POROČILO o imenovanju Eve Lindström za članico Računskega sodišča

12.1.2018 - (C80401/2017 – 2017/0819(NLE))

Odbor za proračunski nadzor
Poročevalec: Indrek Tarand

PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o imenovanju Eve Lindström za članico Računskega sodišča

(C8-0401/2017 – 2017/0819(NLE))

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 286(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C80401/2017),

–  ob upoštevanju člena 121 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0003/2018),

A.  ker je Odbor Parlamenta za proračunski nadzor ocenil kandidatkina priporočila, zlasti glede na zahteve iz člena 286(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

B.  ker je Odbor za proračunski nadzor na seji 11. januarja 2018 poslušal predstavitev kandidatke Sveta za članico Računskega sodišča;

1.  odobri predlog Sveta, da se Eva Lindström imenuje za članico Računskega sodišča;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in v vednost Računskemu sodišču, kot tudi drugim institucijam Evropske unije in revizorskim organom držav članic.

PRILOGA 1: ŽIVLJENJEPIS Eve Lindström

Izobrazba

1983   univerzitetna diploma iz ekonomije, poslovne ekonomije, statistike in ekonomske zgodovine, Univerza v Stockholmu

Delovna mesta in naloge

2014–   državna sekretarka pri ministru za podjetništvo in inovacije Mikaelu Dambergu

2013–2014   predsednica preiskovalne komisije, preiskovanje zahtev v zvezi z lastništvom podjetij v sektorju socialnega varstva

2003–2010   glavna revizorka

1997–2003   proračunska direktorica, ministrstvo za finance

1994–1997   direktorica, oddelek za proračun, ministrstvo za finance

Naloge

za obdobje 2013-2014   namestnica predsednika upravnega odbora, švedska prometna uprava

2012–2014   predsednica nadzornega odbora, Nordijska investicijska banka

2011–2014   članica upravnega odbora, Finansinspektionen (švedski urad za nadzor finančnih storitev)

2011–2014   predsednica upravnega odbora, švedska agencija za analizo zdravstvenih storitev in storitev oskrbe

2011–2014   članica svetovalnega sveta, Nationalmuseum

2011–2014   namestnica predsednika, švedski svet za fiskalno politiko

2011–2012   članica svetovalnega sveta, Försäkringskassan (švedska agencija za socialno zavarovanje)

2010–2014   predsednica, Eva Lindström Consulting AB

1998–2003 članica upravnega odbora, Svenska Spel AB

PRILOGA 2: ODGOVORI Eve Lindström NA VPRAŠALNIK

Poklicne izkušnje

1.  Navedite svoje poklicne izkušnje s področja javnih financ, proračunskega načrtovanja, izvrševanja ali upravljanja proračuna oziroma proračunskega nadzora ali revizije.

Imam več kot 25 let izkušenj na področju javnih financ in revizije, vključno z nadzornimi in upravnimi funkcijami, pri čemer postopoma prevzemam vse bolj odgovorne naloge. Z izkušnjami, ki sem jih pridobila z delom pri švedskem nacionalnem revizijskem uradu, v oddelku za proračun švedskega ministrstva za finance, kot državna sekretarka na švedskem ministrstvu za podjetništvo in inovacije ter pri delu v različnih upravnih odborih švedskih javnih agencij, sem pridobila široko in trdno znanje na področju upravljanja javnih financ in revizije, pa tudi pomembne veščine vodenja.

2014– državna sekretarka na ministrstvu za podjetništvo in inovacije. V tej vlogi, kjer opravljam delo politično imenovane višje uslužbenke, po funkciji takoj za ministrom, sem dogovorna za upravljanje industrijskih zadev in državnih podjetij. Poleg tega sem upravno odgovorna za vsakodnevno usklajevanje in upravljanje ministrstva.

Kot državna sekretarka sem odgovorna za delo na področju izboljšav modela upravljanja švedskih državnih podjetij. Med drugim se dejavno ukvarjam s trajnostnim poslovanjem, tudi vključevanjem Agende 2030 v upravljanje državnih podjetij. Pomemben cilj vlade je povečati vrednost portfelja državnih podjetij, ki je bila dosežena v času mojega opravljanja funkcije državne sekretarke.

Kot državna sekretarka sem pod vodstvom ministra odgovorna tudi za industrijsko pobudo švedske vlade, imenovano „Pametna industrija“. Industrijski sektor ima ključno vlogo za švedsko gospodarstvo, vendar ga je treba posodobiti, da bi ostal inovativen in globalni akter. Za dosego tega cilja vodim oblikovanje strategije za švedsko industrijo, ki se osredotoča na digitalizacijo, trajnost, človeški kapital in raziskave.

2003–2010 glavna revizorka pri švedskem nacionalnem revizijskem uradu. Med opravljanjem funkcije glavne revizorke sem bila v različnih obdobjih odgovorna za večino političnih področij, ki jih pokriva nacionalni revizijski urad, vključno s finančnim revidiranjem in revidiranjem smotrnosti poslovanja. Zadnji dve leti opravljanja funkcije glavne revizorke sem bila upravna vodja nacionalnega revizijskega urada. Ko sem bila imenovana za glavno revizorko, je bil nacionalni revizijski urad ravno ustanovljen kot nova institucija, ki je neodvisna od vlade in neposredno odgovorna švedskemu parlamentu. V tej fazi sem prispevala k vzpostavitvi novega nacionalnega revizijskega urada, vključno z uvedbo postopkov, procesov in revizijskih sistemov, ter formaliziranju sodelovanja s parlamentom in njegovimi odbori.

Švedski nacionalni revizijski urad vodijo trije glavni revizorji, ki jih imenuje švedski parlament. Glavni revizorji skupaj odločajo o tem, kako bodo med njimi razdeljena revizijska področja, vendar vsak glavni revizor nato določi, katere revizije se izvedejo, kako se izvedejo in kakšne ugotovitve je treba sprejeti na njihovem področju odgovornosti. Neodvisnost treh glavnih revizorjev ščiti ustava, za švedski nacionalni revizijski urad pa je pristojen švedski parlament v okviru svojih osrednjih nadzornih pooblastil. Urad parlamentu zagotavlja usklajeno in neodvisno revizijo državnih financ. Ta naloga je edinstvena, saj je švedski nacionalni revizijski urad edini organ, ki lahko revidira celotne državne finance. Nacionalni revizijski organ revidira celotno verigo izvršilne oblasti in je neodvisna organizacija v okviru parlamenta. Izvaja revizije smotrnosti poslovanja in finančne revizije. Poleg tega prek svojega mednarodnega delovanja prispeva k razvoju parlamentarnih nadzornih pooblastil in demokracije drugih držav.

Med mojim delom pri nacionalnem revizijskem uradu je imel urad tudi dejavno vlogo v Mednarodni organizaciji vrhovnih revizijskih institucij (INTOSAI) in je prispeval k razvoju mednarodnih standardov za vrhovne revizijske institucije (ISSAI). Urad je imel pomembno vlogo zlasti pri razvoju standardov za finančno revizijo, ki jih je sprejela organizacija INTOSAI. Nacionalni revizijski urad je do leta 2007 predsedoval odboru za poklicne standarde in pododboru za finančno revizijo pri organizaciji INFOSAI.

1997–2003 proračunska direktorica in vodja oddelka za proračun na švedskem ministrstvu za finance. V tej vlogi sem bila odgovorna za zagotavljanje kakovosti nacionalnega proračunskega postopka in vodenje pogajanj o proračunu z resornimi ministrstvi, pa tudi za zaposlene na oddelku, ki jih je bilo takrat približno 80. Med mojimi nalogami je bilo tudi obravnavanje vprašanj, povezanih z revidiranjem nacionalnega proračuna in proračuna EU. Med opravljanjem funkcije proračunske direktorice sem bila odgovorna tudi za uvedbo novega proračunskega postopka, ki je bil vzpostavljen za zagotavljanje finančne stabilnosti po švedski finančni krizi v začetku devetdesetih letih prejšnjega stoletja.

Oddelek za proračun je odgovoren za vodenje in usklajevanje dela vlade na področju državnega proračuna in za proračunsko politiko ter urejanje in spremljanje proračuna. Oddelek za proračun vodi proračunski direktor in ima trenutno sedem služb. Jedro oddelka so službe, ki sodelujejo z resornimi ministrstvi pri vseh zadevah s proračunskimi ali ekonomskimi posledicami. Te službe tudi spremljajo oblikovanje predlogov resornih ministrstev. Poleg tega izvajajo analize ciljev in rezultatov dejavnosti, da bi ugotovile, ali se javne dejavnosti učinkovito izvajajo. Posebna služba oddelka za proračun je pristojna za celotne zbirke državnih prihodkov in odhodkov ter za razvoj modelov. Ta služba se ukvarja tudi z napovedmi odhodkov in je pristojna za vprašanja, povezana s finančnim upravljanjem. Druga pomembna služba oddelka za proračun je služba za proračun EU, ki se ukvarja z vsemi vprašanji, povezanimi s proračunom EU, vključno z revidiranjem in razrešnico.

1994–1997 direktorica in vodja službe oddelka za proračun na švedskem ministrstvu za finance. Kot vodja službe sem bila pristojna za sektor izobraževanja, socialne varnosti in socialnega varstva. Skupno je to predstavljalo polovico državnega proračuna. V tem času sem prispevala k izvajanju obsežnih varčevalnih in strukturnih reform po švedski finančni krizi v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja.

Poleg opravljanja navedenih funkcij sem bila članica upravnih odborov več švedskih javnih agencij:

članica in pozneje podpredsednica švedskega sveta za fiskalno politiko (2011–2014). Švedski svet za fiskalno politiko je vladna agencija, ki je bila ustanovljena 1. avgusta 2007. Svet je sestavljen iz šestih članov, pomaga pa mu sekretariat s petimi zaposlenimi. Svet je pristojen za neodvisno ocenjevanje fiskalne politike vlade. Naloga sveta je pregledovati in ocenjevati, v kakšnem obsegu so doseženi cilji fiskalne in ekonomske politike, ki jih predlaga vlada in o katerih odloča Riksdag (švedski parlament).

Predsednica upravnega odbora švedske agencije za analizo zdravstvenih storitev in storitev oskrbe (2011–2014). Predsednica upravnega odbora sem postala ob ustanovitvi agencije, zato sem bila odgovorna za vzpostavitev procesov in postopkov. V času mojega predsedovanja je agencija objavila 25 poročil, v katerih je analizirala švedski zdravstveni sektor in podala politična priporočila. Poslanstvo agencije je izboljšati položaj bolnikov in uporabnikov z analizo zdravstvenih storitev in storitev oskrbe z vidika bolnikov in državljanov. Poslanstvo vključuje izvajanje analiz delovanja zdravstvenih storitev in storitev oskrbe ter pregledov učinkovitosti vladnih zavez in dejavnosti na tem področju. Švedska agencija za analizo zdravstvenih storitev in storitev oskrbe tudi pomaga švedski vladi s svetovanjem in priporočili za povečanje učinkovitosti dejavnosti in upravljanja državnih institucij.

Podpredsednica strokovne skupine za študije pomoči (EBA) (2013–2014). Članica upravnega odbora EBA sem bila v času, ko je agencija šele začela delovati, zato sem sodelovala pri njenem vzpostavljanju in prispevala k razvoju njenih postopkov. EBA je vladni odbor, pooblaščen za ocenjevanje in analizo švedske mednarodne razvojne pomoči. Pristojen je za naročanje študij in organizacijo seminarjev o vprašanjih, ki so pomembna za švedski razvojni sektor. Strokovna skupina je sestavljena iz več članov odbora, ki se redno sestajajo, da razpravljajo o razvojni pomoči in naročajo študije o njej. Drug cilj odbora EBA je uporabiti obstoječe znanje in raziskave na področju mednarodne razvojne pomoči ter prispevati k njeni uporabi v razvojni politiki. Ocene in analize odbora EBA se osredotočajo zlasti na splošna vprašanja s področja švedske razvojne pomoči in ne na posamezne projekte pomoči.

Članica upravnega odbora pri švedskem uradu za nadzor finančnih storitev, Finansinspektionen (2011–2014). Naloga tega urada je spodbujati stabilnost in učinkovitost finančnega sistema ter zagotavljati učinkovito varstvo potrošnikov. Finansinspektionen pooblašča, nadzoruje in spremlja vse družbe, ki delujejo na švedskih finančnih trgih. Skupaj nadzoruje skoraj dva tisoč družb, vključno z bankami in drugimi kreditnimi institucijami, družbami za vrednostne papirje in družbami za upravljanje skladov, borzami, pooblaščenimi trgi in klirinškimi hišami, zavarovalnicami, zavarovalnimi posredniki in vzajemnimi družbami. Finansinspektionen vodi upravni odbor, ki je odgovoren za dejavnosti urada. Upravni odbor odloča o glavnih in pomembnih vprašanjih, kot so novi predpisi, sankcije in načrtovanje dejavnosti.

Članica upravnega odbora (1997–2002) in predsednica (2002–2003) švedske strokovne skupine za javno ekonomijo (ESO). Strokovna skupina ESO je odgovorna za širitev in poglabljanje znanja, ki je na voljo za prihodnje odločitve na področju ekonomske in fiskalne politike. Ta naloga se opravlja zlasti z naročanjem študij raziskovalcem in institucijam, ki so objavljene v serijah publikacij in na spletišču strokovne skupine ESO. Posebnost dela strokovne skupine ESO je njena neodvisnost, kar pomeni, da se vse dejavnosti izvajajo neodvisno od političnih premislekov. Pristojnosti strokovne skupine ESO so običajno določene tako, da ima upravni odbor široka pooblastila za samostojno odločanje o tem, čemu je treba namenjati pozornost. Hkrati so avtorji edini odgovorni za kakršne koli zaključke v poročilih strokovne skupine ESO.

2.  Kateri so najpomembnejši dosežki v vaši poklicni karieri?

Vzpostavitev novega švedskega nacionalnega revizijskega urada. Kot ena prvih glavnih revizork sem leta 2003 sodelovala pri vzpostavljanju novega švedskega nacionalnega revizijskega urada kot popolnoma nove strukture, ki je pod nadzorom švedskega parlamenta. Vprašanje prenosa odgovornosti za državno revizijsko institucijo z vlade na parlament je švedski parlament od osemdesetih let prejšnjega stoletja obravnaval v različnih okvirih. Vendar je parlament leta 1998 ustanovil komisijo, ki se osredotoča na to, kako bi bilo mogoče revizijski instituciji zagotoviti največjo možno neodvisnost pri njenem delovanju. Komisija je v svojem poročilu predlagala, da bi državni revizijski organ v prihodnje poročal neposredno parlamentu. Decembra 2000 je parlament soglasno odobril predlog za vzpostavitev novega švedskega nacionalnega revizijskega urada, imenovanega Riksrevisionen, ki naj bi ga vodili trije glavni revizorji. Švedski nacionalni revizijski urad je bil ustanovljen 1. julija 2003 z združitvijo revizorjev parlamenta in nacionalne revizijske agencije kot neodvisni organ pod nadzorom švedskega parlamenta.

Reforma na področju zunanjega revidiranja, ki je bila na Švedskem izvedena leta 2003, je bila pomemben korak za zagotovitev neodvisnega revidiranja javnih sredstev v skladu z izjavo iz Lime. Prejšnji položaj glavnega zunanjega revizijskega organa, tj. v okviru vlade, bi bilo mogoče delno pojasniti z upravno tradicijo Švedske, vključno z razmeroma visoko stopnjo neodvisnosti od vlade, ki jo imajo švedske državne agencije. Vendar so sčasoma postale očitne slabosti tega sistema in doseženo je bilo široko parlamentarno soglasje glede reforme. Vendar je bila nova vloga nacionalnega revizijskega urada kot neodvisnega organa pod nadzorom švedskega parlamenta s pooblastili za revidiranje ne le vladnih agencij, ampak tudi same vlade, izrazito nov element v švedski ustavni ureditvi, ki ni bil brez začetnih izzivov. V prvih letih delovanja urada smo si morali s sodelavci znatno prizadevati za dejaven dialog z ustreznimi deležniki, pa tudi za ponovno opredelitev, kaj vključuje revizija smotrnosti poslovanja v švedskem okviru. V tem procesu sta bila glavna elementa večja osredotočenost na odgovornost in strožji sistem zagotavljanja kakovosti. Pri tem so bile potrebne bogate izkušnje zaposlenih na uradu, spremenjen pa je bil tudi način izvajanja revizij, ne le na področju revidiranja smotrnosti poslovanja. S sodelovanjem pri zagotavljanju uspeha tega zgodovinskega prehoda na mednarodne norme neodvisnosti in odgovornosti sem pridobila dragocene praktične izkušnje z razvijanjem novega ustavnega stebra. Menim, da je to eden od mojih največjih poklicnih dosežkov. Danes je nacionalni revizijski urad nepogrešljiv temelj švedskega sistema javnega upravljanja, ki deluje neodvisno in učinkovito ter pripravlja visokokakovostna revizijska poročila.

Konsolidacija proračuna v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Kot vodja službe na oddelku za proračun ministrstva za finance, kjer sem bila odgovorna za sektor izobraževanja, socialne varnosti in socialnega varstva, sem imela pomembno vlogo pri uvajanju potrebnih varčevalnih ukrepov za uravnoteženje državnega proračuna po finančni krizi v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja.

Po recesiji v začetku devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko se je dolg državnega proračuna podvojil v le nekaj letih, je vlada leta 1994 oblikovala program fiskalne konsolidacije. Vseboval je jasno navedene cilje, da je treba najpozneje do leta 1998 dolg stabilizirati kot delež BDP. Ta program konsolidacije, za katerega je bilo namenjenih približno 5 milijard EUR v prvem letu in skupaj 12 milijard EUR v obdobju 1995–1998, je temeljil na občutnem zmanjšanju proračuna skupaj z znatnim povečanjem davkov. Na začetku obdobja je bilo namenoma za program namenjenih več sredstev, pri čemer se je tudi večina ukrepov osredotočala na začetek obdobja, da bi švedska vlada dokazala svojo odločenost in povrnila zaupanje finančnih trgov v njeno sposobnost reševanja težav. Program konsolidacije je bil uspešen in cilji so bili doseženi. Neto izboljšanje javnih financ, ki je bilo rezultat tega programa, je v obdobju 1995–2000 presegalo 12 % BDP. Po proračunskem primanjkljaju v višini 11 % BDP leta 1993 je imela Švedska leta 1998 presežek v višini 2 % BDP.

Pomembno vlogo v postopku konsolidacije proračuna, ki sem jo imela v tem težkem obdobju za švedsko gospodarstvo, štejem za pomemben poklicni dosežek. Danes so švedske javne finance trdne, gospodarstvo pa si je v celoti opomoglo in trenutno hitro raste.

Uvedba novega proračunskega postopka. Po recesiji in odločitvah o strogem varčevanju, ki so sledile, se je Švedska odločila, da bo popolnoma spremenila proračunski postopek. Da se država v prihodnosti ne bi znašla v podobnih razmerah, je bilo vzpostavljenih več procesov za okrepitev postopka in preprečitev priprave proračuna po načelu od spodaj navzgor. Osnovna ideja je bila zagotoviti jasno strukturo proračunskega postopka od zgoraj navzdol. Skupnih odhodkov ni mogoče določiti z združitvijo različnih preferencialov, ampak morajo temeljiti na celoviti ekonomski oceni. V ta namen je bilo uvedenih več količinskih ciljev in omejitev. Glavne komponente novega postopka so bile cilj glede presežka za neto posojila, zgornje meje odhodkov in zahteva glede uravnoteženega proračuna za lokalno upravo. Večina teh odločitev je bila sprejeta preden sem nastopila funkcijo proračunske direktorice. Vendar pa sem morala med opravljanjem funkcije proračunske direktorice skrbeti za to, da so se novi predpisi pravilno izvajali in da se je ohranjala osredotočenost na cilje vzpostavitve zanesljivega postopka za prihodnost. Postopek, ki je bil vzpostavljen v tem obdobju, se, z nekaj spremembami, še vedno uporablja in nam dobro služi. Švedska se v svetu pogosto omenja kot dober primer izvajanja strogih predpisov, švedske javne finance pa se od njihove uvedbe stalno izboljšujejo. Sodelovanje pri izvajanju teh novih postopkov je pomemben poklicni dosežek.

3.  Kakšne so vaše poklicne izkušnje pri mednarodnih večkulturnih in večjezičnih organizacijah ali institucijah, ki imajo sedež zunaj vaše matične države?

Pomemben del mojega dela v funkciji glavne revizorke pri švedskem nacionalnem revizijskem uradu je bilo sodelovanje v odboru za stike Evropskega računskega sodišča. Leta 2005 sem gostila srečanje odbora, ki ga je organizirala Švedska. Zelo sem cenila možnosti sestajanja in navezovanja stikov, ki jih zagotavlja odbor. Menim, da je pomembno, da se delo odbora v prihodnosti nadaljuje, da se zagotovi dobro sodelovanje med vodji vrhovnih revizijskih institucij držav članic EU in Evropskega računskega sodišča.

Kot državna sekretarka na ministrstvu za podjetništvo in inovacije sem občasno v imenu ministra zastopala švedsko vlado na zasedanjih Sveta za konkurenčnost (COMPET) Evropskega sveta. Svet si v svoji vlogi zakonodajalca prizadeva za spodbujanje konkurenčnosti in rasti v EU. Pri tem se usmerja na različna področja politike, vključno z notranjim trgom, industrijo, raziskavami in inovacijami ter vesoljem.

Pred tem sem med opravljanjem svoje funkcije v okviru Nordijskega sveta ministrov v obdobju 1986–1987 živela v Oslu in Københavnu. Zadolžena sem bila za analizo stroškov in učinkov, povezanih z nordijsko trgovinsko politiko na trgih za oblačila in tekstil.

Druga pomembna mednarodna izkušnja je bilo sodelovanje v delovni skupini višjih uradnikov držav OECD za proračun, medtem ko sem opravljala funkcijo vodje oddelka za proračun na ministrstvu za finance. Delovna skupina višjih uradnikov za proračun se sestaja enkrat letno, da obravnava ključna proračunska vprašanja in ustrezne možnosti politike ter izvaja analize in raziskave o najrazličnejših proračunskih vprašanjih, vključno s pregledi sistemov priprave proračuna, primerjalnimi analizami posebnih vidikov proračunskih sistemov in vzdrževanjem obsežne zbirke podatkov.

Poleg tega sem bila podpredsednica in pozneje predsednica nadzornega odbora Nordijske investicijske banke (NIB). Glavna naloga nadzornega odbora je zagotavljanje, da se dejavnosti banke izvajajo v skladu s statutom, pristojen pa je tudi za revizijo letnih računovodskih izkazov banke. NIB je mednarodna finančna institucija nordijskih in baltskih držav. Financira projekte za izboljšanje konkurenčnosti in okolja nordijskih in baltskih držav.

4.  Ali ste dobili razrešnico za upravljavske naloge, ki ste jih opravljali v preteklosti, če se ta postopek uporablja?

Nikoli nisem opravljala funkcije, za katero bi se uporabljal postopek razrešnice.

5.  Katere od vaših predhodnih poklicnih funkcij so bile rezultat političnega imenovanja?

Za moja imenovanja na vodstvene funkcije pri švedskem ministrstvu za finance, pa tudi v upravne odbore javnih agencij je bila potrebna odločitev švedske vlade. Vendar so te funkcije na ravni javnih uslužbencev.

Poleg tega sem trenutno državna sekretarka na švedskem ministrstvu za podjetništvo in inovacije. V švedskem sistemu upravljanja je državni sekretar naziv za politično imenovanega višjega uslužbenca, ki je po funkciji takoj za ministrom in je pristojen za vodenje ministrstva. Za razliko od ministrov državni sekretarji niso člani vlade. Državni sekretar ima za razliko od ministra večinoma notranjo vlogo upravljanja in vodenja vsakodnevnega dela ministrstva ter zagotavljanja učinkovitega izvajanja vladne politike.

6.  Navedite tri najpomembnejše odločitve, pri katerih ste bili udeleženi v poklicni karieri.

Prvič, imela sem pomembno vlogo pri odločanju o organizaciji dela švedskega nacionalnega revizijskega urada, ko je bil na novo vzpostavljen, vključno z odločanjem o novi strukturi postopka revizije smotrnosti poslovanja. Kot ena prvih glavnih revizork sem leta 2003 sodelovala pri vzpostavljanju novega švedskega nacionalnega revizijskega urada kot popolnoma nove strukture pod nadzorom švedskega parlamenta. Švedski nacionalni revizijski urad je bil ustanovljen 1. julija 2003 z združitvijo revizorjev parlamenta in nacionalne revizijske agencije kot neodvisni organ pod nadzorom švedskega parlamenta. Delo, povezano z vzpostavitvijo nacionalnega revizijskega urada, je vključevalo organizacijo dela, zaposlovanje osebja, uvajanje novih oblik poročanja in oblikovanje nove kulture upravljanja. Kar zadeva novo strukturo revizije smotrnosti poslovanja, sem intenzivno sodelovala pri razvoju novega postopka, sistema zagotavljanja kakovosti, oblik dialoga z revidiranimi strankami, strategije komuniciranja in novega odnosa z različnimi parlamentarnimi odbori. S sodelovanjem v tem procesu sem imela pomembno vlogo pri sprejemanju odločitev o zasnovi pomembnega mehanizma revizije za nadzor nad učinkovito uporabo državnih sredstev, ki na koncu prispeva k demokratični odgovornosti in zaupanju v javni sektor.

Drugič, rada bi poudarila uvedbo novega proračunskega postopka med mojim opravljanjem funkcije proračunske direktorice, ki sem jo že omenila. Kot v vsaki politični organizaciji sta končne odločitve na politični ravni sprejemala vlada in parlament. Vendar sem imela skupaj z mojo organizacijo ključno vlogo pri zagotavljanju, da so se politične odločitve upoštevale ter da so prinesle tako veliko spremembo za švedsko gospodarstvo in javne finance.

Tretjič, pri opravljanju sedanje funkcije državne sekretarke na ministrstvu za podjetništvo in inovacije imam pomembno vlogo pri odločanju o nadaljnjem razvoju modela upravljanja švedskih državnih podjetij. To vključuje številne spremembe politike, vključno z i) večjo preglednostjo davkov; ii) pojasnitvijo ravni enakosti spolov, ki se zahteva v upravnih odborih; iii) vključevanjem trajnostnih poslovnih politik in Agende 2030 v korporativno upravljanje; iv) pojasnitvijo odgovornosti upravnih odborov na področju notranjega nadzora, obvladovanja tveganj in zagotavljanja skladnosti. Vse te spremembe prispevajo k razvitemu delu državnih podjetij in v času, odkar opravljam funkcijo državne sekretarke, se je vrednost portfelja državnih podjetij znatno povečala.

Neodvisnost

7.  V skladu z ustanovno pogodbo morajo biti člani Računskega sodišča pri izvajanju svojih nalog popolnoma neodvisni. Kako bi spoštovali to obveznost pri opravljanju svojih nalog na Računskem sodišču?

Neodvisnost, celovitost, nepristranskost in profesionalizem so temeljna načela revizorjev in ključnega pomena za verodostojnost Evropskega računskega sodišča.

Načelo neodvisnosti je zelo jasno izraženo v Pogodbi (člen 286), ki določa, da so člani Računskega sodišča [...] izbrani med osebami, ki v svojih državah članicah pripadajo ali so pripadale zunanjim revizijskim organom [...]“, da mora biti njihova neodvisnost „nedvomna“, in da „[p]ri opravljanju teh nalog člani Računskega sodišča ne smejo zahtevati ali sprejemati nikakršnih navodil od posameznih vlad ali drugih organov“.

Če bom imenovana za članico Evropskega računskega sodišča, bom spoštovala načela in pravila iz zakonodaje EU, etične smernice in kodeks za člane Računskega sodišča ter zagotavljala skladnost z njimi. To pomeni, da ne bom zahtevala ali sprejemala nikakršnih navodil od posameznih vlad ali drugih organov in da sem bom vzdržala vsakršnega ravnanja, ki bi bilo nezdružljivo z mojimi nalogami kot članice Računskega sodišča ali ki bi vodilo do izgube neodvisnosti ali se štelo za izgubo neodvisnosti.

Poleg tega si prizadevam ohranjati ne le dejansko, ampak tudi izkazano neodvisnost, kar pomeni, da četudi bi bilo neko sodelovanje skladno s predpisi, se zanj ne bi odločila, če bi lahko na kakršen koli način sprožilo vprašanja o moji neodvisnosti.

8.  Ali imate vi ali vaši bližnji sorodniki (starši, bratje in sestre, zakonski partner in otroci) poslovne ali finančne interese oziroma druge obveznosti, ki bi lahko bili v nasprotju z vašimi nalogami na Računskem sodišču?

Niti sama niti nihče od mojih bližnjih sorodnikov nimamo poslovnih ali finančnih interesov oziroma drugih obveznosti, ki bi lahko bile v nasprotju z mojimi prihodnjimi nalogami v okviru Sodišča.

9.  Ali ste pripravljeni predsednika Računskega sodišča seznaniti z vsemi svojimi finančnimi interesi in drugimi obveznostmi ter te podatke objaviti?

Da, razkrila bom vse svoje finančne interese in druge obveznosti v skladu s kodeksom Sodišča za člane, tako da bodo te informacije lahko objavljene.

10.  Ali ste udeleženi v sodnem postopku? Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobnejše informacije.

Ne, nisem udeležena v nobenem sodnem postopku.

11.  Ali imate dejavno ali izvršilno vlogo v politiki, in če ste odgovorili pritrdilno, na kateri ravni? Ali ste imeli v zadnjih 18 mesecih politično funkcijo? Če ste odgovorili pritrdilno, navedite podrobnejše informacije.

Trenutno in zadnja tri leta sem državna sekretarka na švedskem ministrstvu za podjetništvo in inovacije. V švedskem sistemu upravljanja je državni sekretar naziv za politično imenovanega višjega uslužbenca, ki je po funkciji takoj za ministrom in je pristojen za vodenje ministrstva. Za razliko od ministrov državni sekretarji niso člani vlade. Državni sekretar ima za razliko od ministra večinoma notranjo vlogo upravljanja in vodenja vsakodnevnega dela ministrstva ter zagotavljanja učinkovitega izvajanja vladne politike.

12.  Ali boste po imenovanju za člana Računskega sodišča odstopili s položaja, na katerega ste bili izvoljeni, oziroma se boste odrekli aktivnim funkcijam z obveznostmi v politični stranki?

Nimam nobene izvoljene funkcije niti aktivne funkcije v politični stranki. Če bom imenovana, bom odstopila z vseh sedanjih funkcij, da bi zagotovila svojo popolno neodvisnost. Med svojim mandatom ne bom sprejela nobene funkcije ali položaja, ki bi lahko privedel do konflikta interesov ali za katerega bi se štelo, da bi lahko privedel do konflikta interesov.

13.  Kako bi obravnavali primer večje nepravilnosti oziroma celo goljufije in/ali korupcije, v kateri bi bile udeležene osebe iz vaše države članice?

Vsako večjo nepravilnost ali goljufijo na Švedskem bi obravnavala kakor katero koli enakovredno nepravilnost ali goljufijo v kateri koli drugi državi članici. Za vse države članice veljajo ista načela proračunske discipline in finančnega upravljanja. V primeru suma na goljufijo bi sledila določenim postopkom na Sodišču in poročala o primeru uradu OLAF.

Opravljanje nalog

14.  Katere bi morale biti glavne značilnosti kulture dobrega finančnega upravljanja v javnih službah? Kako bi lahko Evropsko računsko sodišče pomagalo to uveljaviti?

Kultura dobrega finančnega upravljanja je del dobrega upravljanja, zanjo pa so značilna proračunska sredstva, ki se uporabljajo v skladu z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti. K temu bi rada dodala načela zakonitosti, preglednosti in celovitosti ter jasno verigo odgovornosti kot enako pomembne značilnosti dobrega finančnega upravljanja javnih sredstev.

Kakovost sistemov notranjega nadzora je sestavni del dobrega upravljanja in bistvena za vse organizacije. V zvezi s tem je v načelih COSO zelo dobro opisano, kako posamezni sestavni deli učinkovitega sistema notranjega nadzora podpirajo izpolnjevanje nalog subjekta. Sestavni deli so: 1. okolje kontroliranja; 2. ocene tveganja; 3. nadzorne dejavnosti; 4. obveščanje in komuniciranje ter 5. spremljanje.

V tem okviru ima Evropsko računsko sodišče kot zunanji revizor v Evropski uniji ključno vlogo pri zagotavljanju učinkovite odgovornosti na ravni EU. Ima edinstveni položaj in možnost, da Evropskemu parlamentu daje nepristranske informacije in zagotovila glede teh zadev.

Letno poročilo Sodišča je po mojem mnenju temeljni element v verigi odgovornosti EU. Kolikor mi je znano, je bilo poročilo večkrat izboljšano s ciljem povečati njegovo ustreznost in koristnost, poleg tega pa je bistveno za postopno izboljšanje upravljanja proračuna EU s strani Komisije.

Pomembno je tudi, da bi bilo mogoče statistične revizije Sodišča dopolniti z izvajanjem revizij na podlagi tveganja, kar pomeni, da bi izbira revizijskih subjektov temeljila na analizi, kje se lahko pojavijo težave ali nepravilnosti. Tak pristop bi lahko pomagal Evropskemu računskemu sodišču uveljaviti kulturo dobrega finančnega upravljanja z učinkovito uporabo sredstev Sodišča in zagotavljanjem, da se težavam, ki se pojavijo na določenih področjih, nameni ustrezna pozornost.

15.  V skladu z ustanovno pogodbo mora Računsko sodišče Parlamentu pomagati pri uveljavljanju njegovih pristojnosti za nadzor nad izvrševanjem proračuna. Kako bi dodatno izboljšali sodelovanje med Računskim sodiščem in Evropskim parlamentom (zlasti njegovim Odborom za proračunski nadzor), da bi izboljšali javni nadzor splošne porabe in njegovo stroškovno učinkovitost?

To je zelo pomemben vidik, kar zadeva zagotavljanje demokratičnega nadzora nad izvrševanjem proračuna EU. Vpliv, ki ga bodo imela poročila Računskega sodišča, je odvisen od nadaljnjega ukrepanja Evropskega parlamenta na podlagi teh poročil.

Menim, da je poleg ohranjanja njegove neodvisnosti za Evropsko računsko sodišče in njegove revizorje pomembno, da aktivno prisluhnejo potrebam Evropskega parlamenta in zagotovijo, da so poročila, ki jih pripravi Sodišče, koristna in skladna s potrebami poslancev. Za dosego tega so potrebni stalen dialog in redni stiki med Računskim sodiščem in Evropskim parlamentom. Del tega procesa so redne izmenjave mnenj in zgodnje vključevanje Evropskega parlamenta v načrtovanje programov Sodišča. Kot mi je znano, je Sodišče jasno opredelilo pomembnost spodbujanja dobrega sodelovanja z imenovanjem posebnega člana, pristojnega za medinstitucionalne odnose.

16.  Kaj je po vašem mnenju dodana vrednost pri revidiranju smotrnosti poslovanja in kako naj se ugotovitve upoštevajo pri upravljanju?

Na splošno revidiranje smotrnosti poslovanja ne zagotavlja le dodane vrednosti, ampak je tudi nujna dopolnitev finančnih revizij. Delo, ki ga Sodišče opravlja v zvezi z revidiranjem smotrnosti poslovanja, ima pomembno vlogo, ki lahko ustvari vrednost za veliko različnih deležnikov, zlasti Evropski parlament in Evropsko komisijo, na koncu pa seveda tudi za državljane Evrope.

Po mojem mnenju je najpomembnejša dodana vrednost revidiranja smotrnosti poslovanja zagotavljanje neodvisnega, nepristranskega in zanesljivega nadzora nad izvrševanjem proračuna EU ter vrednot, ki jih prinaša za EU. Ne nazadnje, zagotavljanje, da se sredstva EU uporabljajo učinkovito in uspešno, je ključno za zagotavljanje odgovornosti in vzpostavitev zaupanja državljanov EU.

Za doseganje tega cilja bi morala biti poročila Sodišča ustrezna, pravočasna in najvišje kakovosti. Priporočila bi morala biti konkretna, vendar ne preveč podrobna, pa tudi konstruktivna in usmerjena v prihodnost, da bi bila v pomoč sozakonodajalcema in izvršilnim organom. Temeljnega pomena za zagotavljanje poznejših izboljšav programov, ki jih financira EU, je tudi strukturirano in sistematično ukrepanje na podlagi revizijskih priporočil.

17.  Kako bi lahko izboljšali sodelovanje med Računskim sodiščem, državnimi revizijskimi institucijami in Evropskim parlamentom (Odborom za proračunski nadzor) pri revidiranju proračuna EU?

Zavedam se, da državne revizijske institucije sodelujejo pri delu Sodišča. Vendar morajo nacionalne revizijske institucije in Sodišče zaradi različnih razlogov še vedno delati bolj ali manj ločeno. Pobude za tesnejše sodelovanje zato pomenijo izziv, vendar menim, da obstajajo tudi možnosti za izboljšanje našega dela z učenjem od drugih. Kot sem že omenila, sem bila v času, ko sem opravljala funkcijo glavne revizorke pri švedskem nacionalnem revizijskem uradu, članica odbora za stike Evropskega računskega sodišča. Na podlagi teh izkušenj menim, da dejansko obstajajo možnosti za razvoj tesnejšega sodelovanja.

18.  Kako bi nadalje razvili poročanje Računskega sodišča, da bi Evropskemu parlamentu zagotovili vse potrebne informacije o točnosti podatkov, ki jih države članice predložijo Evropski komisiji?

Koristno poročilo bi moralo biti prepričljivo, ustrezno, pravočasno, zanesljivo in jasno. Pomembna je tudi ustrezna uporaba preglednic, diagramov in grafičnih prikazov, da bralci dobijo jasnejšo predstavo.

Eden od pomembnih ciljev iz strategije Sodišča za obdobje 2018–2020 je boljša prilagoditev osebja različnim izdelkom. Po mojem mnenju to vključuje tudi pomoč revizorjem pri iskanju pravega tona, jezika in sporočil za pripravo jasnih poročil, ki jih je mogoče lažje razumeti. Menim, da so jasni revizijski priročniki, usposabljanje in kontrola kakovosti pomembni vidiki razvoja poročanja Sodišča. Eden od ciljev je tudi nadalje razviti zbirko poročil, da bi imelo Sodišče ustrezen izdelek za ustrezno temo.

Kar zadeva vprašanje preverjanja točnosti podatkov, ki jih države članice zagotavljajo Komisiji, lahko Sodišče uporablja poglobljene in horizontalne revizije, odvisno od okoliščin. Sodišče lahko na primer s splošnimi pregledi zagotovi različne vrste primerjalnih analiz in primerjalnih informacij na tem področju. Skupaj z revizijami skladnosti in smotrnosti poslovanja ima Sodišče orodja za razširitev poročanja, na primer o geografskih trendih in vpogledih, s čimer zagotavlja resnično dodano vrednost Evropskemu parlamentu.

Gledano širše, Evropsko računsko sodišče ne more neposredno zahtevati od držav članic, naj izboljšajo podatke, ki jih sporočajo Komisiji. Komisija pa je odgovorna za vodenje dialoga z državami članicami za izboljšanje kakovosti podatkov. Evropsko računsko sodišče lahko preverja, ali delo, ki ga Komisija opravlja v zvezi z državami članicami za izboljšanje podatkov, izpolnjuje standarde in je učinkovito.

Druga vprašanja

19.  Ali boste umaknili kandidaturo, če bo mnenje Parlamenta o vašem imenovanju za članico Računskega sodišča negativno?

Bom. Menim, da je zaupanje v Evropski parlament in zlasti odbor CONT ter njuno spoštovanje temeljnega pomena za moje opravljanje dela kot članice Evropskega računskega sodišča.

POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov	Delna zamenjava članov Računskega sodišča - švedski kandidat
Referenčni dokumenti	14085/2017 – C8-0401/2017 – 2017/0819(NLE)
Datum posvetovanja / Zahteva za odobritev	15.11.2017
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	CONT 16.11.2017
Poročevalec/-ka        Datum imenovanja	Indrek Tarand 30.11.2017
Obravnava v odboru	11.1.2018
Datum sprejetja	11.1.2018
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	15 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Inés Ayala Sender, Martina Dlabajová, Ingeborg Gräßle, Arndt Kohn, Bogusław Liberadzki, Bart Staes, Indrek Tarand, Tomáš Zdechovský, Joachim Zeller
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Brian Hayes, Marian-Jean Marinescu
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Norbert Erdős, Wolf Klinz, Sven Schulze, Lieve Wierinck
Datum predložitve	12.1.2018