POROČILO o izvajanju Direktive 2005/36/ES glede regulacije in potrebe po reformi poklicnih storitev

12.12.2017 - (2017/2073(INI))

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov
Poročevalec: Nicola Danti


Postopek : 2017/2073(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A8-0401/2017
Predložena besedila :
A8-0401/2017
Sprejeta besedila :

OBRAZLOŽITEV – POVZETEK DEJSTEV IN UGOTOVITEV

Postopek

Poročevalcu je bila 11. maja 2017 zaupana naloga priprave poročila o izvajanju Direktive 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij v zvezi s potrebo po reformi poklicnih storitev v skladu s členom 59 Direktive.

Direktiva 2005/36/ES – kontekst, področje uporabe in prenos

Direktiva 2005/36/ES se uporablja za vse regulirane poklice, razen tistih, ki so izrecno izključeni z njenega področja uporabe, kot so notarji.

Regulirani poklici so pomemben element gospodarstva držav članic. Pravila o reguliranih poklicih, pri katerih so potrebne posebne poklicne kvalifikacije za opravljanje dejavnosti, se običajno uvedejo za zaščito ciljev splošnega interesa, kot so javno zdravje, varstvo potrošnikov, varstvo okolja itd. Na področjih, kjer dostop do poklica ni usklajen na ravni EU, se mora posamezna država članica odločiti, ali bo regulirala poklic, v okviru načel nediskriminacije in sorazmernosti.

Za olajšanje prostega pretoka strokovnjakov Direktiva 2005/36/ES določa pravila za samodejno priznavanje številnih poklicev na podlagi usklajenih minimalnih zahtev usposobljenosti, splošnega sistema za priznavanje poklicnih kvalifikacij, sistema za samodejno priznavanje poklicnih izkušenj, pa tudi sistema za čezmejno opravljanje storitev v okviru reguliranih poklicev. Direktiva vključuje tudi več določb o znanju jezikov, strokovnih in znanstvenih naslovih, upravnem sodelovanju, zahtevah glede dokumentov itd.

Leta 2013 je bil z Direktivo 2013/55/EU o spremembi Direktive 2005/36/ES v členu 59 uveden tako imenovani postopek medsebojnega ocenjevanja, v skladu s katerim so morale države članice do 18. januarja 2016 predložiti seznam vseh reguliranih poklicev, skupaj z zahtevami glede omejitve dostopa do ali opravljanja poklicev v zbirki podatkov, ki jo vzdržuje Komisija. Države članice so morale tudi proučiti, ali so te zahteve primerne za zagotovitev uresničitve zastavljenega cilja in ali ne presegajo tistega, kar je potrebno za uresničitev tega cilja. Tako je bilo v Direktivo 2005/36/ES vključeno načelo sorazmernosti iz Pogodbe in sodne prakse Sodišča. Države članice morajo nove zahteve, uvedene po 18. januarju 2016, skupaj z razlogi za domnevo, da so te zahteve skladne z načelom sorazmernosti, priglasiti v šestih mesecih od njihovega sprejetja. Države članice morajo Komisiji vsaki dve leti poslati poročilo (nacionalni akcijski načrt), v katerem navedejo zahteve, ki so jih odpravile ali ublažile, pri čemer to poročilo temelji na analizi posameznih primerov predpisov o poklicih in načrtovanih reformah.

Na podlagi informacij, prejetih v skladu s členom 59(9), je morala Komisija do januarja 2017 predložiti končne ugotovitve o pregledu nacionalnih predpisov o poklicih in o ocenah sorazmernosti, ki so jih izvedle države članice, skupaj s predlogi za nadaljnje pobude.

Kot dopolnitev člena 59 Direktive 2005/36/ES je bil v sporočilu Komisije z dne 2. oktobra 2013 (COM(2013)676) določen načrt dela za proces medsebojnega ocenjevanja, ki se je začel leta 2014 in ki od držav članic zahteva, da v zbirko podatkov reguliranih poklicev vključijo svoje predpise o poklicih. Na podlagi navedenih informacij so morale države članice preveriti upravičenost in sorazmernost svojih predpisov.

Informacije za zbirko podatkov reguliranih poklicev je prispevalo več kot 1200 nacionalnih pristojnih organov, da bi zagotovili preglednost predpisov o poklicih po vsej Evropi. Čeprav je bila zbirka podatkov reguliranih poklicev znatno posodobljena, njena interoperabilnost z informacijskim sistemom za notranji trg, ki bi lahko olajšala nalogo nacionalnih organov, še ni dosežena.

Po dvoletnem procesu je na podlagi postopka medsebojnega ocenjevanja razvidno, da se države članice srečujejo z izzivi pri ocenjevanju sorazmernosti svojih predpisov. Šest držav članic ni predložilo nacionalnega akcijskega načrta v določenem roku.

Zato je Komisija predstavila svoje ugotovitve v dveh aktih: sporočilu Komisije o priporočilih za reforme na področju regulacije poklicnih storitev z dne 10. januarja 2017 in predlogu direktive o preskusu sorazmernosti za regulirane poklice.

Priporočila za posamezne poklice

V sporočilu o priporočilih za reforme na področju regulacije poklicnih storitev so opredeljena konkretna področja, na katerih so države članice pozvane, naj razmislijo o nekaterih izboljšavah regulacije določenih poklicev v sedmih gospodarsko pomembnih sektorjih, in sicer na podlagi analize nacionalne zakonodaje, pa tudi pritožb državljanov EU. Priloga k sporočilu vsebuje podrobne informacije o predpisih za arhitekte, gradbene inženirje, računovodje, odvetnike, patentne zastopnike, nepremičninske posrednike in turistične vodnike v 28 državah članicah.

Od Komisije se pričakuje, da bo spremljala izvajanje priporočil in predlagala, kjer je to ustrezno, ukrepe za odpravo preostalih ovir, vključno s kršitvami v primeru diskriminacije na podlagi državljanstva in prebivališča ter v primeru nesorazmernih predpisov.

Sporočilo dopolnjuje letni pregled rasti in evropski semester.

Kazalnik restriktivnosti

Komisija je razvila nov kazalnik restriktivnosti regulacije poklicev. Po navedbah Komisije regulativne ovire, ki sestavljajo kazalnik, temeljijo na kazalniku predpisov za trg proizvodov (PMR) OECD in odražajo sodno prakso Sodišča. Kazalnik dopolnjuje kvalitativno analizo ovir in upošteva njihov kumulativni učinek, pri čemer se ne osredotoča na posamezne ukrepe. Komisija poudarja, da posameznih omejitev ni mogoče analizirati ločeno brez upoštevanja vseh drugih mehanizmov, vzpostavljenih za zaščito cilja javnega interesa. Cilj celostnega pristopa je oceniti restriktivnost regulativnega okvira za strokovnjake.

Zajete so naslednje skupine omejitev:

•  regulativni pristop: izključne ali skupne rezervirane dejavnosti, zaščiteni naziv;

•  zahteve po kvalifikacijah: število let izobraževanja in usposabljanja, obvezen državni izpit, obveznosti glede stalnega strokovnega izpopolnjevanja itd.;

•  druge zahteve, kot so obvezno članstvo ali registracija pri strokovnem organu, omejitev števila podeljenih licenc, druge zahteve v zvezi z dovoljenji itd.;

•  zahteve glede opravljanja poklicev: omejitev glede oblike podjetij, zahteve glede lastniškega deleža, omejitve glede skupnega opravljanja poklicev, nezdružljivost dejavnosti.

Poleg tega je Komisija začela izvajati študije o kakovosti poklicnih storitev.

Stališče poročevalca

Poročevalec poudarja temeljno vlogo, ki jo imajo poklici v gospodarstvu EU, in meni, da je kakovost poklicnih storitev bistvena za ohranitev evropskega ekonomskega, socialnega in kulturnega modela.

Poročevalec je v okviru celovite ocene sporočila Evropske komisije opredelil glavne vidike izvajanja člena 59 Direktive 2005/36/ES in opozarja na pomen predpisov o poklicih pri zaščiti legitimnih ciljev javnega interesa.

Poleg tega proučuje koristnost kazalnika restriktivnosti, ki ga je razvila Evropska komisija, in potrebo po spodbujanju visoke kakovosti storitev v Evropi. Poudariti je treba, da bi se moral kazalnik uporabljati samo kot okvirno orodje in ne pomeni samodejno, da je predpis z visokim rezultatom samodejno nesorazmeren.

Poleg tega je po mnenju poročevalca ključno, da opozori, da bi morala biti analiza učinka predpisov v državah članicah predmet ne le kvantitativnega, temveč tudi kvalitativnega ocenjevanja, ki bi zajemalo cilje splošnega interesa in kakovost opravljenih storitev.

Poročevalec poudarja tudi, da je potreben razmislek o vplivu znanstvenega napredka, inovacij in digitalizacije na področju reguliranih poklicev, ob ohranjanju kakovosti storitev in delovnih mest ter zagotavljanju visoke ravni zaščite prejemnikov storitev, vključno s potrošniki.

Viri:

  Delavnica o reformiranju poklicnih storitev, ki je potekala v odboru 11. julija 2017[1];

  Srečanja z naslednjimi deležniki: Evropski svet arhitektov (Architects’ Council of Europe – ACE); Evropska zveza nacionalnih združenj inženirjev (European Federation of National Engineering Associations – FEANI); Evropski svet gradbenih inženirjev (European Council of Civil Engineers – ECCE); Zveza Accountancy Europe (AE); Evropska zveza davčnih svetovalcev (European Tax Adviser Federation – ETAF); Evropska zveza računovodij in revizorjev za MSP (European Federation of Accountants and Auditors for SMEs – EFAA); Svet odvetniških združenj Evrope (Council of Bars and Law Societies of Europe – CCBE); Evropsko združenje poklicev na področju nepremičnin (European Association of Real Estate Professions – CEPI); Evropska zveza združenj turističnih vodnikov (European Federation of Tourist Guide Associations – FEG); Evropsko združenje organizatorjev potovanj (European Tour Operators Association – ETOA); Evropski svet svobodnih poklicev (European Council of the Liberal Professions – CEPLIS); Consiglio Nazionale degli Ingegneri (CNI); Consiglio Nazionale dei periti industriali e dei periti industriali laureati (CNPI); Francosko ministrstvo za gospodarstvo (Generalni direktorat za podjetništvo – oddelek za turizem, trgovino, obrtništvo in storitve); Stalno predstavništvo Francije pri EU; Stalno predstavništvo Danske pri EU; Evropski svet strokovnega in vodstvenega osebja EUROCADRES; Zbornica arhitektov zvezne dežele Baden-Württemberg; Konfederacija evropskih gospodarskih združenj BusinessEurope; Confederazione Generale Italiana delle Imprese, delle Attività Autonomo del Lavoro e Professionali (CONFCOMMERCIO); Francosko združenje fizioterapevtov; Confederazione Nazionale dell’’Artigianato e della Piccola e Media Impresa (CNA), Associazione degli Enti Previdenziali Privati (ADEPP).

  Ustrezne študije in drugi dokumenti:

Bela knjiga: „Digital Transformation Initiative. Professional Services Industry.“ (Pobuda za prenovo digitalnih vsebin. Industrija poklicnih storitev). (Svetovni gospodarski forum)

Poročilo: Action Lines for Liberal Professions: final report of the working group (Področja ukrepov za svobodne poklice: končno poročilo delovne skupine) (Evropska komisija)

OECD, Priorities for completing the European single market (Prednostne naloge za vzpostavitev enotnega evropskega trga) (2016)

Skupina Svetovne banke (2016), EU Regular Economic Report – 3: Growth, Jobs and Integration: Services to the Rescue (Redno gospodarsko poročilo EU – 3: Rast, delovna mesta in integracija: Storitve za reševanje)

Informativni sestanek s službami Evropskega parlamenta za raziskave

Študiji tematskega sektorja:

– Vloga svetovalcev in posrednikov v programih, ki so jo razkrili programi PANA

– Pravila o neodvisnosti in odgovornosti v zvezi z davčnimi svetovalci in pravnimi službami.

  • [1]  http://www.europarl.europa.eu/committees/sl/events-workshops.html?id=20170607WKS00601.

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o izvajanju Direktive 2005/36/ES glede regulacije in potrebe po reformi poklicnih storitev

(2017/2073(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 45, 49 in 56 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti njenih členov 15 in 16,

–  ob upoštevanju Direktive 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij[1],

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. januarja 2017 o priporočilih za reforme na področju regulacije poklicnih storitev (COM(2016)820),  

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. oktobra 2013 o ocenjevanju nacionalnih predpisov o dostopu do poklicev (COM(2013)676),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. oktobra 2015 z naslovom Izpopolnitev enotnega trga: več priložnosti za prebivalstvo in gospodarstvo (COM(2015)550),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. maja 2016 o strategiji za enotni trg[2],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. junija 2017 o Evropski agendi za sodelovalno gospodarstvo[3],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. februarja 2017 o letnem poročilu o upravljanju enotnega trga v okviru evropskega semestra za leto 2017[4],

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 31. maja 2017[5],

–  ob upoštevanju končnega poročila delovne skupine za spodbujanje dejavnosti svobodnih poklicev,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika ter člena 1(1)(e) sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku odobritve samoiniciativnih poročil in Priloge 3 k navedenemu sklepu,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0401/2017),

A.  ker so prosto gibanje delavcev, svoboda ustanavljanja in svoboda opravljanja storitev v EU steber enotnega trga in prinašajo številne koristi za državljane in podjetja;

B.  ker storitve predstavljajo 71 % BDP in 68 % vseh delovnih mest, a potencial enotnega trga storitev še ni v celoti izkoriščen;

C.  ker lahko države članice v primeru neusklajenosti odločajo glede regulacije poklicev, če so nacionalni ukrepi pregledni, nediskriminatorni, utemeljeni in sorazmerni;

D.  ker ima pametna pravna ureditev, ustrezno utemeljena z varstvom legitimnih ciljev javnega interesa, lahko pozitivne učinke na notranji trg in zagotavlja visoko raven varstva potrošnikov ter boljšo kakovost storitev; zato deregulacija ne bi smela biti sama sebi namen;

E.  ker je v številnih primerih regulacija poklicev upravičena, a neupravičene ovire na področju poklicnih storitev negativno vplivajo na temeljne pravice državljanov in gospodarstva držav članic; ker je zato treba poklicno zakonodajo redno prilagajati, da se upošteva tehnološki, družbeni ali tržni razvoj;

F.  ker Direktiva 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij določa pravila za samodejno priznavanje številnih poklicev na podlagi usklajenih minimalnih zahtev usposobljenosti, splošnega sistema za priznavanje poklicnih kvalifikacij, sistema za samodejno priznavanje poklicnih izkušenj in novega sistema za čezmejno opravljanje storitev v okviru reguliranih poklicev;

G.  ker je bila Direktiva 2005/36/ES leta 2013 spremenjena z namenom doseganja sorazmernega in s cilji splošnega interesa upravičenega regulativnega okvira, z uvedbo preglednosti in medsebojnega ocenjevanja za vse regulirane poklice v državah članicah v členu 59a, ne glede na to, ali so regulirani na podlagi nacionalnih pravil ali na podlagi usklajenih pravil na ravni EU;

H.  ker države članice vseh določb Direktive 2005/36/ES, zlasti člena 59, še ne izvajajo v celoti, tudi po poteku roka;

I.  ker so morale države članice do 18. januarja 2016 Komisiji predložiti nacionalne akcijske načrte z informacijami o sklepih glede ohranitve ali spremembe poklicnih predpisov; ker 6 držav članic še ni predložilo svojih nacionalnih akcijskih načrtov;

J.  ker je morala Komisija v skladu s členom 59 Direktive 2005/36/ES do 18. januarja 2017 predstaviti svoje ugotovitve o medsebojnem ocenjevanju, skupaj s predlogi za nadaljnje pobude, kjer je bilo to potrebno;

K.  ker je Komisija 10. januarja 2017 predložila sporočilo o potrebah po reformi poklicnih storitev, v katerem je analizirala regulacijo poklicev v sedmih sektorjih dejavnosti in obravnavala priporočila za države članice v zvezi s tem;

L.  ker se je v okviru medsebojnega ocenjevanja izkazalo, da se raven regulacije poklicev med državami članicami zelo razlikuje; ker so potrebna dodatna pojasnila, zlasti v primerih, ko so države članice napovedale uvedbo novih oblik regulacije poklicev po zaključku proračunskega leta;

Regulacija poklicev v Evropski uniji in trenutno stanje izvajanja člena 59 Direktive 2005/36/ES

1.  poudarja, da imajo regulirani poklici temeljno vlogo v gospodarstvu EU, saj pomembno prispevajo k stopnji zaposlenosti ter mobilnosti delovne sile in dodani vrednosti v Uniji; poleg tega meni, da so visokokakovostne poklicne storitve in učinkovito zakonodajno okolje bistvene za ohranitev ekonomskega, socialnega in kulturnega modela ter za krepitev konkurenčnosti EU za rast, inovacije in ustvarjanje delovnih mest;

2.  opozarja, da je v EU več kot 5 500 reguliranih poklicev, pri katerih obstajajo velike razlike med državami članicami, kar predstavlja 22 % delovne sile v vseh sektorjih dejavnosti, kot so socialne in zdravstvene storitve, poslovne storitve, gradbeništvo, omrežne storitve, promet, turizem, nepremičnine, javne storitve in izobraževanje;

3.  pozdravlja pobudo Komisije za zagotovitev smernic za države članice v okviru medsebojnega ocenjevanja, vključno z organizacijo poglobljenih razprav z nacionalnimi organi, kot tudi poudarja, da morajo nacionalni organi vključiti vse zadevne strani, da bi zbrali ustrezne informacije o vplivu predpisov;

4.  meni, da bi sporočilo Komisije z dne 10. januarja 2017 državam članicam lahko pomagalo zakonsko urediti poklicne storitve in izmenjati dobre prakse, da bi razumeli regulativne odločitve drugih držav članic, ob upoštevanju dejstva, da nekatere države članice zagotavljajo višjo raven državne regulacije poklicev kot druge; vendar poudarja, da je treba oceniti kakovost ureditev, ker so za celovito oceno uspešnosti regulativnega okolja v posamezni državi članici potrebni elementi, ki presegajo zgolj ekonomsko analizo;

5.  obžaluje, da nekatere države članice niso sporočile informacij o poklicih, ki jih regulirajo, in zahtev za dostop do teh poklicev; poziva države članice, naj znatno izboljšajo postopek priglasitve v okviru direktive o poklicnih kvalifikacijah;

6.  poudarja, da bi izboljšanje preglednosti in primerljivosti nacionalnih zahtev o dostopu do ali upravljanju dostopa do reguliranih poklicev lahko omogočilo večjo poklicno mobilnost med poklici in da bi bilo treba posledično v skladu z Direktivo 2005/36/ES vse nacionalne zahteve priglasiti in objaviti v zbirki podatkov reguliranih poklicev v jasnem in razumljivem jeziku;

7.  pozdravlja izboljšave zbirke podatkov o reguliranih poklicih, ki jo je izvedla Komisija, vključno z vzpostavitvijo interaktivnega zemljevida, ki bo državljanom omogočil preverjanje zahtev za dostop do poklicev po vsej EU in lažjo predstavo o tem, kateri poklici so regulirani v posameznih državah članicah; poziva Komisijo, naj še naprej izboljšuje podatkovno zbirko za regulirane poklice, da bi pristojnim organom omogočili pravočasno in natančno sporočanje informacij ter tako izboljšali preglednost za državljane EU;

8.  ugotavlja razlike med državami članicami glede števila reguliranih poklicev in področja dejavnosti, ki jih pokrivajo podobni poklici, kar pojasnjuje različne načine reguliranja poklicev, ki jih je izbrala posamezna država članica; poziva Komisijo, naj izboljša primerljivost različnih poklicev in opredeli skupen sklop dejavnosti za vsak poklic, priglašen v zbirki podatkov z namenom, da bi olajšali prostovoljno harmonizacijo po vsej EU;

9.  obžaluje, da več držav članic ni predložilo nacionalnega akcijskega načrta, kot zahteva Direktiva 2005/36/ES, ter jih poziva, naj to nemudoma storijo; ugotavlja, da se ravni poglobljenosti, ambicije in podrobnosti nacionalnih akcijskih načrtov razlikujejo;

10.  poziva države članice, naj v celoti izvajajo člen 59 Direktive 2005/36/ES in okrepijo svoja prizadevanja za zagotovitev večje preglednosti svojih predpisov o poklicih, kar je ključno za mobilnost poklicev v EU, saj se le s popolnimi informacijami iz vseh držav članic lahko oblikuje celotna slik reguliranih poklicev na nacionalni ravni ali ravni EU;

11.  obžaluje, da se nekatere države članice pri pripravi nacionalnih akcijskih načrtov niso ustrezno posvetovale z ustreznimi deležniki; meni, da je pregleden pretok informacij med javnimi institucijami in deležniki potreben za učinkovito reševanje vprašanj in izzivov, ki vplivajo na poklice; poziva k širšemu sodelovanju vseh zainteresiranih strani v prihodnje, ne le pred pripravo nacionalnih akcijskih načrtov, temveč tudi pred reformo regulacije poklicev, da bi lahko vse strani izrazile svoje mnenje;

12.  poudarja, da bi morala učinkovita regulacija poklicev koristiti tako potrošnikom kot tudi strokovnjakom; opozarja, da se lahko države članice odločijo za uvedbo novih predpisov ali spremembo obstoječih pravil, ki omejujejo dostop do reguliranih poklicev ali njihovo opravljanje, ki tako izražajo njihovo vizijo za družbo in njihovo socialno-ekonomsko okolje, če je to upravičeno s cilji javnega interesa; meni, da bi bolj sorazmerna in tržnim razmeram prilagojena regulacija predpisov o poklicnih storitvah lahko imela za posledico večjo tržno dinamiko, nižje cene za potrošnike ter večjo učinkovitost in uspešnost sektorja;

13.  hkrati meni, da so lahko diskriminatorne, neupravičene in nesorazmerne zahteve še posebej nepravične, zlasti za mlade strokovnjake, ter da lahko ovirajo konkurenco in negativno vplivajo na prejemnike storitev, vključno s potrošniki;

14.  priznava pomen regulacije poklicev pri doseganju visoke stopnje zaščite ciljev javnega interesa, bodisi tistih, ki so izrecno navedeni v Pogodbi, na primer javna politika, javna varnost in javno zdravje, ali tistih, ki se ne nanašajo na javni interes, vključno s tistimi, ki so priznani s sodno prakso Sodišča, na primer ohranjanje finančnega ravnovesja sistemov socialne varnosti, varstvo potrošnikov, prejemnikov storitev in delavcev, zaščita poštenega sodnega sistema, zagotavljanje poštenih poslovnih transakcij, boj proti goljufijam ter preprečevanje davčnih utaj in izogibanja davkom, cestnoprometna varnost, zagotavljanje kakovosti obrtniškega dela, spodbujanje raziskav in razvoja, varstvo okolja in mestnega okolja, zdravje živali, intelektualna lastnina, zaščita in ohranjanje nacionalne zgodovinske in umetnostne dediščine ter uresničevanje ciljev socialne in kulturne politike; priznava polje proste presoje držav članic pri določanju načinov za doseganje zgoraj navedenega v skladu z načeli nediskriminacije in sorazmernosti;

15.  ugotavlja, ob upoštevanju tveganj za potrošnike, strokovnjake ali tretje osebe, da lahko države članice pridržijo nekatere dejavnosti zgolj za usposobljene strokovnjake, zlasti kadar ni drugih manj omejevalnih sredstev za dosego enakega rezultata; poudarja, da morajo v takih primerih posebne ureditve za posamezne poklice zagotavljati učinkovit nadzor nad zakonitim opravljanjem reguliranega poklica in nad njegovimi deontološkimi pravili, kjer je to ustrezno;

16.  v zvezi s tem priznava povezavo med predlogom za preskus sorazmernosti, ki določa pravila o skupnem okviru za izvedbo ocen o sorazmernosti pred uvedbo novih ali spremembo veljavnih ukrepov, ki urejajo regulirane poklice, ter priporočili za reforme, ki temeljijo na oceni nacionalnih predpisov na sedmih področjih dejavnosti; poziva države članice, naj ocenijo in po potrebi prilagodijo svojo ureditev poklicev v skladu s posebnimi priporočili za reforme;

17.  poudarja, da priporočila za reforme ne morejo nadomestiti ukrepov za izvajanje ter poziva Komisijo kot varuhinjo pogodb, naj ukrepa in sproži postopke za ugotavljanje kršitev, kadar ugotovi diskriminatorne, neupravičene ali nesorazmerne predpise;

koristnost kazalnika restriktivnosti in potreba po spodbujanju visoke kakovosti storitev v Evropi

18.  je seznanjen z dejstvom, da je Komisija objavila nov kazalnik restriktivnosti, in pozdravlja izboljšanje v primerjavi z obstoječim kazalnikom restriktivnosti predpisov za trg proizvodov OECD, kar zadeva podrobno analizo zadevnih sektorjev;

19.  poudarja, da bi se moral ta kazalnik, ki kaže splošno regulativno intenzivnost v državah članicah izključno na podlagi količinskih podatkov v zvezi z obstoječimi ovirami za prosto gibanje, obravnavati zgolj kot okvirno orodje in ne kot takšno, ki omogoča oblikovanje sklepnih ugotovitev, ali je morebitna strožja regulacija v nekaterih državah članicah nesorazmerna;

20.  opozarja, da bi morala biti splošna analiza učinka predpisov v državah članicah predmet ne le kvantitativnega, temveč tudi kvalitativnega ocenjevanja, ki bi zajemalo cilje splošnega interesa in kakovost opravljenih storitev, vključno z morebitnimi posrednimi koristmi za državljane in trg dela; ugotavlja, da kazalnik restriktivnosti spremlja dodatna analiza, ki zagotavlja dodatne informacije o dejanskem stanju v praksi, in spodbuja države članice, naj preučijo ta kazalnik, skupaj s podatki o kakovosti, tako da se primerja njihova uspešnost v izbranih sektorjih dejavnosti;

Prihodnost za zakonsko urejene poklice

21.  poudarja, da je potreben ne le učinkovit regulativni okvir v EU in državah članicah, ampak tudi učinkovite in usklajene politike za podporo strokovnjakom v EU in krepitev konkurenčnosti, inovacijskih zmogljivosti ter kakovosti poklicnih storitev v EU;

22.  poudarja, da strokovnjaki lahko opravljajo regulirane poklicev bodisi kot fizične ali kot pravne osebe v obliki podjetja za poklicne storitve in da je pomembno upoštevati oba vidika pri izvajanju novih politik; glede na to je prepričan, da bi bilo treba ekonomske instrumente povezati s politikami, katerih namen je krepitev podjetništva in človeškega kapitala na področju poklicnih storitev;

23.  poziva Komisijo in države članice, skupaj s poklicnimi organizacijami na njihovih področjih pristojnosti, naj ustrezno spremljajo priporočila delovne skupine za spodbujanje dejavnosti svobodnih poklicev;

24.  poudarja pomen izobraževanja, razvoja znanj in spretnosti ter podjetniškega usposabljanja pri zagotavljanju, da bodo strokovnjaki v EU še naprej konkurenčni in da se bodo lahko soočali s korenitimi spremembami, ki jih doživljajo svobodni poklici zaradi inovacij, digitalizacije in globalizacije; izpostavlja tesno povezavo med strokovnjakovim znanjem in kakovostjo opravljene storitve; opozarja na pomembno vlogo, ki bi jo pri tem morale imeti visokošolske in raziskovalne ustanove, na primer s projekti digitalnega opismenjevanja;

25.  poudarja, da je potrebna boljša primerljivost ravni strokovne usposobljenosti za povečanje homogenosti dokazil o formalnih kvalifikacijah po vsej EU in za ustvarjanje večje pravičnosti za mlade diplomirane, ki so šele začeli opravljati poklic, z omogočanjem njihove mobilnosti po vsej EU;

26.  poziva države članice, naj ustrezno analizirajo trg, da bi zagotovili hitrejše prilagajanje ponudnikov storitev potrebam trga, ter razvili politike, zaradi katerih bodo poklicne storitve EU v prihodnjih desetletjih postale konkurenčne na globalni ravni;

Inovacije in digitalizacija v poklicnih storitvah

27.  ugotavlja, da znanstveni napredek, tehnološke inovacije in digitalizacija znatno vplivajo na poklicne storitve, prinašajo nove možnosti za strokovnjake, vendar tudi izzive za trg dela in kakovost storitev;

28.  pozdravlja, da je Komisija priznala potrebo po proučitvi vpliva novih tehnologij na poklicne storitve, zlasti v pravnem in računovodskem sektorju, kjer bi lahko izboljšali postopke; zlasti ugotavlja, da je treba posebno pozornost nameniti posledičnim tveganjem, ki jih bo taka temeljita sprememba prinesla za prejemnike storitev, vključno s potrošniki, ki ne smejo biti izključenih iz novih tehnologij;

29.  poudarja, da bodo nove tehnologije težko nadomestile ljudi pri sprejemanju etičnih in moralnih odločitev; v zvezi s tem poudarja, da bi pravila o ureditvi poklicev, vključno s pravili glede nadzora, ki ga izvajajo javni organi ali poklicna združenja, lahko imela pomembno vlogo in prispevala k pravičnejši delitvi koristi, ki jih prinaša digitalizacija; ugotavlja, da na nekaterih področjih tržno usmerjeni mehanizmi, kot so povratne informacije potrošnikov, lahko prispevajo k zagotavljanju boljših storitev;

30.  poudarja, da morajo uredbe o poklicnih storitvah ustrezati svojemu namenu in se redno pregledovati, da se upošteva tehnične inovacije in digitalizacijo;

31.  poziva Komisijo, naj še naprej redno obvešča Parlament o stanju v zvezi z upoštevanjem Direktive 2005/36/ES v državah članicah;

°

°  °

32.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter parlamentom in vladam držav članic.

INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

4.12.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

32

2

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pascal Arimont, Dita Charanzová, Sergio Gaetano Cofferati, Lara Comi, Daniel Dalton, Nicola Danti, Dennis de Jong, Pascal Durand, Evelyne Gebhardt, Sergio Gutiérrez Prieto, Robert Jarosław Iwaszkiewicz, Liisa Jaakonsaari, Antonio López-Istúriz White, Nosheena Mobarik, Jiří Pospíšil, Virginie Rozière, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Olga Sehnalová, Igor Šoltes, Ivan Štefanec, Catherine Stihler, Róża Gräfin von Thun und Hohenstein, Mylène Troszczynski, Anneleen Van Bossuyt, Marco Zullo

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Biljana Borzan, Birgit Collin-Langen, Kaja Kallas, Roberta Metsola, Lambert van Nistelrooij, Sabine Verheyen

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Jonathan Bullock, Rupert Matthews, Bogdan Brunon Wenta, Flavio Zanonato

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

32

+

ALDE

ECR

EFDD

PPE

 

S&D

 

Verts/ALE

Dita Charanzová, Kaja Kallas

Daniel Dalton, Rupert Matthews, Nosheena Mobarik, Anneleen Van Bossuyt

Marco Zullo

Pascal Arimont, Birgit Collin-Langen, Lara Comi, Antonio López-Istúriz White, Roberta Metsola, Jiří Pospíšil, Andreas Schwab, Ivan Štefanec, Róża Gräfin von Thun und Hohenstein, Sabine Verheyen, Bogdan Brunon Wenta, Lambert van Nistelrooij

Biljana Borzan, Sergio Gaetano Cofferati, Nicola Danti, Evelyne Gebhardt, Sergio Gutiérrez Prieto, Liisa Jaakonsaari, Virginie Rozière, Christel Schaldemose, Olga Sehnalová, Catherine Stihler, Flavio Zanonato

Pascal Durand, Igor Šoltes

2

-

EFDD

ENF

Jonathan Bullock

Mylène Troszczynski

2

0

EFDD

GUE

Robert Jarosław Iwaszkiewicz

Dennis de Jong

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani