POROČILO o izvajanju pobude za zaposlovanje mladih v državah članicah

21.12.2017 - (2017/2039(INI))

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
Poročevalka: Romana Tomc

Predlogi sprememb

• 001-001 (PDF - 333 KB)
• 001-001 (DOC - 49 KB)

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o izvajanju pobude za zaposlovanje mladih v državah članicah

(2017/2039(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006[1],

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/779 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o spremembi Uredbe (EU) št. 1304/2013 glede dodatnega začetnega predplačila, ki se izplača za operativne programe, podprte v okviru pobude za zaposlovanje mladih[2],

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 22. aprila 2013 o vzpostavitvi jamstva za mladino[3],

–  ob upoštevanju Sporočila Komisije z dne 4. oktobra 2016 z naslovom Jamstvo za mlade in pobuda za zaposlovanje mladih: po treh letih izvajanja (COM(2016)0646),

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 3/2015 iz marca 2015 z naslovom „Jamstvo EU za mlade: narejeni so bili prvi koraki, vendar se nakazujejo tveganja pri izvajanju“,

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 5/2017 iz marca 2017 z naslovom: „Brezposelnost mladih: ali so politike EU prinesle spremembe? Ocena jamstva za mlade in pobude za zaposlovanje mladih“,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. oktobra 2017 o nadzoru porabe ter spremljanju stroškovne učinkovitosti v sistemih jamstva EU za mlade[4],

–  ob upoštevanju poglobljene analize tematskega sektorja za proračunske zadeve z dne 3. februarja 2016 z naslovom „Ocena pobude za zaposlovanje mladih“,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. junija 2016 o priporočilu Sveta o vzpostavitvi jamstva za znanja in spretnosti (COM(2016)0382),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. maja 2012 o pobudi Priložnosti za mlade[5],

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 10. marca 2014 o okviru za kakovost pripravništev,

–  ob upoštevanju Evropske socialne listine, njenega dodatnega protokola in spremenjene različice Evropske socialne listine, ki je začela veljati 1. julija 1999,

–  ob upoštevanju ciljev trajnostnega razvoja za leto 2030, zlasti cilja 8 o spodbujanju trajnostne, vključujoče in vzdržne gospodarske rasti, polne in produktivne zaposlenosti ter dostojnega dela za vse, ki so jih v OZN sprejeli leta 2015 in veljajo za ves svet, vključno z EU,

–  ob upoštevanju poročila Jeana-Clauda Junckerja v tesnem sodelovanju z Donaldom Tuskom, Jeroenom Dijsselbloemom, Mariem Draghijem in Martinom Schulzem o dokončanju evropske ekonomske in monetarne unije (poročilo petih predsednikov) z dne 22. junija 2015, dokumentov Komisije za razmislek o socialni razsežnosti Evrope z dne 26. aprila 2017 in o poglabljanju evropske monetarne unije z dne 31. maja 2017 ter bele knjige Komisije o prihodnosti Evrope z dne 1. marca 2017;

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. aprila 2017 o vzpostavitvi evropskega stebra socialnih pravic (COM(2017)0250) in priporočila Komisije (EU) 2017/761 z dne 26. aprila 2017 o evropskem stebru socialnih pravic[6],

–  ob upoštevanju dejavnosti in raziskav Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound), Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop), Mednarodne organizacija dela, Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), Evropske konfederacije sindikatov (ETUC) in Evropskega sindikalnega inštituta (ETUI), Konfederacije evropskih gospodarskih združenj (BusinessEurope), Evropskega združenje obrtnikov ter malih in srednjih podjetij (UEAPME), Evropskega centra delodajalcev in podjetij, ki zagotavljajo javne storitve (CEEP), mreže evropskih večjih mest Eurocities in Evropskega mladinskega foruma,

–  ob upoštevanju nagovora predsednika Junckerja z dne 13. septembra 2017 o stanju v Uniji, načrta za bolj združeno, močnejšo in bolj demokratično Unijo (osnutek delovnega programa Komisije za leto 2018) in pisma o nameri predsedniku Antoniu Tajaniju in predsedniku estonske vlade Jüriju Ratasu z dne 13. septembra 2017,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in mnenj Odbora za proračun, Odbora za proračunski nadzor, Odbora za kulturo in izobraževanje ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0406/2017),

A.  ker se je brezposelnost mladih zaradi finančne in gospodarske krize in poznejših varčevalnih ukrepov s 15 % v letu 2008 povečala kar na 24 % v prvih mesecih leta 2013, ta povprečna stopnja pa skriva ogromne razlike med državami članicami in regijami; ker je stopnja brezposelnosti mladih v letu 2013 v Nemčiji, Avstriji in na Nizozemskem ostala blizu 10 %, medtem ko je v Italiji, Španiji, na Hrvaškem in v Grčiji dosegla celo vrednosti okrog 40 % ali krepko več;

B.  ker so protikrizni ukrepi, usmerjeni v manjšo javno porabo, zaradi zmanjševanja proračunov za izobraževanje, usposabljanje, ustvarjanje delovnih mest in podporne storitve, v državah v krizi že pokazali neposredne negativne učinke, zlasti na mlade;

C.  ker so bile politike, ki vplivajo na mlade, oblikovane brez vključevanja prizadetih mladih in njihovih predstavnikov;

D.  ker se mladi zaradi dolgih obdobij brezposelnosti lahko počutijo potisnjene na rob družbe in iz nje izključene ter izgubijo občutek pripadnosti in ker ima lahko to učinek stigmatizacije, kar pomeni, da obstaja večja verjetnost, da bodo ponovno brezposelni ter da bodo prejemali nižje plačilo in imeli v poklicnem življenju slabše možnosti za poklicno napredovanje; ker zapostavljanje mladih pomeni izgubo javnih in zasebnih naložb, kar povzroča razširjeno prekarnost in izgubljanje znanja in spretnosti zaradi neizkoriščenega in pojemajočega potenciala, ki ga to prinaša;

E.  ker je bil leta 2012 vsak tretji evropski delavec bodisi preveč bodisi premalo kvalificiran za svoje delovno mesto[7], in ker pri mlajših delavcih običajno obstaja večja verjetnost, da bodo s formalnega vidika preveč izobraženi, obenem pa je tudi bolj verjetno, da bodo v primerjavi s starejšimi delavci zaposleni na delovnih mestih, ki so v manjši meri usklajena z njihovimi znanjem in spretnostmi;

F.  ker mlade delavce bolj ogroža tveganje prekarne zaposlitve; ker je pri delavcih, mlajših od 25 let, verjetnost večkratne prikrajšanosti na delovnem mestu dvakrat večja kot pri delavcih, starih 50 let ali več[8];

G.  ker uspešen prehod iz šolanja v zaposlitev ter iz nedejavnosti v delo ter prva zaposlitev okrepijo vlogo mladih in jih motivirajo, saj jim pomagajo, da razvijejo osebne in poklicne spretnosti in postanejo neodvisni in samozavestni državljani, ki so dobro začeli svojo poklicno pot;

H.  ker se je stopnja brezposelnosti mladih po tem, ko je leta 2013 dosegla najvišjo, 24‑odstotno vrednost, v EU-28 postopoma zmanjševala in v letu 2017 znaša manj kot 17 %; ker je raven brezposelnosti mladih še vedno visoka, saj je samo v nekaj državah (Avstriji, Češki, Nizozemski, Malti, Madžarski in Nemčiji) delež mladih brezposelnih manj kot 11 %, med državami članicami pa so znatne razlike;

I.  ker analiza dela s polnim in krajšim delovnim časom po spolu v Evropi kaže, da so bile med letoma 2007 in 2017 med spoloma še vedno razlike, saj je delež moških v starostni skupini od 15 do 24 let še vedno približno 60 % zaposlenih s polnim delovnim časom in 40 % zaposlenih s krajšim delovnim časom;

J.  ker je stopnja brezposelnosti mladih po statističnih podatkih na splošno dvakrat višja od povprečne skupne stopnje brezposelnosti, in to tako v obdobjih gospodarske rasti kot v recesijah;

Pobuda za zaposlovanje mladih in jamstvo za mlade

K.  ker je Svet 22. aprila 2013 na podlagi svojega priporočila vzpostavil jamstvo za mlade, s katerim se države članice zavezujejo, da bodo mladim v štirih mesecih po tem, ko izgubijo zaposlitev ali končajo formalno izobraževanje, zagotovile kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo;

L.  ker številne države članice niso imele velikega uspeha s predpisi in možnostmi, ki so bili doslej na voljo za preprečevanje brezposelnosti mladih, in bi morale dati večji poudarek učinkovitemu izkoriščanju sredstev in instrumentov, ki so na voljo v okviru Evropskega socialnega sklada;

M.  ker je Svet februarja 2013 potrdil, da bo oblikoval pobudo za zaposlovanje mladih, ki se je nato začela izvajati kot glavni proračunski instrument EU, povezan z Evropskim socialnim skladom, da bi pomagala tistim regijam držav članic, ki se spopadajo z izredno visoko stopnjo brezposelnosti mladih, in sicer zlasti z uvedbo programa jamstva za mlade;

N.  ker je jamstvo za mlade zaveza vse EU, medtem ko je pobuda za zaposlovanje mladih namenjena državam članicam in regijam s stopnjo brezposelnosti mladih nad 25 %, pri čemer je kar 20 držav članic bodisi delno ali v celoti upravičenih do teh sredstev;

O.  ker je bilo treba zagotoviti hitro uporabo financiranja z zagotovitvijo predčasnih proračunskih sredstev za pobudo za zaposlovanje mladih za leti 2014 in 2015, da bi čim bolj povečali učinek ukrepov, ki se financirajo iz pobude; ker zaradi zamud pri izvajanju na nacionalni in regionalni ravni sama zagotovitev predčasnih proračunskih sredstev ni bila dovoljšen ukrep; ker je bila stopnja predhodnega financiranja leta 2015 pogojno povečana z 1 % na 30 % in je večina upravičenih držav članic uspešno izvedla ta ukrep;

P.  ker je eden od glavnih ciljev pobude za zaposlovanje mladih in jamstva za mlade doseči tiste mlade, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, ki jim najbolj grozi izključenost, ob upoštevanju, da ta skupina vključuje različne podskupine mladih z različnimi potrebami;

Q.  ker je namen jamstva za mlade, da bi tiste, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, trajnostno vključili na trg dela po individualnem pristopu, kar naj bi zagotovilo kakovostno ponudbo in povečalo zaposljivost mladih, v širšem smislu pa podpiralo mlade pri prehodu iz izobraževanja v zaposlitev in pomagalo odpraviti neskladja v znanjih in spretnostih na trgu dela; ker so v zvezi s tem potrebne ustrezne strategije držav članic za vzpostavljanje stikov;

R.  ker je Mednarodna organizacija dela leta 2015 ocenila, da naj bi strošek izvajanja jamstva za mlade v EU-28 znašal 45 milijard EUR; ker ima pobuda za zaposlovanje mladih v programskem obdobju 2014–2020 na voljo le skromen proračun v višini 6,4 milijarde EUR, ki ne nadomešča nacionalnega financiranja, temveč ga dopolnjuje;

S.  ker je Komisija predlagala, da se proračunska sredstva za podporo za zaposlovanje mladih povečajo za 1 milijardo EUR, ta znesek pa se dopolni z 1 milijardo EUR iz Evropskega socialnega sklada, v okviru revizije večletnega finančnega okvira za obdobje 2017–2020; ker je bil po dogovoru med Parlamentom in Svetom ta znesek povečan na 1,2 milijarde EUR; ker je Parlament 5. septembra 2017 sprejel predlog spremembe proračuna št. 3/2017, da bi zagotovili dodatnih 500 milijonov EUR za pobudo za zaposlovanje mladih v letu 2017, kar se financira iz skupne razlike do zgornje meje za obveznosti; ker hkrati tudi obžaluje zamudo v proračunskem postopku za leto 2017, do katere je prišlo zaradi blokade Sveta in njegove pozne odobritve vmesnega pregleda večletnega finančnega okvira;

T.  ker je Evropsko računsko sodišče v svojem prvem posebnem poročilu o jamstvu za mlade izrazilo pomisleke glede ustreznosti financiranja (EU in nacionalnega) za to pobudo, opredelitve pojma „kakovostna ponudba“, odsotnosti strategije z jasnimi mejniki in cilji ter spremljanja in poročanja o rezultatih; ker je izrazilo tudi pomisleke o tem, da uporaba partnerskega pristopa, kot je določena v priporočilu Sveta z dne 22. aprila 2013, pri razvijanju jamstva za mlade ni bila uspešna;

U.  ker so potrebni resnično učinkoviti mehanizmi za obravnavo in odpravljanje težav, do katerih prihaja pri izvajanju programov jamstva za mlade, države članice pa se morajo tudi odločno zavezati, da bodo izvajale jamstvo v celoti, zlasti ob upoštevanju lokalnih okoliščin, ter omogočile razvoj znanj in spretnosti ter vzpostavile ustrezne, prilagodljive strukture ocenjevanja;

V.  ker je Evropsko računsko sodišče v posebnem poročilu o jamstvu za mlade opredelilo nekaj skupnih meril za to, kar naj bi bila „kakovostna ponudba“, pri čemer je Slovaška za pravno zavezujočo določila svojo opredelitev, ki zajema določbe o minimalnem delovnem času in trajnosti zaposlitve po prenehanju podpore jamstva za zaposlovanje mladih, upošteva pa tudi prejemnikovo zdravstveno stanje;

W.  ker je Evropsko računsko sodišče v nedavno objavljenem drugem posebnem poročilu o pobudi za zaposlovanje mladih in jamstvu za mlade, opravljenem na vzorcu sedmih držav članic, izrazilo pomisleke glede težav pri dostopu do popolnih podatkov in ker je bil pri izvajanju jamstva za mlade dosežen le delen napredek, rezultati pa ne dosegajo prvotnih pričakovanj; ker sta pobuda za zaposlovanje mladih in jamstvo za mlade še vedno eden od najbolj inovativnih in ambicioznih političnih odzivov na gospodarsko krizo in ker bo zato potrebna stalna finančna in politična zavezanost evropskih, nacionalnih in regionalnih institucij pri njunem izvajanju v prihodnjih letih;

X.  ker je stroškovno učinkovitost pobude za zaposlovanje mladih in končni cilj jamstva za mlade, da se mladim zagotovi trajnostna zaposlitev, mogoče doseči le z ustreznim spremljanjem dejavnosti na podlagi zanesljivih in primerljivih podatkov, če so programi usmerjeni k rezultatom in se opravijo prilagoditve v primerih, ko se odkrijejo neučinkoviti in predragi ukrepi;

Y.  ker bi si morale države članice bolj prizadevati za ciljno podporo mladim, ki so najbolj oddaljeni od trga dela ali so z njim povsem izgubili stik, na primer invalidni mladi;

Z.  ker naj bi pobuda za zaposlovanje mladih in jamstvo za mlade imela osrednjo vlogo pri doseganju ključnih priporočil, vključenih v evropski steber socialnih pravic;

AA.  ker predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker v svojem govoru o stanju v Uniji v letu 2017 ni omenil še vedno skrb zbujajočih razmer na področju brezposelnosti mladih v Evropi; ker je bila v pismu o nameri, priloženemu govoru o stanju Unije v letu 2017, priznana vloga jamstva za mlade kot pomoči pri ustvarjanju delovnih mest v EU; ker bi moral boj proti brezposelnosti in zlasti brezposelnosti mladih ostati prednostna naloga pri ukrepih EU;

AB.  ker se pojavljajo navedbe, da v okviru ukrepov, financiranih iz pobude za zaposlovanje mladih, prihaja do zamud pri plačilu mladim, pogosto zaradi pozne vzpostavitve organov upravljanja ali zaradi nezadostnih upravnih zmogljivosti nacionalnih ali regionalnih organov;

AC.  ker bi morali ukrepi v okviru jamstva za mlade in pobude za zaposlovanje mladih, kot so delovne prakse ali pripravništva, olajšati prehod na trg dela, ne pa nadomeščati rednih pogodb o zaposlitvi;

AD.  ker so zaradi nezakonitega zaposlovanja mladih žensk na podeželju ali neprijavljanja brezposelnosti statistični podatki nenatančni in pri teh osebah ustvarjajo razlike v pokojninah; ker to negativno vpliva na vso družbo in zlasti na dobro počutje žensk, na druga socialna zavarovanja in priložnosti za spremembo poklicne poti ali na prihodnje zaposlitvene možnosti;

AE.  ker v programih jamstva za mlade sodeluje 16 milijonov mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, in ker se s pobudo za zaposlovanje mladih zagotavlja neposredna podpora več kot 1,6 milijona mladim v EU;

AF.  ker so države članice v okviru pobude za zaposlovanje mladih v zvezi s trgom dela sprejele več kot 132 ukrepov, namenjenih mladim;

AG.  ker so bile za 75 % vsega proračuna pobude za zaposlovanje mladih sprejete obveznosti in so jih države članice 19 % že uporabile za naložbe, zaradi česar je stopnja izvrševanja proračuna za to pobudo najvišja med evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi;

AH.  ker več poročil o izvajanju pobude za zaposlovanje mladih kaže, da so razpoložljivi viri kljub pomislekom glede ustreznosti financiranja in ocen o potrebnem obsegu naložb vendarle uspešno usmerjeni v potrebe posameznih regij, saj so namenjeni izpolnjevanju potreb specifičnih regij in skupin upravičencev;

AI.  ker je Komisija od uvedbe evropske strategije zaposlovanja leta 1997 podprla vrsto ukrepov za izboljšanje obetov mladih za zaposlovanje in izobraževanje[9]; ker so se prizadevanja EU od začetka krize posebej osredotočala na jamstvo za mlade in pobudo za zaposlovanje mladih;

AJ.  ker se jamstvo za mlade financira iz Evropskega socialnega sklada, državnih proračunov in pobude za zaposlovanje mladih, s slednjo pa je mogoče neposredno financirati nova delovna mesta, vajeništvo, pripravništvo in nadaljnje izobraževanje za ciljno skupino v upravičenih regijah; ker za ukrepe pobude za zaposlovanje mladih rok ni vnaprej določen, medtem ko jamstvo zahteva, da se ponudba da v štirih mesecih;

AK.  ker je jamstvo za mlade privedlo do strukturnih reform v državah članicah, med drugim zato, da bi modele izobraževanja in usposabljanja uskladili s trgom dela in tako dosegli cilje jamstva;

AL.  ker na uresničevanje ciljev jamstva za mlade vplivajo zunanji dejavniki, na primer specifične gospodarske razmere ali proizvodni modeli posameznih regij;

Uvod

1.  meni, da mora biti jamstvo za mlade prvi korak k oblikovanju na pravicah temelječega pristopa k potrebam mladih na področju zaposlovanja; želi opomniti, da so delodajalci dolžni sodelovati v procesu, s katerim naj bi mladim zagotovili dostopne programe poklicnega usposabljanja, začetniška delovna mesta in kakovostno delovno prakso;

2.  poudarja, da se nikakor ne bi smeli odpovedati kakovostnemu vidiku dostojnega dela za mlade; poudarja, da je treba pri vseh prizadevanjih imeti v mislih predvsem temeljne delovne standarde in druge standarde, povezane s kakovostjo dela, kot so delovni čas, minimalna plača, socialna varnost ter varnost in zdravje pri delu;

3.  je seznanjen s precejšnjimi razlikami v EU-28 glede gospodarske učinkovitosti v smislu gospodarske rasti in rasti zaposlovanja, zaradi česar je potreben odločen odziv v politiki; priznava, da nekatere države članice pri izvajanju potrebnih strukturnih reform zaostajajo; se zaveda, da se delovna mesta ustvarjajo z dobro gospodarsko, zaposlitveno in naložbeno politiko, za kar pa so konec koncev odgovorne države članice; ima pomisleke zaradi dolgoročnega vpliva izseljevanja visoko izobraženih ljudi na gospodarski razvoj držav članic, ki jih pesti ta pojav;

4.  želi spomniti, da morajo države članice po pravilih za izvajanje pobude za zaposlovanje mladih izbrati med različnimi načini izvajanja tega programa (kot namenskega programa, prednostne osi znotraj obstoječega operativnega programa ali kot dela različnih prednostnih osi); poudarja, da je glede na različne možnosti izvajanja in glede na rezultate potrebna izmenjava primerov dobre prakse, ki bi se lahko uporabili v prihodnjih fazah programa;

5.  je zaskrbljen zaradi navedb v posebnem poročilu Računskega sodišča št. 5/2017 glede tveganja, da bi finančna sredstva EU zgolj nadomeščala nacionalna sredstva, namesto da bi prispevala dodano vrednost; opozarja, da pobuda za zaposlovanje mladih v skladu z načelom dodatnosti dopolnjuje nacionalno financiranje in ne nadomešča politik in finančnih sredstev držav članic za ukrepanje proti brezposelnosti mladih; poudarja, da zgolj s proračunom pobude za zaposlovanje mladih ne moremo uresničiti ambiciozne želje, da bi vsem mladim v štirih mesecih po nastopu brezposelnosti ali po dokončanju formalnega izobraževanja zagotovili kakovostno delovno ponudbo, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo, in da to niti ni njegov namen;

6.  poudarja, da bi morala biti pobuda za zaposlovanje mladih gonilna sila zlasti za reformo politike in za boljše usklajevanje na področju zaposlovanja in izobraževanja, še posebej v državah članicah z visoko stopnjo brezposelnosti mladih, zato da bodo te države članice uvedle povezane, celovite in dolgoročne pristope k reševanju brezposelnosti mladih, s katerimi bodo povečale zaposljivost mladih, jim zagotovile boljše obete in pripomogle k trajnostnemu zaposlovanju v nasprotju z vrsto sedanjih razdrobljenih politik; meni, da sta pobuda za zaposlovanje mladih in jamstvo za mlade močna instrumenta v boju proti socialni izključenosti najbolj odrinjenih skupin mladih; meni, da si je treba prizadevati za izpolnitev ciljev iz strategije Evropa 2020 na področju zaposlovanja, šolskega osipa in socialne izključenosti;

7.  želi spomniti, da je bilo v skladu s priporočilom Sveta o vzpostavitvi jamstva za mlade določenih šest smernic, na katerih naj bi temeljili sistemi jamstva za mlade: krepitev partnerskih pristopov, zgodnje posredovanje in aktiviranje, podporni ukrepi za pomoč pri vključevanju na trg dela, uporaba skladov Unije, ocenjevanje in stalno izboljševanje programa ter njegovo hitro izvajanje[10]; poudarja, da je glede na poročila o vrednotenju le malo držav članic posredovalo popolne podatke in ocene teh vidikov;

8.  poudarja, da bi bilo treba več vlagati tako v domačo kot čezmejno mobilnost, da bi zmanjšali stopnjo brezposelnosti mladih in odpravili neskladja v znanju in spretnostih; poziva, naj se povpraševanje in ponudba dela ter znanj bolje uskladita s spodbujanjem mobilnosti med regijami (vključno s čezmejnimi regijami); se zaveda, da morajo države članice nameniti posebno pozornost zagotavljanju boljšega povezovanja med sistemi izobraževanja in trgi dela v čezmejnih regijah, na primer s spodbujanjem izobraževanja v jezikih sosednjih držav;

9.  ugotavlja, da je visok delež brezposelnosti mladih posledica učinkov svetovne gospodarske krize na trgih dela, prezgodnje opustitve šolanja brez ustreznih kvalifikacij, pomanjkanja ustreznih znanj in delovnih izkušenj, vse pogostejših kratkih prekarnih zaposlitev, ki jim sledi obdobje brezposelnosti, omejenih priložnosti za usposabljanje ter nezadostnih ali neustreznih aktivnih programov trga dela;

10.  meni, da je treba spremljanje jamstva za mlade podkrepiti z zanesljivimi podatki; meni, da trenutno razpoložljivi podatki in rezultati o spremljanju ne zadostujejo za splošno oceno izvajanja in rezultatov pobude za zaposlovanje mladih kot glavnega vira financiranja EU za jamstvo za mlade, predvsem zaradi začetnih zamud pri oblikovanju operativnih programov v državah članicah in še vedno razmeroma zgodnje faze izvajanja; vztraja, da mora izobraževanje mladih ostati prednostna naloga pri ukrepanju EU; ima pomisleke zaradi ugotovitev v nedavnem poročilu Evropskega računskega sodišča o učinku pobude za zaposlovanje mladih in jamstva za mlade kot politik Unije za reševanje problema brezposelnosti mladih, čeprav se zaveda, da je bil doseg poročila teritorialno in časovno omejen;

11.  meni, da bi bila strategija, ki bi jo bilo treba sprejeti za spodbuditev zaposlovanja mladih, zares učinkovita le, če bi uvedli okrogle mize, pri katerih bi sodelovali vsi deležniki, ocenili teritorialni okvir, v katerem naj bi strategijo izvajali, in uvedli namensko usposabljanje, s katerim bi izpolnili potrebe podjetij ter jih uskladili z ambicijami in kompetencami mladih; poudarja, da bi morali z enako strategijo zagotoviti kakovostno usposabljanje in popolno preglednost pri dodeljevanju sredstev agencijam za usposabljanje, pa tudi skrbno spremljati porabo teh sredstev;

12.  obžaluje, da so se države članice zavezale le z nezavezujočim instrumentom priporočila Sveta; poudarja, da cilj jamstva za mlade v številnih državah članicah še zdaleč ni uresničen;

Doseganje najbolj izključenih mladih

13.  želi opomniti na tveganje, da invalidni mladi ne bi utegnili biti zajeti v področju uporabe jamstva za mlade niti pobude za zaposlovanje mladih; poziva Komisijo in države članice, naj prilagodijo svoje operativne programe, da bodo ukrepi pobude za zaposlovanje mladih in jamstva za mlade dejansko dostopni vsem invalidom, tako da bodo invalidnim mladim zagotovljene enake možnosti in da bodo izpolnjene njihove individualne potrebe;

14.  poudarja, da so za doseganje tistih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, potrebna odločna in vztrajna prizadevanja nacionalnih organov ter medsektorsko sodelovanje, saj gre za heterogeno skupino ljudi z raznovrstnimi potrebami in znanji; zato poudarja, da je potrebnih več natančnejših in izčrpnejših podatkov o vseh, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, da bi jih evidentirali in bolje ukrepali zanje, saj bi bolj razčlenjeni podatki (tudi po regijah) pokazali, katerim skupinam bi se bilo treba posvetiti in kako bi upravičencem čim bolje prilagodili zaposlitvene pobude;

15.  meni, da brezposelnosti mladih ne smemo pripisovati zgolj neskladju v znanju in spretnostih, saj so vzroki tudi v pomanjkanju novih delovnih mest zaradi deindustrializacije Evrope ter uporabe podizvajalcev in špekulacij, razmere pa so se še poslabšale zaradi krize in varčevalnih politik; meni, da lahko problem brezposelnosti mladih rešimo le z izobraževanjem in usposabljanjem;

16.  meni, da jamstvo za mlade in pobuda za zaposlovanje mladih nikakor nista nadomestilo za uporabo makroekonomskih instrumentov in drugih politik za spodbujanje zaposlovanja mladih; dodaja, da je treba pri oceni izvajanja in učinka jamstva za mlade upoštevati različne makroekonomske in proračunske razmere v državah članicah; meni, da je treba za jamstvo oblikovati dolgoročen program strukturnih reform, če želimo podaljšati njegovo delovanje; poudarja, da je več kot potrebno učinkovito usklajevanje med različnimi državami članicami;

17.  podpira vzpostavljanje enotnih kontaktnih točk, s katerimi bomo zagotovili, da bodo vse storitve in usmerjanje mladim zlahka dostopni, na razpolago in brezplačni ter na enem mestu;

18.  ima pomisleke zaradi prvotnih ugotovitev, da bodo potrebne izboljšave na področju evidentiranja in obveščanja vseh tistih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, zlasti tistih, ki jih je težko ponovno vključiti ali ki so bolj nedejavni; poziva države članice, naj uvedejo ustrezne in prilagojene spodbujevalne strategije za doseganje vseh, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, in naj uporabijo celostni pristop k zagotavljanju bolj individualizirane pomoči in storitev za podporo mladim, ki se spoprijemajo z več ovirami; poziva države članice, naj posebno pozornost namenijo potrebam ranljivih mladih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, in naj odpravijo predsodke in negativen odnos do njih;

19.  poudarja, da je treba ukrepe prilagajati lokalnim potrebam, da bi se povečal njihov učinek; poziva države članice, naj izvajajo posebne ukrepe za zaposlovanje mladih na podeželju;

20.  poziva države članice, naj hitro izboljšajo obveščanje o obstoječih programih podpore za mlade, zlasti za skupine, ki so najbolj oddaljene od trga dela, in sicer s kampanjami ozaveščanja v tradicionalnih in sodobnih medijih, na primer družbenih omrežjih;

Zagotavljanje kakovosti ponudb v okviru pobude za zaposlovanje mladih

21.  se zaveda, da je treba opredeliti, kaj v okviru pobude za zaposlovanje mladih pomeni „kakovostna ponudba“; poudarja, da je treba v sodelovanju s Komisijo, Mednarodno organizacijo dela in ustreznimi deležniki oblikovati celovito skupno opredelitev, pri kateri bo upoštevano delo v Odboru za zaposlovanje; poudarja, da je kakovostna ponudba večplasten ukrep, ki vodi v trajno in skladno vključitev udeležencev na trg dela in se doseže z razvojem znanj in spretnosti ter bi moral ustrezati kvalifikacijski ravni in profilu udeležencev ter upoštevati povpraševanje na področju zaposlovanja; poziva države članice, naj zagotovijo, da bo udeležencem zagotovljena ustrezna socialna zaščita, delovne razmere in stopnje nadomestila; želi opozoriti na standarde kakovosti, omenjene v smernicah za oceno pobude za zaposlovanje mladih, ki jih je Komisija objavila leta 2015 in v katerih so značilnosti ponudb za zaposlitev, njihova ustreznost za potrebe udeležencev, njihov vpliv na trg dela in delež nesprejetih ali predčasno prekinjenih ponudb navedeni kot veljavni kazalniki za oceno kakovosti zaposlitve;

22.  opozarja, da Mednarodna organizacija dela opredeljuje „dostojno delo“ kot delo, ki je „produktivno in zagotavlja pravičen dohodek, varnost na delovnem mestu in socialno zaščito, boljše obete za osebni razvoj in socialno vključevanje, pravico, da lahko ljudje svobodno izrazijo svoje pomisleke, se organizirajo in sodelujejo pri odločitvah, ki vplivajo na njihovo življenje, ter enake možnosti in enako obravnavanje vseh žensk in moških“ in da ta minimalni standard pri zaposlenih mladih še vedno ni dosežen;

23.  meni, da bi morali biti tudi mladi vključeni v spremljanje kakovosti ponudb;

24.  meni, da mora kakovostna pogodba o pripravništvu spoštovati kakovostni okvir, kjer je treba zagotoviti sledeče: o pripravništvu mora biti sklenjena pisna pogodba, v kateri so zapisane pregledne informacije o pravicah in obveznostih pogodbenih strank, zastavljeni cilji in opisano visokokakovostno usposabljanje; določen mora biti mentor ali nadzornik, ki na koncu pripravništva oceni pripravnikovo uspešnost; pripravništvo mora imeti določen čas trajanja, dolžino pripravništva pri istem delodajalcu je treba časovno omejiti, pogodba pa mora vsebovati jasne določbe o kritju iz sistemov socialne varnosti in plačilu;

25.  poziva države članice, naj postopno posodabljajo in revidirajo svoje operativne programe v okviru pobude za zaposlovanje mladih ob sodelovanju socialnih partnerjev in organizacij mladih, da bi izpopolnili svoje dejavnosti na podlagi dejanskih potreb mladih in trga dela;

26.  poudarja, da je samo s tesnim in preglednim spremljanjem dejavnosti na podlagi zanesljivih in primerljivih podatkov mogoče ugotoviti, ali se proračun pobude za zaposlovanje mladih dobro porablja in ali je dosežen njen končni cilj, da se brezposelnim mladim pomaga poiskati trajnostna zaposlitev, in ali so države članice, ki niso dosegle napredka, bolj ambiciozno obravnavane; poziva države članice, naj nujno izboljšajo spremljanje, poročanje in kakovost podatkov ter naj zagotovijo, da se bodo zbirali zanesljivi in primerljivi podatki o aktualnem izvajanju pobude za zaposlovanje mladih ter da bodo na voljo pravočasno in pogosteje, kot se zahteva v okviru letne obveznosti poročanja, določene v členu 19(2) uredbe o Evropskem socialnem skladu; poziva Komisijo, naj v skladu s priporočili Evropskega računskega sodišča pregleda svoje smernice za zbiranje podatkov, da bi zmanjšala tveganje precenjevanja rezultatov;

27.  je seznanjen s predlogi in različnimi oblikami programov v okviru pobude za zaposlovanje mladih, ki so jih razvile države članice; meni, da je nacionalna ureditev v nekaterih državah članicah nejasna glede ciljev in pristopov, da so nekatere določbe preohlapne in da je paleta možnosti za spodbujanje zaposlovanja omejena; meni, da zaradi precejšnje svobode pri odločanju in premajhnega pregleda nad mehanizmi občasno pride do nadomeščanja delovnih mest s ponudbami v okviru pobude za zaposlovanje mladih;

28.  je zaskrbljen zaradi poročil o neprimerni uporabi ukrepov, ki se financirajo iz pobude za zaposlovanje mladih, vključno z zamudami pri plačilu mladim ali prekomerno uporabo delovne prakse; izraža pripravljenost, da se bo boril proti tovrstnim praksam; meni, da morebitno pogosto zatekanje k jamstvu za mlade ne bi smelo biti v nasprotju z aktiviranjem trga dela in ciljem prehoda v stalno zaposlitev;

29.  poziva Komisijo in države članice, naj opredelijo, izmenjujejo in razširjajo primere dobre prakse, namenjene vzajemnemu spoznavanju politik in prispevanju k oblikovanju in izvajanju politik, ki bodo temeljile na dokazih; poudarja, da so spremembe na trgu dela in digitalizacija gospodarstva pokazale, da je na področju politike zaposlovanja mladih potreben nov pristop; poudarja, da si je treba pri pobudi za zaposlovanje mladih prizadevati za uporabo učinkovitih sredstev za zmanjšanje brezposelnosti mladih, ne pa reciklirati neučinkovitih politik zaposlovanja;

30.  ponovno poudarja, da so v skladu s priporočilom Sveta o ustanovitvi jamstva za mlade za izvajanje programov jamstva za mlade in za doseganje tistih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, ključni partnerski pristopi; poziva države članice, naj skušajo poiskati in pritegniti ustrezne deležnike za vzpostavitev partnerskega pristopa in naj bolj promovirajo program jamstva za mlade med podjetji, zlasti malimi in srednjimi ter manjšimi družinskimi podjetji; poudarja, da podatki iz držav članic, ki so jamstvu podobne pristope sprejele že pred uvedbo tega programa, kažejo, da je za uspešno izvajanje poglavitnega pomena prav vključevanje deležnikov;

31.  poudarja pomembno vlogo mladinskih organizacij, saj posredujejo med mladimi in javnimi zavodi za zaposlovanje; pri tem države članice spodbuja, naj pri obveščanju o pobudi za zaposlovanje mladih ter njenem načrtovanju, izvajanju in ocenjevanju tesno sodelujejo z mladinskimi in lokalnimi nevladnimi organizacijami na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;

32.  poudarja, da so za zagotavljanje ustrezno prilagojenih storitev mladim, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, pomembni usposobljeni in posodobljeni javni zavodi za zaposlovanje; poziva države članice, naj pri izvajanju pobude za zaposlovanje mladih v okviru mreže javnih zavodov za zaposlovanje bolje usklajujejo svoje javne zavode za zaposlovanje na ravni EU; spodbuja k razvijanju nadaljnje sinergije med javnimi in zasebnimi ponudniki zaposlitev, podjetji in izobraževalnimi sistemi; spodbuja k široki uporabi e-uprave, da bi zmanjšali preobsežne upravne postopke;

33.  poziva Komisijo, naj za vsako državo članico zagotovi oceno letnih stroškov za učinkovito izvajanje jamstva za mlade in pri tem upošteva oceno Mednarodne organizacije dela;

34.  poudarja, da je treba v okviru jamstva za mlade povečati ponudbo vajeništev, saj jih je med doslej sprejetimi ponudbami le 4,1 %;

Končne opazke

35.  poudarja, da je potrebna strategija, s katero bi pobudo za zaposlovanje mladih iz protikriznega instrumenta preoblikovali v stabilnejši instrument financiranja EU za boj proti brezposelnosti mladih po letu 2020 in zagotovili hitro in nezapleteno uporabo sredstev ter s katero bi zahtevali sofinanciranje in tako poudarili, da osrednjo odgovornost nosijo države članice; se zaveda, da bi bilo treba pri podaljšanju pobude za zaposlovanje mladih upoštevati ugotovitve Evropskega računskega sodišča; poudarja, da je skupni namen programa trajnostno vključevanje mladih na trg dela; poudarja, da je treba določiti jasne in izmerljive cilje; poudarja, da bi bilo treba te elemente pretresti v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira, da bi zagotovili kontinuiteto, stroškovno učinkovitost in dodano vrednost;

36.  ponovno izraža podporo podaljšanju pobude za zaposlovanje mladih; poudarja, da so nujno potrebna nadaljnja prizadevanja ter neprekinjena politična in finančna zavezanost reševanju brezposelnosti mladih; zlasti opozarja, da je treba za pobudo za zaposlovanje mladih za obdobje 2018–2020 zagotoviti sredstva v višini najmanj 700 milijonov EUR, kot je bilo dogovorjeno pri vmesnem pregledu večletnega finančnega okvira; poziva tudi, naj se dodelijo zadostna sredstva za plačila, s katerimi bi zagotovili pravilno in pravočasno izvajanje pobude;

37.  poudarja, da je treba v okviru pobude za zaposlovanje mladih in jamstva za mlade izboljšati kakovost ponudb, in poziva k prihodnji razpravi o omejitvi upravičene starosti;

38.  meni, da je potreben napredek pri sprejetju priporočila s pravno podlago v členih 292 in 153 Pogodbe o delovanju Evropske unije, če želimo, da bo ta okvir za kakovost zaposlovanja mladih učinkovit, potreben pa je tudi niz informativnih ukrepov, kot je zlahka dostopna spletna stran, ki bo posodobljena z ustreznimi informacijami o pravilih za pripravništva v vsaki državi članici;

39.   se zaveda, da je pobuda za zaposlovanje mladih finančni instrument, s katerim naj bi dopolnili pobude držav članic za boj proti brezposelnosti mladih, in da si morajo države članice nujno odločno prizadevati za boljše povezave med sistemi izobraževanja in trgi dela, da bi več mladih trajno vključili na trg dela; odobrava ukrepe in politike, ki pomagajo odpravljati obstoječo neusklajenost med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih; priznava, da je vprašanje uporabe znanj in spretnosti izziv vse Evrope, in meni, da je zato treba poskrbeti za boljše ujemanje znanj in spretnosti, ki so na voljo na strani ponudbe, in tistih po katerih se povprašuje;

40.  meni, da sta jamstvo za mlade in pobuda za zaposlovanje mladih bistvena za učinkovito izvajanje ključnih priporočil iz evropskega stebra socialnih pravic, zlasti priporočila št. 1 o izobraževanju, usposabljanju in vseživljenjskem učenju; št. 4 o aktivni podpori pri zaposlitvi, št. 5 o varni in prilagodljivi zaposlitvi, št. 6 o plačah; št. 8 o socialnem dialogu in udeležbi delavcev; št. 10 o zdravem, varnem in primernem delovnem okolju ter varstvu podatkov; št. 12 o socialni zaščiti; št. 13 o nadomestilu za brezposelnost in št. 14 o minimalnem dohodku;

41.  poziva Komisijo in države članice, naj si skupaj z Mednarodno organizacijo dela še bolj prizadevajo, da bi zagotovile prilagojene informacije in vzpostavile nacionalne zmogljivosti za oblikovanje in oceno programov jamstva za mlade z vidika: zagotavljanja polnega, trajnostnega izvajanja pobude, izboljšanja njene zmožnosti za dosego neregistriranih mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, ter manj usposobljenih mladih, in zmožnosti za vzpostavljanje zmogljivosti in izboljšanje kakovosti ponudbe;

42.  je seznanjen, da še ni končnih podatkov, ki jih Komisiji posredujejo države članice, a se število mladih, ki so ob koncu leta zaključili program v okviru pobude za zaposlovanje mladih, ocenjuje na 203 000, kar pomeni 4 % udeležencev; ima pomisleke zaradi visokega števila udeležencev v nekaterih državah članicah, ki programa v okviru pobude niso zaključili; meni, da je treba okrepiti spodbude, s katerimi bi zagotovili, da mladi pobude ne bi dojemali za nekoristno;

43.  opozarja, da bi morala pobuda za zaposlovanje mladih finančno podpreti ukrepe za vključevanje mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, na trg dela, vključno s plačano delovno prakso, pripravništvom in vajeništvom, ne bi pa smela postati nadomestek dejanskih pogodb o zaposlitvi;

44.  predlaga, da bi vzpostavili evropsko dežurno telefonsko številko za kršitve pravic mladih, na katero bi mladi lahko neposredno poročali Komisiji o vseh negativnih izkušnjah pri udeležbi v ukrepih pobude za zaposlovanje mladih in jamstva za mlade in tako omogočili zbiranje informacij in preiskovanje v zvezi z morebitnimi nepoštenimi praksami pri izvajanju politik, ki jih financira EU;

45.  pozdravlja, da se v pismu o nameri, ki je bilo priloženo govoru predsednika Junckerju o stanju Unije v letu 2017, predlaga ustanovitev evropskega organa za delo, da bi na vseh ravneh okrepili sodelovanje med organi trga dela in bolje reševali čezmejne primere, pa tudi nadaljnje pobude v podporo pravični mobilnosti;

46.  priznava, da je pobuda za zaposlovanje mladih uspešna pri zmanjševanju brezposelnosti mladih, predvsem pri zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov, saj je pobuda dosegla približno 48 % moških in 52 % žensk;

47.  poziva, naj se v okviru pobude za zaposlovanje mladih v celoti izvajata Direktiva 2000/78/EC o enakem obravnavanju pri zaposlovanju in delu ter Direktiva 2010/41/EU o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost;

48.  meni, da morajo Komisija in države članice predstaviti pozitivne ukrepe za zagotovitev, da bodo mlade ženske in dekleta deležna kakovostnih ponudb za zaposlitev in da ne bodo zaposlene ali ujete v prekarnih, premalo plačanih in začasnih delovnih razmerjih z omejenimi ali celo nič delavskimi pravicami;

49.  poziva države članice, naj zberejo po spolu razčlenjene statistične podatke, da bi lahko Komisija izvedla oceno učinka o pobudi za zaposlovanje mladih in njenem vplivu na ravnovesje med spoloma, tako da bo mogoča temeljita ocena in analiza izvajanja pobude;

50.  poziva države članice, naj poiščejo načine za podpiranje mladih žensk pri ponovnem vstopanju na trg dela ali vključevanju v izobraževanje ali usposabljanje, in sicer z zagotavljanjem enakosti spolov pri dostopu do zaposlitve, poklicnem napredovanju, usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, zagotavljanju otroškega varstva in oskrbe odraslih ter s spodbujanjem enakega plačila delavk in delavcev za enako delo ali delo enake vrednosti;

51.  poziva države članice, naj si bolj prizadevajo za izboljšanje ukrepov v okviru izobraževalnih sistemov, da bi zaščitili mlade iz ogroženih skupin;

52.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da najnovejša ocenjevalna poročila[11] kažejo, da se je prva faza izvajanja pobude za zaposlovanje mladih osredotočala predvsem na visoko izobražene mlade, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, ne pa na tiste, ki so nizkokvalificirani, neaktivni in niso prijavljeni pri javnih službah za zaposlovanje;

53.  poziva države članice, naj to pomembno pomanjkljivost pri izvajanju pobude med drugim odpravijo z oblikovanjem posebnih nadaljevalnih ukrepov za izvajanje učinkovitejših in trajnejših politik za mlade, ki se bodo bolj opirale na dokaze;

54.  poziva države članice, naj zagotovijo, da bo njihova zakonodaja mladim znotraj opredeljene starostne skupine omogočila, da se prijavijo v pobudo za zaposlovanje mladih[12] in v njej zares sodelujejo;

55.  želi opozoriti, da za ponudbe za pripravništvo na odprtem trgu ni predpisov o preglednosti zaposlitve, trajanju in priznanju, ter poudarja, da je le nekaj držav članic uvedlo merila o minimalni kakovosti, tudi za namene spremljanja jamstva za mlade in pobude za zaposlovanje mladih;

56.  priznava, da naložbe iz proračuna EU prek pobude za zaposlovanje mladih dosegajo učinke in da pospešujejo širitev trga dela za mlade; meni, da ima pobuda za zaposlovanje mladih nedvomno dodano vrednost EU, saj brez njene zaveze ne bi bilo mogoče uresničiti številnih programov zaposlovanja mladih;

57.  ugotavlja, da je prvotni proračun pobude za zaposlovanje mladih v večletnem finančnem okviru 2014–2020 znašal 6,4 milijarde EUR, od česar je bilo 3,2 milijarde EUR zagotovljenih v namenski proračunski vrstici, enak znesek pa še iz Evropskega socialnega sklada;

58.  poudarja, da je bil pri vmesni reviziji večletnega finančnega okvira politično odobren dodatni znesek 1,2 milijarde EUR za pobudo za zaposlovanje mladih za obdobje 2017–2020, pri čemer naj bi se enakovreden znesek zagotovil iz Evropskega socialnega sklada; poudarja pa tudi, da bo končni proračun tega programa določen v prihodnjih letnih proračunskih postopkih;

59.  pozdravlja, da je bila na odločno zahtevo Evropskega parlamenta v spravnem postopku za proračun EU za leto 2018 sprejeta odločitev o povečanju prvotno predlaganih namenskih sredstev za pobudo in da sveže odobritve znašajo 116,7 milijona EUR, kar pomeni, da je za leto 2018 skupaj na voljo 350 milijonov EUR; je seznanjen z enostransko zavezo Komisije, da bo pri spremembi proračuna dodatno povečala sredstva za pobudo, če bo to dovoljevala njena absorpcijska zmožnost;

60.  meni, da splošni proračun pobude za zaposlovanje mladih ne ustreza dejanskemu povpraševanju in sredstvom, ki so potrebna za zagotovitev, da bo program izpolnil svoje cilje; opozarja, da je program v povprečju dosegel le 42 % mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, v več državah članicah pa celo manj kot 20 %; zato poziva k znatnemu povečanju finančnih sredstev za pobudo za zaposlovanje mladih v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira, države članice pa poziva, naj v okviru nacionalnih proračunov oblikujejo programe zaposlovanja mladih;

61.  poziva Komisijo, naj poskrbi za skladnost naložb na področju zaposlovanja mladih s spodbujanjem sinergije med razpoložljivimi sredstvi, in naj oblikuje homogena pravila in jih objavi v celovitem priročniku, tako da bi dosegli večji učinek, sinergijo, učinkovitost in poenostavitev na terenu; želi opomniti, da je prednostna naloga zmanjšanje upravnega bremena za organe upravljanja; opozarja, da so pri tem pomembna poročila o financiranju dejavnosti, povezanih s programi jamstva za mlade, po državah članicah, v katerih se spremlja tudi sinergija med nacionalnimi proračuni in proračunom EU, ter da je potrebno boljše usklajevanje in tesnejše sodelovanje med osrednjimi deležniki v tem procesu;

62.  poziva Komisijo, naj izboljša načrtovanje naložb za zaposlovanje mladih po letu 2020, in sicer s celovitim izvajanjem pristopa, ki se uporablja pri programiranju evropskih strukturnih in investicijskih skladov, kjer se za financiranje uporabljajo celovito predhodno načrtovanje in naknadne ocene, na podlagi katerih se sklepajo partnerski sporazumi; meni, da ta pristop povečuje učinek proračuna EU; želi opozoriti na uspešno izvajanje pobude za zaposlovanje mladih v državah članicah z namenskimi operativnimi programi in znatnimi prispevki iz nacionalnih in regionalnih proračunov;

63.  poleg tega poziva Komisijo, naj preoblikuje sedanji mehanizem ocenjevanja in se pri letnem in končnem poročanju osredotoči na enotna merila glede rezultatov in na revizije smotrnosti poslovanja v procesu letnega in končnega poročanja, da bi bolje spremljali učinek proračuna EU; poziva k vseevropski uporabi kazalnikov, na primer o deležu sodelujočih v pobudi za zaposlovanje mladih, ki vstopijo na primarni trg delovne sile zaradi ukrepov, ki jih financira EU;

64.  poudarja pa, da zaradi sprememb pri načrtovanju in poročanju ne bi smeli zamujati pri izvrševanju proračuna in ustvarjati prekomernega upravnega bremena za organe upravljanja, zlasti pa ne za končne upravičence;

65.  priznava, da obstoječe upravno breme ogroža naložbeno zmogljivost proračuna EU, zlasti v primeru instrumentov s krajšim obdobjem izvajanja, kot je pobuda za zaposlovanje mladih; zato poziva k poenostavitvi razpisnih postopkov s poudarkom na hitrejši pripravi ponudb in krajših pritožbenih postopkih glede odločitev; ugotavlja, da ima uporaba poenostavljenega obračunavanja stroškov pri izdatkih pobude za zaposlovanje mladih pozitiven učinek; poziva, naj se pri projektih v okviru pobude za zaposlovanje mladih po vsej EU uvede poenostavljeno obračunavanje stroškov, da bi znatno zmanjšali birokracijo in pospešili izvrševanje proračuna;

66.  poudarja, da je pobuda za zaposlovanje mladih glede finančnega izvajanja v tem trenutku najuspešnejša med vsemi evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi;

67.  pozdravlja, da so ukrepi pobude za zaposlovanje mladih podprli več kot 1,6 milijona mladih in spodbudili države članice, da so skupaj prispevale več kot 4 milijarde EUR;

68.  ugotavlja, da lahko zaradi pomanjkljivih informacij o morebitnih stroških izvajanja programov v državah članicah pride do nezadostnega financiranja za izvajanje teh programov in za doseganje njihovih ciljev; poziva države članice, naj opravijo predhodno analizo in pregled stroškov izvajanja jamstva za mlade;

69.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe za uvedbo takšnih sistemov spremljanja za preostala finančna sredstva pobude, ki ne bodo povzročali tolikšnega upravnega bremena in bodo bolj posodobljeni;

70.  poziva, da se je treba osredotočiti na rezultate pobude za zaposlovanje mladih z vzpostavijo konkretnih kazalnikov v obliki novih storitev in podpornih ukrepov na trgu dela, ki so bili v državah članicah uvedeni s pomočjo programa, in na število ponujenih pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas;

71.  meni, da je treba oceniti vse vidike, vključno z razmerjem med stroški in koristmi, da bo mogoče ovrednotiti učinkovitost tega programa; je seznanjen s predhodnimi ocenami Mednarodne organizacije dela in Eurofounda ter poziva Komisijo, naj te napovedi potrdi ali popravi;

72.  poziva Komisijo in države članice, naj določijo stvarne in uresničljive cilje, naj ocenijo razlike, še pred uvedbo sistemov analizirajo trg, izboljšajo sisteme nadzora in obveščanja;

°

°  °

73.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

• [1]  UL L 347, 20.12.2013, str. 470.
• [2]  UL L 126, 21.5.2015, str. 1.
• [3]  UL C 120, 26.4.2013, str. 1.
• [4]  Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0390.
• [5]  UL C 264 E, 13.9.2013, str. 69.
• [6]  UL L 113, 29.4.2017, str. 56.
• [7]  Sporočilo Komisije z naslovom Employment and Social Developments in Europe 2013 (Pregled razvoja na področju zaposlovanja in socialnih zadev v Evropi 2013).
• [8]  Poročilo Eurofound (2014), „Poklicni profili v delovnih razmerah: opredelitev skupin, ki so večkratno prikrajšane“.
• [9]  Drugi ukrepi vključujejo pobudo „Mladi in mobilnost“, ki se je začela izvajati septembra 2010, pobudo „Priložnosti za mlade“, sproženo decembra 2011, in skupine za ukrepanje na področju zaposlovanja mladih, ki so začele delovati januarja 2012.
• [10]  UL C 120, 26.4.2013, str. 1.
• [11]  Posebno poročilo Evropskega računskega sodišča št. 5/2017 o izvajanju jamstva za mlade in pobude za zaposlovanje mladih, končno poročilo za generalni direktorat Evropske komisije za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje iz junija 2016 o prvih rezultatih pobude za zaposlovanje mladih, sporočilo Komisije z dne 4. oktobra 2016 o jamstvu za mlade in pobudi za zaposlovanje mladih po treh letih izvajanja (COM(2016)0646), poglobljena analiza službe Evropskega parlamenta za raziskovalne storitve za poslance iz junija 2016 „Pobuda za zaposlovanje mladih: ocena izvajanja na evropski ravni“.
• [12]  V zakonodajnem okviru nekaterih držav so nekateri mladi, zlasti tisti s hujšimi oblikami invalidnosti, kategorizirani kot „nezmožni za delo“. Ker se torej ne morejo prijaviti v evidenco javnih zavodov za zaposlovanje, ne morejo sodelovati pri pobudi za zaposlovanje mladih.

OBRAZLOŽITEV

Uvod

S finančno in gospodarsko krizo, ki se je začela leta 2008, je tudi strmo narasla brezposelnost mladih. Mlade je še posebej prizadela, saj je zanje značilno, da iščejo šele prvo zaposlitev, so zaposleni za določen čas ali pa zaradi pravila „zadnji noter, prvi ven“ prvi izgubijo delo. Brezposelnost mladih se je s 15 % v letu 2008 povečala kar na 24 % v začetku leta 2013, v tej povprečni stopnji pa se ne vidijo ogromne razlike med državami članicami in regijami. V letu 2013 je stopnja brezposelnosti mladih v Nemčiji, Avstriji in na Nizozemskem ostala blizu 10 %, medtem ko je v Italiji, Španiji, na Hrvaškem in v Grčiji dosegla najvišje vrednosti okrog 40 % ali celo precej več. Zaradi krize se je povečala tudi izključenost mladih s trga dela, saj je število mladih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, v letu 2013 doseglo 7,3 milijona (13 % vseh mladih, starih od 15 do 24 let).

Svet se je želel spoprijeti s tem stanjem ter je v odgovor na predlog Komisije in po večkratnih pozivih Parlamenta k nujnemu ukrepanju 22. aprila 2013 s priporočilom Sveta vzpostavil jamstvo za mlade, s katerim se države članice zavezujejo, da bodo mladim v štirih mesecih po tem, ko izgubijo zaposlitev ali končajo formalno izobraževanje, zagotovile kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo. Vzporedno s tem je Evropski svet februarja 2013 potrdil, da bo oblikoval pobudo za zaposlovanje mladih, ki naj bi bila glavni proračunski instrument EU in povezana z Evropskim socialnim skladom ter in naj bi regijam držav članic s posebej visoko stopnjo brezposelnosti mladih pomagala pri reševanju te problematike, zlasti z uvedbo programa jamstva za mlade.

Proračun pobude za zaposlovanje mladih za programsko obdobje 2014–2020 znaša 6,4 milijarde EUR in vključuje 3,2 milijarde EUR iz posebne nove proračunske vrstice EU, kar dopolnjuje 3,2 milijarde EUR nacionalnih dodelitev v okviru Evropskega socialnega sklada. Da bi se vprašanje brezposelnosti mladih začelo hitro reševati, so bila za pobudo za zaposlovanje mladih za leti 2014 in 2015 zagotovljena predčasna proračunska sredstva.

Do sredstev pobude so upravičene tiste regije, v katerih je bila stopnja brezposelnosti mladih od 15 do 24 let v letu 2012 višja od 25 %, ter države članice, v katerih je ta stopnja višja od 20 % in ki so v letu 2012 zaznale porast za več kot 30 %. Medtem ko je jamstvo za mlade zaveza vse EU, je pobuda za zaposlovanje mladih namenjena samo tistim državam članicam in regijam, ki se spopadajo z višjo stopnjo brezposelnosti mladih, kar delno ali v celoti pomeni več kot 20 držav članic. Pobuda za zaposlovanje mladih je namenjena mladim do vključno 24 let, državam članicam pa zagotavlja možnost (ki jo je izkoristilo že deset držav), da starostno omejitev podaljšajo na 29 let.

Namen tega poročila o izvajanju je oceniti izvajanje pobude za zaposlovanje mladih kot glavnega instrumenta financiranja EU za uresničevanje ciljev jamstva za mlade ter predstaviti priporočila politike o tem, kako izboljšati delovanje pobude v prihodnosti, obenem pa podati pregled pridobljenih izkušenj in podatkov, zbranih v prvih treh letih od začetka izvajanja pobude.

Poročevalka je pri pripravi poročila svoje sklepe oblikovala zlasti na podlagi: sporočila Komisije z dne 4. oktobra 2016 „Jamstvo za mlade in pobuda za zaposlovanje mladih: po treh letih izvajanja“[1], ustreznih posebnih poročil Evropskega računskega sodišča, študiji po naročilu tematskih sektorjev Parlamenta, interne ocene izvajanja, ki jo je opravila služba EPRS, in poročil Odbora Sveta za zaposlovanje (EMCO). Poročevalka se je med pripravljanjem poročila sestala z različnimi deležniki, med drugim s predstavniki mladih, socialnimi partnerji, akademskimi strokovnjaki in nacionalnimi organi, vključenimi v pobudo za zaposlovanje mladih/jamstvo za mlade, ter opravila misije, med katerimi je tudi misija za ugotavljanje dejstev v Sloveniji in na Hrvaškem.

Ugotovitve

Zaradi strmega porasta brezposelnosti med mladimi je glavni namen pobude za zaposlovanje mladih omogočiti hitro uporabo financiranja v najbolj prizadetih regijah. Da bi se olajšalo hitro črpanje sredstev, se je za upravičenost odhodkov za projekte v okviru pobude za zaposlovanje mladih upoštevalo obdobje od 1. septembra 2013, za leti 2014 in 2015 pa so bila zagotovljena predčasna proračunska sredstva. Ko je Komisija zaznala, da dejansko izvajanje ne dosega pričakovane hitrosti, je februarja 2015 predlagala bistveno povečanje stopnje predplačil, in sicer z 1–1,5 % na 30 %, s čimer se je sprostila 1 milijarda EUR za takojšnje financiranje. Na podlagi podatkov, ki so na voljo danes, je treba opozoriti, da se je želja po hitrem črpanju sredstev uresničila samo v petih državah članicah (v Grčiji, Italiji, Franciji, na Portugalskem in v Španiji). Za oblikovanje in izvajanje politik, pritegnitev relevantnih deležnikov v partnerskem pristopu in druge uvodne korake je bilo potrebno več časa, kot je bilo pričakovano, številne države članice pa so zamujale pri imenovanju organov, ki naj bi vlagali zahtevke za povračilo odhodkov.

Glavni cilj pobude za zaposlovanje mladih in jamstva za mlade je doseči tiste, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, tudi če ne iščejo aktivno zaposlitve. Ocene, ki so doslej na voljo, kažejo, da imajo države članice težave pri opredeljevanju te (zlasti neaktivne) skupine, in pri ciljnem usmerjanju k njej (zlasti k neaktivnim iskalcem zaposlitve), zaradi česar se morda bolj usmerjajo k tistim mladim brezposelnim, ki so bolj opazni in jih je lažje vključiti. Računsko sodišče je v zadnjem poročilu, ki temelji na reviziji smotrnosti poslovanja v sedmih državah članicah (petih, ki izvajajo pobudo za zaposlovanje mladih), izrazilo velike pomisleke glede opaženih strategij za določitev ciljne populacije pobude za zaposlovanje mladih („površne in splošne“).

Jamstvo za mlade, katerega splošni cilj je trajnostno vključevati na trg dela tiste, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, vzpostavlja individualni pristop, s katerim bi morali zagotoviti kakovostne ponudbe, povečati zaposljivost mladih, v najboljšem primeru pa v širšem smislu prispevati k odpravljanju neusklajenosti med ponudbo znanj in spretnost ter povpraševanjem po njih na (regionalnem) trgu dela. Vse to je bistvenega pomena za učinkovitost in uspešnost financiranja iz pobude za zaposlovanje mladih. Komisija je sporočila, da vsi organi upravljanja poročajo o praksi vzpostavljanja personaliziranega akcijskega načrta za vsakega upravičenca v okviru pobude. Nasprotno pa Računsko sodišče poroča, da samo ena država članica sistematično upošteva neskladja v znanjih in spretnostih, medtem ko vse države članice (v katerih je bila opravljena revizija) uporabljajo profiliranje tistih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, pri čemer se včasih opirajo na obstoječe sisteme, včasih pa uvajajo nove. Več držav članic je opredelilo pojem kakovostne ponudbe. Računsko sodišče v starejšem poročilu priporoča, naj Komisija skupaj z Odborom za zaposlovanje oblikuje standarde za kakovostno ponudbo. To samo po sebi tudi pomeni, da kakovosti, ki jo jamstvo za mlade trenutno ponuja in ki se (delno) financira v okviru pobude za zaposlovanje mladih, ni mogoče potrditi.

Mednarodna organizacija dela je leta 2015 ocenila strošek izvajanja jamstva za mlade v državah EU-28 na približno 45 milijard EUR letno. Opozoriti je treba, da namen pobude za zaposlovanje mladih, ki ji je bil dodeljen proračun v višini 6,4 milijarde EUR za programsko obdobje 2014–2020, ni nadomeščati nacionalno financiranje, temveč ga dopolniti. Kljub temu Računsko sodišče na podlagi podatkov o izvajanju opozarja na tveganje, da bi financiranje v okviru pobude za zaposlovanje mladih utegnilo nadomestiti nacionalno financiranje. Poudarja, da je v pregledanem vzorcu večina ukrepov, ki prejemajo sredstva iz pobude, obstajala že pred uvedbo jamstva za mlade/pobude za zaposlovanje mladih. Ugotavlja tudi, da obstoj operativnih programov, ki zgolj delno utemeljujejo dodelitev razpoložljivih sredstev, še otežuje ocenjevanje, kolikšno dodano vrednost prinaša financiranje iz pobude za zaposlovanje mladih.

Na vprašanje, ali se financiranje iz pobude EU za zaposlovanje mladih ustrezno uporablja in ali je mladim, ki so oddaljeni od trga dela, dejansko zagotovljena pomoč pri iskanju trajnostne zaposlitve, je mogoče odgovoriti le z natančnim spremljanjem dejavnosti in zbiranjem zanesljivih podatkov. Ker so odhodki v okviru pobude za zaposlovanje mladih povezani z Evropskim socialnim skladom, zanje veljajo podrobne zahteve za spremljanje dejavnosti in poročanje držav članic, vključno z zahtevo, da je treba pripraviti kazalnike takojšnjih in dolgoročnih rezultatov. Komisija je izdala dodatne praktične smernice za zagotovitev doslednega in učinkovitega poročanja. Računsko sodišče na podlagi pregledanega vzorca izraža pomisleke glede (pravočasne) razpoložljivosti in kakovosti podatkov, saj brez tega ni mogoče ustrezno oceniti zanesljivosti poročanja.

Stališče poročevalke

Pobuda za zaposlovanje mladih je bila vzpostavljena, da bi brezposelnim mladim pomagali z zagotovitvijo finančne podpore regijam, ki se spopadajo z izredno visoko stopnjo brezposelnosti in neaktivnosti mladih. Tako je problem brezposelnosti mladih postal skupna prednostna naloga politike EU, in pri tem bi moralo tudi ostati.

Med državami članicami so pri brezposelnosti mladih velike razlike, zato je to v EU še vedno velik izziv. Poročevalka meni, da so tu nujno potrebna stalna prizadevanja.

Ne glede na to, da je reševanje vprašanja brezposelnosti mladih nujna prednostna naloga in da so temu namenjena precejšnja sredstva EU in nacionalna sredstva, je treba poudariti, da prve ocene o izvajanju temeljijo samo na omejenih doslej razpoložljivih informacijah.

Zaradi neenakomernega izvajanja pobude za zaposlovanje mladih po državah članicah se je izkazalo, da je postopek spremljanja in vrednotenja zelo zahteven, tako da so dokazani rezultati pobude premalo pregledni. Poročevalka obžaluje nedoslednost pri spremljanju, zaradi česar primanjkuje vidnih rezultatov.

Težko je tudi izmeriti uspeh stroškovne učinkovitosti pobude za zaposlovanje mladih. Zato se priporoča, da bi v okviru sistema spremljanja in poročanja poudarili in izboljšali preglednost porabe denarja. Poročevalka torej poziva države članice, naj poskrbijo za nadaljnje spremljanje podatkov, da bo mogoče oceniti dolgoročno trajnost rezultatov. Predlaga tudi, naj se zahteve v zvezi s poročanjem izvajajo tako, da bo vsaka država članica lahko oddala primerljiva, podrobna in utemeljena poročila.

Kljub temu pa meni, da je pobuda za zaposlovanje mladih kot gonilna sila sprememb politike začela kazati številne pozitivne vplive v boju proti brezposelnosti mladih, in tako mora tudi ostati. Pobuda za zaposlovanje mladih je tudi pomagala spodbuditi javne organe, da postanejo bolj inovativni in se pri ukrepih za zaposlovanje mladih bolj osredotočijo na zagotavljanje individualiziranih pristopov. Poročevalka meni, da je še vedno dovolj manevrskega prostora, da bi pobuda dosegla ves svoj potencial.

Predlaga, naj se osredotoči na dolgoročno brezposelnost mladih, saj jih osami in oslabi njihov občutek pripadnosti. Poročevalka je zaskrbljena, ker brezposelnost mladih povzroča velike izgube v smislu javnih in zasebnih naložb zaradi neizkoriščenega potenciala človeškega kapitala, ki ga predstavljajo mladi brezposelni.

Razpoložljive informacije o dosegu pobude za zaposlovanje mladih na splošno kažejo, da je bil zajet le majhen delež tistih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo. Poročevalka predlaga, naj si države članice bolj prizadevajo poiskati načine za opredelitev neaktivnih in z upravnega vidika izključenih mladih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, ter za vzpostavitev ustreznih strategij obveščanja. Pobuda za zaposlovanje mladih bi morala biti dostopnejša za vse mlade, zlasti nizkokvalificirane in dolgoročno brezposelne. Poročevalka poziva k okrepljenemu obveščanju tistih mladih, ki so najbolj oddaljeni od trga dela, na primer invalidnih mladih. Glede tega poudarja, da je pomembno izmenjevati primere dobre prakse med državami članicami. Čezmejna in medkulturna izmenjava izkušenj lahko pripomore k vzajemnemu učenju, kar lahko poveča in izboljša učinkovitost pri aktiviranju ranljivih skupin na trgu dela. Vsi ukrepi v okviru pobude za zaposlovanje mladih bi morali biti skladni z nacionalnimi socialnovarstvenimi sistemi.

Prvi podatki o izvajanju kažejo, da je kakovost ponudb delovnih mest v okviru pobude za zaposlovanje mladih/jamstva za mlade pogosto vprašljiva. Obenem se trgi dela tudi nenehno spreminjajo, zaradi česar primanjkuje stabilnih, stalnih delovnih mest. Vzpostaviti je treba minimalne standarde, s katerimi bi določili, kaj je kakovostna ponudba. V skladu s priporočilom Računskega sodišča bi morale ponudbe, ki veljajo za kakovostne, vedno ustrezati profilu udeleženca in povpraševanju na trgu dela, kajti samo tako bo mogoče doseči trajnostno vključevanje na trg dela.

Poročevalka predlaga boljše usmerjanje financiranja, da bi se trend zmanjševanja brezposelnosti mladih lahko nadaljeval. Zato predlaga, da je treba raziskati, ali bi sprememba pri merjenju brezposelnosti, kjer bi s sedanjih regij NUTS2 prešli na manjše regije NUTS3, pripomogla k natančnejši in koristnejši porazdelitvi financiranja.

Poleg tega predlaga, da je ključnega pomena za financiranje večplastnost, kar pomeni, da je treba to vprašanje obravnavati celostno z lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi viri financiranja. Ena raven ne bi smela izključevati drugih, saj je za neposredno doseganje in vplivanje na več mladih ključna decentralizacija. Če bo vzpostavljena takšna struktura, bi financiranje moralo biti dostopnejše.

Pobuda za zaposlovanje mladih bi morala biti še naprej namenjena temu, da se vsem mladim iz upravičenih regij pomaga pridobiti izkušnja iskanja prve zaposlitve, saj je prav to po navadi najtežje. Pri tem bi morali še naprej težiti k dejavnemu zagotavljanju prehoda v trajno zaposlitev.

Poročevalka ugotavlja, da je pobuda za zaposlovanje mladih eden od instrumentov, ki se uporabljajo, kadar gospodarstva EU niso uspešna, zato naj se uporablja kot dodatna spodbuda pri doseganju pozitivnega vpliva na ustvarjanje delovnih mest. Pobuda nikakor ne bi smela nadomeščati nacionalnega financiranja in obstoječih nacionalnih ukrepov; prav tako ne bi smela zamegljevati dejstva, da lahko gospodarsko rast ustvari samo močna gospodarska politika. Pobuda bi morala ostati tesno povezana s temeljnimi gospodarskimi načeli in duhom aktivacije trga dela, zato mora biti skladna s potrebami na trgih dela.

Poročevalka predlaga, naj bodo v primeru nacionalnega financiranja in financiranja EU na področju brezposelnosti mladih pričakovanja zastavljeno bolj realistično, cilji pa tako, da bodo dosegljivi. Poleg tega meni in priporoča, naj se sedanji ukrepi in obdobje izvajanja podaljšajo na obdobje po letu 2020.

• [1]  COM(2016)0646.

MNENJE Odbora za proračun (24.11.2017)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o izvajanju pobude za zaposlovanje mladih v državah članicah
(2017/2039(INI))

Pripravljavec mnenja: Andrej Novakov (Andrey Novakov)

POBUDE

Odbor za proračun poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker v programih jamstva za mlade sodeluje 16 milijonov mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, in ker se s pobudo za zaposlovanje mladih zagotavlja neposredna podpora za več kot 1,6 milijona mladih v EU; ugotavlja, da je delež brezposelnih mladih še vedno nesprejemljivo visok, in sicer 16,6 % v EU-28 in 18,7 % v euroobmočju;

B.  ker se je brezposelnost mladih v EU zmanjšala s 23,7 % v letu 2014 na manj kot 17 % v drugem četrtletju 2017, pri čemer je število mladih brezposelnih manjše za več kot 1,8 milijona, število mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, pa za več kot 1 milijon;

C.  ker so države članice zaradi pobude za zaposlovanje mladih v zvezi s trgom dela sprejele več kot 132 ukrepov, namenjenih mladim;

D.  ker so bile za 75 % celotnega proračuna pobude za zaposlovanje mladih sprejete obveznosti in so države članice 19 % že uporabile za naložbe, zaradi česar je stopnja izvrševanja proračuna za to pobudo najvišja med evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi;

E.  ker več poročil o izvajanju pobude za zaposlovanje mladih kaže, da so kljub zaskrbljenosti glede ustreznosti financiranja in ocen o potrebnem obsegu naložb razpoložljivi viri uspešno usmerjeni v potrebe posameznih regij, saj so namenjeni specifičnim regijam in skupinam upravičencev;

1.  priznava, da so naložbe iz proračuna EU prek pobude za zaposlovanje mladih dosegle učinek in pospešile širitev trga dela za mlade; meni, da se pri pobudi za zaposlovanje mladih jasno kaže dodana vrednost EU, saj brez njene zaveze ne bi bilo mogoče uresničiti številnih programov zaposlovanja mladih;

2.  ugotavlja, da je prvotni proračun pobude za zaposlovanje mladih v večletnem finančnem okviru 2014–2020 znašal 6,4 milijarde EUR, od česar je bilo 3,2 milijarde EUR zagotovljenih v posebni proračunski vrstici, enak znesek pa iz Evropskega socialnega sklada; želi spomniti, da so bila zaradi nujnosti reševanja vprašanja brezposelnosti mladih proračunska sredstva v letih 2014 in 2015 zagotovljena vnaprej;

3.  poudarja, da je bil pri vmesni reviziji večletnega finančnega okvira politično odobren dodatni znesek 1,2 milijarde EUR za pobudo za zaposlovanje mladih za obdobje 2017–2020, pri čemer naj bi se enakovredni znesek spet zagotovil iz Evropskega socialnega sklada; vendar poudarja, da bo končni proračun tega programa določen v prihodnjih letnih proračunskih postopkih;

4.  pozdravlja dejstvo, da je bila na odločno zahtevo Evropskega parlamenta v spravnem postopku za proračun EU za leto 2018 sprejeta odločitev o povečanju prvotno predlaganih posebnih sredstev za pobudo in da sveže odobritve znašajo 116,7 milijonov EUR, kar pomeni, da je za leto 2018 skupaj na voljo 350 milijonov EUR; je seznanjen z enostransko zavezo Komisije, da bo pri spremembi proračuna dodatno povečala sredstva za pobudo, če bo njena absorpcijska sposobnost to omogočila;

5.  meni, da splošni proračun pobude za zaposlovanje mladih ne ustreza dejanskemu povpraševanju in sredstvom, ki so potrebna za zagotovitev, da bo program izpolnil svoje cilje; opozarja, da je program v povprečju dosegel le 42 % mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, v več državah članicah pa še manj kot 20 %; zato poziva k znatnemu povečanju finančnih sredstev za pobudo za zaposlovanje mladih v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira, države članice pa poziva, naj v okviru nacionalnih proračunov oblikujejo programe zaposlovanja mladih; meni, da je pobuda za zaposlovanje mladih ukrep, ki dopolnjuje nacionalne programe, in verjame, da jo je treba dopolniti z ukrepi, ki podpirajo rast, in posebnimi dejavnostmi v državah članicah;

6.  meni, da bi bilo treba za razvoj evropskega okvira za kakovostna in učinkovita vajeništva, kot načina za okrepitev boja proti brezposelnosti mladih, sredstva strukturnih skladov dodeliti na bolj ciljno usmerjen način za financiranje centrov poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter drugih pomembnih ukrepov, sprejetih za podporo vajeništvu; meni, da bi morala glede na regionalno stopnjo razvoja ta podpora imeti pomembnejše mesto pri prednostnih naložbah Evropskega socialnega sklada (za plačilo za vajeništvo in socialne prispevke) in Evropskega sklada za regionalni razvoj v zvezi z zagotavljanjem infrastrukture in opreme v centrih za poklicno izobraževanje in usposabljanje;

7.  poziva Komisijo, naj zagotovi skladnost naložb na področju zaposlovanja mladih, tako da spodbuja sinergije med razpoložljivimi sredstvi in naj oblikuje homogena pravila v okviru celovitega priročnika, s čimer bi dosegli večji učinek, sinergije, učinkovitost in poenostavitev na terenu; opozarja, da je prednostna naloga zmanjšanje upravnega bremena za organe upravljanja; opozarja na pomen poročil o financiranju dejavnosti, povezanih s programi jamstva za mlade, po državah članicah, v katerih se spremljajo tudi sinergije med nacionalnimi proračuni in proračunom EU ter potreba po boljšem usklajevanju in tesnejšem sodelovanju med ključnimi deležniki v postopku;

8.  poziva Komisijo, naj izboljša načrtovanje naložb za zaposlovanje mladih po letu 2020, in sicer s celovitim izvajanjem pristopa, ki se uporablja pri programiranju skladov ESI, kjer se za financiranje uporabljajo celovito predhodno načrtovanje in naknadne ocene, na podlagi katerih bi se sklenili partnerski sporazumi; meni, da ta pristop povečuje učinek proračuna EU; poudarja pomen uspešnega izvajanja pobude za zaposlovanje mladih v državah članicah z namenskimi operativnimi programi in znatnimi prispevki iz nacionalnih in regionalnih proračunov;

9.  meni, da bi bilo treba sredstva za zaposlovanje mladih dodeliti tako, da se ohrani ravnovesje med finančnimi instrumenti in nepovratnimi prispevki;

10.  poleg tega poziva Komisijo, naj preoblikuje sedanji mehanizem ocenjevanja in se pri letnem in končnem poročanju osredotoči na enotna merila glede rezultatov in revizije smotrnosti poslovanja, da bi spremljali učinek proračuna EU z vidika izboljšanja; poziva k vseevropski uporabi kazalnikov, kot je delež sodelujočih v pobudi za zaposlovanje mladih, ki vstopijo na primarni trg delovne sile zaradi ukrepov, ki jih financira EU;

11.  poudarja pa, da spremembe pri načrtovanju in poročanju ne bi smele povzročiti zamude pri izvrševanju proračuna in prekomernega upravnega bremena za organe upravljanja in zlasti za upravičence;

12.  priznava, da obstoječe upravno breme ogroža naložbeno zmogljivost proračuna EU, zlasti v primeru instrumentov s krajšim obdobjem izvajanja, kot je pobuda za zaposlovanje mladih; zato poziva k poenostavitvi razpisnih postopkov s poudarkom na hitrejši pripravi ponudb in krajših pritožbenih postopkih glede odločitev; ugotavlja, da ima uporaba poenostavljenega obračunavanja stroškov pri izdatkih pobude za zaposlovanje mladih pozitiven učinek; poziva, naj se poenostavljeno obračunavanje stroškov uvede pri projektih v okviru pobude za zaposlovanje mladih po vsej EU, da bi znatno zmanjšali birokracijo in pospešili izvrševanje proračuna.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	22.11.2017
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	29 5 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Richard Ashworth, Reimer Böge, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Gérard Deprez, Manuel dos Santos, José Manuel Fernandes, Jens Geier, Esteban González Pons, Ingeborg Gräßle, Iris Hoffmann, Monika Hohlmeier, John Howarth, Bernd Kölmel, Zbigniew Kuźmiuk, Vladimír Maňka, Siegfried Mureşan, Liadh Ní Riada, Jan Olbrycht, Urmas Paet, Răzvan Popa, Paul Rübig, Jordi Solé, Patricija Šulin, Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos), Indrek Tarand, Inese Vaidere, Daniele Viotti, Tiemo Wölken, Marco Zanni
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Jean-Paul Denanot, Andrej Novakov (Andrey Novakov)
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Jonathan Bullock, Javi López

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

29	+
ALDE	Gérard Deprez, Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Urmas Paet
ECR	Zbigniew Kuźmiuk
GUE/NGL	Liadh Ní Riada
PPE	Andrej Novakov (Andrey Novakov), Esteban González Pons, Inese Vaidere, Ingeborg Gräßle, Jan Olbrycht, José Manuel Fernandes, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Monika Hohlmeier, Patricija Šulin, Paul Rübig, Reimer Böge, Siegfried Mureşan
S&D	Daniele Viotti, Iris Hoffmann, Javi López, Jean-Paul Denanot, Jens Geier, John Howarth, Manuel dos Santos, Răzvan Popa, Tiemo Wölken, Vladimír Maňka
VERTS/ALE	Indrek Tarand, Jordi Solé

5	-
ECR	Bernd Kölmel, Richard Ashworth
EFDD	Jonathan Bullock
ENF	Marco Zanni
NI	Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos)

0	0

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

MNENJE Odbora za proračunski nadzor (28.11.2017)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o izvajanju pobude za zaposlovanje mladih v državah članicah
(2017/2039(INI))

Pripravljavec mnenja: Derek Vaughan

POBUDE

Odbor za proračunski nadzor poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker je Komisija od uvedbe evropske strategije zaposlovanja leta 1997 podrla vrsto ukrepov za izboljšanje obetov mladih za zaposlovanje in izobraževanje[1]; ker so se od krize prizadevanja EU posebej osredotočala na jamstvo za mlade in pobudo za zaposlovanje mladih;

B.  ker je pobuda za zaposlovanje mladih namenjena pomoči mladim, ki se ne izobražujejo ali usposabljajo in ne delajo, dolgoročno brezposelnim mladim in mladim, ki niso registrirani kot iskalci zaposlitve in prebivajo na območjih, kjer je stopnja brezposelnosti mladih leta 2012 presegla 25 %;

C.  ker jamstvo za mlade in pobuda za zaposlovanje mladih krijeta različne ukrepe, pri čemer naj bi jamstvo spodbudilo strukturne reforme v izobraževanju, pobuda za zaposlovanje pa je instrument financiranja in kratkoročen ukrep za boj proti brezposelnosti mladih; ker se jamstvo za mlade financira iz Evropskega socialnega sklada, državnih proračunov in pobude za zaposlovanje mladih, s slednjo pa je mogoče neposredno financirati nova delovna mesta, vajeništvo, pripravništvo in nadaljnje izobraževanje za ciljno skupino v upravičenih regijah; ker se jamstvo za mlade izvaja v vseh 28 državah članicah, do podpore iz pobude za zaposlovanje mladih pa je upravičeno samo 20 držav članic; ker za ukrepe pobude za zaposlovanje mladih rok ni vnaprej določen, medtem ko jamstvo zahteva, da se ponudba da v štirih mesecih; ugotavlja, da v nobeni državi ni bilo mogoče vsem mladim, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, zagotoviti priložnost sprejeti ponudbo v obdobju štirih mesecev, predvsem zaradi proračunskih primanjkljajev;

D.  ker je jamstvo za mlade privedlo do strukturnih reform v državah članicah, med drugim da bi modele izobraževanja in usposabljanja uskladili s trgom dela in tako dosegli cilje jamstva;

E.  ker je bilo v letu 2015 z namenom hitrejšega izvajanja ukrepov pobude za zaposlovanje mladih odobreno povečanje za 1 milijardo EUR za vnaprejšnje financiranje pobude, kar je za upravičene države članice pomenilo povečanje z začetne stopnje od 1 % do 1,5 % na 30 %;

F.  ker zunanji dejavniki, na primer gospodarske razmere ali proizvodni modeli posameznih regij, vplivajo na uresničevanje ciljev jamstva za mlade;

G.  ker izvajanje jamstva za mlade doslej ni prineslo enotnih rezultatov, nastajajo pa tudi razmere, v katerih je težko ugotoviti in oceniti njegov prispevek;

1.  opozarja, da stopnja brezposelnosti mladih in zlasti delež mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, v nekaterih državah članicah ostaja nesprejemljivo visoka; zato pozdravlja podaljšanje pobude za zaposlovanje mladih do leta 2020; meni, da bi bilo treba brezposelnost mladih upoštevati v naslednjem večletnem finančnem okviru, da se zagotovi kontinuiteta in ocena stroškovne učinkovitosti pobude;

2.  poudarja, da sta glavna cilja pobude za zaposlovanje mladih ustvarjanje delovnih mest za mlade ter pomoč državam članicam pri vzpostavljanju ustreznih sistemov za opredeljevanje potreb mladih in zagotavljanju ustrezne podpore; poudarja, da bi bilo zato treba učinkovitost jamstva za mlade in pobude za zaposlovanje mladih v prihodnje oceniti na podlagi napredka pri uvajanju ali izboljševanju sistemov držav članic za podporo mladim pri prehodu iz šolanja v zaposlitev; meni, da se bo jamstvo za mlade pravilno izvajalo samo, če bodo javni zavodi za zaposlovanje na lokalni ravni delovali učinkovito;

3.  pozdravlja dejstvo, da so bila sredstva za pobudo za zaposlovanje mladih na voljo že na začetku programskega obdobja, v letih 2014 in 2015, in povečanje prvotnega vnaprejšnjega financiranja, s čimer naj bi zagotovili hitro uporabo sredstev; poudarja, da je v tem trenutku pobuda za zaposlovanje mladih najuspešnejša med vsemi evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi v smislu finančnega izvajanja;

4.  pozdravlja dejstvo, da so ukrepi pobude za zaposlovanje mladih pomagali več kot 1,4 milijona mladim in spodbudili države članice, da so skupaj prispevale več kot 4 milijarde EUR;

5.  je seznanjen z zamudami pri izvajanju pobude za zaposlovanje mladih v državah članicah zaradi postopkovnih razlogov in prepoznega sprejema trenutnega večletnega finančnega okvira in zakonodajnega okvira, zaradi česar so bili ustrezni organi imenovani prepozno; meni, da je za to kriva pomanjkljiva pravna podlaga te pobude, kar naj bi države članice rešile s hitrim izvajanjem pospešenega financiranja;

6.  meni, da bi bilo koristno, če bi države članice, ki tega še niso storile, opredelile „kakovostno ponudbo“; poziva države članice in Komisijo, naj uporabijo obstoječa omrežja za oblikovanje skupno dogovorjenih meril za ta koncept, ob upoštevanju različnih obstoječih virov in v sodelovanju z ustreznimi deležniki[2], na podlagi značilnosti, kot so ponudba, ki bo ustrezala stopnji usposobljenosti, profilu ter potrebam na trgu dela in zagotovila možnosti za delo, ki jim bodo omogočile preživetje, socialno varstvo in obete za razvoj, ter vodile k trajnostni vključitvi na trg dela ob upoštevanju kvalifikacij in povpraševanja;

7.  ugotavlja, da je neskladje med razpoložljivimi spretnostmi in povpraševanjem na trgu dela še naprej izziv v številnih državah članicah; poziva Komisijo, naj v Odboru Evropske unije za zaposlovanje (EMCO) spodbuja izmenjavo dobre prakse med državami članicami in ustreznimi deležniki v teh državah, da bo to vprašanje rešeno, ter naj se osredotoči na pobude, ki bodo mladim olajšale prehod v delovno razmerje;

8.  poziva, da se v javnih zavodih za zaposlovanje držav članic razvijejo posebno strokovno znanje in zmogljivosti, da bodo lahko pomagali ljudem, ki v štirih mesecih po izgubi službe ali zaključku rednega šolanja ne morejo najti službe;

9.  ugotavlja, da pomanjkljive informacije o morebitnih stroških izvajanja programov v državah članicah lahko privedejo do nezadostnega financiranja za izvajanje teh programov in za doseganje njihovih ciljev; zato poudarja, da je treba uvesti sistem kazalnikov in ukrepov za ocenjevanje in spremljanje učinkovitosti tako javnih zavodov za zaposlovanje kot jamstva za mlade, ki je še vedno zelo pomanjkljiv, čeprav je bil načrtovan že od začetka; poziva države članice, naj opravijo predhodno analizo in pregled stroškov izvajanja jamstva za mlade;

10.  je zaskrbljen, da so podatki o upravičencih, realizaciji in rezultatih pobude za zaposlovanje mladih pomanjkljivi in pogosto nedosledni; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe za uvedbo sistemov spremljanja za preostala finančna sredstva pobude, ki ne bodo povzročali tolikšnega upravnega bremena in bodo bolj posodobljeni;

11.  poziva k osredotočenju na rezultate pobude za zaposlovanje mladih, in sicer z vzpostavijo konkretnih kazalnikov v obliki novih storitev in podpornih ukrepov na trgu dela v državah članicah s pomočjo programa, in števila ponujenih pogodb o stalni zaposlitvi;

12.  meni, da je treba oceniti vse vidike, vključno z razmerjem stroškov in koristi, da bo mogoče ovrednotiti učinkovitost tega programa; je seznanjen s predhodnimi ocenami Mednarodne organizacije dela in Eurofounda ter poziva Komisijo, naj te napovedi potrdi ali popravi;

13.  opaža, da se večina reform na ravni držav članic še vedno ne izvaja v celoti in da so za izpolnitev ciljev jamstva za mlade dolgoročno potrebna znatna prizadevanja ter državna in evropska finančna sredstva;

14.  poziva, naj se v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira zagotovi finančna sredstva za obdobje po letu 2020;

15.  poziva Komisijo in države članice, naj določijo stvarne in uresničljive cilje, naj ocenijo razlike, še pred uvedbo sistemov analizirajo trg, izboljšajo sisteme nadzora in obveščanja ter izboljšajo kakovost podatkov, da bo mogoče učinkovito meriti rezultate.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	28.11.2017
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	12 1 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Zigmantas Balčytis, Martina Dlabajová, Ingeborg Gräßle, Jean-François Jalkh, Georgi Pirinski, Petri Sarvamaa, Claudia Schmidt, Bart Staes, Marco Valli, Derek Vaughan
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Caterina Chinnici, Julia Pitera, Miroslav Poche

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

12	+
EPP S&D ALDE VERTS/ALE EFDD	Ingeborg Gräßle, Julia Pitera, Petri Sarvamaa, Claudia Schmidt Zigmantas Balčytis, Caterina Chinnici, Georgi Pirinski, Miroslav Poche, Derek Vaughan Martina Dlabajová Bart Staes Marco Valli

1	-
EFDD	Jean-François Jalkh

0	0

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

• [1]  Drugi ukrepi vključujejo pobudo „Mladi in mobilnost“, ki se je začela izvajati septembra 2010, pobudo „Priložnosti za mlade“, sproženo decembra 2011, in skupine za ukrepanje na področju zaposlovanja mladih, ki so začele delovati januarja 2012.
• [2]  Kot so evropski okvir za kakovost pripravništev, skupna izjava evropskih socialnih partnerjev o skupni viziji pripravništev in sodna praksa Sodišča Evropske unije v zvezi z negotovo zaposlitvijo.

MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje (23.11.2017)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o izvajanju pobude za zaposlovanje mladih v državah članicah
(2017/2039(INI))

Pripravljavec mnenja: Momčil Nekov (Momchil Nekov)

POBUDE

Odbor za kulturo in izobraževanje poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja bistveno vlogo pobude za zaposlovanje mladih pri lajšanju izvajanja jamstva za mlade ter s tem pri obravnavanju brezposelnosti mladih na ravni Unije, ki naj bi bila približno enkrat višja od povprečne skupne stopnje brezposelnosti; v zvezi s tem pozdravlja dejstvo, da se je do oktobra 2016 kljub počasnemu uveljavljanju pobude za zaposlovanje mladih število brezposelnih mladih znatno zmanjšalo;

2.  želi spomniti, da so glavna ciljna skupina pobude za zaposlovanje vsi mladi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, zato poziva države članice, naj si bolj prizadevajo za izboljšanje ukrepov v okviru izobraževalnih sistemov, da bi zaščitili mlade iz ogroženih skupin, ter naj s specifičnimi in učinkovitimi ukrepi opredelijo in obravnavajo omenjeno ciljno skupino, zlasti najbolj ranljive mlade, kot so invalidi, in naj upoštevajo njihove posebne potrebe; poziva države članice, naj zagotavljajo osebno podporo, da bi zajeli vse, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, in jih registrirali; poleg tega poudarja, da je treba oceniti posebne potrebe in ovire posamezne ciljne skupine, da bi sprejeli prilagojene ukrepe;

3.  pri tem poudarja pomembno vlogo mladinskih organizacij pri vključevanju najbolj ranljivih mladih in njihovo zmožnost, da posredujejo med mladimi in javnimi zavodi za zaposlovanje;

4.  ponavlja, da je treba ob uporabi tradicionalnih in sodobnih medijev, kot so družabna omrežja, vzpostaviti celovite komunikacijske strategije, kot so kampanje za ozaveščanje;

5.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da najnovejša ocenjevalna poročila[1] kažejo, da se je prva faza izvajanja pobude za zaposlovanje mladih osredotočala predvsem na visoko izobražene mlade, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, in ne na tiste, ki so nizko kvalificirani, neaktivni in niso registrirani pri javnih službah za zaposlovanje; ugotavlja, da je po podatkih Evropskega računskega sodišča upadlo število brezposelnih oseb, ki niso zaposlene, se ne izobražujejo ali usposabljajo, število neaktivnih pa ostaja nespremenjeno; zato znova opozarja, da je treba sodelovati z lokalnimi deležniki, kot so mladinske in nevladne organizacije ter socialni partnerji, da bi oblikovali posebne učinkovite ukrepe prek boljše obravnave in vključevanja neaktivnih brezposelnih, ki se ne izobražujejo ali usposabljajo;

6.  v zvezi s tem poudarja, da so za zagotavljanje podiplomskega visokošolskega izobraževanja pomembne sinergije z Evropskim socialnim skladom, ki omogočajo učinkovito izvajanje pobude o zaposlovanju mladih v vseh državah članicah;

7.  poudarja, da je težko ustrezno oceniti rezultate izvajanja pobude za zaposlovanje mladih glede na slabo delovanje sistemov spremljanja in poročanja ter zato poziva države članice, naj to pomembno pomanjkljivost odpravijo z oblikovanjem ukrepov, tudi posebnih nadaljevalnih ukrepov, z namenom izvajanja učinkovitejših in trajnejših politik na področju mladine, ki bolj temeljijo na dokazih; pri tem države članice spodbuja, naj na nacionalni, regionalni in lokalni ravni tesno sodelujejo z mladinskimi in lokalnimi nevladnimi organizacijami;

8.  poziva Komisijo, naj opredeli in širi dobro prakso pri spremljanju in poročanju na podlagi pregleda, ki ga ima nad obstoječimi sistemi po državah članicah;

9.  poziva države članice, naj pripravijo pregled nad stroški izvajanja jamstva za mlade, da se zagotovi zadostno financiranje in boljše uresničevanje ciljev tega programa;

10.  poziva države članice, naj vzpostavijo učinkovite in lahko dostopne enotne kontaktne točke, ki bi mladim zagotavljale visokokakovostne storitve in svetovanje na enem mestu; ponavlja, da je treba vse z vsemi mogočimi komunikacijskimi sredstvi seznanjati z vsemi ukrepi in orodji;

11.  poziva države članice, naj zagotovijo, da bo njihova zakonodaja mladim znotraj opredeljene starostne skupine omogočila, da se prijavijo za pobudo za zaposlovanje mladih[2] in učinkovito sodelujejo v njej;

12.  želi spomniti na pomen izboljšanja kakovosti ponudb; poudarja tudi, da je treba obravnavati kakovost mentorstva in inštruiranja, kakovost in ustreznost dejanskega usposabljanja posameznikov, pripravništvo ali zaposlitev ter kakovost rezultatov glede na določene cilje; pri tem poudarja, da je treba v okviru pobude za zaposlovanje mladih zagotoviti uporabo že obstoječih okvirov kakovosti, kot je evropski okvir kakovosti; meni, da bi morali biti tudi mladi vključeni v spremljanje kakovosti ponudb; opozarja, da je treba dvigniti starostno mejo za upravičence s 25 let na 29 let, da bi bolje zajeli dejanske razmere številnih mladih diplomantov in tistih, ki vstopajo na trg dela, in so v drugi polovici dvajsetih let;

13.  poudarja, da je pomembno uvesti boljše mehanizme, s katerimi bi mladim zagotavljali ponudbe visoke kakovosti; opozarja, da za ponudbe za pripravništvo na odprtem trgu ni predpisov o preglednosti zaposlitve, trajanju in priznanju, ter poudarja, da je le malo držav članic uvedlo merila o minimalni kakovosti, tudi za namene spremljanja jamstva za mlade in pobude za zaposlovanje mladih;

14.  poudarja, da je treba pobudo za zaposlovanje mladih podaljšati po letu 2020 in zagotoviti ustrezno in trajno financiranje za naslednji večletni finančni okvir, pri tem pa upoštevati dejanske potrebe in sredstva, ki so potrebna za doseganje ciljev pobude, da bi dosegli trajnostne rezultate.

15.  poudarja tudi, da je treba v naslednjem večletnem finančnem okviru ustrezno financirati Evropski socialni sklad.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	22.11.2017
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	26 0 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Isabella Adinolfi, Dominique Bilde, Andrea Bocskor, Nikolaos Hundis (Nikolaos Chountis), Silvia Costa, Mircea Diaconu, Jill Evans, María Teresa Giménez Barbat, Jorgos Gramatikakis (Giorgos Grammatikakis), Petra Kammerevert, Svetoslav Hristov Malinov, Curzio Maltese, Rupert Matthews, Morten Messerschmidt, Luigi Morgano, Momčil Nekov (Momchil Nekov), John Procter, Michaela Šojdrová, Yana Toom, Julie Ward, Bogdan Brunon Wenta, Teodoros Zagorakis (Theodoros Zagorakis), Bogdan Andrzej Zdrojewski, Milan Zver, Krystyna Łybacka
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Ian Hudghton, Monika Smolková

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

26	+
ALDE	Mircea Diaconu, María Teresa Giménez Barbat, Yana Toom
ECR	Rupert Matthews, Morten Messerschmidt, John Procter
ENF	Dominique Bilde
GUE/NGL	Nikolaos Hundis (Nikolaos Chountis), Curzio Maltese
PPE	Andrea Bocskor, Svetoslav Hristov Malinov, Michaela Šojdrová, Bogdan Brunon Wenta, Teodoros Zagorakis (Theodoros Zagorakis), Bogdan Andrzej Zdrojewski, Milan Zver
S&D	Silvia Costa, Jorgos Gramatikakis (Giorgos Grammatikakis), Petra Kammerevert, Krystyna Łybacka, Luigi Morgano, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Monika Smolková, Julie Ward
Verts/ALE	Jill Evans, Ian Hudghton

-	-

1	0
EFDD	Isabella Adinolfi

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

• [1]  Evropsko računsko sodišče: Posebno poročilo št. 5/2017 o izvajanju jamstva za mlade in pobude za zaposlovanje mladih; prvi rezultati pobude za zaposlovanje mladih – končno poročilo; Evropska komisija: Pobuda za zaposlovanje mladih: evropska ocena izvajanja, oktober 2016; EPRS, poglobljena analiza, Jan Tymowski, junij 2017.
• [2]  V skladu z zakonodajnim okvirom nekaterih držav nekateri mladi, zlasti tisti s hujšimi oblikami invalidnosti, „niso sposobni za delo“. Ker se ne morejo prijaviti v evidenco javnih zavodov za zaposlovanje, ne morejo sodelovati pri pobudi za zaposlovanje mladih.

MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov (9.11.2017)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o izvajanju pobude za zaposlovanje mladih v državah članicah
(2017/2039(INI))

Pripravljavka mnenja: Vilija Blinkevičiūtė

POBUDE

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker so bili mladi, zlasti mlade ženske, najbolj prizadeti med nedavno finančno in gospodarsko krizo, ki je močno vplivala ne le na gospodarsko opolnomočenje mladih žensk in zaposlovanje mladih, temveč tudi na njihovo mentalno in fizično zdravje, pa tudi splošno na delovno okolje, demografsko stanje, življenjske pogoje in dostop do izobraževanja ali usposabljanja;

B.  ker so v EU ženske še vedno izrazito premalo zastopane na trgu dela in pri upravljanju, saj je splošna stopnja zaposlenosti žensk še vedno za skoraj 12 % nižja od stopnje zaposlenosti moških;

C.  ker je eno od prednostnih področij, ki jih je Evropska komisija opredelila v svojem dokumentu z naslovom „Strateška prizadevanja za enakost spolov v obdobju 2016–2019“, tudi zmanjšanje razlik v plačilu, dohodkih in pokojninah med spoloma ter s tem boj proti revščini žensk;

D.  ker 31,5 % zaposlenih žensk dela s skrajšanim delovnim časom v primerjavi z 8,2 % moških in ker le nekaj več kot 50 % žensk dela s polnim delovnim časom v primerjavi z 71,2 % moških, kar pomeni, da je razlika v zaposlenosti med spoloma 25,5-odstotna;

E.  ker je uravnotežena zastopanost spolov kazalnik, ki ni ustrezno obravnavan v okviru ciljev pobude za zaposlovanje mladih;

F.  ker člena 9 in 10 PDEU določata, da mora Unija pri opredelitvi in izvajanju svojih politik in dejavnosti zagotoviti povezan in vključujoč trg dela, ki lahko odpravi resne učinke brezposelnosti in zagotavlja visoko stopnjo zaposlenosti, ker mora EU zagotoviti dostojne pogoje dela v vsej Uniji, vključno z ustreznimi plačami, in zagotoviti ustrezno socialno varstvo v skladu s predpisi na področju dela, kolektivnimi pogajanji in v skladu z načelom subsidiarnosti, pa tudi izobraževanje in usposabljanje na visoki ravni, ter preprečevati diskriminacijo na podlagi spola, rase ali nacionalnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti;

G.  ker je položaj mladih žensk in moških različen, prav tako pa se razlikujejo razlogi, zakaj niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo;

H.  ker težave pri usklajevanju dela in zasebnega življenja zaradi neustrezne podpore pri obveznostih v zvezi z nego in družino ter razkorak pri starševskem dopustu in razlikovanje na podlagi spola na trgu dela zato še vedno omejujejo možnosti žensk glede izobrazbe, ovirajo njihovo udeležbo na trgu dela in vplivajo na njihovo poklicno izbiro in gospodarsko dejavnost; ker v številnih državah članicah ženske predstavljajo veliko večino delavcev, zaposlenih za krajši delovni čas, v prekarnem ali malem delu; ker vse to negativno vpliva na njihove plače in prihodnje pokojninske prejemke;

I.  ker so zaradi nezakonitega zaposlovanje mladih žensk na podeželju ali neprijavljanja brezposelnosti statistični podatki nenatančni in ustvarjajo razlike v pokojninah; ker to negativno vpliva na celotno družbo in zlasti na dobro počutje žensk, na druga socialna zavarovanja in priložnosti za spremembo poklicne poti ali prihodnje zaposlitvene možnosti;

J.  ker se zmanjšuje število mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, kar pa ni rezultat samo pobude za zaposlovanje mladih;

K.  ker so mladi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, neenotna skupina z različnimi potrebami, je zelo pomembno sprejeti ukrepe, da bi ženskam, mladim dekletom in vidiku spola dali večji poudarek s pomočjo posodobljene pobude za zaposlovanje mladih;

L.  ker so v skladu z nacionalnimi ocenami pobude za zaposlovanje mladih v nekaterih državah članicah težave pri vključevanju ranljivih mladih; ker je v skladu z anketo upravnih organov iz konca leta 2015 pobuda v prvi fazi izvajanja najpogosteje dosegla mlajšo starostno skupino 15–24 let (77 %), mlade moške (51 %), osebe, ki imajo vsaj višjo sekundarno izobrazbo (75 %) in brezposelne (77 %), ne pa neaktivnih oseb;

1.  pozdravlja, da se je v EU od leta 2013 zmanjšalo število brezposelnih mladih in mladih, ki se ne izobražujejo ali usposabljajo; vendar poudarja, da nezaposlenost mladih še vedno ostaja velik problem v številnih državah članicah;

2.  poudarja, da sta potrebna dvotirni strateški pristop in ustrezna metodologija, ki temelji na horizontalnem vključevanju načela enakosti spolov v vse pobude, politike in ukrepe EU v okviru pobude za zaposlovanje mladih, zlasti mladih žensk in deklet;

3.  poudarja, da je izredno pomembno določiti in zagotavljati minimalne standarde kakovosti zaposlitve, ki se nudi v okviru pobude za zaposlovanje mladih, in da bi morali ti standardi veljati za vse mladi, ki (ponovno) vstopajo na trg dela, pri čemer bi morali upoštevati njihov strokovni/poklicni profil in potrebe na trgu dela, vključevati pa bi morali tudi: zaposlitev na podlagi pogodbe, dostojne delovne in življenjske razmere, dostojne plače, socialno varnost in pokojninske pravice, dostop do storitev otroškega varstva, dopust, počitnice in stalno zaposlitev;

4.  priznava, da je pobuda za zaposlovanje mladih uspešna pri zmanjševanju brezposelnosti mladih, predvsem pri zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov, saj je pobuda dosegla približno 48 % moških in 52 % žensk;

5.  poziva, naj se v celoti izvaja Direktiva 2000/78/EC o enakem obravnavanju pri zaposlovanju in delu ter Direktiva 2010/41/EU o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost znotraj pobude za zaposlovanje mladih;

6.  meni, da morata Evropska komisija in države članice predstaviti pozitivne ukrepe za zagotovitev, da mlade ženske in dekleta prejmejo kakovostne ponudbe za zaposlitev in niso zaposlene ali ujete v negotovih, premalo plačanih in začasnih delovnih razmerjih, kjer imajo omejene delavske pravice ali so povsem brez njih;

7.  želi pohvaliti dobro in ciljno usmerjen pristop ter večji poudarek na individualizirani pomoči, kar je prispevalo k splošnemu uspehu pobude ter zlasti k uspešnemu zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov, kar bolj vpliva na udeležbo žensk na trgu dela; spodbuja osveščanje o vprašanjih enakosti spolov pri usmerjanju in vseživljenjskem učenju v okviru javnih zavodov za zaposlovanje, da bi ohranili udeležbo žensk na trgu dela in njihovo vrnitev na trg dela po prekinitvi poklicne poti;

8.  poziva države članice, naj zberejo statistične podatke, razčlenjene po spolu, da bi Komisija ocenila učinke pobude za zaposlovanje mladih in njen vpliv na ravnovesje med spoloma, da bo mogoča temeljita ocena in analiza njenega izvajanja;

9.  poziva države članice, ob hkratnem poudarjanju pomena nevladnih organizacij in drugih pomembnih akterjev v zvezi s tem, naj poiščejo nove, inovativne in bolj prilagojene načine, da bi dosegle neaktivne mlade, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo in se soočajo z ovirami, kot so revščina, socialna izključenost, invalidnost ali večplastna diskriminacija, ter naj znatno izboljšajo komunikacijo, ki jo je mogoče zlahka prilagoditi različnim ciljnim skupinam, ter naj poiščejo možnosti, da bi podprli mlade ženske pri ponovnem vstopu na trg dela ali vključitvi v izobraževanje, in sicer z zagotavljanjem enakosti spolov pri dostopu do zaposlitve, poklicnega napredovanja, usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, zagotavljanjem varstva otrok in oskrbe odraslih ter s spodbujanjem enakega plačila delavk in delavcev za enako delo ali delo enake vrednosti,

10.  opozarja, da je učinkovito zoperstavljanje spolnim stereotipom bistvenega pomena za povečanje udeležbe žensk v vseh segmentih trga dela; poziva Unijo, naj bo vodilna pri zoperstavljanju spolnim stereotipom, predvsem na področju izobraževanja, dela in nadaljnjega usposabljanja;

11.  poudarja, da se je treba osredotočiti na kakovost in trajnost ponudb; spodbuja pobude, katerih namen je odpravljanje razlik med spoloma v izobraževanju, usposabljanju in na trgu dela; poudarja, da je treba s ciljno usmerjenimi politikami podpreti vključevanje deklet in mladih žensk v vse sektorje gospodarstva, vključno s področjem znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike ter podjetništva; poziva države članice, naj zagotovijo programe, usposabljanje in izobraževanje, da bi spodbudili pridobivanje znanj o elektronskih napravah ter digitalnih znanj in spretnosti pri mladih, zlasti ženskah in tistih, ki živijo v podeželskih ali oddaljenih območjih, da bi jim pomagali pri doseganju dolgoročne, trajnostne ekonomske neodvisnosti in da postanejo dejavni ustvarjalci zaposlitvenih možnosti;

12.  poudarja, da so programi, kakršna sta jamstvo za mlade in pobuda za zaposlovanje mladih, nastali kot odziv na posebno neugodne okoliščine; ugotavlja pa, da teh programov ni mogoče jemati kot nadomestilo za sistemske rešitve, s katerimi bi zmanjšali visoko stopnjo brezposelnosti mladih v državah članicah;

13.  poziva države članice, naj še naprej izvajajo pobudo za zaposlovanje mladih, hkrati pa odpravijo njene pomanjkljivosti in zagotovijo nadaljevanje njenega financiranja v obdobju prihodnjega večletnega finančnega okvira;

14.  poudarja, da morajo države članice pri izvajanju pobude za zaposlovanje mladih uvesti spolne kvote, saj se je ta pozitiven ukrep izkazal za enega od najučinkovitejših orodij pri odpravljanju neenakosti, diskriminacije in neravnovesij med spoloma;

15.  poziva države članice, naj izmenjujejo dobre prakse, da bi se učili druga od druge in bi pobuda za zaposlovanje mladih imela čim boljši učinek;

16.  poziva države članice in Komisijo, naj temeljito ocenijo in preučijo prihodnje financiranje jamstva za mlade in pobude za zaposlovanje mladih glede na njuno dodano vrednost za dolgoročno trajnostno povečanje zaposlenosti med mladimi;

17.  poziva države članice, naj spodbujajo individualno prilagojene rešitve glede na posebnosti posameznih regij in se izognejo neproduktivnim univerzalnim rešitvam;

18.  poziva Komisijo, naj pripravi posodobljen predlog za povečanje proračuna za pobudo za zaposlovanje mladih in jamstvo za mlade, ker se zaradi krize v Evropi in gospodarske krize in posledične upočasnitve gospodarske rasti države članice še vedno soočajo z visokimi stopnjami brezposelnosti, javnim dolgom, nizko rastjo in nezadostnimi naložbami ter zmanjševanjem javnih izdatkov;

19.  poziva države članice, naj sprožijo kampanje ozaveščanja, ki bodo obravnavale vse interesne skupine, zlasti tiste, ki živijo v oddaljenih ali podeželskih območjih in za katere je manj verjetno, da so ustrezno usposobljene in obveščene.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	6.11.2017
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	19 0 3
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Maria Arena, Malin Björk, Vilija Blinkevičiūtė, Anna Maria Corazza Bildt, Arne Gericke, Mary Honeyball, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Florent Marcellesi, Angelika Niebler, Marijana Petir, Terry Reintke, Michaela Šojdrová, Anna Záborská, Jana Žitňanská
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Kostadinka Kuneva, Edouard Martin, Evelyn Regner, Jordi Solé, Marc Tarabella, Mylène Troszczynski, Julie Ward
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Ulrike Müller, Gabriele Preuß

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

19	+
ALDE	Ulrike Müller
GUE/NGL	Malin Björk, Kostadinka Kuneva
PPE	Anna Maria Corazza Bildt, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Angelika Niebler, Marijana Petir, Michaela Šojdrová, Anna Záborská
S&D	Maria Arena, Vilija Blinkevičiūtė, Mary Honeyball, Edouard Martin, Gabriele Preuß, Marc Tarabella, Julie Ward
VERTS/ALE	Florent Marcellesi, Jordi Solé, Terry Reintke

0	-

3	0
ECR	Arne Gericke, Jana Žitňanská
ENF	Mylène Troszczynski

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja	4.12.2017
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	37 1 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Guillaume Balas, Tiziana Beghin, Brando Benifei, Enrique Calvet Chambon, Ole Christensen, Martina Dlabajová, Labros Fundulis (Lampros Fountoulis), Arne Gericke, Marian Harkin, Agnes Jongerius, Rina Ronja Kari, Jan Keller, Kostadinka Kuneva, Jérôme Lavrilleux, Jeroen Lenaers, Verónica Lope Fontagné, Javi López, Dominique Martin, Elisabeth Morin-Chartier, Georgi Pirinski, Robert Rochefort, Claude Rolin, Jutta Steinruck, Romana Tomc, Yana Toom, Ulrike Trebesius, Marita Ulvskog
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Georges Bach, Krzysztof Hetman, Paloma López Bermejo, Edouard Martin, Rory Palmer, Anne Sander, Sven Schulze, Claudiu Ciprian Tănăsescu, Tom Vandenkendelaere
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Olle Ludvigsson, Norica Nicolai, Tibor Szanyi, Lola Sánchez Caldentey

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

37	+
ALDE	Enrique Calvet Chambon, Martina Dlabajová, Marian Harkin, Norica Nicolai, Robert Rochefort, Yana Toom
EFDD	Tiziana Beghin
ENF	Dominique Martin
GUE/NGL	Rina Ronja Kari, Kostadinka Kuneva, Paloma López Bermejo, Lola Sánchez Caldentey
PPE	Georges Bach, Krzysztof Hetman, Jérôme Lavrilleux, Jeroen Lenaers, Verónica Lope Fontagné, Elisabeth Morin-Chartier, Claude Rolin, Anne Sander, Sven Schulze, Romana Tomc, Tom Vandenkendelaere
S&D	Guillaume Balas, Brando Benifei, Ole Christensen, Agnes Jongerius, Jan Keller, Javi López, Olle Ludvigsson, Edouard Martin, Rory Palmer, Georgi Pirinski, Jutta Steinruck, Tibor Szanyi, Claudiu Ciprian Tănăsescu, Marita Ulvskog

1	-
NI	Labros Fundulis (Lampros Fountoulis)

2	0
ECR	Arne Gericke, Ulrike Trebesius

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani