stroškov, ki so že bili nameščeni in niso daljinsko berljivi, mora biti zagotovljena ta zmogljivost ali pa jih je treba zamenjati z daljinsko berljivimi napravami do 1. januarja 2027, razen če zadevna država članica dokaže, da to ni stroškovno učinkovito.;	Za števce in delilnike stroškov ogrevanja, ki so že bili nameščeni in jih ni mogoče daljinsko odčitavati, mora biti zagotovljena ta zmogljivost ali pa jih je treba zamenjati z napravami, ki imajo možnost daljinskega odčitavanja, do 1. januarja 2027, razen če zadevna država članica dokaže, da to ni stroškovno učinkovito.;

Predlog spremembe 75

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7 – točka b

Direktiva 2012/27/EU

Člen 10 – odstavek 1


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Če končni odjemalci nimajo inteligentnih števcev iz Direktive 2009/73/ES, države članice do 31. decembra 2014 zagotovijo, da so informacije o obračunu za plin točne in da temeljijo na dejanski porabi v skladu s točko 1.1 Priloge VII, če je to tehnično izvedljivo in ekonomsko upravičeno.;	1. Če končni odjemalci nimajo inteligentnih števcev iz Direktive 2009/73/ES, države članice do 31. decembra 2014 zagotovijo, da so informacije o obračunu za plin zanesljive, točne in da temeljijo na dejanski porabi v skladu s točko 1.1 Priloge VII, če je to tehnično izvedljivo in ekonomsko upravičeno.;

Predlog spremembe 76

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7 – točka c

Direktiva 2012/27/EU

Člen 10 – odstavek 2 – pododstavek 1


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Števci, nameščeni v skladu z Direktivo 2009/73/ES, omogočajo točne informacije o obračunu na podlagi dejanske porabe. Države članice zagotovijo, da imajo končni odjemalci možnost enostavnega dostopa do dodatnih informacij o pretekli porabi, ki omogočajo podrobno samopreverjanje.	Števci, nameščeni v skladu z Direktivo 2009/73/ES, zagotavljajo točne informacije o obračunu na podlagi dejanske porabe. Države članice zagotovijo, da imajo končni odjemalci možnost enostavnega dostopa do dodatnih informacij o pretekli porabi, ki omogočajo podrobno samopreverjanje.

Obrazložitev

Ko so funkcije pametnih števcev vključene, bi se morala zagotoviti točnost obračunov.

Predlog spremembe 77

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 8

Direktiva 2012/27/EU

Člen 10a


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 10a	Člen 10a
Obračunavanje in informacije o porabi za ogrevanje in hlajenje ter toplo sanitarno vodo	Obračunavanje in informacije o porabi za ogrevanje in hlajenje ter toplo sanitarno vodo
1. Države članice zagotovijo, da so informacije o obračunu in porabi točne in temeljijo na dejanski porabi v skladu s točkama 1 in 2 Priloge VIIa za vse končne porabnike, kjer so nameščeni števci ali delilniki stroškov.	1. Države članice zagotovijo, da so, kadar so števci ali delilniki stroškov ogrevanja nameščeni, informacije o obračunu in porabi zanesljivi, točni in temeljijo na dejanski porabi ali odčitavanju delilnikov stroškov ogrevanja v skladu s točkama 1 in 2 Priloge VIIa za vse končne odjemalce, to pomeni za fizične ali pravne osebe, ki kupujejo ogrevanje, hlajenje ali toplo vodo za lastno končno uporabo, ali fizične ali pravne osebe, ki stanujejo v individualni stavbi ali enoti v večstanovanjski ali večnamenski stavbi, katerih ogrevanje, hlajenje ali topla voda so dobavljeni iz centralnega vira, nimajo pa neposredne ali individualne pogodbe z dobaviteljem energije.
Ta obveznost se lahko, razen v primeru individualno merjene porabe v skladu s členom 9a(2), izpolni s sistemom rednega samoodčitavanja končnih odjemalcev, ki odčitane podatke s števca sporočajo dobavitelju energije. Samo v primerih, če končni odjemalec ne sporoči odčitanih podatkov s števca za zadevno obračunsko obdobje, se obračun pripravi na podlagi ocenjene porabe ali pavšalnega zneska.	Če država članica tako določi in razen v primeru individualno merjene porabe na podlagi delilnikov stroškov ogrevanja v skladu s členom 9a(2), se lahko ta obveznost izpolni s sistemom rednega samoodčitavanja s strani končnih odjemalcev ali končnih uporabnikov, ki sporočijo odčitane podatke s števca. Samo v primerih, če končni odjemalec ali končni uporabnik ne sporoči odčitanih podatkov s števca za zadevno obračunsko obdobje, se obračun pripravi na podlagi ocenjene porabe ali pavšalnega zneska.
2. Države članice:	2. Države članice:
(a) zahtevajo, da če so informacije o obračunu električne energije in pretekli porabi končnih porabnikov na voljo, se dajo na voljo ponudniku energetskih storitev, ki ga imenuje končni porabnik;	(a) zahtevajo, da se, če so informacije o obračunu električne energije in pretekli porabi ali odčitavanju delilnikov stroškov ogrevanja končnih uporabnikov na voljo, na zahtevo končnega uporabnika dajo na voljo ponudniku energetskih storitev, ki ga imenuje končni uporabnik;
(b) zagotovijo, da imajo končni odjemalci možnost elektronskega prejemanja informacij o obračunu in obračunov ter da odjemalci na zahtevo prejmejo jasno in razumljivo pojasnilo o tem, kako je bil pripravljen njihov obračun, zlasti če obračuni ne temeljijo na dejanski porabi;	(b) zagotovijo, da imajo končni odjemalci možnost elektronskega prejemanja informacij o obračunu in obračunov.
(c) zagotovijo, da so v obračunu vsem končnim porabnikom na voljo ustrezne informacije, ki temeljijo na dejanski porabi in so v skladu s točko 3 Priloge VII;	(c) zagotovijo, da so v obračunu vsem končnim uporabnikom na voljo jasne in razumljive informacije v skladu s točko 3 Priloge VIIa;
(d) lahko določijo, da se na zahtevo končnega odjemalca zagotovitev informacij o obračunu ne šteje kot zahteva za plačilo. V takšnih primerih države članice zagotovijo prožno ureditev za dejansko plačilo;	(d) lahko določijo, da se na zahtevo končnega odjemalca zagotovitev informacij o obračunu ne šteje kot zahteva za plačilo. V takšnih primerih države članice zagotovijo prožno ureditev za dejansko plačilo;
	(da) spodbujajo kibernetsko varnost in zagotovijo zasebnost in varstvo osebnih podatkov končnih uporabnikov v skladu z ustrezno zakonodajo Unije.
	2a. Države članice določijo, kdo bi moral biti odgovoren za zagotavljanje informacij iz odstavkov 1 in 2 tistim končnim uporabnikom, ki nimajo neposredne ali individualne pogodbe z dobaviteljem energije.

Predlog spremembe 78

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 11 – točka -a (novo)

Direktiva 2012/27/EU

Člen 15 – odstavek 4 – pododstavek 1 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(-a) v odstavku 4 se doda naslednji pododstavek:
	„Komisija po posvetovanju z ustreznimi deležniki določi skupno metodologijo, da bi spodbudila operaterje omrežij k zmanjšanju izgub, uvajanju stroškovno/energetsko učinkovitih programov naložb v infrastrukturo in ustreznemu upoštevanju energetske učinkovitosti in prilagodljivosti omrežja. Komisija do... [12 mesecev po začetku veljavnosti te direktive] sprejme delegirani akt v skladu s členom 23, ki dopolnjuje to direktivo, in v njem natančno opredeli to metodologijo.“

Predlog spremembe 79

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 11 – točka a – točka ii

Direktiva 2012/27/EU

Člen 15 – odstavek 5 – pododstavek 3


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Operaterji prenosnih in distribucijskih sistemov izpolnjujejo zahteve iz Priloge XII.;	Operaterji prenosnih in distribucijskih sistemov pri povezovanju, zagotavljanju dostopa do omrežja in dispečiranju soproizvodnje z visokim izkoristkom upoštevajo potrebo po zagotavljanju stalne oskrbe s toploto ter izpolnjujejo zahteve iz Priloge XII.

Obrazložitev

Konkurenčna in zanesljiva oskrba s toploto je ključnega pomena za zagotavljanje stroškovno učinkovitih industrijskih dejavnosti, obravnavanje vseh potreb odjemalcev in njihovo zaščito pred nepredvidenimi izgubami oskrbe s toploto.

Predlog spremembe 80

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 11 a (novo)

Direktiva 2012/27/EU

Člen 19 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(11a) Vstavi se naslednji člen:
	„Člen 19a
	Financiranje energetske učinkovitosti s strani evropskih bank
	Evropska investicijska banka (EIB) in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) prilagodita svoje cilje politike, da se energetska učinkovitost prizna kot samostojen vir energije, naložbe vanjo pa kot del njunega portfelja naložb v infrastrukturo.
	EIB in EBRD skupaj z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami oblikujeta, pripravita in financirata programe in projekte, prilagojene sektorju energetske učinkovitosti, med drugim za gospodinjstva, ki jih pesti energijska revščina.
	Države članice dodobra izkoristijo priložnosti in orodja, ki so predlagana v pobudi za pametno financiranje pametnih stavb.“

Obrazložitev

Potrebna je velika sprememba, da bodo finančne institucije zagotovile finančne instrumente, ki bodo ustrezali obsežnim naložbam v energetsko učinkovitost.

Predlog spremembe 81

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 11 b (novo)

Direktiva 2012/27/EU

Člen 20 – odstavek 6 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(11b) V člen 20 se vstavi naslednji odstavek:
	„6a. Države članice olajšajo sisteme vračil na račun ali na davek, kjer so naložbe v energetsko učinkovitost predhodno financirane z instrumenti za financiranje iz odstavka 1 tega člena, kjer jih financira nacionalni sklad za energetsko učinkovitost iz odstavka 4 tega člena ali zavezane strani iz člena 7(4) in so povrnjene s fiksno premijo na stroške distribucije, povezane s posameznim števcem (vračilo na račun), ali s premijo na davek na nepremičnine, ki se nanaša na stavbo (vračilo na davek). Vračilo ostane vezano na števec ali nepremičnino in ne na lastnika ali najemnika. Vračilna doba se določi tako, da redni zneski vračil ne presegajo prihranjenih stroškov energije.“

Obrazložitev

S sistemi za vračilo na račun se vzpostavi zanesljivejši vir za vračila v primerjavi z drugimi tradicionalnimi produkti financiranja, zmanjšajo pa se tudi stroški transakcij in upravni stroški, saj je vračilo vezano na števec in ne na lastnika ali najemnika. Če bo sistem vračila na račun odjemalca dobro zasnovan, bo vračilo enako ali nižje od prihranjenih stroškov komunalnih storitev zaradi manjše porabe energije. Poleg tega se s sistemi vračila na račun odpravi ločene spodbude za najemnike in najemodajalce.

Predlog spremembe 82

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 12

Direktiva 2012/27/EU

Člen 23 – odstavek 3 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	3a. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016.

Predlog spremembe 83

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 13

Direktiva 2012/27/EU

Člen 24 – odstavek 4 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	4a. V okviru poročila o stanju energetske unije Komisija poroča o delovanju trga ogljika v skladu s členom 29(1) in (2)(c) Uredbe (EU) XX/20XX [upravljanje energetske unije], pri tem pa upošteva učinke izvajanja te direktive.

Predlog spremembe 84

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 13

Direktiva 2012/27/EU

Člen 24 – odstavek 12


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
12. Komisija najpozneje do 28. februarja 2024 in nato vsakih pet let pripravi oceno te direktive in predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu. Navedenemu poročilu se po potrebi priložijo predlogi za nadaljnje ukrepe.;	12. Komisija najpozneje do 28. februarja 2024 in nato vsakih pet let pripravi oceno te direktive in predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu, v katerem oceni splošno učinkovitost te direktive in to, ali bi bilo treba politiko energetske učinkovitosti Unije prilagoditi glede na cilje pariškega sporazuma ter razvoj dogodkov na gospodarskem področju in področju inovacij. Navedenemu poročilu se po potrebi priložijo predlogi za nadaljnje ukrepe.

Predlog spremembe 85

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 13

Direktiva 2012/27/EU

Člen 24 – odstavek 12 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	12a. Komisija do 31. decembra 2019 izvede ločeno poglobljeno analizo potenciala energetske učinkovitosti v zvezi s:
	(a) pretvorbo in spremembo energije;
	(b) prenosom in distribucijo energije;
	(c) proizvodnjo in poznejšim prevozom oskrbe z energijo, npr. energija, porabljena pri pridobivanju fosilnih goriv in njihovem prevozu do mesta uporabe;
	(d) shranjevanjem energije.
	Na podlagi svojih ugotovitev Komisija po potrebi Evropskemu parlamentu in Svetu predloži predlog zakonodajnega akta v zvezi s tem področjem najpozneje do 31. januarja 2021.

Predlog spremembe 86

Predlog direktive

Priloga I – točka 1 – točka a

Direktiva 2012/27/EU

Priloga IV – opomba 3


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) opomba 3 v Prilogi IV se nadomesti z naslednjim: „(3) Velja, kadar so prihranki energije izračunani v smislu primarne energije s pristopom od spodaj navzgor na podlagi porabe končne energije. Države članice lahko za prihranke električne energije v kWh uporabijo privzeti pretvorbeni količnik v vrednosti 2,0. Države članice lahko uporabijo drugačen pretvorbeni količnik, če lahko njegovo uporabo upravičijo.“	(a) opomba 3 v Prilogi IV se nadomesti z naslednjim: „(3) Velja v tej direktivi in kadar so prihranki energije izračunani v smislu primarne energije s pristopom od spodaj navzgor na podlagi porabe končne energije. Države članice za prihranke električne energije v kWh uporabijo količnik, ki se določi s pregledno metodo, primerljivo med državami članicami, na podlagi nacionalnih okoliščin, ki vplivajo na porabo primarne energije. Te okoliščine se ustrezno utemeljijo, so merljive in preverljive in temeljijo na objektivnih in nediskriminatornih merilih. Države članice lahko uporabijo privzeti količnik v vrednosti 2,0 ali drugačen količnik, če lahko njegovo uporabo upravičijo. Države članice pri tem upoštevajo svojo mešanico energetskih virov, vključeno v celovite nacionalne energetske in podnebne načrte, o katerih obvestijo Komisijo v skladu s členom [3] Uredbe (EU) XX/20XX [upravljanje energetske unije]. Privzeti količnik se pregleda vsakih pet let na podlagi dejansko evidentiranih podatkov.

Predlog spremembe 87

Predlog direktive

Priloga I – točka 1 – točka b

Direktiva 2012/27/EU

Priloga V – odstavek 2 – točka a


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) prikazati je treba, da gre za dodatne prihranke poleg tistih, do katerih bi v vsakem primeru prišlo brez dejavnosti zavezane, udeležene ali pooblaščene strani in/ali organov izvajalcev. Za določitev, kakšne prihranke se lahko uveljavlja kot dodatne, države članice vzpostavijo izhodiščni scenarij, ki opisuje, kako bi se razvijala poraba energije brez zadevnega ukrepa politike. V izhodiščnem scenariju se upoštevajo vsaj naslednji dejavniki: trendi porabe energije, spremembe vedenja porabnikov, tehnološki napredek in spremembe, ki jih povzročajo drugi ukrepi, izvedeni na nacionalni ravni in na ravni EU;	(a) prikazati je treba, da gre za dodatne prihranke poleg tistih, do katerih bi v vsakem primeru prišlo brez dejavnosti zavezane, udeležene ali pooblaščene strani in/ali organov izvajalcev. Pri določitvi, kateri prihranki se lahko uveljavljajo kot dodatni, države članice vzpostavijo izhodiščni scenarij, ki opisuje, kako bi se razvijala poraba energije brez ukrepa politike in posledičnega novega posameznega ukrepa. V izhodiščnem scenariju se upoštevajo vsaj naslednji dejavniki: trendi porabe energije, spremembe vedenja uporabnikov, tehnološki napredek in spremembe, ki jih povzročajo drugi ukrepi, izvedeni na nacionalni ravni in na ravni EU;

Predlog spremembe 88

Predlog direktive

Priloga I – točka 1 – točka b

Direktiva 2012/27/EU

Priloga V – odstavek 2 – točka b


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(b) prihranki, ki izhajajo iz izvajanja obvezne zakonodaje Unije, se štejejo za prihranke, do katerih bi prišlo v vsakem primeru brez dejavnosti zavezane, udeležene ali pooblaščene strani in/ali organov izvajalcev in se zato ne morejo uveljavljati v skladu z odstavkom 1 člena 7, razen za prihranke v zvezi z obnovo obstoječih stavb, če je zagotovljeno merilo pomembnosti iz dela 3(h);	(b) prihranki, ki izhajajo iz izvajanja obvezne zakonodaje Unije, se štejejo za prihranke, do katerih bi prišlo v vsakem primeru brez dejavnosti zavezane, udeležene ali pooblaščene strani in/ali organov izvajalcev in se zato ne morejo uveljavljati v skladu z odstavkom 1 člena 7, razen za prihranke v zvezi z ukrepi za spodbujanje obnove obstoječih stavb, če je zagotovljeno merilo pomembnosti iz dela 3(h);

Predlog spremembe 89

Predlog direktive

Priloga I – točka 1 – točka b

Direktiva 2012/27/EU

Priloga V – odstavek 2 – točka h


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(h) pri izračunu prihranka energije se upošteva, koliko časa bodo ukrepi učinkovali. To se lahko izračuna s seštetjem prihrankov, ki bodo doseženi na podlagi vsakega posameznega ukrepa med začetkom njegovega izvajanja in 31. decembrom 2020 ali 31. decembrom 2030, kot je primerno. Države članice lahko sprejmejo tudi drugo metodo, za katero se ocenjuje, da bo zagotovila vsaj isto skupno količino prihranka. Države članice ob uporabi drugih metod zagotovijo, da skupna količina prihranka energije, izračunana z uporabo teh drugih metod, ne preseže količine prihranka energije, ki bi jo dobile, če bi prihranek energije izračunale s seštevkom prihrankov, doseženih na podlagi vsakega posameznega ukrepa med začetkom njegovega izvajanja in 31. decembrom 2020 ali 31. decembrom 2030, kot je primerno. Države članice v svojih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih v okviru upravljanja energetske unije podrobno opišejo, katere druge metode so uporabile in s kakšnimi določbami so zagotovile izpolnitev te zavezujoče zahteve za izračun.	(h) pri izračunu prihranka energije se upošteva, koliko časa bodo ukrepi učinkovali in hitrost, s katero se bodo prihranki sčasoma zmanjševali. To se izračuna s seštetjem prihrankov, ki bodo doseženi na podlagi vsakega posameznega ukrepa med začetkom njegovega izvajanja in 31. decembrom 2020 ali 31. decembrom 2030, kot je primerno. Države članice lahko sprejmejo tudi drugo metodo, za katero se ocenjuje, da bo zagotovila vsaj isto skupno količino prihranka. Države članice ob uporabi drugih metod zagotovijo, da skupna količina prihranka energije, izračunana z uporabo teh drugih metod, ne preseže količine prihranka energije, ki bi jo dobile, če bi prihranek energije izračunale s seštevkom prihrankov, doseženih na podlagi vsakega posameznega ukrepa med začetkom njegovega izvajanja in 31. decembrom 2020 ali 31. decembrom 2030, kot je primerno. Države članice v svojih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih v okviru uredbe o upravljanju energetske unije podrobno opišejo, katere druge metode so uporabile in s kakšnimi določbami so zagotovile izpolnitev te zavezujoče zahteve za izračun.

Predlog spremembe 90

Predlog direktive

Priloga I – točka 1 – točka b

Direktiva 2012/27/EU

Priloga V – odstavek 3 – točka d


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(d) količina prihrankov energije, ki so določeni ali ki naj bi jih dosegli z ukrepom politike, je izražena kot poraba končne ali primarne energije, pri čemer se uporabljajo pretvorbeni faktorji, določeni v Prilogi IV;	(d) količina prihrankov energije, ki so določeni ali ki naj bi jih dosegli z ukrepom politike, je izražena kot poraba končne in primarne energije, pri čemer se uporabljajo pretvorbeni faktorji, določeni v Prilogi IV;

Predlog spremembe 91

Predlog direktive

Priloga I – točka 1 – točka b

Direktiva 2012/27/EU

Priloga V – odstavek 3 – pododstavek 2


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Za ukrepe politik, sprejete na podlagi točke (e) člena 7(2), lahko države članice uporabijo metodologijo izračuna, določeno v Direktivi 2010/31/EU, če je to v skladu z zahtevami člena 7 te direktive in te Priloge.	črtano

Predlog spremembe 92

Predlog direktive

Priloga I – točka 2 – točka b

Direktiva 2012/27/EU

Priloga VII a

Predlog spremembe 93

Predlog direktive

Priloga I – točka 2 a (novo)

Direktiva 2012/27/EU

Priloga IX – del 1 – točka g


Veljavno besedilo	Predlog spremembe
	2a. Točka g dela 1 Priloge IX se nadomesti z naslednjim:
(g) Ekonomska analiza: popis učinkov	„(g) Ekonomska analiza: popis učinkov
V ekonomskih analizah se upoštevajo vsi ustrezni ekonomski učinki.	V ekonomskih analizah se upoštevajo vsi ustrezni ekonomski učinki.
Države članice lahko pri sprejemanju odločitev ocenijo in upoštevajo stroške in prihranke energije, ugotovljene v analiziranih scenarijih, ki so posledica večje prožnosti pri dobavi energije in izboljšanja delovanja električnih omrežij, tudi stroške in prihranke, do katerih ni prišlo zaradi manjšega vlaganja v infrastrukturo.	Države članice pri sprejemanju odločitev ocenijo in upoštevajo stroške in prihranke energije, ugotovljene v analiziranih scenarijih, ki so posledica večje prožnosti pri dobavi energije in izboljšanja delovanja električnih omrežij, tudi stroške in prihranke, do katerih ni prišlo zaradi manjšega vlaganja v infrastrukturo.
Pri stroških in koristih se upošteva najmanj naslednje:	Pri stroških in koristih se upošteva najmanj naslednje:
(i) Koristi	(i) Koristi
— Vrednost proizvodnje za potrošnika (toplota in elektrika)	— Vrednost proizvodnje za potrošnika (toplota in elektrika)
— Zunanje koristi, kot so koristi za okolje in zdravje, kolikor je to mogoče.	— Zunanje koristi, kot so koristi za okolje, emisije toplogrednih plinov in zdravje ter koristi za varnost
	— Učinki na trg dela, zanesljiva oskrba z energijo, konkurenčnost
(ii) Stroški	(ii) Stroški
— Stroški kapitala za obrate in opremo	— Stroški kapitala za obrate in opremo
— Stroški kapitala za pripadajoča energetska omrežja	— Stroški kapitala za pripadajoča energetska omrežja
— Variabilni in fiksni stroški obratovanja	— Variabilni in fiksni stroški obratovanja
— Stroški energije	— Stroški energije
— Okoljski in zdravstveni stroški, kolikor je mogoče	— Okoljski in zdravstveni stroški ter stroški varnosti
	— Stroški trga dela, zanesljiva oskrba z energijo, konkurenčnost“

Obrazložitev

Pri analizi stroškov in koristi je treba ustrezno upoštevati gospodarske učinke ukrepov za energetsko učinkovitost v skladu z zgoraj navedenim nepopolnim seznamom učinkov.

Predlog spremembe 94

Predlog direktive

Priloga – točka 2 b (novo)

Direktiva 2012/27/EU

Priloga XII – pododstavek 1 – točka a


Veljavno besedilo	Predlog spremembe
	2b. V Prilogi XII se točka (a) nadomesti z naslednjim:
‘a) vzpostavijo in objavijo standardna pravila v zvezi s prevzemanjem in delitvijo stroškov za tehnične prilagoditve, kot so priključitve na omrežje in ojačitve omrežja, izboljšano delovanje omrežja in nediskriminatorno izvajanje omrežnih kodeksov, ki so potrebna, da bi vključili nove proizvajalce, ki dovajajo električno energijo, proizvedeno v soproizvodnji z visokim izkoristkom, v povezano omrežje;	„a) vzpostavijo in objavijo standardna pravila v zvezi s prevzemanjem in delitvijo stroškov za tehnične prilagoditve, kot so priključitve na omrežje, ojačitve obstoječega omrežja in tudi vzpostavitev novih omrežij, izboljšano delovanje omrežja in nediskriminatorno izvajanje omrežnih kodeksov, ki so potrebna, da bi vključili nove proizvajalce, ki dovajajo električno energijo, proizvedeno v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz drugih porazdeljenih virov, v povezano omrežje.“

Obrazložitev

Upoštevati je treba tudi nova omrežja z visokim izkoristkom in nove porazdeljene vire energije.

[1] UL C 246, 28.7.2017, str. 42.
[2] UL C 342, 12.10.2017, str. 119.

MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (20.9.2017)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti
COM(2016)0761– C8-0498/2016 – 2016/0376(COD))

Pripravljavka mnenja: Jytte Guteland

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe 1

Predlog direktive

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1) Zmanjšanje povpraševanja po energiji je ena izmed petih razsežnosti strategije za energetsko unijo, sprejete 25. februarja 2015. Izboljšanje energetske učinkovitosti bo koristilo okolju ter pomagalo izboljšati kakovost zraka z zmanjšanim povpraševanjem po ogrevanju s trdnim gorivom v energetsko učinkovitih stavbah, z zmanjšano onesnaženostjo zraka bo izboljšalo zdravje državljanov Unije, zmanjšalo emisije toplogrednih plinov, povečalo zanesljivost oskrbe z energijo z zmanjševanjem odvisnosti od uvoza energije iz držav zunaj Unije, znižalo stroške energije za gospodinjstva in podjetja, pomagalo ublažiti energijsko revščino in privedlo do povečanja števila delovnih mest ter gospodarske dejavnosti v vsem gospodarstvu. To je v skladu z zavezami Unije, ki so bile sprejete v okviru energetske unije in globalne podnebne agende, ki so jo pogodbenice Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja določile s pariškim sporazumom iz decembra 2015.

Predlog spremembe 2

Predlog direktive

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2) Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta⁹ je element za napredek k energetski uniji, v skladu s katero bi bilo treba energetsko učinkovitost obravnavati kot vir energije sam po sebi. Načelo „energetska učinkovitost na prvem mestu“ bi bilo treba upoštevati pri določanju novih pravil na strani ponudbe in na drugih področjih politike, poleg tega pa bi ga morale z zagotavljanjem namenskih finančnih sredstev in instrumentov priznati tudi finančne institucije. Komisija bi morala zagotoviti, da bosta energetska učinkovitost in odzivnost na strani povpraševanja imeli enak pomen kot proizvodne zmogljivosti. Energetsko učinkovitost je treba upoštevati vsakič, ko se sprejemajo pomembne odločitve glede načrtovanja in financiranja energetskih sistemov. Izboljšave energetske učinkovitosti je treba narediti vsakič, ko je to stroškovno bolj učinkovito kot enakovredne rešitve na strani ponudbe. To bi moralo pomagati izkoristiti številne prednosti energetske učinkovitosti za evropsko družbo, zlasti za državljane in podjetja.

__________________

Predlog spremembe 3

Predlog direktive

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3) Evropski svet je oktobra 2014 določil cilj za izboljšanje energetske učinkovitosti do leta 2030 za 27 %, ki ga je treba pregledati do leta 2020, „ob upoštevanju cilja 30 % na ravni Unije”. Evropski parlament je junija 2016 pozval Komisijo, naj določi zavezujoč cilj 40-odstotnega povečanja energetske učinkovitosti do leta 2030, tako da bo upoštevana tudi raven potenciala za stroškovno učinkovito energetsko učinkovitost. Zato je primerno pregledati in posledično spremeniti Direktivo, da bi jo prilagodili perspektivi za leto 2030.

Predlog spremembe 4

Predlog direktive

Uvodna izjava 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3a) Zaradi upada gospodarske rasti, pritoka mednarodnih dobropisov za ogljik in prevelikega dodeljevanja je v sistemu EU za trgovanje z emisijami velik presežek emisijskih pravic, tako da imajo le nizko ceno. Cena ogljika naj se po napovedih v bližnji prihodnosti ne bi zvišala toliko, da bi v zadostni meri spodbudila izboljšanje varčevanja z energijo in uporabo obnovljivih virov energije, zato je treba na ravni Unije ohraniti posebne ukrepe in stabilen dolgoročen okvir za naložbe v varčevanje z energijo.

Predlog spremembe 5

Predlog direktive

Uvodna izjava 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(4) Za obdobje do leta 2030 bi morali obstajati zavezujoči cilji tako na nacionalni ravni kot na ravni Unije. Potrebo, da mora Unija doseči svoje cilje energetske učinkovitosti, izražene v porabi primarne in končne energije v letu 2020 in 2030, bi bilo treba jasno določiti v obliki zavezujočega 40-odstotnega cilja energetske učinkovitosti. Poleg tega bodo države članice oblikovale nacionalne energetske načrte, ki bodo vključevali zavezujoče nacionalne cilje, pripravile pa jih bodo v skladu z Uredbo (EU) 20XX/XX [upravljanje energetske unije]. Pojasnitev na ravni Unije ne bi smela omejevati svobode držav članic, saj lahko določijo svoje nacionalne cilje, ki temeljijo bodisi na porabi primarne bodisi končne energije, prihrankih primarne ali končne energije ali pa energetski intenzivnosti. Države članice bi morale določiti svoje zavezujoče nacionalne cilje energetske učinkovitosti ob upoštevanju, da poraba energije v Uniji leta 2030 ne sme preseči 1132 Mtoe primarne energije in največ 849 Mtoe končne energije. To pomeni, da bi se morala poraba primarne energije v Uniji v primerjavi z ravnmi iz leta 2005 zmanjšati za 34 %, poraba končne energije pa za 31 %. Potrebno je redno ocenjevanje napredka k uresničevanju cilja Unije za leto 2030, kar je predvideno v zakonodajnem predlogu o upravljanju energetske unije.

Predlog spremembe 6

Predlog direktive

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6) Z vidika ciljev razogljičenja iz pariškega sporazuma, podnebnega in energetskega okvira za leto 2030 ter dolgoročnih podnebnih ciljev Unije do leta 2050 bi bilo treba obveznost prihranka energije podaljšati za čas po letu 2020. Podaljšanje ciljnega obdobja z dolgoročno vizijo in pridruženimi ukrepi politike za čas po letu 2020 bi ustvarilo večjo stabilnost za vlagatelje in tako spodbudilo dolgoročne naložbe in dolgoročne ukrepe za energetsko učinkovitost, kot sta prenova stavb in prehod na stavbe s skoraj ničelno porabo energije. Sodelovanje z zasebnim sektorjem je pomembno za oceno, na podlagi česa se lahko izkoristijo zasebne naložbe v projekte energetske učinkovitosti.

Predlog spremembe 7

Predlog direktive

Uvodna izjava 6 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6a) Izboljšanje energetske učinkovitosti pozitivno vpliva tudi na kakovost zraka, saj se zaradi energetsko učinkovitejših stavb zmanjšuje povpraševanje po gorivih za ogrevanje, zlasti trdnih. Ukrepi za energetsko učinkovitost prispevajo k izboljšanju kakovosti notranjega in zunanjega zraka ter pomagajo pri stroškovno učinkovitem doseganju ciljev politike Unije za kakovost zraka, kot je določeno zlasti z Direktivo (EU) 2016/2284 (direktiva o kakovosti zraka)^1a. Zmanjšanje povpraševanja po energiji v stavbah bi bilo treba obravnavati kot element splošne politike za kakovost zraka, zlasti pa v državah članicah, ki imajo težave z doseganjem mejnih vrednosti Unije za emisije onesnaževal zraka, in energetska učinkovitost bi lahko pomagala pri doseganju teh ciljev.

__________________

Predlog spremembe 8

Predlog direktive

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8) Dolgoročni ukrepi energetske učinkovitosti bodo zagotavljali prihranke energije tudi po letu 2020, vendar bi morali za prispevek k naslednjemu cilju energetske učinkovitosti Unije za leto 2030 ti ukrepi doseči nove prihranke po letu 2020. Po drugi strani pa se prihranki energije, doseženi po 31. decembru 2020, ne smejo upoštevati v količini kumulativnih prihrankov, zahtevanih za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020.

(8) Dolgoročni ukrepi energetske učinkovitosti bodo zagotavljali prihranke energije tudi po letu 2020, vendar bi morali ti ukrepi za resničen prispevek k naslednjemu cilju energetske učinkovitosti Unije za leto 2030 in ciljem glede razogljičenja do leta 2050 v skladu s pariškim sporazumom doseči nove prihranke po letu 2020. Po drugi strani pa se prihranki energije, doseženi po 31. decembru 2020, ne smejo upoštevati v količini kumulativnih prihrankov, zahtevanih za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020.

Predlog spremembe 9

Predlog direktive

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10) Prihranke energije, ki izhajajo iz izvajanja zakonodaje Unije je mogoče zahtevati le, če izhajajo iz novih ukrepov politik, bodisi uvedenih po 31. decembru 2020 bodisi pred tem, če se lahko dokaže, da ti ukrepi privedejo do novih posameznih dejavnosti, ki se izvedejo po 31. decembru 2020 in ustvarijo nove prihranke; in če zadevni ukrep presega minimum, ki ga določa ustrezna zakonodaja Unije, in sicer z določitvijo bolj ambicioznih zahtev glede energetske učinkovitosti na nacionalni ravni ali večjim izvajanjem ukrepa. Stavbe imajo velik potencial za nadaljnje povečanje energetske učinkovitosti, in njihova prenova je bistven in dolgoročen element za povečanje prihrankov energije, kar je potrebno zaradi razmeroma kratkega obdobja za prenovo obstoječih stavb. Pojasniti je treba, da se vsi prihranki energije, ki izhajajo iz ukrepov za spodbujanje prenove obstoječih stavb, lahko uveljavljajo, če predstavljajo dodatek k razvoju, do katerega bi prišlo brez ukrepa politike, in če država članica dokaže, da je zavezana, udeležena ali pooblaščena stran dejansko prispevala k doseganju prihrankov, ki jih zahteva zadevni ukrep.

Predlog spremembe 10

Predlog direktive

Uvodna izjava 10 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10a) Učinkovito gospodarjenje z vodo lahko pomembno prispeva k varčevanju z energijo. Vodni sektor porabi skoraj 3,5 % električne energije v Uniji^1a. Pri obdelavi in dovajanju vode s črpalnimi in tlačnimi sistemi z električnimi motorji se porabi veliko energije. Povpraševanje po vodi naj bi se do leta 2040 povečalo za 25 %, zlasti v mestih. Obenem se od skupne količine vode, ki se porabi v Evropi, 24 % vode izgubi zaradi puščanja, pri čemer se trošita energija in voda. Zato bi ukrepi za učinkovitejše gospodarjenje z vodo in zmanjševanje njene porabe pomagali pri doseganju cilja energetske učinkovitosti Unije.

_______________

^1a World Energy Outlook 2016 (Svetovni obeti za energijo 2016), Mednarodna agencija za energijo, 2016

Predlog spremembe 11

Predlog direktive

Uvodna izjava 10 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10b) Industrija je s 44 % največji porabnik vode v Evropi^1a. Z uporabo pametne tehnologije in postopkov za gospodarjenje z vodo bi lahko ustvarili velike prihranke energije in okrepili konkurenčnost podjetij. Enako velja za mesta, saj v občinah za vodo porabijo 30–50 % električne energije.

________________

^1a Delovni dokument služb Komisije, Agriculture and sustainable water management in the EU (Kmetijstvo in trajnostno gospodarjenje z vodo v Evropski uniji), 28. april 2017

Predlog spremembe 12

Predlog direktive

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12) Zagotoviti bi bilo treba, da bi od izboljšav energetske učinkovitosti stavb imeli korist zlasti odjemalci z nizkimi dohodki, ki jim grozi energijska revščina. Države članice lahko od zavezanih strani že zahtevajo, da v ukrepe za prihranke energije vključijo družbene cilje, povezane z energijsko revščino, in to možnost bi bilo zdaj treba razširiti še na alternativne ukrepe, jo okrepiti, da bi bilo treba velik del prednostno izvajati, in preoblikovati v obveznost, obenem pa državam članicam dopustiti še vedno dopustiti popolno prožnost glede obsega, dometa in vsebine teh ukrepov. V skladu s členom 9 Pogodbe bi morale biti politike energetske učinkovitosti vključujoče in zato tudi zagotavljati dostopnost ukrepov energetske učinkovitosti za energijsko revne odjemalce. Zato bi bilo treba energijsko revščino ustrezno opredeliti in spremljati izvajanje ukrepov držav članic, sheme pa bi morali spremljati ustrezni finančni instrumenti.

Predlog spremembe 13

Predlog direktive

Uvodna izjava 12 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12a) Glede na to, da energijska revščina v Uniji pesti približno 50 milijonov gospodinjstev, morajo biti s tem povezani ukrepi v središču vseh stroškovno učinkovitih strategij za odpravljanje energijske revščine in ranljivosti odjemalcev ter morajo dopolnjevati politike socialne varnosti na ravni držav članic.

Obrazložitev

Pri ukrepih za energetsko učinkovitost je treba zajeti tiste, ki jim grozi energijska revščina, saj ne bodo imeli sredstev za potrebne naložbe. Naložbe v ogrožena gospodinjstva bodo prinesle pomembne koristi zanje in za širšo družbo.

Predlog spremembe 14

Predlog direktive

Uvodna izjava 12 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12b) Vsem odjemalcem bi morali ukrepi za energetsko učinkovitost, ki jih izvajajo, zagotoviti čim večjo korist, saj so tudi vsi stroški, obdobja vračila in prednosti popolnoma pregledni.

Predlog spremembe 15

Predlog direktive

Uvodna izjava 12 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12c) V skladu s cilji COP21 (pariški sporazum) se bo moral stavbni fond Unije do leta 2050 preobraziti v stavbe s skoraj ničelno porabo energije. Sedanja stopnja prenove stavb ne zadošča, in najtežje je zajeti prav stavbe v lasti državljanov, ki imajo nizke dohodke in jim grozi energijska revščina, ali v katerih ti državljani prebivajo. Zaradi tega so ukrepi iz členov 7, 7a in 7b še posebej pomembni.

Obrazložitev

Predlog spremembe 16

Predlog direktive

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13) Energija, proizvedena na ali v stavbah s pomočjo tehnologij za energijo iz obnovljivih virov, zmanjša dobavo energije iz fosilnih virov. Zmanjšanje porabe energije in uporaba energije iz obnovljivih virov v stavbnem sektorju sta pomembna ukrepa za zmanjšanje energetske odvisnosti Unije in emisij toplogrednih plinov, zlasti z vidika ambicioznih podnebnih in energetskih ciljev za leto 2030 in tudi globalne zaveze, sprejete na konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP21) decembra 2015 v Parizu, v kateri je navedeno, da bi bilo treba dvig povprečne globalne temperature ohraniti precej pod 2 °C in da bi si bilo treba prizadevati za omejitev dviga temperature na 1,5 °C. Države članice bi zato morale sprejeti ambiciozne, dolgoročne strategije za prenovo v skladu z veljavnim členom 2a Direktive 2010/31/EU, da se do leta 2050 doseže energetsko zelo učinkovit fond stavb s skoraj ničelno porabo energije, preostale potrebe po energiji pa se izpolnijo z energijo iz obnovljivih virov.

Predlog spremembe 17

Predlog direktive

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14) Kot del ukrepov iz sporočila Komisije o novem dogovoru za odjemalce energije je treba v okviru energetske unije in strategije ogrevanja in hlajenja okrepiti osnovne pravice odjemalcev do jasnih in pravočasnih informacij o njihovi porabi energije. Člene 9–11 in Prilogo VII Direktive 2012/27/EU bi bilo treba spremeniti, da bi optimizirali porabo energije pri odjemalcih, da se zagotovijo pogostejše in nadgrajene informacije in povratne informacije o porabi energije, če je to tehnično izvedljivo in stroškovno učinkovito glede na nameščene merilne naprave. Pojasniti bi bilo treba tudi, da pravice, povezane z obračunavanjem in informacijami o obračunavanju ali porabi, veljajo za odjemalce ogrevanja, hlajenja ali tople vode, dobavljene iz centralnega vira, čeprav nimajo neposrednega posameznega pogodbenega razmerja z dobaviteljem energije. Opredelitev pojma „končni odjemalec“ bi se lahko razumela, kot da zajema le fizične ali pravne osebe, ki kupujejo energijo na podlagi neposredne individualne pogodbe, sklenjene z dobaviteljem energije. Izraz „končni porabnik“, bi moral zajemati širšo skupino potrošnikov. Poleg končnih odjemalcev, ki kupujejo ogrevanje, hlajenje ali toplo vodo za lastno uporabo, bi moral zajemati tudi stanovalce individualnih enot v večstanovanjskih ali večnamenskih stavbah, ki se oskrbujejo iz centralnega vira in katerih stanovalci nimajo neposredne ali individualne pogodbe z dobaviteljem energije. Do 1. januarja 2020 bi morali biti na novo nameščeni toplotni števci in delilniki stroškov ogrevanja, imeti možnost daljinskega odčitavanja, da se zagotovi stroškovno učinkovito in pogosto zagotavljanje informacij o porabi, pri čemer je treba zagotoviti varstvo osebnih podatkov končnih porabnikov. Države članice bi morale imeti možnost, da se odločijo, kako najbolje oblikovati podrobne ukrepe za zagotavljanje pogostejših in natančnejših povratnih informacij o porabi energije za stanovalce, ki živijo v posameznih enotah v večstanovanjskih ali večnamenskih stavbah, ki iz centralnega vira prejemajo ogrevanje, hlajenje ali toplo vodo. Izraz „individualno merjenje“ bi se moral nanašati na merjenje porabe po posameznih enotah v takšnih stavbah. Stroškovna učinkovitost individualnega merjenja je odvisna od tega, ali so stroški sorazmerni z morebitnimi prihranki energije.

Predlog spremembe 18

Predlog direktive

Uvodna izjava 14 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14a) Države članice bi morale upoštevati, da so zaradi inovacij in nove tehnologije potrebne večje naložbe v izobraževanje ter znanja in spretnosti, ki so potrebni za uspešno uvedbo te tehnologije in s katerimi bo državljanom in podjetjem omogočeno, da prispevajo k doseganju ciljev povečanja energetske učinkovitosti, ki jih je določila Komisija ali države članice.

Predlog spremembe 19

Predlog direktive

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15) Nekatere določbe člena 15 Direktive 2012/27/EU o pretvorbi, prenosu in distribuciji energije bi bilo treba razveljaviti. Pregled pravnega reda Skupnosti na področju energije lahko privede do prestrukturiranja obveznosti držav članic, ki izhajajo iz različnih aktov, povezanih z energijo. To prestrukturiranje ne bi smelo vplivati na obveznost držav članic, da izpolnijo bistvene zahteve Direktive 2012/27/EU, ki se lahko v celoti ali deloma ponovno uvedejo v drugih aktih.

(15) Nekatere določbe člena 15 Direktive 2012/27/EU o pretvorbi, prenosu in distribuciji energije bi bilo treba uskladiti z ustreznimi določbami o trgu električne energije. Pregled pravnega reda Skupnosti na področju energije lahko privede do prestrukturiranja obveznosti držav članic, ki izhajajo iz različnih aktov, povezanih z energijo. Prestrukturiranje ne bi smelo vplivati na obveznost držav članic, da izpolnijo bistvene zahteve Direktive 2012/27/EU.

Predlog spremembe 20

Predlog direktive

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18) Da se lahko oceni uspešnost Direktive 2012/27/EU, bi bilo treba uvesti zahtevo za splošni pregled Direktive in predložitev poročila Evropskemu parlamentu in Svetu do 28. februarja 2024.

(18) Energetsko in podnebno pravo se dopolnjujeta in bi se morala vzajemno krepiti. Zato bi morala Komisija kot del obveznosti v okviru pariškega sporazuma v šestih mesecih po svetovnem pregledu stanja leta 2023 in skladno s postopkom pregleda uredbe o upravljanju energetske unije opraviti splošni pregled Direktive 2012/27/EU in pripraviti poročilo za Evropski parlament in Svet, v katerem bo ocenila njeno splošno učinkovitost ter to ali bi bilo treba politiko energetske učinkovitosti Unije prilagoditi ciljem pariškega sporazuma. Za pregled in poročilo bi bilo treba poskrbeti po vsakem naslednjem svetovnem pregledu stanja.

Predlog spremembe 21

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1

Direktiva 2012/27/EU

Člen 1 – odstavek 1


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
1. Ta direktiva določa skupni okvir ukrepov za spodbujanje energetske učinkovitosti v Uniji, da se zagotovi izpolnitev krovnih ciljev Unije za 20-odstotno povečanje do leta 2020 in njenih zavezujočih krovnih ciljev za 30-odstotno povečanje energetske učinkovitosti do leta 2030 in vzpostavi temelj za dodatno izboljšanje energetske učinkovitosti po teh letih. Določa pravila, s katerimi naj bi se odpravile ovire na energetskem trgu in pomanjkljivosti trga, ki ovirajo učinkovitost pri oskrbi z energijo in rabi energije, pa tudi, da je treba opredeliti okvirne nacionalne cilje povečanja energetske učinkovitosti in prispevkov za leto 2020 in 2030.	1. Ta direktiva določa skupni okvir ukrepov za spodbujanje energetske učinkovitosti v Uniji, da se zagotovi izpolnitev krovnih ciljev Unije za 20-odstotno povečanje do leta 2020 in njenih zavezujočih krovnih ciljev za 40-odstotno povečanje energetske učinkovitosti do leta 2030 in vzpostavi temelj za dodatno izboljšanje energetske učinkovitosti po teh datumih, kar je skladno že določenimi dolgoročnimi cilji in zavezami v okviru energetske unije ter z globalno podnebno agendo, sklenjeno s pariškim sporazumom. Direktiva določa pravila, s katerimi naj bi se odpravile ovire na energetskem trgu in pomanjkljivosti trga, ki ovirajo učinkovitost pri oskrbi z energijo in rabi energije, in je povezana z zavezo Unije, da bo energetska učinkovitost na prvem mestu ter bo prinesla številne koristi za podnebje, državljane in podjetja v Uniji. Direktiva med drugim določa, da je treba opredeliti nacionalne cilje za energetsko učinkovitost do leta 2020 in zavezujoče nacionalne cilje in prispevke za povečanje energetske učinkovitosti za leto 2030;
	Za pritegnitev zasebnega financiranja za ukrepe za energetsko učinkovitost in energetsko prenovo bo Komisija začela dialog z javnimi in zasebnimi finančnimi institucijami, da se pripravi načrt za potencialne mehanizme politike. Glede na to, da so v gradbeništvu velike možnosti za izboljšanje energetske učinkovitosti, so izrecno obravnavane naložbe v tem sektorju z glavnim poudarkom na stanovanjskih stavbah, kjer živijo gospodinjstva z nizkimi dohodki, ki jim grozi energijska revščina. Poleg tega bi morala Komisija proučiti možnosti, kako manjše projekte povezati v velike, da bodo naložbe v projekte energetske učinkovitosti postale za vlagatelje finančno bolj zanimive in izvedljive. Komisija najpozneje do 1. januarja 2019 pripravi smernice za države članice o pritegnitvi zasebnih naložb.

Predlog spremembe 22

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 a (novo)

Direktiva 2012/27/EU

Člen 2 – odstavek 1 – točka 8 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(1a) Členu 2 se doda točka 8a:
	(8a) „javni organ“ pomeni vlado ali drugo javno upravo na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, vključno z bolnišnicami in zdravstvenimi ustanovami ter izobraževalnimi ustanovami in socialnimi stanovanji

Predlog spremembe 23

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2

Direktiva 2012/27/EU

Člen 3

Predlog spremembe 24

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 a (novo)

Direktiva 2012/27/EU

Člen 5

Predlog spremembe 25

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2012/27/EU

Člen 7 – naslov in odstavek 1


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Obveznost prihranka energije	Sistemi za podpiranje prihranka energije
1. Države članice dosežejo skupni prihranek končne energije, enakovreden vsaj:	1. Da se zagotovi izpolnitev energetskih in podnebnih ciljev Unije do leta 2050 in dolgoročnih ciljev iz pariškega sporazuma, države članice dosežejo skupni prihranek končne energije, enakovreden vsaj:
(a) novim letnim prihrankom v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020 v višini 1,5 % letne količine prodane energije končnim odjemalcem glede na povprečje v zadnji treh letih pred 1. januarjem 2013;	(a) novim letnim prihrankom v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020 v višini 1,5 % letne količine, prodane energije končnim odjemalcem glede na povprečje v zadnji treh letih pred 1. januarjem 2013;
(b) novim letnim prihrankom v obdobju od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2030 v višini 1,5 % letne količine prodane energije končnim odjemalcem glede na povprečje v zadnji treh letih pred 1. januarjem 2019.	(b) novim letnim prihrankom v obdobju od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2030 v višini 1,5 % letne količine, prodane energije končnim odjemalcem glede na povprečje v zadnji treh letih pred 1. januarjem 2019.
	(ba) novim letnim prihrankom v obdobju od 1. januarja 2031 do 31. decembra 2040 v višini 1,5 % letne količine, prodane energije končnim odjemalcem glede na povprečje v zadnjih treh letih pred 1. januarjem 2029.
	(bb) novim letnim prihrankom v obdobju od 1. januarja 2041 do 31. decembra 2050 v višini 1,5 % letne količine, prodane energije končnim odjemalcem glede na povprečje v zadnji treh letih pred 1. januarjem 2039.
	Države članice prilagodijo svoje obveznosti letnega prihranka, če je iz pregledov Komisije razvidno, da je to potrebno, in sicer za obdobja: 2014–2020, 2021–2030, 2031–2040 in 2041–2050.

Predlog spremembe 26

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2012/27/EU

Člen 7 – odstavek 1 – pododstavek 2


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice še naprej dosegajo nove letne prihranke v višini 1,5 % v desetletnih obdobjih po letu 2030, razen če se v pregledih Komisije do leta 2027 in vsakih 10 let zatem ugotovi, da ni več treba dosegati dolgoročnih energetskih in podnebnih ciljev Unije za leto 2050.	Države članice še naprej dosegajo nove letne prihranke v višini 1,5 % v obdobjih 2031–2040 in 2041–2050, razen če se v pregledih Komisije, ki temeljijo na objektivnih in nediskriminatornih merilih, do leta 2027 in vsakih 10 let zatem ugotovi, da je treba za doseganje dolgoročnih energetskih in podnebnih ciljev Unije ter ciljev razogljičenja za leto 2050 ustrezno prilagoditi letno obveznost za prihranke energije.

Predlog spremembe 27

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2012/27/EU

Člen 7 – odstavek 1 – pododstavek 3


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Za namene točke (b) in brez poseganja v odstavka 2 in 3 lahko države članice upoštevajo le prihranke energije, ki izhajajo iz novih ukrepov politik, uvedenih po 31. decembru 2020, ali ukrepov politik, uvedenih v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020, če se lahko dokaže, da ti ukrepi privedejo do posameznih dejavnosti, ki se izvedejo po 31. decembru 2020 in ustvarijo prihranke.	Za namene točke (b) in brez poseganja v odstavka 2 in 3 lahko države članice upoštevajo le prihranke energije, ki izhajajo iz novih ukrepov politik, uvedenih bodisi po 31. decembru 2020 bodisi pred tem, če se lahko dokaže, da ti ukrepi privedejo do novih posameznih dejavnosti, ki se izvedejo po 31. decembru 2020 in ustvarijo nove prihranke.

Predlog spremembe 28

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2012/27/EU

Člen 7 – odstavek 1 – pododstavek 4


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Iz teh izračunov se lahko deloma ali v celoti izključi količina prodane energije, ki se uporablja za prevoz.	V obdobju 2014–2020 se lahko iz teh izračunov deloma ali popolnoma izključi količina prodane energije, ki se uporablja za prevoz. Od leta 2021 se količina prodane energije, ki se uporablja za prevoz, ne sme več izključiti iz teh izračunov.

Predlog spremembe 29

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2012/27/EU

Člen 7 – odstavek 1 – pododstavek 5


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice določijo, kako bo izračunana količina novih prihrankov razporejena v posameznem obdobju, navedenem v točkah (a) in (b), pod pogojem, da se do konca posameznega obdobja dosežejo zahtevani skupni kumulativni prihranki.	Države članice določijo, kako bo izračunana količina novih prihrankov razporejena v posameznem obdobju, navedenem v točkah (a), (b), (ba) in (bb), pod pogojem, da se do konca posameznega obdobja dosežejo zahtevani skupni kumulativni prihranki.

Obrazložitev

Ta določba bi se morala uporabljati tudi za obdobje 2030–2050, da se zagotovi stabilen okvir, potreben za naložbe.

Predlog spremembe 30

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2012/27/EU

Člen 7 – odstavek 2


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
2. Vsaka država članica lahko ob upoštevanju odstavka 3:	2. Vsaka država članica lahko ob upoštevanju odstavka 3:
(a) opravi izračun, zahtevan v točki (a) odstavka 1, z uporabo vrednosti 1 % v letih 2014 in 2015; 1,25 % v letih 2016 in 2017; ter 1,5 % v letih 2018, 2019 in 2020;	(a) opravi izračun, zahtevan v točki (a) odstavka 1, z uporabo vrednosti 1 % v letih 2014 in 2015; 1,25 % v letih 2016 in 2017 ter 1,5 % v letih 2018, 2019 in 2020;
(b) izključi iz izračuna vso ali del količine prodane energije, ki se uporablja v industrijskih dejavnostih, navedenih v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES;
(c) dovoli, da se prihranek energije, dosežen v sektorjih pretvorbe, distribucije in prenosa energije, vključno z infrastrukturami za učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje, na podlagi izvajanja zahtev iz člena 14(4), točke (b) člena 14(5) in člena 15(1) do (6) in (9), upošteva pri prihranku energije, ki je določen v odstavku 1;	(c) dovoli, da se prihranek energije, dosežen v sektorjih pretvorbe, distribucije in prenosa energije, vključno z infrastrukturami za učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje, na podlagi izvajanja zahtev iz člena 14(4), točke (b) člena 14(5) in člena 15(1) do (6) in (9) upošteva pri prihranku energije, ki je določen v odstavku 1;
(d) pri prihranku energije, ki je določen v odstavku 1, upošteva prihranek energije, ki izhaja iz posameznih ukrepov, ki se po novem izvajajo od 31. decembra 2008 in so še vedno učinkoviti leta 2020 in pozneje ter jih je mogoče meriti in preverjati; in
(e) izključi iz izračuna zahtevanih prihrankov energije iz odstavka 1 preverljivo količino energije, proizvedene na ali v stavbah za lastno uporabo kot posledica ukrepov politik, ki spodbujajo nove namestitve tehnologij za energijo iz obnovljivih virov.

Predlog spremembe 31

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2012/27/EU

Člen 7 – odstavek 3


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
3. Vse možnosti skupaj, izbrane v skladu z odstavkom 2, ne smejo predstavljati več kot 25 % količine prihrankov energije iz odstavka 1. Države članice ločeno uporabijo in izračunajo učinek možnosti, izbranih za obdobji iz točk (a) in (b) odstavka 1:	3. Vse možnosti skupaj, izbrane v skladu z odstavkom 2, ne smejo predstavljati več kot 25 % količine prihrankov energije iz odstavka 1. Države članice ločeno uporabijo in izračunajo učinek možnosti, izbranih za obdobji iz točk (a) in (b) odstavka 1:
(a) za izračun količine prihrankov energije, zahtevanih za obdobje iz točke (a) odstavka 1, lahko države članice uporabijo točke (a), (b), (c) in (d) odstavka 2;	(a) za izračun količine prihrankov energije, zahtevanih za obdobje iz točke (a) odstavka 1, lahko države članice uporabijo točki (a) in (c) odstavka 2;
(b) za izračun količine prihrankov energije, zahtevanih za obdobje iz točke (b) odstavka 1, lahko države članice uporabijo točke (b), (c), (d) in (e) odstavka 2, pod pogojem, da imajo posamezni ukrepi v smislu točke (d) preverljiv in merljiv učinek tudi po 31. decembru 2020.	(b) za izračun količine prihrankov energije, zahtevanih za obdobje iz točk (b), (ba) in (bb) odstavka 1, lahko države članice uporabijo točko (c) odstavka 2;

Predlog spremembe 32

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 3

Direktiva 2012/27/EU

Člen 7 – odstavek 7


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
7. Države članice dokažejo, da se v primeru prekrivanja ukrepov politike ali posameznih ukrepov prihranek energije ne šteje dvojno.	7. Čeprav se priznava, da povečanje učinkovitosti, ki izhaja iz primarne energije, dopolnjuje povečanje učinkovitosti, ki izhaja iz končne energije, države članice dokažejo, da se prihranek energije v primeru prekrivanja ukrepov politike ali posameznih ukrepov ne šteje dvojno.

Predlog spremembe 33

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2012/27/EU

Člen 7a


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 7a	Člen 7a
Sistemi obveznosti energetske učinkovitosti	Sistemi za podpiranje energetske učinkovitosti
1. Če se države članice odločijo, da bodo izpolnile svoje obveznosti doseganja količine prihrankov, zahtevane v členu 7(1), s sistemom obveznosti energetske učinkovitosti, zagotovijo, da zavezane strani, navedene v odstavku 2, ki delujejo na ozemlju posamezne države članice, izpolnjujejo, brez poseganja v člen 7(2), zahtevo glede kumulativnih prihrankov končne energije iz člena 7(1).	1. Če se države članice odločijo, da bodo izpolnile svoje obveznosti doseganja količine prihrankov, zahtevane v členu 7(1), s sistemom za podpiranje energetske učinkovitosti zagotovijo, da zavezane strani iz odstavka 2, ki delujejo na ozemlju posamezne države članice, brez poseganja v člen 7(2) izpolnjujejo zahtevo glede kumulativnih prihrankov končne energije iz člena 7(1).
2. Države članice določijo, na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril, kateri distributerji energije in/ali podjetja za maloprodajo energije, ki delujejo na njihovem ozemlju, so zavezane strani, in lahko mednje vključi distributerje ali podjetja za maloprodajo goriva za prevoz, ki delujejo na njihovem ozemlju. Količina prihrankov energije, ki je potrebna za izpolnitev obveznosti, zavezane strani dosežejo med končnimi odjemalci, ki jih določi država članica neodvisno od izračuna na podlagi člena 7(1), oziroma, če se tako odloči država članica, prek potrjenih prihrankov drugih strani, kakor je opisano v točki (b) odstavka 5.	2. Države članice na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril določijo, kateri distributerji energije in/ali podjetja za maloprodajo energije, ki delujejo na njihovem ozemlju, so zavezane strani, in mednje vključi distributerje ali podjetja za maloprodajo goriva za prevoz, ki delujejo na njihovem ozemlju. Količina prihrankov energije, ki je potrebna za izpolnitev obveznosti, zavezane strani dosežejo med končnimi odjemalci, ki jih določi država članica neodvisno od izračuna na podlagi člena 7(1), oziroma, če se tako odloči država članica, prek potrjenih prihrankov drugih strani, kakor je opisano v točki (b) odstavka 5.
3. Države članice prihranke energije, ki jih zahtevajo od vsake zavezane strani, izrazijo v porabi končne ali primarne energije. Metoda, izbrana za izražanje zahtevanih prihrankov energije, se uporabi tudi za izračun prihrankov, ki jih uveljavljajo zavezane strani. Uporabijo se pretvorbeni faktorji iz Priloge IV.	3. Države članice prihranke energije, ki jih zahtevajo od vsake zavezane strani, izrazijo v porabi končne ali primarne energije. Metoda, izbrana za izražanje zahtevanih prihrankov energije, se uporabi tudi za izračun prihrankov, ki jih uveljavljajo zavezane strani. Uporabijo se pretvorbeni faktorji iz Priloge IV.
4. Države članice vzpostavijo sisteme za merjenje, nadzor in preverjanje, v okviru katerih se izvajajo dokumentirane revizije na statistično pomembnem deležu in reprezentativnem vzorcu ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti, ki so jih uvedle zavezane strani. To merjenje, nadzor in preverjanje se izvaja neodvisno od zavezanih strani.	4. Države članice vzpostavijo sistem za merjenje, nadzor in preverjanje, v okviru katerega se izvajajo dokumentirane revizije na statistično pomembnem deležu in reprezentativnem vzorcu ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti, ki jih uvedejo zavezane strani. To merjenje, nadzor in preverjanje se izvaja neodvisno od zavezanih strani.
5. V okviru sistema obveznosti energetske učinkovitosti države članice:	5. Države članice v okviru sistema za podpiranje energetske učinkovitosti:
(a) v sprejete obveznosti varčevanja vključijo zahteve s socialnim ciljem, tudi zahtevo, da se delež ukrepov za energetsko učinkovitost prednostno izvede v gospodinjstvih, ki jih je prizadela energijska revščina, in v socialnih stanovanjih;	(a) v sprejete obveznosti varčevanja vključijo in objavijo zahteve s socialnim ciljem, tudi zahtevo, da se znaten delež ukrepov za energetsko učinkovitost prednostno izvede v gospodinjstvih z nizkimi dohodki, ki jim grozi energijska revščina, ali v socialnih stanovanjih, in prek ustreznih finančnih instrumentov omogočijo dostop do potrebne finančne podpore;
(b) lahko zavezanim stranem dovolijo, da pri svoji obveznosti upoštevajo potrjene prihranke energije, ki so jih dosegli ponudniki energetskih storitev ali druge tretje strani, tudi kadar zavezane strani prek drugih organov, ki jih je odobrila država, ali prek javnih organov spodbujajo ukrepe, ki lahko vključujejo tudi formalna partnerstva, vendar to ni nujno, in so lahko kombinirani z drugimi viri financiranja. Kadar države članice to dovolijo, potem zagotovijo, da je vzpostavljen postopek odobritve, ki je jasen, pregleden in odprt za vse udeležence na trgu ter katerega cilj je zmanjšanje stroškov potrjevanja;	(b) zavezanim stranem dovolijo, da pri svoji obveznosti upoštevajo potrjene prihranke energije, ki so jih dosegli ponudniki energetskih storitev ali druge tretje strani, tudi kadar zavezane strani prek drugih organov, ki jih je odobrila država, kot so ponudniki socialnih stanovanj, ali prek javnih organov spodbujajo ukrepe, ki lahko vključujejo tudi formalna partnerstva, vendar to ni nujno, in so lahko kombinirani z drugimi viri financiranja. Kadar države članice to dovolijo, zagotovijo, da je vzpostavljen postopek odobritve, ki je jasen, pregleden in odprt za vse udeležence na trgu ter katerega cilj je zmanjšanje stroškov potrjevanja;
(c) lahko zavezanim stranem dovolijo, da upoštevajo prihranke, dosežene v danem letu, kot da bi bili doseženi v katerem koli od preteklih štirih ali naslednjih treh let, če to ne sega prek izteka obdobij obveznosti, določenih v členu 7(1).	(c) lahko zavezanim stranem dovolijo, da upoštevajo prihranke, dosežene v danem letu, kot da bi bili doseženi v katerem koli od preteklih štirih ali naslednjih treh let, če to ne preseže obdobij obveznosti iz člena 7(1).
6. Države članice enkrat letno objavijo vse prihranke energije, ki jih je dosegla vsaka zavezana stran ali vsaka podkategorija zavezane strani v okviru sistema.	6. Države članice enkrat letno objavijo vse prihranke energije, ki jih je dosegla vsaka zavezana stran ali vsaka podkategorija zavezane strani v okviru sistema.

Predlog spremembe 34

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4

Direktiva 2012/27/EU

Člen 7b


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 7b	Člen 7b
Alternativni ukrepi politike	Alternativni ukrepi politike
1. Če se države članice odločijo, da izpolnijo svoje obveznosti glede doseganja prihrankov iz člena 7(1) z alternativnimi ukrepi politike, zagotovijo, da se prihranki energije iz člena 7(1) dosežejo pri končnih odjemalcih.	1. Če se države članice odločijo, da izpolnijo svoje obveznosti glede doseganja prihrankov iz člena 7(1) z alternativnimi ukrepi politike, zagotovijo, da se ti prihranki dosežejo pri končnih odjemalcih.
2. Pri oblikovanju alternativnih ukrepov politik za dosego prihrankov energije, države članice upoštevajo učinek na gospodinjstva, ki jih pesti energijska revščina.	2. Države članice pri oblikovanju alternativnih ukrepov politik za dosego prihrankov energije in za zagotovitev izvajanja ambiciozne energetske prenove obstoječih stavb uvedejo ukrepe v korist gospodinjstev z nizkim dohodkom, ki jim grozi energijska revščina, ali gospodinjstev v socialnih stanovanjih. Ti ukrepi se objavijo.
3. Za vse ukrepe, razen tistih, ki so povezani z ukrepi obdavčitve, države članice vzpostavijo sisteme za merjenje, nadzor in preverjanje, v okviru katerih se izvajajo dokumentirane revizije na statistično pomembnem deležu in reprezentativnem vzorcu ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti, ki so jih uvedle udeležene ali pooblaščene strani. To merjenje, nadzor in preverjanje se izvaja neodvisno od udeleženih in pooblaščenih strani.“;	3. Za vse ukrepe, razen tistih, ki so povezani z ukrepi obdavčitve, države članice vzpostavijo sisteme za merjenje, nadzor in preverjanje, v okviru katerih se izvajajo dokumentirane revizije na statistično pomembnem deležu in reprezentativnem vzorcu ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti, ki so jih uvedle udeležene ali pooblaščene strani. Merjenje, nadzor in preverjanje se izvaja neodvisno od udeleženih in pooblaščenih strani.

Predlog spremembe 35

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 a (novo)

Direktiva 2012/27/EU

Člen 8 – odstavek 4


Veljavno besedilo	Predlog spremembe
	(4a) V členu 8 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:
„4. Države članice zagotovijo, da se v podjetjih, ki niso MSP, izvede energetski pregled, ki ga neodvisno in stroškovno učinkovito izvedejo kvalificirani in/ali akreditirani strokovnjaki ali ga izvedejo in nadzirajo neodvisni organi v skladu z nacionalno zakonodajo do 5. decembra 2015 in najmanj na vsaka štiri leta od datuma zadnjega energetskega pregleda.“	„4. Države članice zagotovijo, da se v podjetjih, ki niso MSP, do 5. decembra 2015 in najmanj na vsaka štiri leta od datuma zadnjega energetskega pregleda izvede energetski pregled, ki ga neodvisno in stroškovno učinkovito izvedejo kvalificirani in/ali akreditirani strokovnjaki ali ga izvedejo in nadzirajo neodvisni organi v skladu z nacionalno zakonodajo.
	Države članice zagotovijo spodbude za MSP z večjo energetsko porabo na promet od povprečja v EU, da izpolnijo zahteve iz tega odstavka“.

Predlog spremembe 36

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 b (novo)

Direktiva 2012/27/EU

Člen 8 – odstavek 6


Veljavno besedilo	Predlog spremembe
	(4b) V členu 8 se odstavek 6 nadomesti z naslednjim:
„6. Podjetja, ki niso MSP in izvajajo sistem upravljanja z energijo ali okoljem, ki ga je potrdil neodvisni organ v skladu z veljavnimi evropskimi ali mednarodnimi standardi, so izvzeta iz zahtev iz odstavka 4, če države članice zagotovijo, da zadevni sistem upravljanja vključuje energetski pregled na podlagi minimalnih meril, ki temeljijo na Prilogi VI.“	„6. Podjetja, ki niso MSP, in podjetja, ki so MSP z visoko porabo energije na zaposlenega ali glede na promet in ki izvajajo sistem upravljanja energije ali okolja, ki ga v skladu z veljavnimi evropskimi ali mednarodnimi standardi potrdi neodvisen organ, so izvzeta iz zahtev iz odstavka 4, če države članice zagotovijo, da sistem upravljanja vključuje energetski pregled na podlagi minimalnih meril, ki temeljijo na Prilogi VI.“

Predlog spremembe 37

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1l – točka 5 – točka b

Direktiva 2012/27/EU

Člen 9 – odstavek 1 – pododstavek 1


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice v mejah tehnične izvedljivosti, finančne sprejemljivosti in sorazmerno z morebitnimi prihranki energije zagotovijo, da imajo končni odjemalci zemeljskega plina na voljo individualne števce po konkurenčnih cenah, ki natančno prikazujejo dejansko količino porabljene energije končnega odjemalca in informacije o dejanskem času njene porabe.	Države članice v mejah tehnične izvedljivosti, stroškovne učinkovitosti in sorazmerno z morebitnimi prihranki energije zagotovijo, da so končnim odjemalcem zemeljskega plina na voljo individualni števci po konkurenčnih cenah, ki natančno prikazujejo dejansko količino porabljene energije končnega odjemalca in informacije o dejanskem času njene porabe.

Obrazložitev

Odjemalci imajo pravico do jasnih, razumljivih in pravočasnih informacij o svoji porabi energije, vendar so toplotni števci in delilniki stroškov ogrevanja v večstanovanjskih in večnamenskih stavbah upravičeni samo, če so tehnično izvedljivi, stroškovno učinkoviti ter sorazmerni z morebitnim prihrankom energije. V nasprotnem primeru imajo lahko neželene posledice, na primer da ustvarjajo nova tveganja za energijsko revščino, namesto da bi jo preprečevali, in ovirajo druge ukrepe, s katerimi bi zagotovili boljše rezultate glede energetske učinkovitosti za odjemalce.

Predlog spremembe 38

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 6

Direktiva 2012/27/EU

Člen 9a


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Člen 9a	Člen 9a
Merjenje, individualno merjenje in delitev stroškov za ogrevanje in hlajenje ter toplo sanitarno vodo	Merjenje, individualno merjenje in delitev stroškov za ogrevanje in hlajenje ter toplo sanitarno vodo
1. Države članice zagotovijo, da imajo končni odjemalci daljinskega ogrevanja, daljinskega hlajenja in tople sanitarne vode na voljo števce po konkurenčnih cenah, ki natančno prikazujejo dejansko količino porabljene energije končnega odjemalca.	1. Države članice zagotovijo, da so končnim odjemalcem daljinskega ogrevanja, daljinskega hlajenja in tople sanitarne vode na voljo števci po konkurenčnih cenah, ki natančno prikazujejo dejansko količino porabljene energije končnega odjemalca.
Če se stavba pri ogrevanju in hlajenju ali pri dobavi tople vode oskrbuje iz centralnega vira, ki oskrbuje več stavb, ali iz omrežja za daljinsko ogrevanje in hlajenje, se toplotni števec ali števec za toplo vodo zmeraj namesti na toplotni izmenjevalnik ali na mesto oddaje.	Če se stavba pri ogrevanju, hlajenju ali pri dobavi tople vode oskrbuje iz centralnega vira, ki oskrbuje več stavb, ali iz omrežja za daljinsko ogrevanje ali hlajenje, se števec zmeraj namesti na toplotni izmenjevalnik ali na mesto oddaje.
2. V večstanovanjskih in večnamenskih stavbah s centralnim virom ogrevanja ali hlajenja ali oskrbovanih iz sistemov daljinskega ogrevanja in hlajenja, se individualni števci za merjenje porabe toplote ali hlajenja ali tople vode namestijo v vsaki posamezni stavbni enoti.	2. V večstanovanjskih in večnamenskih stavbah s centralnim virom ogrevanja ali hlajenja ali oskrbovanih iz sistemov daljinskega ogrevanja in hlajenja se individualni števci za merjenje porabe toplote ali hlajenja ali tople vode namestijo v vsaki posamezni stavbni enoti, če je to tehnično izvedljivo, stroškovno učinkovito in sorazmerno z morebitnimi prihranki energije.
Če uporaba individualnih števcev ni tehnično izvedljiva ali merjenje ogrevanja ali hlajenja v posamezni stavbni enoti ni stroškovno učinkovito, se uporabijo individualni delilniki stroškov ogrevanja za merjenje porabe energije na posameznem radiatorju, razen če zadevna država članica izkaže, da namestitev tovrstnih delilnikov stroškov ogrevanja ne bi bila stroškovno učinkovita. V teh primerih se lahko razmisli o alternativnih stroškovno učinkovitih načinih merjenja porabe toplote. Posamezna država članica jasno določi in objavi pogoje tehnične neizvedljivosti in stroškovne neučinkovitosti.	Če uporaba individualnih števcev tehnično ni izvedljiva ali merjenje ogrevanja ali hlajenja v posamezni stavbni enoti ni stroškovno učinkovito ali sorazmerno z morebitnimi prihranki energije, se uporabijo individualni delilniki stroškov ogrevanja za merjenje porabe energije na posameznem radiatorju, razen če zadevna država članica izkaže, da namestitev delilnikov stroškov ogrevanja ne bi bila stroškovno učinkovita. V teh primerih se lahko razmisli o alternativnih stroškovno učinkovitih načinih merjenja porabe toplote. Vsaka država članica jasno določi in objavi pogoje tehnične neizvedljivosti in stroškovne neučinkovitosti.
V novih stavbah iz prvega pododstavka ali pri večji prenovi takih stavb, kot je določeno v Direktivi 2010/31/EU, je treba vedno zagotoviti individualne števce.	V novih stavbah iz prvega pododstavka ali pri večji prenovi teh stavb, kot je določeno v Direktivi 2010/31/EU, je treba zagotoviti števce za toplo vodo, če je to tehnično izvedljivo, stroškovno učinkovito in sorazmerno z morebitnimi prihranki energije, hkrati pa zagotoviti, da to ne bo povečalo tveganja energijske revščine.
3. Kadar se večstanovanjske in večnamenske stavbe oskrbujejo z daljinskim ogrevanjem ali hlajenjem ali kadar v njih prevladujejo lastni skupni sistemi ogrevanja ali hlajenja, države članice za zagotovitev preglednosti in točnosti obračunavanja individualne porabe uvedejo pregledna pravila o delitvi stroškov ogrevanja, hlajenja in porabe tople vode v takšnih stavbah, vključno z naslednjim:	3. Kadar se večstanovanjske in večnamenske stavbe oskrbujejo z daljinskim ogrevanjem ali hlajenjem ali kadar v njih prevladujejo lastni skupni sistemi ogrevanja ali hlajenja, države članice za zagotovitev preglednosti in točnosti obračunavanja individualne porabe uvedejo in objavijo pregledna nacionalna pravila o delitvi stroškov ogrevanja, hlajenja in porabe tople vode v takšnih stavbah, vključno z naslednjim:
4. Za namene iz tega člena morajo biti od 1. januarja 2020 nameščeni števci in delilniki stroškov daljinsko berljive naprave.	4. Za namene iz tega člena morajo imeti nameščeni števci in delilniki stroškov ogrevanja od 1. januarja 2020 možnost daljinskega odčitavanja. Še naprej se uporabljajo pogoji v zvezi s tehnično izvedljivostjo in stroškovno učinkovitostjo iz prvega in drugega pododstavka odstavka 2.
Za števce in delilnike stroškov, ki so že bili nameščeni in niso daljinsko berljivi, mora biti zagotovljena ta zmogljivost ali pa jih je treba zamenjati z daljinsko berljivimi napravami do 1. januarja 2027, razen če zadevna država članica dokaže, da to ni stroškovno učinkovito.	Za števce in delilnike stroškov ogrevanja, ki so že nameščeni in nimajo daljinskega odčitavanja, mora biti ta zmogljivosti zagotovljena ali pa jih je treba do 1. januarja 2027 zamenjati z napravami z daljinskim odčitavanjem, razen če zadevna država članica dokaže, da to ni stroškovno učinkovito.

Predlog spremembe 39

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 7 – točka c

Direktiva 2012/27/EU

Člen 10 – odstavek 2 – pododstavek 1


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Števci, nameščeni v skladu z Direktivo 2009/73/ES, omogočajo točne informacije o obračunu na podlagi dejanske porabe. Države članice zagotovijo, da imajo končni odjemalci možnost enostavnega dostopa do dodatnih informacij o pretekli porabi, ki omogočajo podrobno samopreverjanje.	Števci, nameščeni v skladu z Direktivo 2009/73/ES, omogočajo točne informacije o obračunu na podlagi dejanske porabe. Države članice zagotovijo, da imajo končni odjemalci možnost enostavnega dostopa do dodatnih informacij o pretekli porabi, ki omogočajo podrobno samopreverjanje. Da se končnim odjemalcem zagotovi zasebnost, države članice zagotovijo, da števci omogočajo varstvo podatkov in se uporabljajo v skladu z zahtevami Uredbe (EU) 2016/679 (splošna uredba o varstvu podatkov). Države članice upoštevajo tudi, da je pomembno, da so merilni sistemi odporni na kibernetski kriminal. Komisija zato pred 1. januarjem 2019 prouči, ali bi bilo treba posodobiti Direktivo 2013/40/EU (o napadih na informacijske sisteme), da se vključijo merilni sistemi.

Predlog spremembe 40

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 8

Direktiva 2012/27/EU

Člen 10a – odstavek 1 – pododstavek 1


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice zagotovijo, da so informacije o obračunu in porabi točne in temeljijo na dejanski porabi v skladu s točkama 1 in 2 Priloge VIIa za vse končne porabnike, kjer so nameščeni števci ali delilniki stroškov.	Države članice zagotovijo, da so informacije o obračunu in porabi točne in temeljijo na dejanski porabi ali odčitanih podatkih z delilnikov stroškov ogrevanja v skladu s točkama 1 in 2 Priloge VIIa za vse končne odjemalce, kjer so nameščeni števci ali delilniki stroškov ogrevanja.

Predlog spremembe 41

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 8

Direktiva 2012/27/EU

Člen 10a – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	Države članice lahko določijo, kdo bo končnim porabnikom, tj. fizičnim ali pravnim osebam v posamezni stavbi ali enoti v večstanovanjski ali večnamenski stavbi s centralnim virom ogrevanja, hlajenja ali tople vode, ki nimajo neposredne ali individualne pogodbe z dobaviteljem energije, zagotavljal informacije o obračunu in porabi na podlagi dejanske porabe ali odčitanih podatkov z delilnikov stroškov ogrevanja.

Obrazložitev

The obligation of delivering billing and consumption information to final users is not always possible to fulfil with heat cost allocators because they do not measure actual heat consumption and it will be very expensive and technically complicated replace them with energy meters. Billing information on heat consumption based on heat meter readings should be provided as a rule only to the final customer. The scope of information delivered to final users (in case they are not final customers), should be decided individually by Member States, taking into account the specificity of the building infrastructure in each area and the current legal status.

Predlog spremembe 42

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 8

Direktiva 2012/27/EU

Člen 10a – odstavek 2 – točka a


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) zahtevajo, da če so informacije o obračunu električne energije in pretekli porabi končnih porabnikov na voljo, se dajo na voljo ponudniku energetskih storitev, ki ga imenuje končni porabnik;	(a) zahtevajo, da se, če so na voljo informacije o obračunu električne energije in pretekli porabi ali odčitavanju delilnikov stroškov ogrevanja končnih odjemalcev, na zahtevo končnega porabnika dajo na voljo ponudniku energetskih storitev, ki ga imenuje končni odjemalec;

Predlog spremembe 43

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 8

Direktiva 2012/27/EU

Člen 10a – odstavek 2 – točka c


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(c) zagotovijo, da so v obračunu vsem končnim porabnikom na voljo ustrezne informacije, ki temeljijo na dejanski porabi in so v skladu s točko 3 Priloge VII;	(c) zagotovijo, da so v obračunu vsem končnim porabnikom na voljo ustrezne informacije, ki temeljijo na dejanski porabi ali odčitanih podatkih z delilnikov stroškov ogrevanja in so v skladu s točko 3 Priloge VIIa;

Predlog spremembe 44

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 11 a (novo)

Direktiva 2012/27/EU

Člen 19 a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	11a. Vstavi se naslednji člen 19a:
	Člen 19a
	Financiranje energetske učinkovitosti s strani evropskih bank
	Evropska investicijska banka (EIB) in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) prilagodita svoje cilje politike, da se energetska učinkovitost prizna kot samostojen vir energije, naložbe vanjo pa kot del njunega portfelja infrastrukturnih naložb.
	EIB in EBRD, tudi skupaj z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami, pripravita, ustvarita in financirata programe in projekte, prilagojene sektorju energetske učinkovitosti, med drugim za gospodinjstva, ki jih pesti energijska revščina.
	Države članice dodobra izkoristijo priložnosti in orodja, ki so predlagana v pobudi za pametno financiranje pametnih stavb.

Obrazložitev

Potrebna je velika sprememba, da bodo finančne institucije zagotovile finančne instrumente, ki bodo ustrezali obsežnim naložbam v energetsko učinkovitost.

Predlog spremembe 45

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 12 a (novo)

Direktiva 2012/27/EU

Člen 24 – odstavek 4


Veljavno besedilo	Predlog spremembe
	(12a) V členu 24 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:
4. „Komisija spremlja učinek izvajanja te direktive na direktive 2003/87/ES, 2009/28/ES in 2010/31/EU ter na Odločbo št. 406/2009/ES in industrijske sektorje, zlasti tiste, ki so izpostavljeni visokemu tveganju premestitve emisij CO₂ in so navedeni v Sklepu 2010/2/EU.“	„Komisija spremlja učinek izvajanja te direktive na direktive 2003/87/ES, 2009/28/ES in 2010/31/EU ter na Uredbo (EU) št. [...] (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v državah članicah v obdobju 2021–2030 za trdno energetsko unijo in izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami) in vsako leto Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo. Če ima Komisija na podlagi rednih poročil dokaze, da interakcija med politikami povzroča nepravilno delovanje trga ogljika, predloži zakonodajni predlog z ukrepi za izboljšanje delovanja trga ogljika“.
	(Prvotni/sedanji točki (13) in (14) predloga bosta preštevilčeni in bosta postali točka (14) oziroma (15).)

Obrazložitev

Zaradi nestabilnega ravnovesja med ponudbo in povpraševanjem, ki se pričakuje po letu 2020, lahko dodatno zmanjšanje povpraševanja zaradi prekrivanj EU ETS z drugimi podnebnimi politikami povzroči, da bo ponudba pravic do emisije trajno enaka povpraševanju po njih ali celo večja od njega. Zato bi bilo treba nevtralizirati negativni učinek prekrivajočih se podnebnih politik, tako da se količina pravic do emisije, ki je enaka prihrankom emisij, doseženih zunaj trga EU ETS, vključi v rezervo za stabilnost trga.

Predlog spremembe 46

Predlog direktive

Člen 1 – odstavek 1 – točka 13

Direktiva 2012/27/EU

Člen 24 – odstavek 12


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
12. Komisija najpozneje do 28. februarja 2024 in nato vsakih pet let pripravi oceno te direktive in predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu. Navedenemu poročilu se po potrebi priložijo predlogi za nadaljnje ukrepe.	12. Komisija najpozneje v šestih mesecih po svetovnem pregledu stanja v okviru pariškega sporazuma leta 2023 in zatem po vseh naslednjih svetovnih pregledih stanja opravi splošni pregled te direktive ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem oceni splošno učinkovitost te direktive in to, ali bi bilo treba politiko energetske učinkovitosti Unije prilagoditi glede na cilje pariškega sporazuma. Poročilu se po potrebi priložijo predlogi za nadaljnje ukrepe.

Obrazložitev

Pregled te direktive je treba obravnavati v novem svetovnem okviru po sprejetju pariškega sporazuma. Ambiciozni ukrepi za energetsko učinkovitost bodo ključno orodje za izpolnjevanje obveznosti Evrope in jih bo treba vsakih pet let posodobiti.

Predlog spremembe 47

Predlog direktive

Priloga 1 – točka 1 – točka a

Direktiva 2012/27/EU

Priloga IV – opomba 3


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) opomba 3 v Prilogi IV se nadomesti z naslednjim: „(3) Velja, kadar so prihranki energije izračunani v smislu primarne energije s pristopom od spodaj navzgor na podlagi porabe končne energije. Države članice lahko za prihranke električne energije v kWh uporabijo privzeti pretvorbeni količnik v vrednosti 2,0. Države članice lahko uporabijo drugačen pretvorbeni količnik, če lahko njegovo uporabo upravičijo.“	(a) opomba 3 v Prilogi IV se nadomesti z naslednjim: „(3) Velja, kadar so prihranki energije izračunani v smislu primarne energije s pristopom od spodaj navzgor na podlagi porabe končne energije. Države članice lahko za prihranke električne energije v kWh uporabijo privzeti pretvorbeni količnik v vrednosti 2,0. Uporabijo lahko tudi drugačen pretvorbeni količnik, če lahko upravičijo njegovo uporabo. Te okoliščine bi bilo treba ustrezno utemeljiti, morale bi biti merljive in preverljive in bi morale temeljiti na objektivnih in nediskriminatornih merilih.“

Predlog spremembe 48

Predlog direktive

Priloga I – točka 1 – točka b

Direktiva 2012/27/EU

Priloga V – odstavek 2 – točka a


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) prikazati je treba, da gre za dodatne prihranke poleg tistih, do katerih bi v vsakem primeru prišlo brez dejavnosti zavezane, udeležene ali pooblaščene strani in/ali organov izvajalcev. Za določitev, kakšne prihranke se lahko uveljavlja kot dodatne, države članice vzpostavijo izhodiščni scenarij, ki opisuje, kako bi se razvijala poraba energije brez zadevnega ukrepa politike. V izhodiščnem scenariju se upoštevajo vsaj naslednji dejavniki: trendi porabe energije, spremembe vedenja porabnikov, tehnološki napredek in spremembe, ki jih povzročajo drugi ukrepi, izvedeni na nacionalni ravni in na ravni EU;	(a) prikazati je treba, da gre za dodatne prihranke poleg tistih, do katerih bi v vsakem primeru prišlo brez dejavnosti zavezane, udeležene ali pooblaščene strani in/ali organov izvajalcev. Pri določitvi, kateri prihranki se lahko uveljavljajo kot dodatni, države članice vzpostavijo izhodiščni scenarij, ki opisuje, kako bi se razvijala poraba energije brez posameznega ukrepa politike in posledičnih novih posameznih ukrepov. V izhodiščnem scenariju se upoštevajo vsaj naslednji dejavniki: trendi porabe energije, spremembe vedenja odjemalcev, tehnološki napredek in spremembe, ki jih povzročajo drugi ukrepi, izvedeni na nacionalni ravni in na ravni EU;

Predlog spremembe 49

Predlog direktive

Priloga I – točka 1 – točka b

Direktiva 2012/27/EU

Priloga V – odstavek 2 – točka h


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(h) pri izračunu prihranka energije se upošteva, koliko časa bodo ukrepi učinkovali. To se lahko izračuna s seštetjem prihrankov, ki bodo doseženi na podlagi vsakega posameznega ukrepa med začetkom njegovega izvajanja in 31. decembrom 2020 ali 31. decembrom 2030, kot je primerno. Države članice lahko sprejmejo tudi drugo metodo, za katero se ocenjuje, da bo zagotovila vsaj isto skupno količino prihranka. Države članice ob uporabi drugih metod zagotovijo, da skupna količina prihranka energije, izračunana z uporabo teh drugih metod, ne preseže količine prihranka energije, ki bi jo dobile, če bi prihranek energije izračunale s seštevkom prihrankov, doseženih na podlagi vsakega posameznega ukrepa med začetkom njegovega izvajanja in 31. decembrom 2020 ali 31. decembrom 2030, kot je primerno. Države članice v svojih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih v okviru upravljanja energetske unije podrobno opišejo, katere druge metode so uporabile in s kakšnimi določbami so zagotovile izpolnitev te zavezujoče zahteve za izračun.	(h) pri izračunu prihranka energije se upošteva, koliko časa bodo ukrepi učinkovali, in sicer s seštetjem prihrankov, ki bodo doseženi na podlagi vsakega posameznega ukrepa med začetkom njegovega izvajanja in 31. decembrom 2020 ali 31. decembrom 2030, kot je primerno. Države članice lahko sprejmejo tudi drugo metodo, za katero se ocenjuje, da bo zagotovila vsaj enako skupno količino prihranka. Države članice ob uporabi drugih metod zagotovijo, da skupna količina prihranka energije, izračunana z uporabo teh drugih metod, ne preseže količine prihranka energije, ki bi jo dobile, če bi prihranek energije izračunale s seštevkom prihrankov, doseženih na podlagi vsakega posameznega ukrepa med začetkom njegovega izvajanja in 31. decembrom 2020 ali 31. decembrom 2030, kot je primerno. Države članice v svojih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih v okviru upravljanja energetske unije podrobno opišejo, katere druge metode uporabljajo in s katerimi določbami zagotavljajo izpolnjevanje te zavezujoče zahteve za izračun.

Predlog spremembe 50

Predlog direktive

Priloga I – točka 1 – točka b

Direktiva 2012/12/EU

Priloga V – odstavek 3 – pododstavek 2


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Za ukrepe politik, sprejete na podlagi točke (e) člena 7(2), lahko države članice uporabijo metodologijo izračuna, določeno v Direktivi 2010/31/EU, če je to v skladu z zahtevami člena 7 te direktive in te Priloge.	črtano

Predlog spremembe 51

Predlog direktive

Priloga I – točka 1 – točka b

Direktiva 2012/27/EU

Priloga V – točka 5 – točka a a (novo)


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(aa) virih, uporabljenih pri izračunu podatkov o količini prodane energije, vključno z utemeljitvijo uporabe alternativnih statističnih virov in vseh razlik v posledični količini (če se uporabljajo drugi viri kot Eurostat);

Predlog spremembe 52

Predlog direktive

Priloga I – točka 1 – točka b

Direktiva 2012/27/EU

Priloga V – odstavek 5 – točka h


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(h) trajanju ukrepov in načinu njihovega izračunavanja ali na čem temeljijo;	(h) trajanju ukrepov in načinu njihovega izračunavanja ali na čem temeljijo ter o vseh drugih sprejetih metodah, s katerimi naj bi se po ocenah dosegla vsaj enaka skupna količina prihrankov;

Predlog spremembe 53

Predlog direktive

Priloga I – točka 2 – točka b

Direktiva 2010/31/EU

Priloga VIIa – naslov


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Minimalne zahteve za obračunavanje in informacije o porabi na podlagi dejanske porabe ogrevanja, hlajenja in tople vode	Minimalne zahteve za obračunavanje in informacije o porabi za ogrevanje, hlajenje in toplo vodo

Predlog spremembe 54

Predlog direktive

Priloga I – točka 2 – točka b

Direktiva 2010/31/EU

Priloga VIIa – točka 1


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Obračunavanje na podlagi dejanske porabe	Obračunavanje na podlagi dejanske porabe in odčitanih podatkov z delilnikov stroškov ogrevanja
Da bi lahko končni porabniki uravnavali svojo porabo energije, obračunavanje poteka na podlagi dejanske porabe vsaj enkrat na leto.	Da lahko končni porabniki uravnavajo svojo porabo energije, poteka obračunavanje na podlagi dejanske porabe ali odčitanih podatkov z delilnikov stroškov ogrevanja vsaj enkrat na leto.

Predlog spremembe 55

Predlog direktive

Priloga I – točka 2 – točka b

Direktiva 2010/31/EU

Priloga VIIa – točka 2 – odstavek 1


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Po [vstavite tukaj: …. začetek veljavnosti], kjer so bili nameščeni daljinsko berljivi števci ali delilniki stroškov, se informacije o obračunu ali porabi na podlagi dejanske porabe na zahtevo ali v primeru, da so končni odjemalci izbrali možnost elektronskega prejemanja obračuna, dajo na razpolago vsaj vsako četrtletje, sicer pa dvakrat na leto.	Po [vstavite tukaj: …. datum prenosa v nacionalno pravo] velja, da če so nameščeni števci ali delilniki stroškov ogrevanja z daljinskim odčitavanjem, se informacije o obračunu ali porabi na podlagi dejanske porabe ali odčitanih podatkov z delilnikov stroškov ogrevanja na zahtevo ali če končni odjemalci izberejo možnost elektronskega prejemanja obračuna, dajo na razpolago vsaj vsako četrtletje, sicer pa dvakrat na leto.

Predlog spremembe 56

Predlog direktive

Priloga I – točka 2 – točka b

Direktiva 2010/31/EU

Priloga VIIa – točka 2 – odstavek 2


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Po 1. januarju 2022, kjer so bili nameščeni daljinsko berljivi števci ali delilniki stroškov, se informacije o obračunu ali porabi dajo na razpolago vsaj enkrat mesečno. Ogrevanje in hlajenje se lahko izvzame iz te obveznosti zunaj sezone ogrevanja/hlajenja.	Če so nameščeni števci ali delilniki stroškov ogrevanja z daljinskim odčitavanjem, se informacije o obračunavanju ali porabi na podlagi dejanske porabe ali odčitanih podatkov z delilnikov stroškov ogrevanja po 1. januarju 2022 dajo na voljo vsaj enkrat na mesec. Ogrevanje in hlajenje se lahko zunaj sezone ogrevanja/hlajenja izvzame iz te obveznosti.

Predlog spremembe 57

Predlog direktive

Priloga I – točka 2 – točka b

Direktiva 2010/31/EU

Priloga VIIa – točka 3 – naslov


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Minimalne informacije, ki morajo biti navedene na računu na podlagi dejanske porabe	Minimalne informacije na računu na podlagi dejanske porabe ali odčitanih podatkov z delilnikov stroškov ogrevanja

Predlog spremembe 58

Predlog direktive

Priloga I – točka 2 – točka b

Direktiva 2012/27/EU

Priloga VIIa – točka 3 – odstavek 1 – uvodni del


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
Države članice zagotovijo, da so na računih končnim uporabnikom v jasni in razumljivi obliki na voljo naslednje informacije oziroma da so te informacije priložene računom:	Države članice zagotovijo, da so na računih končnim uporabnikom v jasni in razumljivi obliki na voljo naslednje točne informacije oziroma da so priložene računom:

Predlog spremembe 59

Predlog direktive

Priloga I – točka 2 – točka b

Direktiva 2010/31/EU

Priloga VIIa – točka 3 – odstavek 1 – točka a


Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(a) veljavne dejanske cene in dejanska poraba energije;	(a) veljavne dejanske cene in dejanska poraba energije ali skupni stroški ogrevanja in odčitani podatki z delilnikov stroškov ogrevanja;

Obrazložitev

Prilogo VIIa je treba spremeniti, da bo usklajena s členom 10a.

Predlog spremembe 60

Predlog direktive

Priloga I – točka 2 a (novo)

Direktiva 2012/27/EU

Priloga IX – del I – točka g


Veljavno besedilo	Predlog spremembe
	2a. V delu I Priloge IX se točka g nadomesti z naslednjim:
(g) Ekonomska analiza: popis učinkov	(g) Ekonomska analiza: popis učinkov
V ekonomskih analizah se upoštevajo vsi ustrezni ekonomski učinki.	V ekonomskih analizah se upoštevajo vsi ustrezni ekonomski učinki.
Države članice lahko pri sprejemanju odločitev ocenijo in upoštevajo stroške in prihranke energije, ugotovljene v analiziranih scenarijih, ki so posledica večje prožnosti pri dobavi energije in izboljšanja delovanja električnih omrežij, tudi stroške in prihranke, do katerih ni prišlo zaradi manjšega vlaganja v infrastrukturo.	Države članice pri sprejemanju odločitev ocenijo in upoštevajo stroške in prihranke energije, ugotovljene v analiziranih scenarijih, ki so posledica večje prožnosti pri dobavi energije in izboljšanja delovanja električnih omrežij, tudi stroške in prihranke, do katerih ni prišlo zaradi manjšega vlaganja v infrastrukturo.
Pri stroških in koristih se upošteva najmanj naslednje:	Pri stroških in koristih se upošteva najmanj naslednje:
(i) Koristi	(i) Koristi
— Vrednost proizvodnje za potrošnika (toplota in elektrika)	— Vrednost proizvodnje za potrošnika (toplota in elektrika)
— Zunanje koristi, kot so koristi za okolje in zdravje, kolikor je to mogoče.	— Zunanje koristi, kot so koristi za okolje, emisije toplogrednih plinov in zdravje
	— Učinki na trg dela, zanesljiva oskrba z energijo, konkurenčnost
(ii) Stroški	(ii) Stroški
— Stroški kapitala za obrate in opremo	— Stroški kapitala za obrate in opremo
— Stroški kapitala za pripadajoča energetska omrežja	— Stroški kapitala za pripadajoča energetska omrežja
— Variabilni in fiksni stroški obratovanja	— Variabilni in fiksni stroški obratovanja
— Stroški energije	— Stroški energije
— Okoljski in zdravstveni stroški, kolikor je mogoče	— Okoljski in zdravstveni stroški
	— Stroški trga dela, zanesljiva oskrba z energijo, konkurenčnost

OBRAZLOŽITEV

Uresničevanje ciljev v skladu s pariškim sporazumom

Evropska unija mora prevzeti vodilno vlogo v svetovnem boju proti podnebnim spremembam. Zgodovinski pariški sporazum je zagotovil jasen okvir za blažitev globalnega segrevanja in njegovih hudih posledic za to generacijo in za številne prihodnje. Najpomembnejše orodje za razogljičenje evropske preskrbe z energijo, stavb, prometa in industrije je energetska učinkovitost. Predlogi v tem poročilu naj bi po pričakovanjih prinesli 47-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v EU do leta 2030 v primerjavi z letom 1990, tako da bi brez težav dosegli cilj 40-odstotnega zmanjšanja v skladu s pariškim sporazumom. S tem bomo zagotovili, da se bodo evropski cilji glede varstva podnebja in energetske učinkovitosti medsebojno krepili. Kljub temu si moramo še naprej prizadevati, da bi do leta 2050 dosegli neto ogljično nevtralnost, zato moramo ostati zavezani energetski učinkovitosti tudi po letu 2030.

Energetska varnost

Energetska odvisnost je za Evropo resen gospodarski in geopolitični problem. EU uvaža 53 % vse porabljene energije, kar stane več kot milijardo EUR na dan. Z ukrepi energetske učinkovitosti je mogoče zmanjšati odvisnost od tretjih držav in povečati energetsko varnost, ker se bo zmanjšala skupna potreba po energiji v Evropi. S predlogi iz tega poročila bi se do leta 2050 znatno zmanjšal uvoz energije: v obdobju 2021–2030 bi z zmanjšanjem uvoza fosilnih goriv prihranili 288 milijard EUR, v obdobju do leta 2050 pa bi se prihranki še povečali.

Energijska revščina

Od 50 do 125 milijonov ljudi v EU ogroža energijska revščina, to pomeni, da si ne morejo ogrevati stanovanja ali plačati računov. Učinka evropske energetske politike na energijsko revščino ne smemo zanemariti ali ga preprosto prepustiti nacionalnim politikam posameznih držav. Evropa ima ogromen potencial za povečanje energetske učinkovitost stavb, vendar je treba rešitve prilagoditi tako, da bi preprečili neželene učinke, ki bi lahko še dodatno povečali tveganje energijske revščine. Te vidike je treba skrbno preučiti, na primer pri določbah o individualnih števcih.

Ob prihodnjem razogljičenju stavbnega fonda bo za gospodinjstva z nizkimi dohodki, ki so lastniki ali najemniki teh stavb, težje izvesti potrebne naložbe, da bi kasneje od tega imeli koristi. Zato je bistveno, da že zdaj začnemo usmerjeno ukrepati za pomoč tem skupinam. Pri ukrepih držav članic bi morali dati prednost gospodinjstvom, ki jih pesti energijska revščina, in socialnim stanovanjem. Zato pripravljavka mnenja predlaga, da bi se od držav članic zahtevalo, naj znaten delež ukrepov izvedejo v gospodinjstvih, ki doživljajo energijsko revščino, ali v socialnih stanovanjih.

Gospodarska rast

Obstaja zmotno mišljenje, da mora hkrati z rastjo gospodarstva naraščati tudi poraba energije. Uspešnost ukrepov energetske učinkovitosti kaže, da se lahko poraba energije v času gospodarske rasti zmanjša, hkrati pa lahko ukrepi energetske učinkovitosti bistveno prispevajo k ustvarjanju rasti. Poraba končne energije od leta 2010 pada, medtem ko BDP v EU raste. Zmanjševanje porabe energije je najcenejši način za doseganja stroškovno učinkovite energetske učinkovitosti. Čeprav se ekonomski modeli razlikujejo, bi lahko s predlogi iz tega poročila dosegli neto povečanje BDP med 0 in 4,1 %, če bo na voljo ustrezno financiranje za naložbe. Pri tem pa niso upoštevane druge gospodarske koristi ukrepov energetske učinkovitosti, na primer boljša kakovost zraka in znatne koristi za zdravje.

Ukrepi iz tega poročila naj bi predvidoma tudi močno pospešili zaposlovanje. Modeli namreč kažejo, da bi lahko s pravilnim financiranjem naložb znatno povečali zaposlovanje in ustvarili med 405.000 in 4,8 milijona delovnih mest.

Odprava vrzeli

Posodobitev te direktive je priložnost za odpravo težav, ki so bile ugotovljene v sedanjem aktu. Eden od pomembnih kazalnikov direktive je cilj 1,5-odstotnega letnega prihranka energije. V zvezi s to zahtevo je bila sicer uvedena vrsta prilagodljivosti, ki državam članicam omogočajo zmanjšanje prizadevanj, tako da upoštevajo pretekle ukrepe ali tako, da iz izračunov izvzamejo nekatere sektorje. To je povzročijo, da se letni cilji varčevanja z energijo dosegajo samo polovično. Ker teh ciljev ne bi smeli še naprej slabiti, pripravljavka mnenja predlaga odpravo čim večjega števila vrzeli. Poleg tega predlaga podaljšanje ukrepov, ki so se izkazali za učinkovite, kot je prenova javnih stavb in energetski pregledi za podjetja.

Zavzemanje za državljane

Evropski parlament vedno glasuje za naprednejše ukrepe energetske učinkovitosti. Poslanci Evropskega parlamenta se kot predstavniki državljanov zavedajo, da ti ukrepi prinašajo prednosti za okolje pa tudi za zdravje, potrošnike in podjetja. Najočitnejši zgled je, da bi s predlogi iz tega poročila zaradi bistvenega izboljšanja kakovosti zraka pridobili 17 milijonov let življenja. Parlament se mora še naprej zavzemati za interese državljanov, tudi odjemalcev, ki si želijo nižje račune za energijo in toplejša stanovanja, podjetja, ki zahtevajo cenejšo, čistejšo energijo in pravno varnost, ter podjetnike, ki želijo biti pošteno nagrajeni za tehnološki napredek, s katerim nenehno izboljšujejo energetsko učinkovitost.

POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov	Energetska učinkovitost
Referenčni dokumenti	COM(2016)0761 – C8-0498/2016 – 2016/0376(COD)
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	ITRE 12.12.2016
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju	ENVI 12.12.2016
Pripravljavka mnenja Datum imenovanja	Jytte Guteland 14.2.2017
Obravnava v odboru	8.6.2017
Datum sprejetja	7.9.2017
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	32 12 12
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Marco Affronte, Ivo Belet, Biljana Borzan, Lynn Boylan, Paul Brannen, Soledad Cabezón Ruiz, Nessa Childers, Birgit Collin-Langen, Mireille D’Ornano, Miriam Dalli, Seb Dance, Stefan Eck, José Inácio Faria, Karl-Heinz Florenz, Arne Gericke, Julie Girling, Sylvie Goddyn, Jytte Guteland, Anneli Jäätteenmäki, Jean-François Jalkh, Benedek Jávor, Karin Kadenbach, Urszula Krupa, Peter Liese, Norbert Lins, Valentinas Mazuronis, Susanne Melior, Massimo Paolucci, Gilles Pargneaux, Piernicola Pedicini, Bolesław G. Piecha, Pavel Poc, Frédérique Ries, Annie Schreijer-Pierik, Davor Škrlec, Renate Sommer, Claudiu Ciprian Tănăsescu, Ivica Tolić, Nils Torvalds, Adina-Ioana Vălean, Jadwiga Wiśniewska, Damiano Zoffoli
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Nicola Caputo, Jørn Dohrmann, Elena Gentile, Jan Huitema, Merja Kyllönen, Stefano Maullu, Mairead McGuinness, Keith Taylor, Carlos Zorrinho
Namestniki (člen 200(2) Poslovnika), navzoči pri končnem glasovanju	Bendt Bendtsen, Norbert Erdős, Jill Evans, Barbara Lochbihler, Olle Ludvigsson

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

32	+
ALDE	Anneli Jäätteenmäki, Frédérique Ries, Nils Torvalds
EFDD	Piernicola Pedicini
GUE/NGL	Lynn Boylan, Stefan Eck, Merja Kyllönen
PPE	Stefano Maullu
S&D	Biljana Borzan, Paul Brannen, Soledad Cabezón Ruiz, Nicola Caputo, Nessa Childers, Miriam Dalli, Seb Dance, Elena Gentile, Jytte Guteland, Karin Kadenbach, Olle Ludvigsson, Susanne Melior, Massimo Paolucci, Gilles Pargneaux, Pavel Poc, Claudiu Ciprian Tănăsescu, Damiano Zoffoli, Carlos Zorrinho
Verts/ALE	Marco Affronte, Jill Evans, Benedek Jávor, Barbara Lochbihler, Davor Škrlec, Keith Taylor

12	–
ALDE	Valentinas Mazuronis
ECR	Jørn Dohrmann, Arne Gericke, Julie Girling, Urszula Krupa, Bolesław G. Piecha, Jadwiga Wiśniewska
ENL	Mireille D'Ornano, Sylvie Goddyn, Jean-François Jalkh
PPE	Annie Schreijer-Pierik, Renate Sommer

12	0
ALDE	Jan Huitema
PPE	Ivo Belet, Bendt Bendtsen, Birgit Collin-Langen, Norbert Erdős, José Inácio Faria, Karl-Heinz Florenz, Peter Liese, Norbert Lins, Mairead McGuinness, Ivica Tolić, Adina-Ioana Vălean

Uporabljeni znaki:

+ : za

– : proti

0 : vzdržani

POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov	Energetska učinkovitost
Referenčni dokumenti	COM(2016)0761 – C8-0498/2016 – 2016/0376(COD)
Datum predložitve EP	30.11.2016
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	ITRE 12.12.2016
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju	ENVI 12.12.2016
Poročevalec/-ka Datum imenovanja	Miroslav Poche 2.2.2017
Nadomeščeni poročevalci/-ke	Adam Gierek
Obravnava v odboru	23.3.2017	22.6.2017	4.9.2017
Datum sprejetja	28.11.2017
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	33 30 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Zigmantas Balčytis, Xabier Benito Ziluaga, José Blanco López, David Borrelli, Jonathan Bullock, Cristian-Silviu Buşoi, Jerzy Buzek, Angelo Ciocca, Edward Czesak, Jakop Dalunde, Pilar del Castillo Vera, Christian Ehler, Fredrick Federley, Adam Gierek, Theresa Griffin, András Gyürk, Rebecca Harms, Hans-Olaf Henkel, Eva Kaili, Barbara Kappel, Krišjānis Kariņš, Seán Kelly, Jaromír Kohlíček, Peter Kurumbašev (Peter Kouroumbashev), Zdzisław Krasnodębski, Miapetra Kumpula-Natri, Christelle Lechevalier, Paloma López Bermejo, Edouard Martin, Angelika Mlinar, Dan Nica, Angelika Niebler, Morten Helveg Petersen, Miroslav Poche, Michel Reimon, Paul Rübig, Massimiliano Salini, Algirdas Saudargas, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Dario Tamburrano, Patrizia Toia, Evžen Tošenovský, Claude Turmes, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Kathleen Van Brempt, Henna Virkkunen, Martina Werner, Lieve Wierinck, Hermann Winkler, Carlos Zorrinho
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Michèle Alliot-Marie, Pilar Ayuso, Gerben-Jan Gerbrandy, Benedek Jávor, Jude Kirton-Darling, Rupert Matthews, Clare Moody, Markus Pieper, Dennis Radtke, Dominique Riquet, Anneleen Van Bossuyt, Marco Zullo
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Albert Deß, Arndt Kohn, Sabine Verheyen
Datum predložitve	6.12.2017

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

33	+
ALDE	Angelika Mlinar, Dominique Riquet, Fredrick Federley, Gerben-Jan Gerbrandy, Lieve Wierinck, Morten Helveg Petersen
EFDD	Dario Tamburrano, David Borrelli, Marco Zullo
GUE/NGL	Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Paloma López Bermejo, Xabier Benito Ziluaga
S&D	Arndt Kohn, Carlos Zorrinho, Clare Moody, Dan Nica, Edouard Martin, Eva Kaili, José Blanco López, Jude Kirton-Darling, Kathleen Van Brempt, Martina Werner, Miapetra Kumpula-Natri, Miroslav Poche, Patrizia Toia, Peter Kurumbašev (Peter Kouroumbashev), Theresa Griffin, Zigmantas Balčytis
VERTS/ALE	Benedek Jávor, Claude Turmes, Jakop Dalunde, Michel Reimon, Rebecca Harms

30	-
ECR	Anneleen Van Bossuyt, Edward Czesak, Evžen Tošenovský, Hans-Olaf Henkel, Rupert Matthews, Zdzisław Krasnodębski
EFDD	Jonathan Bullock
ENL	Angelo Ciocca, Barbara Kappel, Christelle Lechevalier
PPE	Albert Deß, Algirdas Saudargas, András Gyürk, Angelika Niebler, Christian Ehler, Cristian-Silviu Buşoi, Dennis Radtke, Henna Virkkunen, Hermann Winkler, Jerzy Buzek, Krišjānis Kariņš, Markus Pieper, Massimiliano Salini, Michèle Alliot-Marie, Paul Rübig, Pilar Ayuso, Pilar del Castillo Vera, Sabine Verheyen, Seán Kelly, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev)

2	0
GUE/NGL	Jaromír Kohlíček
S&D	Adam Gierek

Uporabljeni znaki:

+ : za

- : proti

0 : vzdržani

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov