POROČILO o predlogu direktive Sveta o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave informacij na področju obdavčevanja v zvezi s čezmejnimi aranžmaji, o katerih se poroča
31.1.2018 - (COM(2017)0335 – C8-0195/2017 – 2017/0138(CNS)) - *
Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
Poročevalec: Emmanuel Maurel
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o predlogu direktive Sveta o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave informacij na področju obdavčevanja v zvezi s čezmejnimi aranžmaji, o katerih se poroča
(COM(2017)0335 – C8-0195/2017 – 2017/0138(CNS))
(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2017)0335),
– ob upoštevanju členov 113 in 115 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0195/2017),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2016[1] o davčnih stališčih in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom,
– ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0016/2018),
1. odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;
2. poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;
3. poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;
4. poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;
5. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
Predlog spremembe 1 Predlog direktive Uvodna izjava 2 | ||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | |||||||||||||||
(2) Države članice vse težje ščitijo svoje davčne osnove pred erozijo, saj so postale strukture davčnega načrtovanja zelo kompleksne in pogosto izkoriščajo vse večjo mobilnost tako kapitala kot oseb na notranjem trgu. Te strukture so običajno sestavljene iz aranžmajev, ki so oblikovani tako, da zajemajo več jurisdikcij in obdavčljive dobičke prenašajo v jurisdikcije z ugodnejšimi davčnimi režimi ali zmanjšujejo skupne davčne obveznosti davčnega zavezanca. Tako se državam članicam pogosto občutno zmanjšajo davčni prihodki, kar jih ovira pri izvajanju rasti prijaznih davčnih politik. Zato je ključno, da davčni organi držav članic dobijo celovite in ustrezne informacije o potencialno agresivnih davčnih aranžmajih. Te informacije bi navedenim organom omogočile, da se lahko hitro odzovejo na škodljive davčne prakse ter odpravijo vrzeli s sprejetjem zakonodaje ali z ustreznimi ocenami tveganja in davčnim nadzorom. |
(2) Države članice vse težje ščitijo svoje davčne osnove pred erozijo, saj so agresivne in zapletene strukture davčnega načrtovanja postale zelo kompleksne in pogosto izkoriščajo vse večjo mobilnost tako kapitala kot oseb na notranjem trgu. Te strukture so običajno sestavljene iz aranžmajev, ki so oblikovani tako, da zajemajo več jurisdikcij in obdavčljive dobičke prenašajo v jurisdikcije z ugodnejšim davčnim režimom ali zmanjšujejo davčni učinek na zavezanca. Tako se državam članicam pogosto občutno zmanjšajo davčni prihodki. Poleg tega se stopnje davka na dohodek pravnih oseb znotraj držav članic in med njimi vse bolj razlikujejo, in je odločilnega pomena, da ne ogrožamo načela davčne enakosti. To države članice ovira pri izvajanju rasti prijaznih davčnih politik. Zato je ključno, da davčni organi držav članic dobijo celovite in ustrezne informacije o aranžmajih, ki omogočajo davčne utaje in izogibanje davkom. Te informacije bi navedenim organom omogočile, da bi se lahko hitro odzvali na škodljive davčne prakse ter odpravili vrzeli s sprejetjem zakonodaje ali z ustreznimi ocenami tveganja in davčnim nadzorom. Neodzivnosti davčnih organov na sporočene sheme ne bi smeli razumeti tako, da jih implicitno odobravajo. Oblike poročanja bi morale biti jedrnate in uporabnikom prijazne, da velika količina informacij, ki bi nastala zaradi te direktive, ne bi ovirala relevantnih ukrepov v zvezi z shemah, o katerih se poroča. | |||||||||||||||
Predlog spremembe 2 Predlog direktive Uvodna izjava 3 | ||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | |||||||||||||||
(3) Glede na to, da večina potencialno agresivnih aranžmajev davčnega načrtovanja zajema več kot eno jurisdikcijo, bi razkritje informacij o navedenih aranžmajih prineslo dodatne pozitivne rezultate tam, kjer bi se tudi te informacije izmenjevale med državami članicami. Zlasti je ključnega pomena avtomatična izmenjava informacij med davčnimi organi, da se jim zagotovijo tiste informacije, ki jih potrebujejo za ukrepanje, kadar ugotovijo obstoj agresivnih davčnih praks. |
(3) Glede na to, da večina potencialno agresivnih aranžmajev davčnega načrtovanja zajema več kot eno jurisdikcijo, bi razkritje informacij o teh aranžmajih prineslo dodatne pozitivne rezultate, če bi se tudi te informacije izmenjevale med državami članicami. Zato je ključnega pomena avtomatična izmenjava informacij med davčnimi organi in zagotovljena koordinacija s finančnoobveščevalnimi enotami, ki se ukvarjajo s pranjem denarja in financiranjem terorizma, da se jim zagotovijo informacije, ki jih potrebujejo za ukrepanje, kadar ugotovijo obstoj agresivnih davčnih praks. Države članice pa se spodbuja tudi k uvedbi podobnih zahtev v zvezi z razkrivanjem aranžmajev, ki se pojavijo samo v njihovi jurisdikciji. | |||||||||||||||
Predlog spremembe 3 Predlog direktive Uvodna izjava 4 | ||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | |||||||||||||||
(4) Komisija je bila ob priznavanju pomena, ki ga ima lahko pregleden okvir za razvoj poslovne dejavnosti pri prispevanju k zajezitvi izogibanja davkom in davčnih utaj na notranjem trgu, pozvana, naj sproži pobude v zvezi z obveznim razkritjem potencialno agresivnih aranžmajev davčnega načrtovanja po vzoru ukrepa 12 akcijskega načrta OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička (Base Erosion and Profit Shifting – BEPS). V zvezi s tem je Evropski parlament pozval k strožjim ukrepom proti posrednikom, ki pomagajo pri aranžmajih, ki lahko privedejo do izogibanja davkom in davčnih utaj. |
(4) Komisija je priznala, da lahko pregleden okvir za razvoj poslovne dejavnosti prispeva k zajezitvi izogibanja davkom in davčnih utaj na notranjem trgu, in je bila pozvana, naj sproži pobude v zvezi z obveznim razkritjem potencialno agresivnih aranžmajev davčnega načrtovanja po vzoru ukrepa 12 akcijskega načrta OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička (Base Erosion and Profit Shifting – BEPS). V zvezi s tem je Evropski parlament dokazal, da imajo pri svetovanju glede davčnih shem ter njihovem vzpostavljanju in upravljanju ključno vlogo posredniki, in pozval k strožjim ukrepom proti posrednikom, ki pomagajo pri aranžmajih, ki lahko privedejo do izogibanja davkom in davčnih utaj. | |||||||||||||||
Predlog spremembe 4 Predlog direktive Uvodna izjava 5 | ||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | |||||||||||||||
(5) Opozoriti je treba, da je videti, da so nekateri finančni posredniki in drugi ponudniki davčnega svetovanja svojim strankam dejavno pomagali prikrivati denar v offshore strukturah. Čeprav skupni standard poročanja, uveden z Direktivo Sveta 2014/107(EU)27, vsaj glede podatkov o finančnih računih pomeni pomemben korak naprej pri vzpostavljanju davčno preglednega okvira v Uniji, pa je mogoče ta okvir še izboljšati. |
(5) Opozoriti je treba, da so nekateri finančni posredniki in drugi ponudniki davčnega svetovanja ter revizorji svojim strankam dejavno pomagali prikrivati denar v offshore strukturah. Čeprav skupni standard poročanja, uveden z Direktivo Sveta 2014/107(EU)27 vsaj glede podatkov o finančnih računih pomeni pomemben korak naprej pri vzpostavljanju davčno preglednega okvira v Uniji, pa je mogoče ta okvir še izboljšati. Poleg tega bi bilo treba ustrezno izboljšati zmogljivosti držav članic za obdelavo količine prejetih finančnih informacij ter okrepiti finančne, človeške in informacijskotehnološke vire davčnih uprav ter jih vzdrževati na ustrezni ravni. | |||||||||||||||
_________________ |
_________________ | |||||||||||||||
27 Direktiva Sveta 2014/107/EU z dne 9. decembra 2014 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčenja (UL L 359, 16.12.2014, str. 1). |
27 Direktiva Sveta 2014/107/EU z dne 9. decembra 2014 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčenja (UL L 359, 16.12.2014, str. 1). | |||||||||||||||
Predlog spremembe 5 Predlog direktive Uvodna izjava 6 | ||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | |||||||||||||||
(6) Razkritje potencialno agresivnih aranžmajev davčnega načrtovanja s čezmejno razsežnostjo lahko uspešno prispeva k prizadevanjem za vzpostavitev okolja pravične obdavčitve na notranjem trgu. S tega vidika bi obveznost posrednikov, da davčne organe obvestijo o določenih čezmejnih aranžmajih, ki bi se lahko uporabili za izogibanje davkom, pomenila korak v pravo smer. Za oblikovanje celovitejše politike bi bilo pomembno tudi to, da si davčni organi, kot drugi korak po razkritju, informacije izmenjujejo s primerljivimi organi v drugih državah članicah. Taka ureditev bi tudi povečala učinkovitost skupnega standarda poročanja. Poleg tega bi bilo ključno, da se Komisiji omogoči dostop do zadostne količine informacij, da bo lahko spremljala pravilno delovanje te direktive. Tak dostop Komisije do informacij držav članic ne odvezuje od obveznosti priglasitve vsakršne državne pomoči Komisiji. |
(6) Razkritje potencialno agresivnih aranžmajev davčnega načrtovanja s čezmejno razsežnostjo lahko uspešno prispeva k prizadevanjem za vzpostavitev okolja pravične obdavčitve na notranjem trgu. S tega vidika bi obveznost posrednikov, revizorjev in po potrebi davkoplačevalcev, da davčne organe obvestijo o nekaterih čezmejnih aranžmajih, ki bi se lahko uporabili za izogibanje davkom, pomenila nujno potreben korak v pravo smer. Za oblikovanje celovitejše politike bi bilo pomembno tudi to, da si davčni organi, kot drugi korak po razkritju, avtomatično izmenjujejo informacije s primerljivimi organi v drugih državah članicah. Taka ureditev bi tudi povečala učinkovitost skupnega standarda poročanja. Poleg tega bi bilo ključno, da se Komisiji omogoči dostop do ustreznih informacij, da bo lahko spremljala pravilno delovanje te direktive in izpolnjevala svoje dolžnosti v okviru politik konkurence. Dostop Komisije do informacij ne odvezuje držav članic od obveznosti priglasitve vsakršne državne pomoči Komisiji. Da se posrednikom in davčnim zavezancem zagotovi večja pravna varnost, bi morala Komisija objaviti seznam sporočenih čezmejnih davčnih aranžmajev, ki bi se lahko uporabili za izogibanje davkom, a brez navedb posrednikov ali davčnih zavezancev. | |||||||||||||||
Predlog spremembe 6 Predlog direktive Uvodna izjava 6 a (novo) | ||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | |||||||||||||||
|
(6a) Na potrebo po boljši izmenjavi informacij o agresivnih aranžmajih davčnega načrtovanja so pokazala tudi nedavna razkritja, povezana z davki. Nesprejemljivo je na primer, da so bile izvedene različne preiskave o davčnih praksah podjetja Apple, a je bila njegova struktura izogibanja davkom s sedežem na otoku Jersey razkrita šele z razkritjem rajskih dokumentov. | |||||||||||||||
Predlog spremembe 7 Predlog direktive Uvodna izjava 7 | ||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | |||||||||||||||
(7) Priznava se, da ima razkritje potencialno agresivnih čezmejnih aranžmajev davčnega načrtovanja več možnosti za doseganje predvidenega odvračilnega učinka, če davčni organi zadevne informacije prejmejo že v zgodnji fazi, torej še preden se razkriti aranžmaji dejansko izvedejo. Kadar se obveznost razkritja prenese na davčne zavezance, bi bilo smotrno obveznost razkritja teh potencialno agresivnih čezmejnih aranžmajev davčnega načrtovanja določiti na nekoliko pozneje, saj se davčni zavezanci ob vzpostavitvi teh aranžmajev morda ne zavedajo njihove narave. Da bi se upravam držav članic olajšalo delo, bi se lahko nadaljnja avtomatična izmenjava informacij o teh aranžmajih opravila vsako četrtletje. |
(7) Priznava se, da ima razkritje potencialno agresivnih čezmejnih aranžmajev davčnega načrtovanja več možnosti za doseganje predvidenega odvračilnega učinka, če davčni organi zadevne informacije prejmejo že v zgodnji fazi, torej še preden se razkriti aranžmaji dejansko izvedejo. Poleg tega bi bilo treba naložiti ustrezne kazni, da bi te aranžmaje preprečili in onemogočili. Kadar se obveznost razkritja prenese na davčne zavezance, bi bilo smotrno obveznost razkritja teh potencialno agresivnih čezmejnih aranžmajev davčnega načrtovanja določiti na nekoliko pozneje. Da bi se upravam držav članic olajšalo delo, bi se lahko nadaljnja avtomatična izmenjava informacij o teh aranžmajih opravila vsako četrtletje. | |||||||||||||||
Predlog spremembe 8 Predlog direktive Uvodna izjava 9 a (novo) | ||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | |||||||||||||||
|
(9a) Vse večja in vse pomembnejša vloga pravic intelektualne lastnine v poslovnih modelih in davčnih strukturah velikih podjetij dodatno kaže, da je nujno treba izboljšati izmenjavo informacij o aranžmajih izogibanja davkom, saj uporaba pravic intelektualne lastnine omogoča različne nezahtevne možnosti za umetni prenos dobičkov. | |||||||||||||||
Predlog spremembe 9 Predlog direktive Uvodna izjava 9 b (novo) | ||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | |||||||||||||||
|
(9b) Ker ni celovitega javnega poročanja po posameznih državah o ustreznih finančnih podatkih večjih mednarodnih podjetij, so zbirni podatki o offshore strukturah nezanesljivi, kar je razvidno iz dejstva, da veliko nedavnih odmevnih struktur izogibanja davkom ni zabeleženih v sedanjih poslovnih podatkovnih zbirkah finančnih računov podjetij. Te statistične pomanjkljivosti ovirajo prizadevanja davčnih organov za izvedbo ocen tveganja v zvezi s tveganimi jurisdikcijami ter dokazujejo, da je potrebna intenzivnejša izmenjava informacij o strukturah davčnega načrtovanja. | |||||||||||||||
Predlog spremembe 10 Predlog direktive Uvodna izjava 10 | ||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | |||||||||||||||
(10) Glede na to, da naj bi bil glavni cilj take zakonodaje osredotočen na zagotavljanje pravilnega delovanja notranjega trga, je bistveno, da se pri tem na ravni Unije ne ureja tisto, kar presega potrebno za dosego predvidenih ciljev. Zato bi bilo treba vsa skupna pravila glede razkritja omejiti na čezmejne primere, torej na primere, ki vključujejo več kot eno državo članico ali državo članico in tretjo državo. V takih okoliščinah je zaradi možnega vpliva na delovanje notranjega trga mogoče utemeljiti potrebo po sprejetju skupnega sklopa pravil, namesto da bi se zadeva prepustila obravnavanju na nacionalni ravni. |
(10) Glede na to, da naj bi bil glavni cilj take zakonodaje osredotočen na zagotavljanje pravilnega delovanja notranjega trga in na omejevanje davčne utaje in izogibanja davkom, je bistveno, da se pri tem na ravni Unije ne ureja tisto, kar presega potrebno za dosego predvidenih ciljev. Zato bi bilo treba vsa skupna pravila glede razkritja omejiti na čezmejne primere, torej na primere, ki vključujejo več kot eno državo članico ali državo članico in tretjo državo. V takih okoliščinah je zaradi možnega vpliva na delovanje notranjega trga utemeljena potreba po sprejetju skupnega sklopa pravil, namesto da bi se zadeva prepustila obravnavanju na nacionalni ravni. Če država članica izvaja dodatne podobne nacionalne ukrepe poročanja, bi bilo treba zbrane dodatne informacije po potrebi posredovati drugim državam članicam. | |||||||||||||||
Predlog spremembe 11 Predlog direktive Uvodna izjava 11 | ||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | |||||||||||||||
(11) Glede na to, da morajo imeti razkriti aranžmaji čezmejno razsežnost, bi bilo pomembno izmenjevati zadevne informacije z davčnimi organi v drugih državah članicah, da bi se zagotovila kar največja učinkovitost te direktive pri preprečevanju praks agresivnega davčnega načrtovanja. Mehanizem za izmenjavo informacij v okviru vnaprejšnjih davčnih stališč s čezmejnim učinkom in vnaprejšnjih cenovnih sporazumov bi bilo treba uporabiti tudi za obvezno in avtomatično izmenjavo razkritih informacij o potencialno agresivnih čezmejnih aranžmajih davčnega načrtovanja med davčnimi organi v Uniji. |
(11) Glede na to, da bi morali imeti razkriti aranžmaji čezmejno razsežnost, bi bilo pomembno izmenjevati zadevne informacije z davčnimi organi v drugih državah članicah, da bi se zagotovila kar največja učinkovitost te direktive pri preprečevanju praks agresivnega davčnega načrtovanja. Mehanizem za izmenjavo informacij v okviru vnaprejšnjih davčnih stališč s čezmejnim učinkom in vnaprejšnjih cenovnih sporazumov bi moral biti na voljo javnosti, uporabiti pa bi ga bilo treba tudi za obvezno in avtomatično izmenjavo razkritih informacij o potencialno agresivnih čezmejnih aranžmajih davčnega načrtovanja med davčnimi organi v Uniji. | |||||||||||||||
Predlog spremembe 12 Predlog direktive Uvodna izjava 11 a (novo) | ||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | |||||||||||||||
|
(11a) Ker vse države članice morda nimajo na voljo spodbud za zasnovo in uvedbo učinkovitih kazni in ker bi bilo treba zagotoviti dosledno izvajanje te direktive v državah članicah, bi morala biti izmenjava informacij med davčnimi organi avtomatična tudi v zvezi z naloženimi kaznimi ter s primeri, ko katera država članica kazni ne naloži. | |||||||||||||||
Predlog spremembe 13 Predlog direktive Uvodna izjava 13 | ||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | |||||||||||||||
(13) Zaradi izboljšanja možnosti za učinkovitost te direktive bi morale države članice določiti kazni za kršitve nacionalnih predpisov, s katerimi se ta izvaja, in zagotoviti, da se te kazni dejansko uporabljajo v praksi, da so sorazmerne in da imajo odvračilni učinek. |
(13) Zaradi izboljšanja možnosti za učinkovitost te direktive bi morale države članice določiti stroge kazni za kršitve nacionalnih predpisov, s katerimi se izvaja, in zagotoviti, da se te kazni, vključno s finančnimi, dejansko takoj uporabijo v praksi, da so učinkovite, sorazmerne in da imajo odvračilni učinek. Države članice bi morale Komisiji predložiti javen seznam posrednikov in davčnih zavezancev, ki so jim v skladu s to direktivo naložene kazni, vključno z imenom, državljanstvom in prebivališčem. | |||||||||||||||
Predlog spremembe 14 Predlog direktive Uvodna izjava 14 | ||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | |||||||||||||||
(14) Zaradi dopolnjevanja ali sprememb nekaterih nebistvenih elementov te direktive, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi s posodabljanjem prepoznavnih značilnosti, da bi se na seznam prepoznavnih značilnosti vključili potencialno agresivni aranžmaji davčnega načrtovanja ali nizi aranžmajev na podlagi posodobljenih informacij o takih aranžmajih ali nizih aranžmajev, ki so bile pridobljene z obveznim razkritjem takih aranžmajev. |
(14) Zaradi dopolnjevanja ali sprememb nekaterih nebistvenih elementov te direktive bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi s posodabljanjem prepoznavnih značilnosti. Komisija bi morala vsaki dve leti objaviti osnutek posodobljenega seznama prepoznavnih značilnosti, ki opredeljujejo agresivno davčno načrtovanje, da bi vključili morebitne nove ali spremenjene aranžmaje davčne utaje ali izogibanja davkom, ki bi jih odkrili od objave prejšnjega posodobljenega seznama, in sicer z začetkom veljavnosti štiri mesece po objavi osnutka. | |||||||||||||||
Predlog spremembe 15 Predlog direktive Uvodna izjava 15 a (novo) | ||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | |||||||||||||||
|
(15a) Za zagotovitev enotne uporabe in razlage prepoznavnih značilnosti bi morala Komisija v skladu s to direktivo redno spremljati dejavnosti davčnih organov. | |||||||||||||||
Predlog spremembe 16 Predlog direktive Uvodna izjava 18 | ||||||||||||||||
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe | |||||||||||||||
(18) Ker cilja te direktive, namreč izboljšanja delovanja notranjega trga z odvračanjem od uporabe čezmejnih agresivnih aranžmajev davčnega načrtovanja, ni mogoče zadovoljivo doseči s posamičnim neusklajenim delovanjem držav članic, temveč ga je zato, ker je usmerjen v aranžmaje, zasnovane za potencialno izkoriščanje neučinkovitosti, ki izvirajo iz interakcije med različnimi nacionalnimi davčnimi pravili, lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja, zlasti ob upoštevanju tega, da je omejena na aranžmaje s čezmejno razsežnostjo bodisi več kot ene države članice bodisi države članice in tretje države. |
(18) Ker cilja te direktive, namreč bistvene omejitve katastrofalnih posledic davčnih utaj in izogibanja davkom za javne finance in izboljšanja delovanja notranjega trga z odvračanjem od uporabe čezmejnih agresivnih aranžmajev davčnega načrtovanja, ni mogoče zadovoljivo doseči s posamičnim neusklajenim delovanjem držav članic, temveč ga je zato, ker je usmerjen v aranžmaje, zasnovane za potencialno izkoriščanje neučinkovitosti, ki izvirajo iz interakcije med različnimi nacionalnimi davčnimi pravili, lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja, zlasti ob upoštevanju tega, da je omejena na aranžmaje s čezmejno razsežnostjo bodisi več kot ene države članice bodisi države članice in tretje države. | |||||||||||||||
Predlog spremembe 17 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka b Direktiva 2011/16/EU Člen 3 – točka 18 – točka c | ||||||||||||||||
| ||||||||||||||||
Predlog spremembe 18 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka b Direktiva 2011/16/EU Člen 3 – točka 18 – točka d | ||||||||||||||||
| ||||||||||||||||
Predlog spremembe 19 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka b Direktiva 2011/16/EU Člen 3 – točka 20 | ||||||||||||||||
| ||||||||||||||||
Predlog spremembe 20 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka b Direktiva 2011/16/EU Člen 3 – točka 23 – točka c a (novo) | ||||||||||||||||
| ||||||||||||||||
Predlog spremembe 21 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 Direktiva 2011/16/EU Člen 8aaa – odstavek 1 a (novo) | ||||||||||||||||
| ||||||||||||||||
Predlog spremembe 22 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 Direktiva 2011/16/EU Člen 8aaa – odstavek 2 – pododstavek 1 | ||||||||||||||||
| ||||||||||||||||
Predlog spremembe 23 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 Direktiva 2011/16/EU Člen 8aaa – odstavek 4 | ||||||||||||||||
| ||||||||||||||||
Predlog spremembe 24 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 Direktiva 2011/16/EU Člen 8aaa – odstavek 4 a (novo) | ||||||||||||||||
| ||||||||||||||||
Predlog spremembe 25 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 Direktiva 2011/16/EU Člen 8aaa – odstavek 6 – točka a | ||||||||||||||||
| ||||||||||||||||
Predlog spremembe 26 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 Direktiva 2011/16/EU Člen 8aaa – odstavek 6 – točka c | ||||||||||||||||
| ||||||||||||||||
Predlog spremembe 27 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 Direktiva 2011/16/EU Člen 8aaa – odstavek 6 – točka d | ||||||||||||||||
| ||||||||||||||||
Predlog spremembe 28 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 Direktiva 2011/16/EU Člen 8aaa – odstavek 6 – točka e | ||||||||||||||||
| ||||||||||||||||
Predlog spremembe 29 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 Direktiva 2011/16/EU Člen 8aaa – odstavek 6 – točka h | ||||||||||||||||
| ||||||||||||||||
Predlog spremembe 30 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 Direktiva 2011/16/EU Člen 8aaa – odstavek 7 | ||||||||||||||||
| ||||||||||||||||
Predlog spremembe 31 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 Direktiva 2011/16/EU Člen 8aaa – odstavek 8 | ||||||||||||||||
| ||||||||||||||||
Predlog spremembe 32 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 Direktiva 2011/16/EU Člen 21 – odstavek 5 – pododstavek 1 | ||||||||||||||||
| ||||||||||||||||
Predlog spremembe 33 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 Direktiva 2011/16/EU Člen 21 – odstavek 5 – pododstavek 2 | ||||||||||||||||
| ||||||||||||||||
Predlog spremembe 34 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 Direktiva 2011/16/EU Člen 21 – odstavek 5 – pododstavek 3 | ||||||||||||||||
| ||||||||||||||||
Predlog spremembe 35 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 Direktiva 2011/16/EU Člen 23 – odstavek 3 | ||||||||||||||||
| ||||||||||||||||
Predlog spremembe 36 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 a (novo) Direktiva 2011/16/EU Člen 23 – odstavek 3 a (novo) | ||||||||||||||||
| ||||||||||||||||
Predlog spremembe 37 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 b (novo) Direktiva 2011/16/EU Člen 23 – odstavek 3 b (novo) | ||||||||||||||||
| ||||||||||||||||
Predlog spremembe 38 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 6 Direktiva 2011/16/EU Člen 23aa – odstavek 1 | ||||||||||||||||
| ||||||||||||||||
Predlog spremembe 39 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 7 Direktiva 2011/16/EU Člen 25a – odstavek 1 | ||||||||||||||||
| ||||||||||||||||
Predlog spremembe 40 Predlog direktive Člen 1 – odstavek 1 – točka 8 Direktiva 2011/16/EU Člen 26a – odstavek 5 a (novo) | ||||||||||||||||
| ||||||||||||||||
Predlog spremembe 41 Predlog direktive Priloga 1 Direktiva 2011/16/EU Priloga IV – Preskus glavne koristi – odstavek 1 | ||||||||||||||||
| ||||||||||||||||
Predlog spremembe 42 Predlog direktive Priloga 1 Direktiva 2011/16/EU Priloga IV – kategorija A – točka 3 a (novo) | ||||||||||||||||
|
- [1] Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0310.
POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
Naslov |
Obvezna avtomatična izmenjava informacij na področju obdavčevanja v zvezi s čezmejnimi aranžmaji, o katerih se poroča |
||||
Referenčni dokumenti |
COM(2017)0335 – C8-0195/2017 – 2017/0138(CNS) |
||||
Datum posvetovanja z EP |
12.7.2017 |
|
|
|
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
ECON 6.7.2017 |
|
|
|
|
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju |
CONT 6.7.2017 |
JURI 6.7.2017 |
LIBE 6.7.2017 |
|
|
Odbori, ki niso podali mnenja Datum sklepa |
CONT 4.9.2017 |
JURI 20.11.2017 |
LIBE 11.7.2017 |
|
|
Poročevalec Datum imenovanja |
Emmanuel Maurel 6.7.2017 |
|
|
|
|
Obravnava v odboru |
7.12.2017 |
11.1.2018 |
|
|
|
Datum sprejetja |
24.1.2018 |
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
50 2 5 |
|||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Gerolf Annemans, Hugues Bayet, Pervenche Berès, Udo Bullmann, David Coburn, Esther de Lange, Markus Ferber, Jonás Fernández, Sven Giegold, Roberto Gualtieri, Brian Hayes, Danuta Maria Hübner, Cătălin Sorin Ivan, Barbara Kappel, Wajid Khan, Wolf Klinz, Philippe Lamberts, Werner Langen, Sander Loones, Bernd Lucke, Olle Ludvigsson, Ivana Maletić, Fulvio Martusciello, Gabriel Mato, Bernard Monot, Caroline Nagtegaal, Luděk Niedermayer, Stanisław Ożóg, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Sirpa Pietikäinen, Dariusz Rosati, Pirkko Ruohonen-Lerner, Anne Sander, Martin Schirdewan, Molly Scott Cato, Pedro Silva Pereira, Peter Simon, Kay Swinburne, Paul Tang, Ramon Tremosa i Balcells, Ernest Urtasun, Marco Valli, Tom Vandenkendelaere, Jakob von Weizsäcker, Marco Zanni |
||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Enrique Calvet Chambon, Matt Carthy, Mady Delvaux, Herbert Dorfmann, Paloma López Bermejo, Thomas Mann, Emmanuel Maurel, Luigi Morgano, Lieve Wierinck |
||||
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Edward Czesak, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Rainer Wieland |
||||
Datum predložitve |
31.1.2018 |
||||
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU
50 |
+ |
|
ALDE |
Enrique Calvet Chambon, Wolf Klinz, Ramon Tremosa i Balcells, Lieve Wierinck |
|
ECR |
Edward Czesak, Bernd Lucke, Stanisław Ożóg, Pirkko Ruohonen-Lerner, Kay Swinburne |
|
ENF |
Bernard Monot |
|
GUE/NGL |
Matt Carthy, Paloma López Bermejo, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Martin Schirdewan |
|
PPE |
Herbert Dorfmann, Markus Ferber, Brian Hayes, Danuta Maria Hübner, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Esther de Lange, Werner Langen, Ivana Maletić, Thomas Mann, Fulvio Martusciello, Gabriel Mato, Luděk Niedermayer, Sirpa Pietikäinen, Dariusz Rosati, Anne Sander, Tom Vandenkendelaere, Rainer Wieland |
|
S&D |
Hugues Bayet, Pervenche Berès, Udo Bullmann, Mady Delvaux, Jonás Fernández, Roberto Gualtieri, Cătălin Sorin Ivan, Wajid Khan, Olle Ludvigsson, Emmanuel Maurel, Luigi Morgano, Pedro Silva Pereira, Peter Simon, Paul Tang, Jakob von Weizsäcker |
|
VERTS/ALE |
Sven Giegold, Philippe Lamberts, Molly Scott Cato, Ernest Urtasun |
|
2 |
- |
|
EFDD |
David Coburn |
|
ENL |
Gerolf Annemans |
|
5 |
0 |
|
ALDE |
Caroline Nagtegaal |
|
ECR |
Sander Loones |
|
EFDD |
Marco Valli |
|
ENL |
Barbara Kappel, Marco Zanni |
|
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani