Postopek : 2017/0820(NLE)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0002/2018

Predložena besedila :

A8-0002/2018

Razprave :

Glasovanja :

PV 17/01/2018 - 10.3

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0008

POROČILO     
PDF 691kWORD 63k
12.1.2018
PE 615.276v02-00 A8-0002/2018

o imenovanju Tonyja Jamesa Murphyja za člana Računskega sodišča

(C8-0402/2017 – 2017/0820(NLE))

Odbor za proračunski nadzor

Poročevalec: Indrek Tarand

PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA
 PRILOGA 1: ŽIVLJENJEPIS Tonyja Jamesa Murphyja
 PRILOGA 2: ODGOVORI Tonyja Jamesa Murphyja NA VPRAŠALNIK
 POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o imenovanju Tonyja Jamesa Murphyja za člana Računskega sodišča

(C80402/2017 – 2017/0820(NLE))

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 286(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C80402/2017),

–  ob upoštevanju člena 121 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0002/2018),

A.  ker je Odbor za proračunski nadzor ocenil kandidatova priporočila, zlasti glede na zahteve iz člena 286(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

B.  ker je Odbor za proračunski nadzor na seji 11. januarja 2018 poslušal predstavitev kandidata Sveta za člana Računskega sodišča;

1.  odobri predlog Sveta, da se Tony James Murphy imenuje za člana Računskega sodišča;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in v vednost Računskemu sodišču, kot tudi drugim institucijam Evropske unije in revizorskim organom držav članic.


PRILOGA 1: ŽIVLJENJEPIS Tonyja Jamesa Murphyja

DELOVNE IZKUŠNJE

od 01.05.2017 dalje

Direktor senata IV – Regulacija trgov in konkurenčno gospodarstvo

Evropsko računsko sodišče, Luxembourg (Luksemburg)

Odgovornosti vključujejo naslednje:

▪  pomoč in svetovanje članom senata pri opravljanju njihovih nalog

▪  organiziranje in upravljanje dela senata

▪  preverjanje kakovosti revizijskega dela

▪  usklajevanje zadev v zvezi z zaposlenimi (približno 100 revizijskih uslužbencev)

▪  zastopanje Računskega sodišča na srečanjih in dogodkih

01.01.2013–30.04.2017

Vodja kabineta Iliane IVANOVE

Evropsko računsko sodišče, Luxembourg (Luksemburg)

Odgovornost za vodenje kabineta Iliane IVANOVE, bolgarske članice Računskega sodišča, kar vključuje:

▪  zagotavljanje pomoči pri načrtovanju in rednem spremljanju revizijskih nalog, za katere je članica zadolžena za poročanje

▪  pomoč pri pripravi osnutkov različnih publikacij Računskega sodišča v zvezi s finančnim revidiranjem ter revidiranjem skladnosti in smotrnosti poslovanja na področju ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, pri čemer so bile obravnavane teme, kot so zaposlovanje mladih in finančni instrumenti

▪  predstavljanje posebnih poročil raznolikemu občinstvu

▪  pomoč pri organizaciji dogodkov (tj. srečanj na visoki ravni, konferenc, revizijskih obiskov)

▪  zagotavljanje podpore članici pri pripravi in nadaljnjem spremljanju za zasedanja Računskega sodišča in senata, od oktobra 2016 pa tudi za upravni odbor, ko je članica postala dekanja senata

▪  pregled dokumentov, ki so jih izdali drugi senati, in opozarjanje na pomembna vprašanja

▪  obveščanje članice o ustreznem notranjem in zunanjem razvoju dogodkov

▪  vzpostavljanje stikov in dobrih delovnih odnosov z drugimi kabineti, direktorji, vodilnimi upravnimi uslužbenci, revizorji, ki so sodelovali pri nalogah, za katere je bila članica zadolžena za poročanje, drugimi evropskimi institucijami, kot sta Komisija in Evropski parlament, nacionalnimi organi in mediji

01.04.2007–31.12.2012

Vodja enote za notranjo revizijo

Evropska komisija – Generalni direktorat za gospodarske in finančne zadeve – enota za notranjo revizijo (ECFIN 01), Luxembourg (Luksemburg)

Upravljanje neodvisne notranje revizijske in svetovalne dejavnosti pod neposredno odgovornostjo generalnega direktorja. Nadzor in vodenje osebja enote, odgovornega za kakovost in pravočasnost revizijskih poročil ter drugih publikacij.

2008

Predsednik revizijskega odbora

Evropski investicijski sklad (EIS)

Kot predsednik sem načrtoval in upravljal srečanja revizijskega odbora, vključno s predstavljanjem letnega poročila na letni skupščini EIS.

2007

Član revizijskega odbora

Evropski investicijski sklad (EIS)

Predlagan sem bil za predstavnika Komisije v revizijskem odboru EIS za proračunski leti 2007 in 2008, kot član pa sem deloval leta 2007.

1.6.2003–31.12.2007

Revizor

Evropska komisija – Generalni direktorat za gospodarske in finančne zadeve – enota za notranjo revizijo (ECFIN 01), Luxembourg (Luksemburg)

▪  Tesno sodelovanje z vodjo enote pri izvajanju ocene tveganja ECFIN 01 ter poznejši vzpostavitvi triletnega strateškega načrta in letnega delovnega programa za enoto. Izvajanje nalog dajanja zagotovila in svetovanja ter tesno sodelovanje pri pripravi osnutkov revizijskih poročil in drugih publikacij enote (npr. poročil o dejavnostih, letnega mnenja o notranji kontroli)

▪  Odgovornost za nadzor in pregled dela, ki so ga opravili drugi kolegi v enoti, sodelovanje z Računskim sodiščem in vključenost v redne stike s Službo za notranjo revizijo

1.11.1999–31.05.2003

Napoteni nacionalni strokovnjak

Evropska komisija – Generalni direktorat za gospodarske in finančne zadeve – enota za notranjo revizijo (ECFIN 01)

▪  Pomoč pri izvajanju nalog revidiranja, ki so jih vodili uradniki A v enoti

▪  Prilagajanje delovnih postopkov in metodologije na podlagi predhodnih izkušenj brez kakršnega koli razpoložljivega informacijskega sistema za upravljanje revizij

1.9.1994–31.10.1999

Višji revizor (upravitelj več revizijskih ekip)

Urad glavnega kontrolorja in revizorja (Irsko računsko sodišče), Dublin, Éire/Irska

▪  Upravitelj revizijskih ekip za področje zdravstva od septembra 1994 do oktobra 1997. Odgovornost za revizijo več javnih bolnišnic in regionalnih zdravstvenih zavodov (letni proračuni od 3 do 450 milijonov EUR)

▪  Novembra 1997 premestitev v ekipo za področje izobraževanja s podobnimi odgovornostmi za različne subjekte v izobraževalnem sektorju, vključno z univerzami, regionalnimi izobraževalnimi organi in javno-zasebnimi subjekti

1998–1999

Predsednik revizijskega odbora

Svet Evrope, Strasbourg (Francija)

Vodenje sestankov odbora in odgovornost za končno pripravo letnega poročila ob usklajevanju z drugimi člani odbora.

1997

Član revizijskega odbora

Svet Evrope, Strasbourg (Francija)

Imenovanje za člana revizijskega odbora na predlog Urada glavnega kontrolorja in revizorja.

1.10.1979–31.08.1994

Revizor pripravnik, pomočnik revizorja, revizor

Urad glavnega kontrolorja in revizorja, Dublin, Éire/Irska

▪  Najprej usposabljanje kot član revizijske ekipe, ki je sodelovala pri reviziji različnih javno-zasebnih družb, nato član revizijske ekipe, ki je sodelovala pri reviziji različnih vladnih oddelkov in javno-zasebnih družb, in navsezadnje vodja revizijske ekipe, ki je sodelovala pri reviziji Davčne in carinske uprave

▪  Pomočnik irskega člana revizijskega odbora Eurocontrola v Bruslju za proračunski leti 1991 in 1992

IZOBRAZBA IN USPOSABLJANJE

1997–2006

Član Inštituta notranjih revizorjev (IIA) in pooblaščeni notranji revizor po opravljenih izpitih novembra 2005.

 

1989

Višji član Združenja pooblaščenih revizorjev

 

1979-1984

Član Združenja pooblaščenih revizorjev

 

1979

Zaključno spričevalo (enakovredno maturi)

 

KOMPETENCE

Materni jezik

angleščina

 

 

Drugi jezik(i)

RAZUMEVANJE

GOVORJENJE

PISANJE

Slušno razumevanje

Bralno razumevanje

Govorno sporazumevanje

Govorno sporočanje

 

irščina

 

 

zaključno spričevalo

francoščina

B2

B2

B2

B2

B2

 

dokončane ravni 4–8 med delom za Komisijo od avgusta 2000 do julija 2002

nemščina

B2

B2

B2

B2

B2

 

dokončane ravni 1–8 med delom za Komisijo od oktobra 2002 do julija 2006

 

Raven: A1 in A2: osnovni uporabnik – B1 in B2: samostojni uporabnik – C1 in C2: usposobljeni uporabnik

Skupni evropski jezikovni okvir

Komunikacijske kompetence

▪  Odličen moštveni duh in velika sposobnost prilagajanja v večkulturnem okolju

▪  Vzpostavitev mreže poklicnih stikov znotraj Računskega sodišča ter z revizijsko in nadzorno skupnostjo v Evropski komisiji, agencijah in drugih organih Unije

▪  Izkušnje pri izvajanju predstavitev na konferencah in seminarjih

Organizacijske/vodstvene sposobnosti

▪  Sposobnost vodenja in motiviranja drugih članov ekipe

▪  Sposobnost organiziranja in doseganja ciljev z dodano vrednostjo v dogovorjenih rokih

▪  Dobra analitična sposobnost

▪  Odločen in pragmatičen pristop k reševanju težav

▪  Velika samoiniciativnost

Strokovne kompetence

▪  Odlično poznavanje poklicnih standardov in praks, povezanih s poklicem revizorja

▪  Odlično poznavanje standardov notranje kontrole, ki se uporabljajo pri Komisiji

▪  Dobro poznavanje finančne uredbe in sektorske zakonodaje na področju kohezijske politike ter regulacije trgov in konkurenčnega gospodarstva

▪  Zelo dobre veščine priprave osnutkov

▪  Analitičen in objektiven pristop k revidiranim dejavnostim

▪  Vesten in zelo predan

▪  Pripravljen na nove metodologije in pristope

Digitalna znanja in spretnosti

▪  Redni uporabnik orodij Microsoft Office

▪  Seznanjen s programoma AMS in ASSYST

▪  Na prejšnjih delovnih mestih sem veliko uporabljal program IDEA (revizijsko programsko orodje za pridobivanje in analizo podatkov) in sistem za upravljanje revizij v okolju Lotus Notes


PRILOGA 2: ODGOVORI Tonyja Jamesa Murphyja NA VPRAŠALNIK

Poklicne izkušnje

1.  Navedite svoje poklicne izkušnje s področja javnih financ, proračunskega načrtovanja, izvrševanja ali upravljanja proračuna oziroma proračunskega nadzora ali revizije.

Na področju javnih revizij imam dolgotrajne in obsežne izkušnje, ki jih pridobivam več kot 35 let. Te izkušnje sem dobil na nacionalni in evropski ravni, vključujejo pa notranje in zunanje revizije, pri čemer sem sodeloval pri finančnih revizijah ter revizijah skladnosti in smotrnosti poslovanja in jih tudi vodil.

Poklicno pot sem začel pri Uradu glavnega kontrolorja in revizorja irske vrhovne revizijske institucije, kjer sem končal začetno usposabljanje na področju revizij javnega sektorja in pridobil poklicno kvalifikacijo kot pooblaščeni revizor.

Med delom za irsko vrhovno revizijsko institucijo sem napredoval iz revizorja pripravnika v vodjo enote in sčasoma v revizijskega upravitelja. Sodeloval sem pri revizijah različnih vladnih oddelkov, Davčne in carinske uprave ter številnih javno financiranih subjektov. Kot revizijski upravitelj sem bil odgovoren za načrtovanje in izvajanje revizij zdravstvenih in izobraževalnih organov na Irskem, vključno z regionalnimi zdravstvenimi zavodi, bolnišnicami, univerzami in lokalnimi izobraževalnimi zavodi, ter za poročanje o teh revizijah. Med delom za vrhovno revizijsko institucijo sem spoznal revidiranje na evropski ravni v večkulturnem okolju, saj sem bil dve leti pomočnik irskega člana revizijskega odbora Eurocontrola in pozneje postal član revizijskega odbora Sveta Evrope, pri čemer sem drugo leto deloval kot predsednik odbora.

Da bi pridobil bolj poglobljene izkušnje na področju revizij v javnem sektorju v večkulturnem in večjezikovnem okolju, sem novembra 1999 sprejel delovno mesto v notranji revizijski enoti GD za ekonomske in finančne zadeve Evropske komisije. Tam sem ostal do decembra 2012, v tem času pa sem postal pooblaščeni notranji revizor in skoraj šest let vodil enoto. Poleg tega sem na podlagi imenovanja Evropske komisije za obdobje dveh let postal član revizijskega odbora Evropskega investicijskega sklada.

Svoje poklicne izkušnje sem razširil, ko sem januarja 2013 začel delati za Evropsko računsko sodišče kot vodja kabineta članice Računskega sodišča v senatu II. Na tem delovnem mestu sem tesno sodeloval pri finančnih revizijah in revizijah skladnosti za poglavja letnega poročila Računskega sodišča v zvezi z ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo. Na področju revizije smotrnosti poslovanja sem dejavno sodeloval pri pripravi sklopa posebnih poročil v zvezi z zaposlovanjem mladih in pri drugih poročilih o finančnih instrumentih, financiranju mikropodjetnikov, celinskih plovnih poteh, mestnem prometu in izobraževanju. Na tem delovnem mestu sem članico podpiral pri predstavitvi poročil v Odboru za proračunski nadzor in drugih odborih Evropskega parlamenta ter imel številne stike in interakcije z osebjem Komisije na visoki ravni, vključno s komisarji.

Maja 2017 sem bil imenovan za direktorja senata IV Računskega sodišča, pri čemer sem vodil približno 100 revizijskih uslužbencev pri nalogah s področja raziskav in inovacij, agencij EU in skupnih podjetij, enotnega trga in konkurence, trgovine, carine in obdavčevanja ter finančnega in ekonomskega upravljanja. Kot direktor zagotavljam podporo šestim članom senata IV in sem odgovoren za nadzor kakovosti dela senata. Sem spadajo izjava o zanesljivosti za konkurenčnost za rast in delovna mesta, finančne revizije, revizije zakonitosti in skladnosti evropskih agencij in skupnih podjetij ter posebna poročila, ki obravnavajo zgoraj navedena področja.

Menim, da bodo moje raznolike poklicne in vodstvene izkušnje pri revidiranju v javnem sektorju v nacionalnih in mednarodnih okoljih ter moji poklicni kvalifikaciji s področja računovodstva in revidiranja pozitivno prispevale k delu Računskega sodišča, če bom imenovan na to delovno mesto.

2.  Kateri so najpomembnejši dosežki v vaši poklicni karieri?

Na področju revizij v javnem sektorju imam dolgoletne izkušnje, v tem času pa sem dosegel več pomembnih dosežkov, pri čemer izpostavljam naslednje tri dosežke:

–  Irska vrhovna revizijska institucija je bila leta 1994 pooblaščena za izvedbo revizij velikega števila javnih organov, ki so jih doslej revidirali revizorji lokalnih uprav. Imenovan sem bil za revizijskega upravitelja portfelja teh subjektov, ki je zajemal regionalne zdravstvene zavode in bolnišnice z letnimi finančnimi proračuni od 3 do 450 milijonov EUR. To je bil težaven položaj, saj je bil zdravstveni sektor popolnoma novo področje za vrhovno revizijsko institucijo in do takrat še ni bilo razpoložljivih izkušenj s tega področja. Glavni izziv, s katerim sem se soočal, je bil v zelo kratkem časovnem okviru oblikovati revizijski pristop in izdelati revizijske programe, ki bi jih morale moje ekipe dokončati, da bi bilo mogoče izdati revizijsko mnenje o njihovih računovodskih izkazih. To je bilo treba končati v zakonskih rokih in vrhovni revizijski instituciji omogočiti, da opozori na kakršna koli vprašanja v zvezi z zakonitostjo, pravilnostjo in dobrim finančnim poslovodenjem. Ti roki in poročanje o vprašanjih so bili izpolnjeni z zanesljivim revizijskim okvirom v smislu pristopa in metodologije.

–  Drugi dosežek, na katerega bi rad opozoril, je povezan z mojo vlogo pri razvoju funkcije notranje revizije pri GD ECFIN. Ko sem se konec leta 1999 pridružil Evropski komisiji, se je notranja revizija šele vzpostavila, v vseh generalnih direktoratih pa so začeli oblikovati skupine za notranjo revizijo. Na podlagi predhodnih izkušenj v vrhovni revizijski instituciji sem imel ključno vlogo pri pripravi delovnega programa in revizijske metodologije ter določanju pravil in postopkov funkcije notranje revizije pri GD ECFIN, da bi bili v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi. Pri tem sem sodeloval s Službo za notranjo revizijo in drugimi skupinami za notranjo revizijo pri Komisiji prek rednih srečanj mreže Auditnet in povezanih delovnih skupin, vzpostavljenih za obravnavanje posebnih vprašanj. Ko sem bil vodja enote, je podjetje zunanjih revizorjev izvedlo pregled in sklenilo, da je enota na splošno v skladu z veljavnimi mednarodnimi revizijskimi standardi.

–  Tretji dosežek je moje sodelovanje v sklopu treh posebnih poročil v zvezi z zaposlovanjem mladih, ki so bila pripravljena, ko sem bil vodja kabineta članice Računskega sodišča. To sodelovanje je zajemalo analiziranje, pripravo osnutkov in pojasnjevanje glavnih sporočil ter pripravo komunikacijske strategije za njihovo predstavitev deležnikom. Odgovoren sem bil tudi za upravljanje dela in organiziranje ekip, zlasti za prvo poročilo o jamstvu za mlade, pri katerem sem tesno sodeloval. Menim, da je bila to zlasti pomembna tema za evropske državljane, še posebej za mlade, ki imajo težave pri iskanju zaposlitve. Prva revizija je bila povezana z zasnovo jamstva EU za mlade in je bila inovativna, saj je bila izvedena pred dejansko izvedbo jamstva in je vključevala potencialna tveganja za poznejše izvajanje, ki bi ga Evropska komisija, države članice in proračunska organa, tj. Evropski parlament in Svet, lahko že upoštevali. Tretja revizija v tem sklopu je obravnavala dejansko izvajanje v smislu doseženih rezultatov jamstva za mlade in pobude za zaposlovanje mladih v vzorcu držav članic. Med tema posebnima poročiloma je bilo pripravljeno še eno poročilo v zvezi s skupinami za ukrepanje na področju zaposlovanja mladih, ki je vključevalo ponovno programiranje sredstev EU za ukrepe, s katerimi bi obravnavali zaposlovanje mladih. Menim, da je ta sklop poročil bistveno prispeval k razpravi o prihodnji usmerjenosti jamstva za mlade. Vsa tri poročila so bila dobro sprejeta v odboru CONT ter so spodbudila plodne razprave in navsezadnje konferenco Računskega sodišča na visoki ravni v prostorih Evropskega parlamenta.

3.  Kakšne so vaše poklicne izkušnje pri mednarodnih večkulturnih in večjezičnih organizacijah ali institucijah, ki imajo sedež zunaj vaše matične države?

Delo v večjezičnem in večkulturnem okolju je bilo moj cilj, ta izkušnja pa me je zelo obogatila. Institucijam EU sem se pridružil pred 18 leti; 12 let sem bil zaposlen pri GD ECFIN in šest let pri Evropskem računskem sodišču, ki imata sedeža v Luxembourgu. Razen v institucijah sem mednarodne izkušnje pridobil tudi s sodelovanjem v več revizijskih odborih, vključno z Eurocontrolom v Bruslju in Svetom Evrope v Strasbourgu, ko sem delal v irski vrhovni revizijski instituciji, nazadnje pa po imenovanju Evropske komisije še v revizijskem odboru Evropskega investicijskega sklada v Luxembourgu.

4.  Ali ste dobili razrešnico za upravljavske naloge, ki ste jih opravljali v preteklosti, če se ta postopek uporablja?

Na moji poklicni poti se tak postopek ni nikoli uporabil.

5.  Katere od vaših predhodnih poklicnih funkcij so bile rezultat političnega imenovanja?

Nobena.

6.  Navedite tri najpomembnejše odločitve, pri katerih ste bili udeleženi v poklicni karieri.

  Najpomembnejše odločitve v moji poklicni karieri so povezane z mojimi pomembnimi dosežki. Ker so bili vsi povezani z revizijami v javnem sektorju, je bila prva pomembna odločitev, da sem se pridružil irski vrhovni revizijski instituciji in pridobil poklicno kvalifikacijo kot pooblaščeni revizor, na čemer je temeljila moja poznejša poklicna pot na področju revidiranja v javnem sektorju.

  Druga pomembna odločitev je bila izpolniti željo po delu v večkulturnem in večjezičnem okolju z zaposlitvijo pri Evropski komisiji. Ta izkušnja me je obogatila s poklicnega in osebnega vidika ter mi omogočila poklicno interakcijo s kolegi iz različnih kultur in z različnimi miselnostmi, kar mi je razširilo obzorja.

  Tretja pomembna odločitev je bila, da sem se pridružil kabinetu članice Računskega sodišča. Ta izkušnja je dopolnila moje poklicne izkušnje, saj sem sodeloval pri tehničnih vidikih revizij ter bolje spoznal potrebe in pričakovanja deležnikov Računskega sodišča. Tako sem dobil tudi priložnost za interakcijo s poslanci Evropskega parlamenta, tj. s člani odbora CONT ter komisarji in generalnimi direktorji Evropske komisije.

Neodvisnost

7.  V skladu z ustanovno pogodbo morajo biti člani Računskega sodišča pri izvajanju svojih nalog popolnoma neodvisni. Kako bi spoštovali to obveznost pri opravljanju svojih nalog na Računskem sodišču?

Računsko sodišče je kot zunanji revizor EU in varuh finančnih interesov njenih državljanov neodvisna institucija, pri čemer je bistveno, da njeno osebje spoštuje etične smernice institucije in da jo upravljajo popolnoma neodvisni člani.

Člena 285 in 286 Pogodbe o delovanju Evropske unije določata, da morajo biti člani Računskega sodišča popolnoma neodvisni, poleg tega pa je ta zahteva vključena v pomemben standard za revizije v javnem sektorju, ki se uporablja za vrhovne revizijske institucije, ISSAI 1: izjava iz Lime. Poleg tega standard ISSAI 30 o etičnem kodeksu zahteva, da pri osebju vrhovne revizijske institucije ne obstajajo ovire za neodvisnost in objektivnost, resnične ali zaznane, ki izhajajo iz politične pristranskosti, sodelovanja pri upravljanju, samopregleda, finančnega ali drugega osebnega interesa ali odnosov z drugimi ali iz njihovega nedopustnega vplivanja. To načelo je vključeno tudi v kodeks ravnanja za člane Računskega sodišča, ki ga morajo sprejeti vsi člani in ga upoštevati.

Če bom imenovan, bom pri izvajanju svojih nalog kot član Računskega sodišča še naprej ravnal v skladu z etičnimi standardi, ki veljajo zame kot direktorja na Računskem sodišču, svoje dolžnosti pa bi opravljal popolnoma v skladu z ustreznimi pravili in predpisi. Opozoriti želim na dejstvo, da sta neodvisnost in objektivnost lastnosti, ki sem ju moral v celoti upoštevati na svoji celotni poklicni poti na podlagi različnih funkcij, ki sem jih opravljal, in na podlagi etičnih obveznosti članstva v poklicnih računovodskih in revizijskih organih.

Če bi prišlo do resničnega ali zaznanega navzkrižja interesov, bi za nasvet takoj zaprosil etični odbor Računskega sodišča ter se posvetoval s predsednikom Računskega sodišča in upošteval sprejeto odločitev.

8.  Ali imate vi ali vaši bližnji sorodniki (starši, bratje in sestre, zakonski partner in otroci) poslovne ali finančne interese oziroma druge obveznosti, ki bi lahko bili v nasprotju z vašimi nalogami na Računskem sodišču?

Ne.

9.  Ali ste pripravljeni predsednika Računskega sodišča seznaniti z vsemi svojimi finančnimi interesi in drugimi obveznostmi ter te podatke objaviti?

Da.

10.  Ali ste udeleženi v sodnem postopku? Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobnejše informacije.

Ne.

11.  Ali imate dejavno ali izvršilno vlogo v politiki, in če ste odgovorili pritrdilno, na kateri ravni? Ali ste imeli v zadnjih 18 mesecih politično funkcijo? Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobnejše informacije.

Ne.

12.  Ali boste po imenovanju za člana Računskega sodišča odstopili s položaja, na katerega ste bili izvoljeni, oziroma se boste odrekli aktivnim funkcijam z obveznostmi v politični stranki?

Ni relevantno.

13.  Kako bi obravnavali primer večje nepravilnosti oziroma celo goljufije in/ali korupcije, v kateri bi bile udeležene osebe iz vaše države članice?

Menim, da je treba odločno ukrepati in tako dokazati, da se goljufija in korupcija v zvezi s sredstvi EU nikakor ne dopuščata. Taki primeri negativno vplivajo na mnenje državljanov o delovanju institucij EU in zlasti, da nadzor in spremljanje porabe denarja davkoplačevalcev nista ustrezna, da bi zagotovili njegovo uporabo za predvideni namen.

  Člen 325 PDEU jasno določa, da Unija in države članice preprečujejo goljufije in vsa druga nezakonita dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, Računsko sodišče pa ima pomembno vlogo pri tem.

  Mednarodni standard za vrhovne revizijske institucije (ISSAI) 1240 določa, da glavno odgovornost za preprečevanje in odkrivanje goljufij nosijo odgovorni za upravljanje in vodenje dejavnosti, kot so Komisija, organi držav članic in prejemniki sredstev EU. Vendar je vloga Računskega sodišča v boju proti goljufiji in korupciji kot neodvisnega revizorja EU ohranjati poklicno nezaupanje in strokovno presojo med revizijskim postopkom ter opredeliti morebitne bistvene napake zaradi goljufije, pridobiti dokaze v zvezi s tveganji in ugotovljene primere prijaviti Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) z ustrezno dokumentacijo.

  Če bi izvedel za primer večje nepravilnosti ali goljufije, v kateri bi bile udeležene osebe iz moje države članice, bi se odzval popolnoma enako kot pri katerem koli drugem primeru iz katere koli druge države članice. Upošteval bi običajni postopek v okviru Računskega sodišča za oceno primerov in poročanje Evropskemu uradu za boj proti goljufijam o njih, ki bi ga začel takoj, da ne bi bila ogrožena morebitna poznejša preiskava.

Opravljanje nalog

14.  Katere bi morale biti glavne značilnosti kulture dobrega finančnega upravljanja v javnih službah? Kako bi lahko Evropsko računsko sodišče pomagalo to uveljaviti?

Pri kulturi dobrega finančnega upravljanja je treba državljanom v razumni meri zagotoviti, da se omejena količina denarja davkoplačevalcev porablja nadvse gospodarno, učinkovito in uspešno v njihovo korist. Za doseganje tega je potreben okvir, ki temelji na odgovornosti in preglednosti ter vsebuje naslednje sestavne dele:

  –  jasno usmerjenost v smislu strategij in ciljev,

  –  ustrezno upravno zmogljivost za doseganje ciljev,

–  zanesljiv nadzorni okvir za zagotavljanje zakonitosti in pravilnosti odhodkov,

  –  demokratično odgovornost v smislu preglednega poročanja o doseženih rezultatih in njihovega objavljanja,

–  upravno strukturo, ki zagotavlja uveljavljanje etičnih standardov.

  Revizije Računskega sodišča bi morale oceniti te sestavne dele med revizijami dobrega finančnega poslovodenja, da bi opredelili pomanjkljivosti in podali priporočila za njihovo obravnavo ter tako dosegli izboljšanje položaja.

15.  V skladu z ustanovno pogodbo mora Računsko sodišče Parlamentu pomagati pri uveljavljanju njegovih pristojnosti za nadzor nad izvrševanjem proračuna. Kako bi dodatno izboljšali sodelovanje med Računskim sodiščem in Evropskim parlamentom (zlasti njegovim Odborom za proračunski nadzor), da bi izboljšali javni nadzor splošne porabe in njegovo stroškovno učinkovitost?

  Člen 287 PDEU določa, da Računsko sodišče Evropskemu parlamentu in Svetu predloži izjavo o zanesljivosti poslovnih knjig ter zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov, ki se objavi v Uradnem listu Evropske unije. Ta izjava je lahko dopolnjena s posebnimi ocenami za vsako večje področje dejavnosti Unije.

  V skladu s členom 319 PDEU da Evropski parlament na priporočilo Sveta Komisiji razrešnico glede izvrševanja proračuna. V ta namen najprej Svet, nato pa Evropski parlament pregledata račune, izkaz stanja in finančno poročilo iz člena 318, letno poročilo Računskega sodišča skupaj z odgovori revidiranih institucij na ugotovitve Računskega sodišča, izjavo o zanesljivosti iz drugega pododstavka člena 287(1) in vsa ustrezna posebna poročila Računskega sodišča.

  Računsko sodišče ima na podlagi navedenih zahtev iz Pogodbe ključno vlogo pri zagotavljanju ustreznih informacij Evropskemu parlamentu in odboru CONT, da bi izboljšali javni nadzor splošne porabe in njegovo stroškovno učinkovitost. Zagotoviti mora, da so te informacije v obliki letnega poročila in posebnih poročil zagotovljene jasno in pravočasno, najpomembnejša vprašanja, ki jih je treba obravnavati, pa morajo biti poudarjena, da jih odbor CONT prouči, da bi tako prispevali k postopku odločanja za politike EU. Pravočasnost zagotavljanja poročil je ključna, da lahko odbor CONT med svojimi razpravami prouči ustrezne ugotovitve in oblikuje nove ali razširi obstoječe cilje politik. Računsko sodišče nenehno uvaja izboljšave v smislu jasnosti, ustreznosti in pravočasnosti, kar je izraženo v uvedbi dodatnih produktov, kot so splošni pregledi, kratka poročila in hitre revizije. Takšno prilagajanje Računskega sodišča spreminjajočemu se okolju je dobrodošlo in bi se moralo nadaljevati, da bi povečali njegovo ustreznost in dosegli pričakovanja njegovih deležnikov ter ohranili njegovo neodvisnost.

  Glede na to sta redna interakcija in komunikacija med člani Računskega sodišča in odborom CONT bistveni, če bo moje imenovanje odobreno, pa bom proaktiven na tem področju, saj menim, da je CONT ključni deležnik Računskega sodišča. Poleg obstoječe prakse predstavitve posebnih poročil odboru CONT so tudi sodelovanje članov Računskega sodišča na misijah odbora CONT in posvetovanja z odborom za povečanje ustreznosti tem, vključenih v letni delovni program Računskega sodišča, dobrodošle dejavnosti, ki jih v celoti podpiram in bi sodeloval pri njih.

16.  Kaj je po vašem mnenju dodana vrednost pri revidiranju smotrnosti poslovanja in kako naj se ugotovitve upoštevajo pri upravljanju?

  Revidiranje smotrnosti poslovanja dopolnjuje finančne revizije in revizije skladnosti ter je enako pomembno kot ti dve vrsti revizije, saj se nosilcem odločanja in upraviteljem, ki izvajajo dejavnosti in programe, zagotovijo informacije v zvezi z vidiki gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti. Glede na sedanje in verjetne prihodnje proračunske omejitve je ključno, da se ti trije vidiki čim bolj poudarjajo v zvezi z uporabo sredstev EU, da bi tako prispevali k dobremu upravljanju, odgovornosti in preglednosti.

Skladnost s pravili in predpisi je nujna zahteva, vendar je izjemno pomembno ugotoviti, ali programi/dejavnosti, ki jih financira EU, dejansko čim bolj gospodarno in učinkovito izpolnjujejo cilje politik. Ugotovitve revizij smotrnosti poslovanja, vključno s priporočili za obravnavanje pomanjkljivosti, bi moralo vodstvo proučiti in vključiti v svoje postopke, da bi izboljšalo smotrnost poslovanja v prihodnje. Pomembno je tudi nadaljnje spremljanje izvajanja priporočil, odbor CONT pa ima vlogo tudi pri tem, in sicer na podlagi odziva iz naknadnih poročil Komisije in Računskega sodišča.

  Časovni okvir izvajanja revizij smotrnosti poslovanja ter obravnavanje sklepov in ugotovitev morata biti ustrezno načrtovana, da sta pravočasno na voljo kot prispevek za postopek odločanja o uporabi sredstev EU za vse prihodnje revizije predpisov, določanje ciljev politik in oblikovanje prihodnjih programov.

17.  Kako bi lahko izboljšali sodelovanje med Računskim sodiščem, državnimi revizijskimi institucijami in Evropskim parlamentom (Odborom za proračunski nadzor) pri revidiranju proračuna EU?

  Kot zahteva člen 287 PDEU, Računsko sodišče in nacionalni revizijski organi sodelujejo v duhu zaupanja, pri čemer ohranjajo svojo neodvisnost. To je bilo doseženo in vzpostavljen je dobro razvit okvir za sodelovanje teh institucij prek odbora za stike. Dodana vrednost sodelovanja med Računskim sodiščem in vrhovnimi revizijskimi institucijami je spodbujanje vzajemnega učenja, izmenjave znanja, primerjalnih analiz in razvoja dobrih praks. Nadalje je lahko sodelovanje s preprečevanjem podvajanja revizijskega dela stroškovno učinkovit način za krepitev revizijskih rezultatov in zmanjševanje upravnega bremena za revidiranca. Redna srečanja odbora za stike so priložnost za razpravo o teh vprašanjih, izmenjavo delovnih programov in dogovarjanje o izvajanju sodelovalnih revizij.

  Nacionalne revizijske institucije so namenjene zlasti revidiranju nacionalnih sredstev, vendar ima tako sodelovanje dodano vrednost, saj je ustrezno in učinkovito, ker so s sredstvi EU sofinancirane številne nacionalne politike. To je zlasti ustrezno za področja politik, izvajana v okviru deljenega upravljanja, ki zadeva približno 80 % proračuna EU. Na tem področju bi bile lahko sodelovalne revizije najkoristnejše.

  Računsko sodišče ima stalen neposreden odnos z odborom CONT in nacionalnimi revizijskimi institucijami, zato lahko zagotovi čim boljše sodelovanje in usklajevanje pri revidiranju proračuna EU. Vse tri strani si navsezadnje prizadevajo za najučinkovitejšo, najuspešnejšo in najgospodarnejšo porabo javnih sredstev, z učinkovitim sodelovanjem pa je končni rezultat več kot le vsota posameznih delov.

18.  Kako bi nadalje razvili poročanje Računskega sodišča, da bi Evropskemu parlamentu zagotovili vse potrebne informacije o točnosti podatkov, ki jih države članice predložijo Evropski komisiji?

Računsko sodišče je izrazilo zaskrbljenost glede slabosti v podatkih, ki jih predložijo države članice. Pomanjkljiva zanesljivost sistemov za spremljanje in poročanje na ravni držav članic je redno obravnavana v posebnih poročilih Računskega sodišča. Primer pomembnosti takih podatkov je mogoče najti v letnih poročilih o dejavnostih generalnih direktoratov, ki vključujejo izjavo generalnega direktorja o zanesljivosti in so ključni sestavni del strukture upravljanja Evropske komisije.

Glede na sedanjo osredotočenost na smotrnost poslovanja in rezultate, povezane z dejavnostmi, ki jih financira EU, morajo biti na ravni držav članic na voljo popolni in zanesljivi podatki, o čemer se izčrpno in pravočasno poroča. To bi omogočilo oceno rezultatov teh dejavnosti in njihovo predložitev nosilcem odločanja, da bi omejena sredstva EU prejele dejavnosti z največjim učinkom. Ker cikel načrtovanja programov še ni povezan s poročanjem o smotrnosti poslovanja, ta položaj otežuje opravljanje funkcij odbora CONT, saj morajo biti proračuni za prihodnjo porabo odobreni brez kakršnega koli jasnega upoštevanja rezultatov ter učinka obstoječih programov in dejavnosti.

Pomembno je, da Računsko sodišče odbor CONT še naprej opozarja na to vprašanje in izdaja priporočila, da bi zagotovilo, da bodo države članice v prihodnje obravnavale te pomanjkljivosti in zagotavljale ustrezne informacije v zvezi s smotrnostjo poslovanja ob upoštevanju vidikov, kot so upravno breme in stroški/koristi.

Druga vprašanja

19.  Ali boste umaknili kandidaturo, če bo mnenje Parlamenta o vašem imenovanju za člana Računskega sodišča negativno?

Da.


POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov

Delna zamenjava članov Računskega sodišča - irski kandidat

Referenčni dokumenti

14272/2017 – C8-0402/2017 – 2017/0820(NLE)

Datum posvetovanja / Zahteva za odobritev

15.11.2017

 

 

 

Pristojni odbor

Datum razglasitve na zasedanju

CONT

16.11.2017

 

 

 

Poročevalec/-ka

Datum imenovanja

Indrek Tarand

30.11.2017

 

 

 

Obravnava v odboru

11.1.2018

 

 

 

Datum sprejetja

11.1.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

15

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Inés Ayala Sender, Martina Dlabajová, Ingeborg Gräßle, Arndt Kohn, Bogusław Liberadzki, Bart Staes, Indrek Tarand, Tomáš Zdechovský, Joachim Zeller

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Brian Hayes, Marian-Jean Marinescu

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Norbert Erdős, Wolf Klinz, Sven Schulze, Lieve Wierinck

Datum predložitve

12.1.2018

Zadnja posodobitev: 12. januar 2018Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov