Poročilo - A8-0023/2018Poročilo
A8-0023/2018
Evropski parlament

POROČILO o enakosti spolov v trgovinskih sporazumih EU

6.2.2018 - (2017/2015(INI))

Odbor za mednarodno trgovino
Odbor za pravice žensk in enakost spolov
Poročevalki: Eleonora Forenza, Malin Björk
(Postopek s skupnimi sejami odborov – člen 55 Poslovnika)

Postopek : 2017/2015(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A8-0023/2018
Predložena besedila :
A8-0023/2018
Razprave :
Glasovanja :
Sprejeta besedila :

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o enakosti spolov v trgovinskih sporazumih EU

(2017/2015(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 2 in 3(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju členov 8 in 10, člena 153(1) in (2) ter členov 157 in 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju členov 23 in 33 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo iz leta 2015,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 16. junija 2016 o enakosti spolov (00337/2016),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 14. julija 2015 o stanju pri izvajanju vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah (SWD(2015)0144),

–  ob upoštevanju Evropskega pakta za enakost spolov za obdobje 2011–2020, priloženega sklepom Sveta z dne 7. marca 2011 (07166/2011),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 3. decembra 2015 o strateških prizadevanjih za enakost spolov 2016–2019 (SWD(2015)0278),

–  ob upoštevanju poročila Komisije za leto 2017 o enakosti žensk in moških v Evropski uniji,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije iz leta 2015 z naslovom „Trgovina za vse – Za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko“,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. septembra 2017 z naslovom „Poročilo o izvajanju strategije trgovinske politike Trgovina za vse – Napredna trgovinska politika za izkoriščanje globalizacije“ (COM(2017)0491),

–  ob upoštevanju uredbe o splošnih tarifnih preferencialih (Uredba (EU) št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 732/2008)[1],

–  ob upoštevanju uredbe o konfliktnih mineralih (Uredba (EU) 2017/821 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o določitvi obveznosti za potrebno skrbnost v oskrbovalni verigi za uvoznike v Uniji, ki uvažajo kositer, tantal in volfram, njihove rude ter zlato, ki izvirajo s konfliktnih območij in območij z visokim tveganjem)[2],

–  ob upoštevanju Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP), zlasti člena 4(1), ki prepoveduje suženjstvo in prisilno delo, ter člena 14, ki prepoveduje diskriminacijo,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW) z dne 18. decembra 1979,

–  ob upoštevanju Pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje, sprejetih na četrti svetovni konferenci o ženskah 15. septembra 1995 v Pekingu, ter končnih dokumentov, sprejetih na posebnih zasedanjih OZN Peking +5 (2000), Peking +10 (2005) in Peking +15 (2010),

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija) ter njenega člena 3, v katerem je „spol“ opredeljen kot „družbeno oblikovane vloge, vedenje, dejavnosti in lastnosti, ki v posamezni družbi veljajo kot primerni za ženske in moške“, ter Medameriške konvencije o preprečevanju, kaznovanju in izkoreninjenju nasilja nad ženskami (konvencija iz Belém do Pará) iz leta 1994,

–  ob upoštevanju skupne strategije EU in njenih držav članic iz leta 2007 z naslovom „Pomoč trgovini: krepitev podpore EU potrebam, povezanim s trgovino, v državah v razvoju“ in sporočila Komisije z dne 13. novembra 2017 z naslovom „Doseganje blaginje s trgovino in naložbami – Posodobitev skupne strategije EU za pomoč trgovini iz leta 2007“ (COM(2017)0667),

–  ob upoštevanju resolucije, ki jo je 25. septembra 2015 sprejela Generalna skupščina OZN, z naslovom „Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030“,

–  ob upoštevanju smernic OECD za večnacionalna podjetja,

–  ob upoštevanju smernic OECD o potrebni skrbnosti za odgovorne verige oskrbovanja z minerali z območij, prizadetih zaradi konfliktov, in območij z visokim tveganjem,

–  ob upoštevanju okvira naložbene politike za trajnostni razvoj (2015), ki ga je pripravila Konferenca Organizacije združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD),

–  ob upoštevanju ključnih konvencij Mednarodne organizacije dela (MOD) o enakosti spolov, vključno s Konvencijo o enakem nagrajevanju (št. 100), Konvencijo o diskriminaciji pri zaposlovanju in poklicih (št. 111), Konvencijo o delavcih z družinskimi obveznostmi (št. 156) in Konvencijo o varstvu materinstva (št. 183),

–  ob upoštevanju poglavja 7 akcijskega načrta srečanja na vrhu voditeljev držav EU-CELAC za obdobje 2015–2017, ki je bil sprejet v Bruslju junija 2015,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. februarja 2006 o klavzuli o človekovih pravicah in demokraciji v sporazumih Evropske unije[3],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o človekovih pravicah ter socialnih in okoljskih standardih v mednarodnih trgovinskih sporazumih[4],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o mednarodni trgovinski politiki v okviru zahtev glede podnebnih sprememb[5],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. septembra 2012 o vlogi žensk v zelenem gospodarstvu[6],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. junija 2015 o strategiji EU za enakost žensk in moških po letu 2015[7],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. aprila 2016 o delavkah v gospodinjstvu in negovalkah v EU[8],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. maja 2016 o revščini: vidik spola[9],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2017 o enakosti žensk in moških v Evropski uniji v obdobju 2014–2015[10],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2016 o izvajanju priporočil Parlamenta iz leta 2010 o socialnih in okoljskih standardih, človekovih pravicah in družbeni odgovornosti gospodarskih družb[11],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2017 o vplivu mednarodne trgovine in trgovinskih politik EU na globalne vrednostne verige[12],

–  ob upoštevanju svojega priporočila z dne 14. septembra 2017 Svetu, Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje glede pogajanj o posodobitvi trgovinskega stebra pridružitvenega sporazuma med EU in Čilom[13],

–  ob upoštevanju izjave predsedujoče trojice EU o enakosti med ženskami in moškimi z dne 19. julija 2017, ki so jo podpisale Estonija, Bolgarija in Avstrija – države članice, ki so Svetu Evropske unije predsedovale v l8-mesečnem obdobju od julija 2017 do decembra 2018,

–  ob upoštevanju študije Mednarodnega centra za raziskave o ženskah z naslovom Trade liberalisation & women’s reproductive health: linkages and pathways (Liberalizacija trgovine in reproduktivno zdravje žensk: povezave in poti),

–  ob upoštevanju poročila Africa Human Development Report 2016 (Poročilo o človekovem razvoju v Afriki iz leta 2016) z naslovom Accelerating Gender Equality and Women’s Empowerment in Africa (Pospeševanje doseganja enakosti spolov in krepitve vloge žensk v Afriki)[14],

–  ob upoštevanju poročila OECD iz leta 2014 z naslovom Enhancing Women’s Economic Empowerment through Entrepreneurship and Business Leadership in OECD Countries (Krepitev ekonomske vloge žensk s podjetništvom in vodenjem podjetij v državah OECD)[15],

–  ob upoštevanju najnovejših mednarodnih razprav na visoki ravni o spolu in trgovini s posebnim poudarkom na razpravah, organiziranih pod okriljem EU in Svetovne trgovinske organizacije/Konference OZN za trgovino in razvoj/Mednarodnega trgovinskega centra, vključno z mednarodnim forumom o ženskah in trgovini, ki sta ga skupaj organizirala Evropska komisija in Mednarodni trgovinski center (Bruselj, junij 2017)[16], ter letnim plenarnim zasedanjem parlamentarne konference o STO z naslovom Trade as a vehicle of social progress: The gender perspective (Trgovina kot sredstvo za socialni napredek: vidik spola) (Ženeva, junij 2016)[17] in plenarnim zasedanjem STO z naslovom What future for the WTO? Trade and Gender: Empowering Women through Inclusive Supply Chains (Kakšna je prihodnost STO? Trgovina in spol: krepitev vloge žensk z vključujočimi dobavnimi verigami) (Ženeva, julij 2015)[18],

–  ob upoštevanju vse večjih mednarodnih prizadevanj za spodbujanje enakosti spolov s trgovinskimi politikami, kot so program Konference OZN za trgovino in razvoj o spolu in razvoju[19] (ki vključuje študije o vplivu trgovine na ženske, poučevalni sveženj o trgovini in spolu ter spletno usposabljanje o vzpostavitvi statusa „zagovornika enakosti spolov“) in 14 delovnih področij Svetovne banke, ki od leta 2016 vključujejo strategijo za enakost spolov;

–  ob upoštevanju dokumenta Mednarodnega centra za trgovino in trajnostni razvoj z naslovom The Gender Dimensions of Global Value Chains (Vidiki enakosti spolov v globalnih vrednostnih verigah) iz septembra 2016[20],

–  ob upoštevanju dokumenta Mednarodnega centra za trgovino in trajnostni razvoj The Gender Dimensions of Services (Vidiki enakosti spolov v storitvah) iz septembra 2016[21].

–  ob upoštevanju poročila Agencije OZN za ženske iz leta 2015 z naslovom Progress of the world’s women 2015-2016. Transforming economies, realising rights (Napredek žensk v svetu 2015–2016: preobrazba gospodarstev in uresničevanje pravic)[22],

–  ob upoštevanju dokumenta o stališčih delovne skupine WIDE+ za spol in trgovino EU iz leta 2017 z naslovom How to transform EU trade policy to protect women’s rights (Kako preoblikovati trgovinsko politiko EU, da bi zaščitili pravice žensk)[23],

–  ob upoštevanju svoje študije iz leta 2016 z naslovom Gender Equality in Trade Agreements (Enakost spolov v trgovinskih sporazumih)[24],

–  ob upoštevanju svoje študije iz leta 2015 z naslovom The EU’s Trade Policy: from gender-blind to gender-sensitive? (Trgovinska politika EU: od neupoštevanja do upoštevanja vidika enakosti spolov)[25],

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju skupne razprave Odbora za mednarodno trgovino ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov v skladu s členom 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino in Odbora za pravice žensk in enakost spolov ter mnenja Odbora za razvoj (A8-0023/2018),

A.  ker člen 8 PDEU določa, da si Evropska unija v vseh svojih dejavnostih v Uniji ali zunaj nje prizadeva odpraviti neenakosti in spodbujati enakost med spoloma ter se bori proti diskriminaciji, med drugim na podlagi spola, ko opredeljuje in izvaja svoje politike in dejavnosti;

B.  ker bi lahko trgovinska politika služila kot orodje za spodbujanje globalnih in evropskih vrednot, vključno z enakostjo med spoloma; ker trgovinski in naložbeni sporazumi ter politike EU niso nevtralni glede na spol, kar pomeni, da zaradi strukturnih neenakosti različno vplivajo na ženske in moške; ker se ženske srečujejo z omejitvami na podlagi spola, kot sta omejen dostop do virov in nadzor nad njimi, pravno diskriminacijo ter preobremenjenostjo zaradi opravljanja neplačanega negovalnega dela zaradi tradicionalnih vlog spolov;

C.  ker bi morala enakost spolov ženske in moške zadevati v enaki meri; ker sta sodelovanje in partnerstvo med deležniki javnega in zasebnega sektorja na mednarodni in lokalni ravni ključna za spodbujanje sinergij, potrebnih za enakost spolov in krepitev vloge žensk, ter povečanje ozaveščenosti o vprašanjih, kot so: lastninske pravice, dostop do financiranja, izobraževanja in poklicnega usposabljanja, ravnanje podjetij, vladne nabave, digitalna vrzel in kulturna pristranskost;

D.  ker si trgovinske politike med drugim prizadevajo za trajnostno in enakomerno gospodarsko rast in razvoj, ki sta potrebna za zagotovitev zmanjšanja revščine, socialne pravičnosti ter dostojnih delovnih in boljših življenjskih razmer tako za ženske kot moške ter za zaščito pravic žensk; ker enakost spolov in krepitev vloge žensk in deklet nista samo vključena v vse cilje trajnostnega razvoja OZN, ampak sta tudi samostojen cilj; ker agenda ciljev trajnostnega razvoja priznava, da trgovina prispeva k spodbujanju trajnostnega in enakomernega razvoja ter bi lahko prispevala k spodbujanju najvišjih mednarodnih delovnih in okoljskih standardov ter človekovih pravic; ker je trgovinska politika EU pomemben del okvira ciljev trajnostnega razvoja, izrazit vidik spola pa je bistven del tega okvira, katerega cilj je zagotoviti pravičnejše in ugodne rešitve za vse; ker se lahko prek trgovinske politike prav tako povečajo možnosti za podjetništvo žensk, dostop do vajeništva in zaposlitve;

E.  ker zapleten odnos med mednarodno trgovino in spolom zahteva dobro razumevanje delujočih sil, kar vključuje opredelitev, analizo in spremljanje gospodarske in socialne dinamike, ki so potrebni za razvoj učinkovite trgovinske politike za gospodarski razvoj, ki spodbuja tudi krepitev vloge žensk in enakost spolov; ker mora zato trgovinska politika upoštevati svoje neposredne in posredne vplive na spol ter posebne lokalne razmere, da se prepreči nastanek ali povečanje obstoječe vrzeli med spoloma in stereotipov ter da se proaktivno krepi enakost spolov; ker bi bilo treba uspeh trgovinske politike presojati tudi glede na to, ali pozitivno in enakovredno vpliva na ženske in moške;

F.  ker sta gospodarski razvoj in enakost spolov pogosto tesno povezana; ker je splošno znano, da družbe z nižjo ravnjo neenakosti spolov rastejo hitreje;

G.  ker je učinek liberalizacije trgovine na posameznike odvisen tudi od njihove geografske lege in gospodarskega sektorja, v katerem so dejavni; ker med državami in znotraj držav obstajajo pomembne razlike, kar zadeva proizvodne strukture, stopnjo udeležbe žensk na trgu dela in sisteme socialnega varstva; ker ženske predstavljajo večino delavcev v sektorjih, kot so proizvodnja oblačil in tekstila, telekomunikacije, turizem, nega in oskrba ter kmetijstvo, kjer je v slabo plačanih formalnih in neformalnih zaposlitvah ali zaposlitvah z nizkim statusom običajno zaposlenih več žensk kot moških; ker lahko to privede do zlorab na delovnem mestu in diskriminacije, segregacije med spoloma v nekaterih vrstah poklicev in dejavnosti, vrzeli med spoloma pri plači in pogojih dela ter omejitev na podlagi spola pri dostopu do produktivnih virov, infrastrukture in storitev; ker lahko sporazumi o prosti trgovini povzročijo spremembe pri zaposlovanju in izgube, zlasti v sektorjih, povezanih z izvozom, v katerih so ženske pogosto večinska delovna sila; ker imajo zato ocene posameznih držav in posameznih sektorjev na podlagi spola pri načrtovanju trgovinskih sporazumov pomembno dodano vrednost;

H.  ker je bilo v EU leta 2011 od izvoza odvisno približno vsako deveto delovno mesto (11 %) žensk v EU;

I.  ker glede na študijo Komisije iz leta 2017 skoraj 12 milijonov žensk v EU zaseda delovna mesta, ki so odvisna od izvoza blaga in storitev v preostale dele sveta[26];

J.  ker Konferenca OZN za trgovino in razvoj glede na študije na podlagi dejstev vztraja pri poudarjanju omejitev, s katerimi se soočajo ženske pri izkoriščanju priložnosti, ki jih ponuja trgovina, izvirajo pa iz dejavnikov, kot so pomanjkanje tehničnega usposabljanja za boljša delovna mesta, pomanjkanje javnih storitev za olajšanje gospodinjskih obveznosti ter omejen dostop do virov, vključno s posojili in zemljišči, informacij in omrežij ter nadzor nad njimi; ker Konferenca OZN za trgovino in razvoj na podlagi tega priporoča, naj ocene obravnavajo možni učinek trgovinskih politik na enakost spolov in krepitev vloge žensk na področjih, kot so zaposlovanje, mala podjetja, cene, produktivnost v kmetijstvu, samooskrbno kmetijstvo in migracije[27];

K.  ker sedanja trgovinska politika EU in njena strategija „Trgovina za vse“ temelji na treh ključnih načelih, in sicer učinkovitosti, preglednosti in vrednotah, vendar ne upošteva vidika enakosti spolov; ker je Komisija v pregledu strategije „Pomoč za trgovino“ obnovila in razširila svojo zavezo na področju enakosti spolov in krepitve gospodarske vloge žensk ter navedla, da enakost spolov ni le temeljna človekova pravica, temveč je tudi ključnega pomena za gospodarski razvoj, tako da bo na voljo večina širokega nabora političnih orodij EU, da se poveča njihov skupni vpliv na rast in zmanjševanje revščine; ker bi morala EU v skladu z določbami Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk zagotoviti podlago za uresničevanje enakosti med ženskami in moškimi, tako da bi ženskam zagotovila enak dostop do političnega, gospodarskega in javnega življenja ter izobraževanja, zdravstva in zaposlovanja, pa tudi enake možnosti na teh področjih;

L.  ker trgovina in trgovinski sporazumi vplivajo na ženske kot na potencialne podjetnice, potrošnice, delavke in neformalne delavke; ker je prepoznavanje in boljše razumevanje učinkov trgovinske politike glede na spol nujno za zagotavljanje ustreznih odzivov politike; ker je treba za uresničitev tega cilja razviti ustrezno metodologijo, ki bi zagotovila redno ocenjevanje možnih učinkov trgovinske politike EU in sporazumov na enakost spolov in pravice žensk; ker bi morala Komisija opraviti po spolu ločeno kvantitativno raziskavo po sektorjih, kot so med drugim poslovanje, znanost in tehnologija; ker je EU trgovinske sporazume doslej sklepala brez izvedbe ocene njihovega učinka na ženske in enakost spolov; ker je Komisija sporočila, da bo posodobljeni pridružitveni sporazum med Čilom in EU vključeval posebno poglavje o spolu in trgovini, kar je prvič za EU;

M.  ker vprašanja enakosti spolov in pravice žensk niso dovolj upoštevani v ocenah učinka trgovinskih sporazumov na trajnostni razvoj;

N.  ker lahko predhodna ocena učinka trgovinskih politik na enakost spolov prispeva h krepitvi vloge in dobrobiti žensk, hkrati pa pomaga zmanjšati obstoječa neskladja in preprečiti povečanje neenakosti spolov;

O.  ker pregled veljavnih večstranskih in dvostranskih sporazumov EU pokaže, da 20 % sporazumov z neevropskimi trgovinskimi partnerji omenja pravice žensk in 40 % teh sporazumov vključuje sklicevanja s ciljem spodbujanja enakosti spolov; ker so sklicevanja na spodbujanje krepitve vloge žensk v teh sporazumih predvsem prostovoljnega značaja, če so zavezujoča, pa jih je nemogoče izvajati; ker nedavna raziskava Komisija kaže, da še vedno obstaja vrzel med spoloma, kar zadeva možnosti dostopa do zaposlitve; ker raziskava kaže, da bi se lahko svetovni BDP s krepitvijo vloge žensk povečal za 28 milijard USD do leta 2025 in da je to ob upoštevanju vloge žensk v skupnosti ključno tako z gospodarskega kot tudi s socialnega vidika in z vidika izkoreninjenja revščine;

P.  ker mikro, mala in srednja podjetja tako v razvitih državah kot tudi v državah v razvoju sestavljajo največji del zasebnega sektorja in zagotavljajo veliko večino delovnih mest; ker po podatkih Mednarodnega trgovinskega centra mikro, mala in srednja podjetja skupaj pomenijo 95 % vseh podjetij na svetu ter zagotavljajo približno 50 % svetovnega BDP in več kot 70 % vseh delovnih mest; ker je do 40 % mikro, malih in srednjih podjetij v lasti žensk, vendar ženske vodijo le 15 % izvoznih podjetij; ker po podatkih OECD ženske podjetnice še vedno pogosto zaslužijo od 30 do 40 % manj kot moški na enakem položaju[28];

Q.  ker se je z javno razpravo in odzivom Evrope na trgovinske sporazume, kot so čezatlantsko partnerstvo za trgovino in naložbe (TTIP), Celoviti gospodarski in trgovinski sporazum (CETA) ter sporazum o trgovini s storitvami (TiSA), pokazala potreba po preglednih in vključujočih pogajanjih, v katerih bodo upoštevani resni pomisleki evropskih državljanov v številnih državah; ker se zaradi trgovinske politike EU ne bi smeli zniževati standardi EU in ker bi morale biti javne storitve vedno izključene iz trgovinskih pogajanj; ker bi moral biti vsak mehanizem za reševanje sporov oblikovan tako, da bi zagotavljal zmožnost posameznih vlad za zakonodajno urejanje v javnem interesu in služenje ciljem javne politike; ker je treba napredek pričakovati na drugih ključnih področij, kot je krepitev obveznosti v zvezi z družbeno odgovornostjo podjetij glede človekovih pravic; ker je v okviru globalnih vrednostnih verig potreben globalni celostni pristop k odgovornosti podjetij za kršitve človekovih pravic;

R.  ker so vodilna načela OZN o podjetništvu, trgovini in človekovih pravicah zavezujoča za vse države in vsa podjetja ne glede na njihovo velikost, sektor, lokacijo, lastništvo in strukturo;

S.  ker globalna strategija za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije, ki jo je Svet sprejel leta 2016, potrjuje, da je treba človekove pravice sistematično vključevati v vsa področja politike in institucije, vključno z mednarodno trgovino in trgovinsko politiko;

T.  ker so cilji splošne sheme preferencialov (GSP) med drugim prispevati k izkoreninjenju revščine ter spodbujati trajnostni razvoj in dobro upravljanje; ker je shema GSP+ pogojena z zagotovitvijo ratifikacije in izvajanja 27 mednarodnih konvencij o človekovih pravicah in pravicah delavcev, varovanju okolja in dobrem upravljanju s strani upravičenih držav v razvoju; ker je ključno redno spremljati njihovo izvajanje, po potrebi ukrepati in posebno pozornost nameniti enakosti spolov; ker Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk spada med konvencije v okviru sheme GSP+;

U.  ker več kot 40 % dela v kmetijstvu na svetovnem jugu opravijo ženske;

V  ker lahko širitev svetovne trgovine in vključitev držav v razvoju v globalne vrednostne verige pomeni tveganje za nastanek neenakosti med spoloma, kadar se te uporabljajo za proizvodnjo ekonomsko bolj konkurenčnih izdelkov; ker je bil tako številnim delavkam omogočen prehod iz neformalnega v formalni sektor; ker pravila o poreklu postajajo vse pomembnejša v okviru globalnih vrednostnih verig, v katerih proizvodnja zajema več držav; ker lahko bolj jasna in natančnejša pravila o poreklu pomenijo okvir za vzpostavitev popolne preglednosti in odgovornosti v dobavnih verigah, kar lahko pozitivno vpliva na ženske, zlasti tiste, ki delajo v sektorju oblačil;

W.  ker te nove, s trgovino povezane priložnosti za zaposlitev žensk v državah v razvoju znatno prispevajo k prihodkom gospodinjstev in zmanjšanju revščine;

X.  ker so v sektorju oblačil zaposlene predvsem ženske; ker je pomembno spomniti, da je v požaru v Karačiju v Pakistanu septembra 2012 umrlo 289 ljudi, v požaru v tovarni Tazreen Fashions v Bangladešu istega leta je bilo 117 mrtvih in več kot 200 poškodovanih, leta 2013 pa je zaradi gradbene napake na zgradbi Rana Plaza, prav tako v Bangladešu, umrlo 1129 ljudi, poškodovanih pa je bilo okrog 2500, v vseh primerih pa je šlo za tovarne oblačil;

Y.  ker so delavci v izvoznih predelovalnih conah večinoma ženske; ker so v nekaterih državah izvozne predelovalne cone izvzete iz lokalnih zakonov o delu, prepovedujejo ali omejujejo sindikalne dejavnosti in delavcem ne zagotavljajo pravnega varstva, kar jasno krši temeljne standarde Mednarodne organizacije dela;

Z.  ker imajo javni in zasebni sektorji, civilna družba (zlasti organizacije za pravice žensk), socialni partnerji in sindikati znanje in potencial za prevzem ključne vloge pri oblikovanju in spremljanju trgovinske politike ter pri zbiranju podatkov, ki lahko seznanjajo o težavah, s katerimi se srečujejo ženske v zvezi z liberalizacijo trgovine, ob upoštevanju krepitve pravic žensk, krepitve njihove gospodarske vloge in spodbujanja podjetništva žensk;

AA.  ker dogodki, kot je mednarodni forum o ženskah in trgovini, ki ga je Evropska komisija organizirala 20. junija 2017, omogočajo, da številni gospodarski akterji in predstavniki civilne družbe izmenjajo in začnejo pobude na temo učinka trgovine na enakost spolov;

AB.  ker so večstranske platforme in medvladni forumi, kot so cilji trajnostnega razvoja OZN in skupina Women20, ključni za spodbujanje razprav in ukrepov strokovnjakov v zvezi s spolom ter za zagotavljanje dobre podlage za dosego soglasja;

AC.  ker je treba javne storitve, sedanje ali prihodnje storitve splošnega pomena ter storitve splošnega gospodarskega pomena izključiti iz pogajanj ter s področja uporabe vseh trgovinskih sporazumov, ki jih sprejme Evropska unija (med drugim oskrba z vodo, komunalna ureditev, zdravstvo, nega, socialne storitve, sistemi socialne varnosti, izobraževanje, ravnanje z odpadki in javni promet); ker se je Evropska komisija zavezala, da bo zagotovila, da te storitve ostanejo v pristojnosti držav članic in da od vlad ni mogoče zahtevati privatizacije nobenih storitev, niti jim ni mogoče preprečiti, da v splošnem interesu kadar koli opredeljujejo, urejajo, zagotavljajo in podpirajo storitve;

AD.  ker lahko trgovina s storitvami in javno naročanje nesorazmerno vplivajo na ženske in ker javno naročanje ostaja orodje, s katerim lahko vlade dosežejo pozitiven učinek na prikrajšane skupine, zlasti ženske; ker se lahko zaradi privatizacije zdravstvenih in negovalnih storitev poveča neenakost, prav tako pa lahko ta negativno učinkuje na delovne pogoje številnih žensk; ker je v javnih storitvah ali sektorju javnih storitev zaposleno nadpovprečno število žensk, kot uporabnice teh storitev pa so ženske bolj kot moški odvisne od kakovostnih, cenovno ugodnih, dostopnih javnih storitev, ki temeljijo na povpraševanju, zlasti kar zadeva socialne storitve, kot sta otroško varstvo in oskrba vzdrževanih oseb; ker se zaradi zmanjševanja izdatkov v nacionalnih gospodinjstvih in zmanjševanja javnih storitev ter zviševanja cen breme oskrbe običajno skoraj izključno preloži na ženske, kar posledično ovira enakost med spoloma;

AE.  ker sistem pravic intelektualne lastnine prispeva h gospodarstvu EU, ki temelji na znanju; ker lahko določbe o pravicah intelektualne lastnine, povezane s patenti, ki prepovedujejo proizvodnjo generičnih zdravil, znatno vplivajo na posebne zdravstvene potrebe žensk; ker se ženske bolj kot moški zanašajo na cenovno ugoden dostop do zdravstvene oskrbe in zdravil ter na njihovo razpoložljivost, zlasti kar zadeva njihovo spolno in reproduktivno zdravje ter pravice; ker dostop do zdravil v državah, ki niso članice EU, ne bi smel biti ogrožen zaradi varstva pravic intelektualne lastnine;

AF.  ker le redke odločitve o trgovini in trgovinskih sporazumih sprejmejo ženske, saj pogajalske ekipe, parlamenti in vlade še zdaleč niso dosegli uravnotežene zastopanosti spolov; ker bi lahko uravnotežena zastopanost spolov v teh institucijah ne le privedla do boljšega vključevanja vprašanj enakosti med spoloma, ampak bi tudi povečala demokratično legitimnost odločanja;

AG.  ker imata Evropska komisija in Evropska služba za zunanje delovanje premalo človeških virov, da bi se zagotovila vključitev vidika spola v trgovinske politike EU in zlasti v celotni postopek trgovinskih pogajanj;

AH.  ker bi morala Evropska komisija pri oblikovanju pravnega okvira za razmeroma nova področja trgovinske politike, kot je elektronsko trgovanje, od začetka upoštevati njihov učinek na vloge spolov, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter količino neplačanega dela;

AI.  ker je dokazano, da je trgovina s konfliktnimi minerali neposredno povezana z močno razširjenimi kršitvami človekovih pravic, vključno s posilstvi in spolnim nasiljem nad ženskami in deklicami, delom otrok in suženjskim delom ter množičnim razseljevanjem;

I.  Krepitev enakosti spolov na področju trgovine: splošne ugotovitve in cilji

1.  poudarja, da mora EU izvajati trgovinsko politiko, ki temelji na vrednotah in vključuje visoko raven zaščite dela in okoljskih pravic ter spoštovanje temeljnih svoboščin in človekovih pravic, vključno z enakostjo med spoloma; opozarja, da morajo vsi trgovinski sporazumi EU vsebovati ambiciozna in izvedljiva poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju; poudarja, da v sporazumih EU trgovinske obveznosti ne bi smele nikoli imeti prednosti pred človekovimi pravicami, pravicami žensk ali okoljsko zaščito in bi morale upoštevati lokalno, socialno in gospodarsko okolje;

2.  opozarja, da je v skladu s členom 8 PDEU enakost spolov trdno uveljavljena v vseh politikah EU; ugotavlja, da ta člen določa: „V vseh svojih dejavnostih si Unija prizadeva odpraviti neenakosti in spodbujati enakost med moškimi in ženskami.“; poziva Komisijo, naj poveča skladnost med različnimi politikami, kot so trgovina, razvoj, kmetijstvo, zaposlovanje, migracije in enakost spolov;

3.  poudarja, da je za pravične in vključujoče mednarodne trgovinske politike potreben jasen okvir, namenjen krepitvi položaja žensk in njihovih življenjskih in delovnih pogojev, enakosti spolov, varovanju okolja, izboljšanju socialne pravičnosti, mednarodne solidarnosti ter mednarodnega gospodarskega razvoja;

4.  poudarja, da mora biti osnovni namen trgovinske politike spodbujanje vzajemno koristne gospodarske rasti; opozarja, da trgovinska politika sicer lahko spodbuja druge vrednote, za katere si na večstranskem prizorišču prizadeva Evropska unija, vendar obstajajo omejene možnosti za reševanje globalnih vprašanj prek trgovinske politike in trgovinskih sporazumov;

5.  vztraja, da bi se lahko s pomočjo nove generacije trgovinskih sporazumov spodbujali ustrezni mednarodni standardi in pravni instrumenti, tudi s področja enakosti spolov, kot so konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, pekinška izhodišča za ukrepanje, temeljne konvencije MOD in cilji trajnostnega razvoja;

6.  poudarja, da v sporazumih EU trgovinske obveznosti ne bi smele nikoli imeti prednosti pred človekovimi pravicami; pozdravlja vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah in poziva države članice, naj sprejmejo in oblikujejo nacionalne akcijske načrte v skladu z njimi, ob upoštevanju pravic žensk in boja proti nasilju na podlagi spola; poziva Komisijo, naj trgovinska pogajanja uporablja za spodbujanje trgovinskih partnerjev EU k sprejetju nacionalnih akcijskih načrtov; podpira sedanja pogajanja za vzpostavitev zavezujočega instrumenta OZN o nadnacionalnih družbah in drugih podjetjih, ki upošteva človekove pravice; poudarja, kako pomembno je, da je EU dejavno vključena v ta medvladni postopek, in poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo trgovinske partnerje, da konstruktivno sodelujejo pri teh pogajanjih;

7.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo trgovinske partnerice EU v celoti spoštovale člena 16 in 17 Splošne deklaracije o človekovih pravicah, da bi se borili proti neenakostim med spoloma na področju socialnih in ekonomskih pravic;

8.  opozarja, da so samo države članice pristojne za urejanje liberalizacije in njeno spreminjanje v storitve splošnega pomena, zato jih poziva, naj zaščitijo temeljne cilje, kot so enakost spolov, človekove pravice in temeljne svoboščine, javno zdravje ter socialni in okoljski standardi;

9.  poudarja, da morajo vlade ohraniti možnost dodeljevanja sredstev za uresničevanje ženskih pravic in enakosti spolov, da se zagotovi vključujoča in trajnostna prihodnost družb; v zvezi s tem poudarja, kako zelo pomembno je, da se v skladu s ciljem trajnostnega razvoja št. 17.15 spoštuje demokratični politični prostor partnerskih držav, da lahko sprejemajo predpise in odločitve, ki ustrezajo razmeram v teh državah, se odzivajo na zahteve svojega prebivalstva ter izpolnjujejo obveznosti glede človekovih pravic, pa tudi druge mednarodne obveznosti, med drugim na področju enakosti spolov;

10.  opozarja, da je pozval Komisijo, naj prepreči sistem reševanja sporov med vlagatelji in državo, in poudarja, da bi moral biti vsak mehanizem za reševanje sporov oblikovan tako, da bi zagotavljal zmožnost posameznih vlad do zakonodajnega urejanja v javnem interesu in služenja ciljem javne politike, vključno z ukrepi za spodbujanje enakosti med spoloma in za večje delovne, okoljske in potrošniške pravice;

11.  ugotavlja, da določbe o pravicah intelektualne lastnine na področju trgovine pogosto vplivajo na javno zdravje, zlasti na posebne zdravstvene potrebe žensk; poziva Komisijo in Svet, naj zagotovita, da bodo določbe o pravicah intelektualne lastnine v trgovinskih sporazumih ustrezno upoštevale pravice žensk, zlasti glede na njihov vpliv na zdravje žensk, vključno z dostopom do cenovno ugodnega zdravstvenega varstva in zdravil; poziva Komisijo in Svet, naj spodbujata zaščito geografskih označb (GO) kot pomembno orodje za krepitev vloge žensk na podeželju; poleg tega poziva Komisijo, Svet in države članice, naj ponovno preučijo razširitev zaščite na nekmetijske proizvode, saj je EU že vključila zaščito nekmetijskih proizvodov z geografsko označbo v prostotrgovinske sporazume;

12.  opozarja, da so za cilje trajnostnega razvoja potrebni podatki, razčlenjeni po spolu, da se spremlja napredek pri doseganju vseh ciljev, vključno s ciljem trajnostnega razvoja 5 o enakosti spolov; poudarja, da ni ustreznih podatkov o vplivu trgovine na enakost spolov, ter poziva, naj se zberejo zadostni in ustrezni podatki o vplivu trgovine, razčlenjeni po spolu; poudarja, da bi lahko tovrstni podatki omogočili določitev metodologije z jasnimi in merljivimi kazalniki na regionalni, nacionalni in sektorski ravni, izboljšanje analize in opredelitev ciljev, ki jih je treba doseči, in ukrepov, ki jih je treba sprejeti, da se za ženske in moške zagotovijo enake koristi od trgovine; poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti kvantitativni in kvalitativni analizi razvoja delovne sile, razčlenjeni po spolu, lastništva sredstev in finančne vključenosti v sektorjih, na katere vpliva trgovina; spodbuja Komisijo, naj sodeluje z evropskimi in mednarodnimi organizacijami, kot so Svetovna banka, OZN, OECD in Evropski inštitut za enakost spolov (EIGE), pa tudi z nacionalnimi statističnimi uradi, da se izboljša zbiranje in razpoložljivost takih podatkov; poziva EU in njene države članice, naj v predhodne in naknadne ocene učinka vključijo oceno vpliva trgovinske politike in sporazumov glede na spol, po državi in po sektorju; poudarja, da bi bilo treba v trgovinskih pogajanjih upoštevati rezultate analiz, narejenih na podlagi spola, upoštevati pozitivne in negativne učinke skozi ves proces, od pogajalske faze do izvajanja, ter sprejeti ukrepe za preprečevanje ali izravnavo morebitnih negativnih učinkov;

II.  Krepitev enakosti spolov na področju trgovine: ugotovitve za posamezne sektorje in cilji

13.  poudarja, da morajo ostati storitve splošnega pomena in storitve splošnega gospodarskega pomena, vključno (a ne izključno) z vodo, socialnimi storitvami, sistemom socialne varnosti, izobraževanjem, ravnanjem z odpadki, javnim prometom in zdravstvenim varstvom, izključene s področja trgovinskih pogajanj in morajo spadati pod pristojnost vlad držav članic; poziva EU, naj zagotovi, da trgovinske in naložbene pogodbe ne bodo povzročile privatizacije javnih storitev, kar bi lahko vplivalo na ženske kot ponudnice ali porabnice storitev in povečalo neenakost med spoloma; poudarja, da je vprašanje javnega zagotavljanja socialnih storitev še posebej pomembno za enakost spolov, saj lahko spremembe v dostopu do teh storitev, plačilu zanje ter njihovi kakovosti privedejo do tega, da je neplačano negovalno delo neenakomerno porazdeljeno med spoloma; opozarja, da morajo vlade in nacionalni ter lokalni organi ohraniti polno pravico in zmožnost uvedbe, urejanja, sprejemanja, ohranitve ali preklica katerih koli ukrepov v zvezi z naročanjem, organiziranjem, financiranjem in omogočanjem splošnega dostopa od storitev splošnega pomena in storitev splošnega gospodarskega pomena;

14.  poudarja, da lahko trgovinske politike vplivajo na dostop do osnovnih zdravstvenih storitev in tako vplivajo na dostop do ciljev glede reproduktivnega in spolnega zdravja in z njim povezanih pravic ter na njegovo vključevanje v politike, programe in storitve na tem področju; zato poudarja, da je osnovna zdravstvena oskrba, zlasti dostop do spolnega in reproduktivnega zdravja ter pravic do storitev, izvzeta iz trgovinskih pogajanj, in ugotavlja, da ta spada v pristojnost držav članic;

15.  zahteva zavezujoče, izvršljive in učinkovite ukrepe za boj proti izkoriščanju in izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev žensk v izvozno naravnani industriji, v skladu s cilji za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev za ženske v zadevnih državah in sektorjih, zlasti v sektorju oblačil, tekstila in kmetijstva, da se prepreči, da liberalizacija trgovine prispeva k negotovim delovnim pravicam in poveča razliko v plačah med spoloma; meni, da bi takšni ukrepi in vzpostavitev skupnih opredelitev omogočili jasnejše in bolj usklajeno ukrepanje z mednarodnimi organizacijami, kot so OZN, STO, ILO in OECD; meni, da je bangladeški trajnostni sporazum dober zgled in korak naprej pri vzpostavitvi mehanizma spremljanja, in poziva k doslednemu upoštevanju njegovih pogojev; v zvezi s tem poziva Komisijo, vse mednarodne akterje in vsa zadevna podjetja, naj se seznanijo z novimi smernicami OECD o potrebni skrbnosti za odgovorne dobavne verige v sektorju oblačil in obutve in jih spoštujejo;

16.  poziva k večji osredotočenosti na ženske, ki delajo v neformalnem sektorju, in priznanju potrebe po krepitvi dostojnih delovnih standardov za delavke v tem sektorju;

17.  poudarja, da običajno najbolj trpijo ženske in dekleta, saj je trgovina z ljudmi za izkoriščanje za delo tesno povezana s trgovino z ljudmi za spolno izkoriščanje;

18.  poudarja, da naraščanje izvoza kmetijskih proizvodov na splošno manj ugodno vpliva na ženske kot na moške, saj nastajajoči trendi kažejo, da mali kmetje, med katerimi so številne ženske, pogosto ne morejo konkurirati na čezmorskih trgih zaradi zakonov o dedovanju in ker nimajo dostopa do posojil, informacij, zemljišč in omrežij ter ne morejo izpolnjevati novih predpisov in standardov; ugotavlja, da si je treba posebej prizadevati za izboljšanje pozitivnega vpliva trgovine na ženske v kmetijskem sektorju, kjer so posebej ranljive, a imajo jasen potencial za krepitev svojega položaja; poudarja, da bi podjetjem v lasti žensk koristilo, če bi se odpravili stereotipi o ženskah, izboljšal dostop do trga in olajšal dostop do financiranja, tržnih informacij in omrežij ter izboljšala krepitev zmogljivosti in usposabljanja; ugotavlja, da bi lahko liberalizacija trgovine negativno vplivala na ženske v sektorjih, kot sta kmetijstvo in živilska predelava; v zvezi s tem poudarja, da ženske sicer prevladujejo v svetovni proizvodnji hrane (predstavljajo od 50–80 odstotkov svetovne delovne sile), a imajo v lasti manj kot 20 % zemlje, in da revnejše ženske zaradi vse večjega komercialnega povpraševanja po zemlji težko pridobijo ali ohranijo zanesljiv in pravičen dostop do nje; opozarja, da je treba preprečiti morebitni negativni učinek klavzul o pravicah intelektualne lastnine, na primer glede privatizacije semen, v trgovinskih sporazumih o prehranski suverenosti;

19.  poudarja, da ženske, ki delajo v samooskrbnem kmetijstvu, še težje ohranjajo prehransko suverenost, ker se v trgovinskih sporazumih v skladu z Mednarodno konvencijo o varstvu novih sort rastlin (konvencija UPOV) močno varujejo nove sorte rastlin;

20.  poudarja, da bi lahko uvoz kmetijskih proizvodov v EU oslabil tradicionalne male kmetije in s tem ogrozil preživljanje žensk;

21.  opozarja na pomen mikro, malih in srednjih podjetij v gospodarski strukturi EU; poziva Komisijo, naj še naprej podpira mikro, mala in srednja podjetja, s posebnim poudarkom na tistih, ki jih vodijo ženske, in ukrepih zanje; poziva EU in njene države članice, naj pri vzpostavljanju pomoči za izvoz posebno pozornost namenijo specialnemu položaju mikro, malih in srednjih podjetij, ki jih vodijo ženske, da bi izkoristila možnosti, ki jih nudijo sporazumi o prosti trgovini, in okrepila storitve, tehnologijo in infrastrukturo (na primer dostop do interneta), ki so še zlasti pomembne za krepitev položaja žensk ter mikro, malih in srednjih podjetij, ki jih vodijo ženske; poziva Komisijo, naj pomaga vzpostaviti partnerstva med podjetnicami v EU in podjetnicami v državah v razvoju;

III.  Krepitev enakosti spolov na področju trgovine: ukrepi, potrebni na ravni EU

22.  vztraja, da lahko nekateri elementi trgovinske politike EU, kot so poglavja o trajnostnem razvoju in sistemi GSP+ ter njihovo spremljanje, prispevajo k spodbujanju in spoštovanju človekovih pravic, vključno z enakostjo spolov, pravicami delavcev in varstvom okolja; vztraja, da so v trgovinskih sporazumih EU potrebne zavezujoče in izvršljive določbe, s katerimi bi se zagotovilo spoštovanje človekovih pravic, vključno z enakostjo spolov, varstvom okolja in zaščito delavcev, ter da je trgovinska politika EU skladna s splošnimi cilji Unije o trajnostnem razvoju, zmanjšanju revščine in enakosti spolov;

23.  poziva EU in države članice, naj zagotovijo, da se bodo cilji trajnostnega razvoja, zlasti cilj 5 o enakosti spolov, ter Strateško sodelovanje za enakost spolov v obdobju 2016–2019 v celoti odražali v trgovinskih politikah EU;

24.  obžaluje, da trgovinska strategija EU z naslovom Trgovina za vse ne obravnava enakosti spolov; pozdravlja dejstvo, da poročilo o izvajanju strategije trgovinske politike Trgovina za vse z dne 13. septembra 2017 omenja vprašanje enakosti spolov v trgovini in pojasnjuje, da je za nosilce odločanja v EU nujno izboljšati razumevanje vpliva trgovinskih instrumentov na enakost spolov; poziva Komisijo, naj to razsežnost upošteva pri vmesnem pregledu strategije Trgovina za vse ter zagotovi, da se vidik spola vključi v trgovinsko in naložbeno politiko EU, saj bi to vsem povečalo splošne koristi od trgovinskih priložnosti; želi spomniti, da lahko trgovinska politika prispeva k spodbujanju enakosti spolov na mednarodni ravni, zato bi jo bilo treba uporabiti kot orodje za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev za ženske pod enakimi pogoji kot za moške, na primer s prizadevanji za zmanjšanje razlik v plačah med spoloma prek ustvarjanja kakovostnih delovnih mest za ženske;

25.  poziva Komisijo, Svet in države članice, naj zagotovijo, da imajo določbe javnih naročil, če so vključene v trgovinske sporazume EU, pozitiven vpliv, nenazadnje z vidika spolov; poziva Komisijo, naj še nadalje podpira mikro, mala in srednja podjetja pri dostopu do javnih naročil in naj razvija posebne ukrepe za ta podjetja, ki so v lasti žensk; poziva k vključitvi določb, namenjenih poenostavitvi postopkov in povečanju preglednosti za ponudnike, vključno s tistimi iz tretjih držav; poziva k nadaljnjemu spodbujanju družbeno in okoljsko odgovornih javnih naročil, ob upoštevanju cilja o zagotavljanju enakega obravnavanja žensk in moških, enakega plačila za moške in ženske ter o spodbujanju enakosti spolov na podlagi izkušenj, pridobljenih s programom „Chile Compras“ glede pravil v zvezi s trajnostnimi javnimi naročili;

26.  poziva Komisijo in Svet, naj v trgovinskih sporazumih spodbujata zavezo za sprejemanje, ohranjanje in učinkovito izvajanje zakonov, predpisov in politik o enakosti spolov, vključno s potrebnimi aktivnimi ukrepi za spodbujanje enakosti spolov in krepitve vloge žensk na vseh ravneh;

27.  pozdravlja zavezo Komisije, da bo prvič v EU zagotovila vključitev posebnega poglavja o spolu in trgovini v trgovinska pogajanja za posodobitev sedanjega pridružitvenega sporazuma med Čilom in EU; poudarja, da ga je treba obvestiti o vsebini tega poglavja; poziva Komisijo in Svet, naj spodbujata in podpirata vključitev posebnega poglavja o enakosti spolov v trgovinske in naložbene sporazume EU in se pri tem opreta na obstoječe primere, kot sta prostotrgovinska sporazuma Čile-Urugvaj in Čile-Kanada, in naj zagotovita, da izrecno vključuje prizadevanja za spodbujanje enakosti spolov in krepitve vloge žensk; poziva k spodbujanju mednarodnih zavez na področju pravic žensk, enakosti spolov, vključevanja načela enakosti spolov in krepitve vloge žensk v vse trgovinske sporazume EU, ki temeljilo na pekinških izhodiščih za ukrepanje in na ciljih trajnostnega razvoja; poziva, naj se v te trgovinske sporazume vključijo določbe, ki zagotavljajo, da njihove institucionalne strukture jamčijo za redne revizije o skladnosti, obsežne razprave in izmenjavo informacij in najboljših praks na področju enakosti spolov in trgovine, med drugim z vključevanjem žensk in strokovnjakov za enakost spolov na vseh ravneh zadevnih javnih uprav, vključno s trgovinskimi pogajalskimi skupinami, skupnimi odbori, strokovnimi skupinami, nacionalnimi svetovalnimi skupinami, skupnimi posvetovalnimi odbori in organi za reševanje sporov;

28.  poziva Komisijo, Svet in države članice, naj spodbujajo sporazume na večstranski ravni, da se razširi zaščita, ki jo zagotavljajo zakoni EU, ki upoštevajo različnost spolov, kot je uredba o konfliktnih mineralih;

29.  poziva Evropsko investicijsko banko (EIB), naj zagotovi, da gospodarske družbe, ki sodelujejo v projektih, ki jih sofinancira EIB, upoštevajo načelo enakega plačila in preglednosti plač ter načelo enakosti spolov, kot je določeno v Direktivi 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta[29];

30.  je prepričan, da je Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk zelo pomembna za vsa področja politike, tudi za trgovino; poudarja, da so k tej konvenciji pristopile vse države članice EU; zato poziva Komisijo, naj v trgovinske sporazume vključi sklicevanje na to konvencijo, naj sprejme ukrepe za pristop EU k tej konvenciji in za njeno ratifikacijo; poziva države članice, naj vključijo načelo enakosti spolov v svoje pravne sisteme, naj odpravijo vse diskriminacijske zakone in sprejmejo zakone, ki prepovedujejo diskriminacijo žensk;

31.  poziva EU, naj zagotovi, da so določbe, ki temeljijo na temeljnih delovnih standardih in konvencijah Mednarodne organizacije dela vključene v trgovinske sporazume; poziva Komisijo, naj si z državami članicami prizadeva za ratifikacijo in izvajanje teh konvencij, zlasti Konvencije št. 189 o dostojnem delu za delavce v gospodinjstvu in Konvencije št. 156 o delavcih z družinskimi obveznostmi, saj rešujejo potrebe delavcev po vsem svetu, ter naj poskrbi, da bodo socialne pravice, nediskriminacija in enaka obravnava vključene v trgovinske sporazume; poziva Komisijo, Svet in države članice, naj si v okviru Mednarodne organizacije dela še nadalje prizadevajo za izvajanje teh konvencij in krepitev mednarodnih delovnih standardov za dostojno delo v globalnih vrednostnih verigah, s posebno pozornostjo do žensk; opozarja, da učinkovito izvajanje teh standardov in konvencij pozitivno vpliva na delovne pogoje žensk v EU in tretjih državah; poziva Komisijo, naj zagotovi, da trgovinski sporazumi med EU in drugimi partnericami prispevajo k izkoreninjanju praks, kot je izkoriščanje delavcev, zlasti žensk;

32.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da socialni in okoljski standardi, zlasti pravice delavcev, določene v prostotrgovinskih sporazumih in avtonomnih ureditvah, veljajo na celotnem ozemlju trgovinskih partneric in zlasti v conah izvozne proizvodnje;

33.  poudarja, da je pomembno spremljati izvajanje evropske splošne sheme preferencialov (GSP) in sistemov GSP+, zlasti v zvezi z uporabo temeljnih konvencij; poudarja, da konvencije GSP+ vključujejo Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk iz leta 1979, Konvencijo št. 111 o diskriminaciji pri zaposlovanju in delu ter Konvencijo št. 100 o enakem nagrajevanju moške in ženske delovne sile za delo enake vrednosti; poudarja, da spoštovanje in izvajanje teh konvencij prispevata k večji enakosti spolov; priznava, da so sistemi GSP in GSP + dragoceno orodje za spodbujanje spoštovanja človekovih pravic; poziva Komisijo, naj najde načine za izboljšanje teh sistemov prek večjega pogojevanja za odpravo pravne diskriminacije žensk ter naj še nadalje gospodarske spodbude veže na učinkovito sprejemanje, izvajanje in ustrezno spremljanje spoštovanja temeljnih človekovih pravic ter okoljskih in delovnih konvencij, ki so še posebej pomembne za ženske; v zvezi s tem pozdravlja vmesno oceno sistemov GSP, ki jo je opravila Komisija;

34.  poziva Komisijo, Svet in države članice, naj v pogajanjih na ravni STO zagotovijo: da se ustrezno upošteva enakost spolov pri pripravi novih pravil in sporazumov ter pri izvajanju in pregledovanju obstoječih sporazumov, vključenih v mehanizem za pregled trgovinske politike STO, večjo preglednost celotnega postopka pogajanj na ravni STO ter da bodo vsa sedanja in prihodnja pogajanja na področjih, kot so kmetijstvo, ribištvo, storitve in elektronsko trgovanje, upoštevala vidik enakosti spolov; nadalje poziva Komisijo, Svet in države članice, naj ščitijo in spodbujajo boljši položaj žensk v globalnih vrednostnih verigah (naj kar najboljše izkoristijo orodja STO, kot je sporazum o olajševanju trgovine), naj razvijajo programe za izgradnjo zmogljivosti in organizirajo redne strokovne razprave in izmenjavo dobrih praks, naj podpirajo sprejemanje ukrepov v okviru upravne strukture STO, povezanih s spolom, natančneje, naj zagotovijo, da ima sekretariat STO tehnične zmogljivosti za pripravo analiz trgovinskih pravil z vidika spola (vključno s sredstvi za izvajanje ocen učinka enakosti spolov v vseh fazah dela, kot so npr. kvantitativne študije žensk, ki koristijo tehnično pomoč); nazadnje poziva Komisijo, Svet in države članice, naj uporabijo orodja STO za reševanje vprašanj enakosti spolov, tako v svoji sodni praksi kot v tekočih trgovinskih pogajanjih, ter naj v prizadevanjih za vključujočo mednarodno trgovino ter pravic žensk in enakopravnost podpre izboljšano sodelovanje med STO in drugimi mednarodnimi organizacijami, kot so Konferenca OZN za trgovino in razvoj, Agencija OZN za ženske in Mednarodna organizacija dela;

35.  poziva Komisijo, naj podpre mednarodna prizadevanja za vključevanje vidika enakosti spolov v trgovinsko politiko in programe, kot je pobuda She Trades (Ona trguje) Mednarodnega trgovinskega centra (ITC), katere cilj je do leta 2020 povezati milijon podjetnic s trgi[30], ter v zvezi s tem spodbuja mednarodno izmenjavo najboljših praks na področju politik in programov, ki upoštevajo vidik spola, v okviru organizacij in organov, kot so STO, ITC in OZN;

36.  poziva Komisijo, naj okrepi družbeno odgovornost podjetij in primerno skrbnost v prostotrgovinskih sporazumih, v skladu z vodilnimi načeli OZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter smernicami OECD o potrebni skrbnosti; poziva EU, naj okrepi družbeno odgovornost podjetij in naj pri prostotrgovinskih sporazumih upošteva primerno skrbnost, ter spodbuja STO, naj v svoji trgovinski politiki upošteva načelo enakosti spolov; prav tako poudarja, da je treba to vprašanje obravnavati v okviru drugih mednarodnih in večstranskih organizacij in forumov, kot so OZN, Svetovna banka in OECD; opozarja, da je Parlament leta 2010 zahteval, da podjetja objavijo svoje bilance stanja na področju družbene odgovornosti, in pozval k uvedbi zahtev glede primerne skrbnosti za vsa podjetja in k utrditvi pojmovanja družbene odgovornosti podjetij; zato pozdravlja dejstvo, da se od velikih podjetij zahteva, da razkrijejo nefinančne informacije in informacij o raznolikosti za leto 2017, v skladu z direktivo o nefinančnem poročanju;

37.  poudarja, da je treba okrepiti kodekse ravnanja, oznake in sheme pravične trgovine ter jih uskladiti z mednarodnimi standardi, kot so vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, globalni dogovor OZN ter smernice OECD za večnacionalna podjetja;

38.  poziva EU, naj zagotovi, da imajo sekretariati institucij EU, ki so odgovorni za trgovinske politike in pogajanja, znanje in tehnične zmogljivosti, da vidik spola vključijo v celotni postopek pogajanj, od zasnove do izvajanja in presoje; pozdravlja vzpostavitev kontaktne točke za enakost spolov v okviru GD za trgovino, odgovorne za spremljanje, ali se vidik enakosti spolov upošteva pri trgovinskih sporazumih EU, in za zagotavljanje vključevanja načela enakosti spolov v trgovinsko politiko EU; poziva EU, naj omogoči usposabljanje o enakosti spolov ali naj izkoristi usposabljanje, ki se zagotavlja na primer v okviru Konference OZN za trgovino in razvoj, da se zagotovi, da se bodo uradniki in pogajalci zavedali vprašanj v zvezi z enakostjo spolov in trgovino; poziva države članice, naj na ministrstvih za trgovino zaposlijo ženske na vseh ravneh; poziva mednarodne organizacije, kot so STO, Svetovna banka, MDS in MOD, naj spodbujajo enako zastopanost žensk v svoji notranji sestavi, zlasti na vodilnih položajih; poziva Komisijo, Svet in države članice, naj se aktivno vključijo v prizadevanja za organizacijo rednih razprav in dejavnosti v zvezi s spolom in trgovino ter naj jih podpirajo;

39.  poziva Komisijo in Svet, naj v trgovinskih sporazumih spodbujata zavezo za večjo udeležbo žensk v organih odločanja, tako v javnem kot v zasebnem sektorju;

40.  poziva Komisijo in Svet, naj se pogajata pregledno, naj v celoti upoštevata najboljše prakse, pridobljene pri drugih pogajanjih, in zagotovita, da se v vseh pogajalskih fazah Parlament redno in pravočasno obvešča; poziva k pogajalskim skupinam z uravnoteženo zastopanostjo spolov, da se v trgovinskih sporazumih v celoti upoštevajo vsi vidiki spola; poziva EU in države članice, naj zagotovijo vključujoče sodelovanje v trgovinskih posvetovanjih, tako na ravni EU kot na ravni STO, tudi organizacijam za pravice žensk, sindikatom, podjetjem, civilni družbi in organizacijam za razvoj, in naj povečajo preglednost za evropske državljane s predložitvijo pobud in objavljanjem informacij, pomembnih za pogajanja;

41.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da se pri njihovem razvojnem sodelovanju posebna pozornost posveča enakosti spolov in da je ta vidik vključen v vse programe pomoči, zlasti programe, povezane s strategijo za pomoč trgovini; poziva EU, naj omogoči večjo razpoložljivost sredstev za programe sodelovanja, povezane z enakostjo spolov in poklicnim usposabljanjem za ženske; poziva Komisijo, naj finančno in z izgradnjo zmogljivosti podpre najmanj razvite države, da se poveča skladnost trgovine, razvoja in človekovih pravic, vključno z enakostjo spolov; poudarja, da je treba zmanjšanje davčnih prihodkov zaradi zmanjšanja tarif obravnavati v okviru agende za trajnostni razvoj in njenega financiranja;

42.  poziva Komisijo, naj spodbuja žensko podjetništvo v državah v razvoju, zlasti v državah, kjer imajo ženske bolj omejen dostop kot moški do posojil, infrastrukture in proizvodnih sredstev;

43.  poziva Komisijo, naj oceni možnost oblikovanja programov predvajeniškega usposabljanja, ki bi izvajalcem, delodajalcem, strokovnim delavcem in drugim deležnikom v industriji omogočali, da se medsebojno povezujejo po vsej EU in se učijo iz najrazličnejših uspešnih programskih modelov, ter v končni fazi za vzpostavitev ugodnih pogojev za sodelovanje žensk v priložnostih, ki jih ponujajo prostotrgovinski sporazumi;

44.  poziva Komisijo in države članice, naj združijo svoja prizadevanja za prilagoditev politik na področjih, kot so izobraževanje in poklicno usposabljanje, da se pri porazdelitvi zaposlitvenih priložnosti, ki jih ponuja izvoz, spodbuja večja enakost med spoloma;

45.  poziva Komisijo in Svet, naj v trgovinskih sporazumih spodbujata zavezo izvajanja dejavnosti dvostranskega sodelovanja, namenjenih izboljšanju zmogljivosti in pogojev žensk, da bi lahko v celoti izkoristile priložnosti, ki jih ponujajo trgovinski sporazumi, in naj ustanovita skupni odbor za trgovino in enakost spolov, ki bo olajšal sodelovanje ter nadzoroval njegovo izvajanje, pri tem pa zagotavljal ustrezno udeležbo zasebnih deležnikov, vključno s strokovnjaki in organizacijami civilne družbe, ki delujejo na področju enakosti spolov in krepitve položaja žensk, ter poskrbel za široko zastopanost po skupnostih in sektorjih, z dostopnimi sredstvi za posvetovanje (kot so spletne razprave), ki presegajo strukturirani dialog;

46.  poziva Komisijo, naj nadalje preuči, kako lahko politike in trgovinski sporazumi EU spodbujajo krepitev gospodarske vloge žensk in udeležbo žensk na področjih, kot so naravoslovje, tehnologija, inženirstvo in matematika, ter kako naj se odpravijo vrzeli med spoloma pri dostopu do novih tehnologij in njihovi uporabi;

º

º  º

47.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

OBRAZLOŽITEV

OBRAZLOŽITEV

Trgovina ni spolno nevtralna in trgovinske politike imajo različne učinke glede na spol. V poročilih Evropskega parlamenta o izvajanju priporočil Parlamenta iz leta 2010 o socialnih in okoljskih standardih, človekovih pravicah in družbeni odgovornosti gospodarskih družb (2015/2038(INI)) in o vplivu mednarodne trgovine in trgovinskih politik EU na globalne vrednostne verige (2016/2301(INI)) je bila obravnavana večina vprašanj enakosti spolov na področju trgovinske politike.

Sporazumi o trgovini in naložbah imajo zaradi strukturnih razlik med spoloma različen učinek na ženske in moške: ženske so slabše plačane in globalna vrzel med spoloma je še vedno precejšnja. Enakost spolov ni dosežena v nobeni državi. Poleg tega so ženske in moški razporejeni v različnih sektorjih gospodarstva. Večina žensk dela v sektorjih, kot so kmetijstvo, sektor neformalne in neplačane nege ali kot sezonske delavke. Te delavke, katerih prispevek k svetovnemu gospodarstvu je ključen, v trgovinskih politikah večinoma ostajajo neopažene, nanje pa sedanje trgovinske in naložbene prakse najbolj vplivajo.

Enakost spolov je univerzalni cilj, ki ga zajemajo mednarodni instrumenti, kot so Ustanovna listina OZN, Splošna deklaracija o človekovih pravicah (1948) in Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW, 1979). EU se je trdno zavezala k spodbujanju in zagotavljanju enakosti spolov v svojih temeljnih Pogodbah, tudi v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Trgovinska politika mora tako kot vsaka druga politika EU prispevati k širšim ciljem OZN, kot so cilji trajnostnega razvoja. V cilju 5 je posebej zapisano, da je treba do leta 2030 doseči enakost spolov ter večjo vlogo žensk in deklet. Tak cilj ima horizontalno razsežnost, ki je pomembna za doseganje vseh drugih ciljev trajnostnega razvoja.

Trgovinska politika EU

Evropska komisija je napredovala pri vključevanju enakosti spolov na nekatera področja politik EU, toda trgovinska politika je bila v tem procesu večinoma zapostavljena in GD za trgovino zadev v zvezi z enakostjo spolov ne obravnava sistematično. Novi trgovinski sporazumi vsebujejo poglavje o trajnosti, vendar so iz njega obenem izključene človekove pravice, zaveze k trajnosti pa niso obvezujoče tako kot trgovinske zaveze. Zdi se, da EU bolj zanima sklepanje poslov kot zagotavljanje trajnostne trgovine in varstva človekovih pravic. To je pereča težava, zlasti zaradi nove generacije trgovinskih sporazumov, ki jih EU ratificira in o katerih se pogaja, kot so CETA (Celoviti gospodarski in trgovinski sporazum med EU in Kanado), TTIP (Čezatlantsko partnerstvo za trgovino in naložbe) in TiSA (Sporazum o trgovini s storitvami), ki zdaj vključujejo storitve, standarde in predpise.

To pomeni, da novi trgovinski sporazumi bolj vplivajo na človekove pravice, ker imajo širše področje uporabe kot prejšnji sporazumi. Prav tako so vedno bolj opazni vplivi podnebnih sprememb, zaradi česar je potrebno odločnejše in hitrejše izvrševanje okoljskih sporazumov.

Trgovinska politika EU je gospodarsko politiko omejila na povečevanje BDP in izvoza. Temelji na ekonomski teoriji, ki ne upošteva neplačanega dela na področju nege in reprodukcije. Soporočevalki menita, da mora biti trgovinska politika usmerjena v zmanjšanje socialno-ekonomskih vrzeli, med njihove osrednje vidike pa spadajo razlike med spoloma.

Sedanja neoliberalna ureditev ni edini okvir, v katerem je mogoče določati trgovinske sporazume. Pravzaprav škodi trajnostnemu razvoju in človekovim pravicam, tudi pravicam žensk, ki so del človekovih pravic. Te ugotovitve izhajajo iz obširnih empiričnih raziskav, ki so pokazale učinke prostotrgovinskih sporazumov.

Soporočevalki se pridružujeta zaskrbljenosti vse večjega dela civilne družbe ter strokovnjakov v mednarodnih institucijah in na univerzah, ki jih sedanja trgovinska politika EU zelo skrbi.

Med temeljitim posvetovanjem s predstavniki organizacij za pravice žensk in deklet, ki sta ga organizirali soporočevalki, je bil poudarjen pomen sodelovanja civilne družbe v trgovinskih pogajanjih na dvo- in večstranski ravni. S civilno družbo bi se bilo treba posvetovati tudi pri ocenah učinka na trajnostni razvoj, ki bi jih bilo treba izvesti, preden Svet prenese na Komisijo pooblastilo za pogajanja, da bi vplivale tako na pooblastilo kot na pogajanja, ter upoštevati vidik spola na reprezentativen in vključujoč način.

 Soporočevalki sta želeli predstaviti konkretna priporočila o tem, kaj bi EU lahko naredila in kaj bi morala narediti, da bi izboljšala svojo zavezanost vprašanjem enakosti spolov, ter pozvati Komisijo in države članice, naj pristop vključevanja enakosti spolov vključijo v vse svoje politike, tudi trgovinsko, ter med drugim zagotovijo učinkovito upoštevanje Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk. EU mora nujno ratificirati Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk. Standardi Mednarodne organizacije dela, vključno s Konvencijo št. 189 o zaposlenih v gospodinjstvu in Konvencijo št. 156 o delavcih z družinskimi obveznostmi, morajo biti del vsakega reševanja sporov o človekovih pravicah in spremljanja trgovinskih sporazumov EU.

Odpraviti je treba neupoštevanje vidika enakosti spolov v pogajanjih o trgovinskih sporazumih in ocenah učinkov in pomanjkanje strokovnega znanja na tem področju ter zagotoviti pregledno sodelovanje skupin za pravice žensk in deklet ter civilne družbe v mehanizmih nadaljnjega spremljanja.

Trgovina in spol v različnih sektorjih

Različni učinki glede na spol so lahko pozitivni ali negativni, odvisno od posebnih okoliščin, predvsem pa od tega, ali so zasnovani in izvedeni trgovinski ukrepi, ki upoštevajo strukturo zadevnih gospodarstev glede na spol.

K trgovinski politiki spadajo različni sektorji, tj. storitve, proizvodnja, kmetijstvo, oblačilna industrija in pravice intelektualne lastnine, v vsakem od njih pa je mogoče najti vzročno-posledične povezave glede na spol.

V prehranskem sektorju se na primer učinki porabe razlikujejo glede na spol, ker imajo ženske glavno odgovornost za nakup in pripravo hrane za svoje otroke in družino. Ženske so na svetovnem jugu izjemno pomembne v kmetijstvu in sektorju živilske proizvodnje. Male kmetice predstavljajo najmanj polovico kmetijske proizvodnje v podsaharski Afriki in južni Aziji, v zadnjih letih pa se je število žensk morda še povečalo, saj obstaja splošen trend feminizacije kmetijstva. Hkrati obstaja tveganje, da mali kmetje ne bodo mogli konkurirati na mednarodnem liberaliziranem trgu živilske proizvodnje.

Trgovinske in razvojne politike bi bilo treba reformirati, da bi s podpiranjem lokalne pridelave zagotovili tudi prehransko suverenost, ne samo prehranske varnosti, namesto da ju spodkopavajo. To je pomembno, saj bodo brez dodatnih ukrepov vplivi podnebnih sprememb neposredno in katastrofalno vplivali na možnosti številnih moških in žensk, da upravljajo s svojimi zalogami hrane in vode, imajo dostop do trajnostnih stanovanj, čistega zraka in osnovnega zdravja. V več primerih po vsem svetu so ti vplivi že močno opazni ter različno vplivajo na moške in ženske.

Nadnacionalne trgovinske politike vplivajo tudi na javnofinančne odhodke in zagotavljanje osnovnih storitev. V okviru trgovinskih sporazumov, kot sta CETA in TiSA, bo liberalizacija zdravstvenih storitev za starejše bolj vplivala na ženske kot na moške, saj ženske živijo dlje, vendar so revnejše od moških, pa tudi zato, ker imajo večjo vlogo kot ponudnice nege za druge družinske člane, celo v svoji visoki starosti.

Natančneje, če trgovine s storitvami ne bomo previdno uokvirili in regulirali, bo negativno vplivala na enakost spolov, zlasti s svojim vplivom na porazdelitev neplačanega negovalnega dela. Ženske bodo najbolj občutile posledice trgovinskih sporazumov v zvezi z javnim sektorjem (zlasti na področjih, kot so izobraževanje, zdravje in socialno delo), saj predstavljajo 70 % delovne sile v tem sektorju. Liberalizacija in privatizacija storitev (ki vodita k višjim stroškom varstva otrok, zmanjšanju storitev za starejše in invalide, privatizaciji in zapiranju bolnišnic) bosta pripeljali do nadomeščanja pravic, o katerih odloča država, z individualiziranimi pravicami, o katerih odloča trg, za tiste, ki si jih lahko privoščijo, ter revščine in socialne izključenosti za tiste, ki si jih ne morejo.

Različni sektorji, ki sodelujejo v trgovinski politiki, so vključeni v prizadevanja za človekove pravice. Privatizacija storitev, kot so oskrba z vodo in komunalna ureditev, izobraževanje in zdravstvo (zlasti spolno in reproduktivno zdravje ter pravice), bi zelo močno vplivala na življenje najbolj prikrajšanih družbenih skupin: žensk, manjšin, migrantov, invalidov, otrok, avtohtonih skupnosti, oseb LGBTIQ in starejših. Varen dostop do informacij o splavu in načrtovanju družine ter storitev in materialov v zvezi s tem posameznikom in parom omogoča izbiro, ali bodo imeli otroke ter kdaj in koliko jih bodo imeli. Načrtovanje družine je pomembno tudi za dostop do izobraževanja in dostojnega plačanega dela.

V letnem poročilu Sklada OZN za demografsko dejavnost za leto 2013 so predstavljene pomembne ugotovitve o medsebojni odvisnosti človekovih pravic, spolnega in reproduktivnega zdravja, demografske dinamike, zmanjševanja revščine in gospodarskega razvoja. Soporočevalki sta poudarili tudi razlike v zdravstvenem zavarovanju in zdravstvenih storitvah za osebe LGBTIQ.

Dostop do zdravstva po vsem svetu, zagotovljen kot temeljna človekova pravica, mora postati zavezujoč element trgovinskih sporazumov. Človekove pravice se ne bi smele obravnavati kot netarifne ovire, ampak kot orodje za ustvarjanje blaginje, enakosti in socialne pravičnosti. Trgovinski sporazumi EU bi morali države spodbujati k urejanju in zagotavljanju socialne zaščite ter jim to olajšati.

V zvezi s tem je treba opozoriti, da so lahko različni instrumenti, kot so ocene učinka in ocene učinka trgovine na trajnostni razvoj, koristna orodja za ocenjevanje učinka trgovinske politike na socialne in človekove pravice. Drugi trgovinski instrument je splošna shema preferencialov EU (GSP) in GSP+, ki zagotavlja preferencialni dostop do trga EU za države v razvoju in vključuje določbe o človekovih pravicah. Poleg tega so statistični podatki, razčlenjeni po spolu z medsektorskim pristopom, ključno orodje, ki ga je treba uporabiti v vseh fazah političnega cikla. Pomembno je natančno vedeti, kako trgovinski sporazumi različno vplivajo na različne skupine žensk in moških.

Ne glede na mednarodne zaveze in nejasne cilje EU na področju enakosti spolov je s feminističnega vidika, ki je pravičen za vse, ne samo za ženske in dekleta, jasno, da je cilj gospodarske politike, vključno s trgovino in naložbami, omogočanje preživljanja vseh, vzdrževanje okolja in ekosistemov ter družbenih in človeških virov. Takšna gospodarska politika mora vključevati tudi delo na področju nege in reprodukcije. Takšnih gospodarstev ne morejo upravljati ozkogledna načela rasti, konkurenčnosti in učinkovitosti, ki trenutno prevladujejo v trgovinski agendi. Trgovinske politike EU je treba posodobiti in jih ponovno oceniti z bolj feminističnega stališča.

MNENJE Odbora za razvoj (22.11.2017)

za Odbor za mednarodno trgovino in Odbor za pravice žensk in enakost spolov

o enakosti spolov v trgovinskih sporazumih EU
(2017/2015(INI))

Pripravljavka mnenja: Lola Sánchez Caldentey

POBUDE

Odbor za razvoj poziva Odbor za mednarodno trgovino in Odbor za pravice žensk in enakost spolov kot pristojna odbora, da v svoj predlog resolucije vključita naslednje pobude:

A.  ker uresničevanje enakosti spolov in krepitev vloge vseh žensk in deklet nista samo vključena v vse cilje trajnostnega razvoja OZN iz leta 2015, temveč sta tudi samostojen cilj; ker trgovina in njena liberalizacija zelo različno vplivata na ženske in moške, lahko tudi negativno, kar se kaže v korenitih spremembah pri vlogi spolov, odnosih in neenakostih; ker trgovinska politika na ženske na svetovnem jugu vpliva drugače kot na ženske na svetovnem severu; ker so nacionalni organi dolžni vzpostaviti ustrezne mehanizme za zagotovitev, da bodo lahko ženske po lastni zaslugi v večji meri uživale pozitivne posledice liberalizacije trgovine;

B.  ker lahko krepitev vloge žensk, spodbujanje njihovih pravic in zagotavljanje njihovega dostopa do virov pospešijo razvoj; ker obstaja nevarnost, da bi lahko trgovinski sporazumi brez tega posebnega poudarka še dodatno poslabšali položaj žensk, ki imajo že tako slabši položaj v družbi, ali povečali neenakosti in ogrozili preživljanje ljudi na splošno;

C.  ker je v členu 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določeno: „V vseh svojih dejavnostih si Unija prizadeva odpraviti neenakosti in spodbujati enakost med moškimi in ženskami“; ker je v členih 207 in 208 PDEU določeno, da se skupna trgovinska politika Unije in politika Unije na področju razvojnega sodelovanja „izvaja v okviru načel in ciljev zunanjega delovanja Unije“; ker so ta načela, kot so določena v členu 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU): demokracija, pravna država, univerzalnost in nedeljivost človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanje človekovega dostojanstva, enakost in solidarnost ter spoštovanje načel Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava; ker je trgovinska politika EU pomemben del celovitega okvira politike trajnostnega razvoja in ker sta izrazit vidik spola in izvedba konvencij o pravicah žensk v okviru trgovinske in naložbene politike zato bistvena elementa za takšen okvir, da bi lahko združili socialne in ekonomske ukrepe ter zagotovili pravičnejše in ugodne rešitve za vse;

D.  ker lahko sprejetje novih trgovinskih sporazumov z drugimi državami in/ali regijami sveta privede do sprememb pri zaposlovanju in izgube izvozno usmerjenih delovnih mest; ker to vpliva zlasti na ženske, saj v sektorjih, povezanih z izvozom, pogosto prevladujejo ženske;

E.  ker več kot 40 % dela v kmetijstvu na svetovnem jugu opravijo ženske; ker so kmetice v prvi vrsti male kmetice ali samooskrbne kmetice, ki nimajo dostopa do informacij, posojil, zemljišč ali mrež, ki so potrebni, da bi lahko uspešno konkurirale na svetovnem trgu;

F.  ker so nacionalni proračuni držav svetovnega juga odvisni od prihodkov iz naslova uvoznih tarif; ker povečanje davka na dodano vrednost (DDV) za to, da se izravna ta izguba prihodkov, pomeni dodatno finančno oviro za ženske in njihove družine;

G.  ker v vseh sektorjih več žensk kot moških zaseda slabo plačana, nizko cenjena in negotova delovna mesta in bodo ženske zato najverjetneje imele manj koristi od liberalizacije trgovine kot moški; ker se ženske, za katere se smatra, da imajo slabši pogajalski položaj, pogosto izkorišča za pridobitev konkurenčne prednosti v svetovnem gospodarstvu;

1.  poziva EU in države članice, naj zagotovijo, da se bodo cilji trajnostnega razvoja, zlasti cilj št. 5 o enakosti spolov, akcijski načrt za enakost spolov za obdobje 2016–2020 ter strateška prizadevanja za enakost spolov 2016–2019 v celoti odražali in izvajali v zunanji politiki EU; poziva, naj se oblikuje trgovinska politika, ki bo usmerjena v razvoj in upoštevala vidik spola ter s katero bo zagotovljeno, da bodo pri pogajanjih veljali enaki pogoji za trgovinske partnerje;

2.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da še vedno obstajajo številne ovire za oceno povezave med trgovino in spolom, kar je posledica več dejavnikov, med drugim pomanjkanja podatkov; poudarja, da je treba bolje razumeti dinamiko med spoloma pri trgovinskih sporazumih, za kar je treba za vsak posamezni sektor gospodarstva uporabljati statistične podatke, razčlenjene po spolu;

3.  poudarja, da bi morali biti podatki, ki se uporabljajo v ocenah učinka trgovine, razčlenjeni po sektorjih, saj se učinki liberalizacije trgovine med sektorji razlikujejo; ugotavlja, da bi lahko negativno vplivala na ženske, ki so dejavne v sektorjih, kot sta kmetijstvo in živilska predelava; v zvezi s tem poudarja, da imajo ženske – čeprav s 50–80 odstotki prevladujejo v svetovni proizvodnji hrane – v lasti manj kot 20 % zemljišč in da revnejše ženske zato zaradi vse večjih komercialnih zahtev in vse večjega komercialnega povpraševanja po zemlji tudi težko pridobijo ali ohranijo zanesljiv in pravičen dostop do zemljišč;

4.  opozarja, da je treba povečati skladnost različnih, a tesno prepletenih politik, kot so trgovina, razvoj, zunanje zadeve, zaposlovanje, migracije in enakost spolov;

5.  poziva Komisijo, naj posodobi svojo strategijo „Trgovina za vse“ in oblikuje jasnejši vidik spola; poudarja, kako pomembno je nadaljnje vključevanje enakosti spolov in krepitev vloge žensk v okviru prihodnje trgovinske strategije EU;

6.  poziva Komisijo in države članice, naj še dodatno povečajo skladnost trgovinske in naložbene politike na eni ter mednarodnih konvencij in zavez človekovim pravicam, razvoju in enakosti spolov na drugi strani; poudarja, da bi bilo treba obstoječe mehanizme (na primer v okviru ciljev trajnostnega razvoja, Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk in mehanizma za pregled trgovinske politike) in orodja (kot so ocene učinka na trajnostni razvoj, ocene učinka trgovine na enakost spolov ter analiza učinkov na revščino in družbo) uporabljati za spremljanje učinka trgovinske in naložbene politike in sporazumov s teh področij na enakost spolov; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj – finančno in v obliki krepitve zmogljivosti – podpira najmanj razvite države pri njihovih analizah;

7.  poudarja, da je treba še dodatno izboljšati analizo glede na spol in upoštevanje vidika spola v trgovinski in naložbeni politiki EU in da ju je treba vključiti v trgovinske programe za krepitev zmogljivosti, ki jih izvajajo mednarodne finančne institucije, donatorji in medvladne organizacije, na podlagi predhodne analize, spremljanja in obveznih naknadnih ocen, da bi odpravili morebitne negativne učinke različnih trgovinskih ukrepov in instrumentov na enakost spolov, vključno z učinki na razdelitev zemljišč, prehransko varnost, menjavo in/ali izgubo delovnih mest in morebitne migracijske tokove z vidika spola; poudarja, da so tako v EU kot v državah v razvoju potrebne obvezne redne ocene napredka in pomanjkljivosti na področju enakosti spolov; nadalje poudarja, da celovita analiza učinkov trgovine na enakost spolov ne bi smela biti omejena zgolj na posledice za zaposlovanje, temveč bi morala biti prav tako osredotočena na učinke trgovine na potrošnjo in posledice za zagotavljanje javnih storitev;

8.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo trgovinske partnerice EU člena 16 in 17 Splošne deklaracije o človekovih pravicah v celoti spoštovale, da bi se borili proti neenakostim med spoloma na področju socialnih in ekonomskih pravic;

9.  poudarja, da je zelo pomembno zagotoviti dostop do kakovostnih socialnih storitev za vse; poziva EU, naj zagotovi, da njena trgovinska in naložbena politika državam ne bo preprečevala spoštovanja človekovih pravic ali imela nesorazmernih posledic za ranljivejše skupine, vključno z ženskami; nadalje poziva EU, naj zagotovi, da trgovinski in naložbeni sporazumi ne bodo privedli do privatizacije javnih storitev, kar bi lahko privedlo do neenakosti med spoloma; poudarja, da je vprašanje javnega zagotavljanja socialnih storitev še posebej pomembno za enakost spolov, saj spremembe v dostopu do teh storitev in njihovi kakovosti privedejo do tega, da je neplačano negovalno delo neenakomerno porazdeljeno med spoloma; zato poudarja, da bi morale biti vedno in povsod zagotovljene storitve in dobrine, kot so voda, komunalna ureditev, izobraževanje in zdravstveno varstvo (vključno z dostopom žensk do spolnega in reproduktivnega zdravstvenega varstva in pravic);

10.  poudarja, da morajo vlade ohraniti možnost, da dodeljujejo sredstva za uresničevanje pravic žensk in enakosti spolov za zagotovitev vključujoče in trajnostne prihodnosti družb; v zvezi s tem poudarja, kako zelo pomembno je v skladu s ciljem trajnostnega razvoja št. 17.15 spoštovati demokratični politični prostor partnerskih držav, da lahko sprejemajo predpise in odločitve, ki ustrezajo okoliščinam v teh državah, se odzivajo na zahteve lastnega prebivalstva ter izpolnjujejo svoje obveznosti iz naslova človekovih pravic, pa tudi druge mednarodne obveznosti, med drugim na področju enakosti spolov; poudarja, da je treba zagotoviti, da niti trgovinski in naložbeni mehanizmi EU niti določbe v trgovinskih sporazumih EU o pravicah intelektualne lastnine ne ogrožajo zmožnosti posameznih vlad, da svoje zakone spremenijo tako, da vanje vključijo ukrepe za spodbujanje uveljavljanja človekovih pravic, vključno z enakostjo spolov; ugotavlja, da lahko določbe o pravicah intelektualne lastnine, povezane s patenti, ki prepovedujejo proizvodnjo generičnih zdravil, pomembno vplivajo na posebne zdravstvene potrebe žensk in da se določbe o pravicah intelektualne lastnine v trgovinskih sporazumih uporabljajo za zaščito interesov velikih farmacevtskih družb in omejitev proizvodnje poceni generičnih zdravil; poudarja, da so takšna cenovno dostopna osnovna zdravila zlasti pomembna za ženske; v zvezi s tem poudarja, da je treba priznati morebitna tveganja v mehanizmih trgovinskih sporazumov, kot sta reševanje sporov med vlagatelji in državo ter sistem sodišč za naložbe, ki bi lahko ogrozila zmožnost posameznih vlad, da svoje zakone spremenijo tako, da vanje vključijo ukrepe za spodbujanje enakosti spolov s pomočjo krepitve socialnih storitev, delovnih standardov in predpisov v zvezi s pravicami potrošnikov;

11.  ugotavlja, da so posledice podnebnih sprememb in vplivi na okolje, zlasti v državah v razvoju, pogosto neenakomerno porazdeljeni med ženske in moške in zadevajo zlasti ženske, kar še dodatno ovira uresničitev cilja trajnostnega razvoja št. 5; zato poudarja, kako pomembno je v okviru trgovinske politike EU usklajeno in celovito vključiti cilj trajnostnega razvoja št. 13(b) o spodbujanju mehanizmov, osredotočenih na ženske, za povečanje zmogljivosti za učinkovito načrtovanje in upravljanje v zvezi s podnebnimi spremembami v najmanj razvitih državah, da bi podprli nacionalna prizadevanja za spoštovanje Pariškega sporazuma, ob upoštevanju, da so ženske prve, ki čutijo posledice podnebnih sprememb;

12.  opozarja, da je treba preprečiti morebitne negativne učinke določb o pravicah intelektualne lastnine v trgovinskih sporazumih, in sicer omejevanje dostopa do zdravil in privatizacijo semen, na zdravje žensk in prehransko suverenost;

13.  poudarja, da je treba povečati udeležbo žensk v postopku odločanja, tudi v okviru trgovinske politike in trgovinskih pogajanj na vseh ravneh, da bi zagotovili boljšo ozaveščenost o enakosti spolov in uživanje koristi, ki jih trgovina prinaša s seboj, v zvezi z novimi možnostmi in krepitvijo vloge žensk v državah v razvoju;

14.  ponovno poudarja, da bi morali vsi trgovinski sporazumi EU spodbujati enakost spolov z učinkovitimi in izvršljivimi mehanizmi, vključno s posebnim orodjem za spremljanje skladnosti za zagotovitev enakosti spolov, vključevanja načela enakosti spolov in spoštovanja pravic žensk;

15.  priznava, da bi lahko evropsko splošno shemo preferencialov (GSP), predvsem pa sistem GSP+, izboljšali tako, da bi ekonomske spodbude pogojili z dejanskim sprejetjem in izvajanjem temeljnih konvencij o človekovih pravicah;

16.  pozdravlja napredek, ki je bil v zadnjih letih dosežen s sprejetjem trajnostnega sporazuma iz Bangladeša, uredbe EU o lesu (Uredba (EU) št. 995/2010) in uredbe EU o konfliktnih mineralih (Uredba (EU) 2017/821), ter poziva Komisijo, naj razširi zavezujoče okvire o obveznostih potrebne skrbnosti tudi na druge sektorje, da bi tako zagotovila, da bodo EU ter njeni trgovci in operaterji izpolnili obveznost o spoštovanju človekovih pravic in najvišjih socialnih standardov, tudi v zvezi z enakostjo spolov;

17.  poudarja, da ženske, ki delajo v samooskrbnem kmetijstvu, zaradi močnega varstva novih sort rastlin v skladu z Mednarodno konvencijo o varstvu novih sort rastlin (Konvencija UPOV) v trgovinskih sporazumih še težje ohranjajo prehransko suverenost;

18.  poudarja, da bi uvoz kmetijskih proizvodov v EU lahko privedel do nelojalnega nižanja prodajnih cen tradicionalnih malih kmetij in s tem ogrozil preživljanje žensk;

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

21.11.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

13

6

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Ignazio Corrao, Mireille D’Ornano, Enrique Guerrero Salom, Maria Heubuch, Arne Lietz, Linda McAvan, Norbert Neuser, Vincent Peillon, Maurice Ponga, Lola Sánchez Caldentey, Elly Schlein, Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos), Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Paavo Väyrynen, Bogdan Brunon Wenta, Anna Záborská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Thierry Cornillet, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Frank Engel, Brian Hayes, Florent Marcellesi, Paul Rübig

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

13

+

ALDE

Thierry Cornillet, Paavo Väyrynen

EFDD

Ignazio Corrao

GUE/NGL

Lola Sánchez Caldentey

NI

Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos)

S&D

Enrique Guerrero Salom, Arne Lietz, Linda McAvan, Norbert Neuser, Vincent Peillon, Elly Schlein

VERTS/ALE

Maria Heubuch, Florent Marcellesi

6

-

EFDD

Mireille D’Ornano

PPE

Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Maurice Ponga, Paul Rübig, Bogdan Brunon Wenta, Anna Záborská

3

0

ECR

Eleni Teoharus (Eleni Theocharous)

PPE

Frank Engel, Brian Hayes

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

24.1.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

45

4

5

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Daniela Aiuto, Maria Arena, Heinz K. Becker, Malin Björk, Vilija Blinkevičiūtė, Salvatore Cicu, Anna Maria Corazza Bildt, Eleonora Forenza, Iratxe García Pérez, Arne Gericke, Karoline Graswander-Hainz, Anna Hedh, Mary Honeyball, France Jamet, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Jude Kirton-Darling, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Patricia Lalonde, Bernd Lange, Florent Marcellesi, David Martin, Anne-Marie Mineur, Angelika Mlinar, Sorin Moisă, Angelika Niebler, Maria Noichl, Artis Pabriks, Marijana Petir, João Pimenta Lopes, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Tokia Saïfi, Helmut Scholz, Michaela Šojdrová, Ernest Urtasun, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi), Iuliu Winkler, Jan Zahradil

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Catherine Bearder, Goffredo Maria Bettini, Izaskun Bilbao Barandica, Linnéa Engström, Lívia Járóka, Seán Kelly, Edouard Martin, Clare Moody, Branislav Škripek, Jarosław Wałęsa

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Pilar Ayuso, Jakop Dalunde, José Inácio Faria, Dariusz Rosati, Sven Schulze, Miguel Urbán Crespo

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

45

+

ALDE

Izaskun Bilbao Barandica, Patricia Lalonde, Angelika Mlinar

EFDD

Daniela Aiuto

GUE/NGL

Malin Björk, Eleonora Forenza, Anne-Marie Mineur, João Pimenta Lopes, Helmut Scholz, Miguel Urbán Crespo

PPE

Pilar Ayuso, Salvatore Cicu, Anna Maria Corazza Bildt, José Inácio Faria, Lívia Járóka, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Seán Kelly, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Sorin Moisă, Angelika Niebler, Dariusz Rosati, Tokia Saïfi, Sven Schulze, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi), Jarosław Wałęsa, Iuliu Winkler

S&D

Maria Arena, Goffredo Maria Bettini, Vilija Blinkevičiūtė, Iratxe García Pérez, Karoline Graswander-Hainz, Anna Hedh, Mary Honeyball, Jude Kirton-Darling, Bernd Lange, David Martin, Edouard Martin, Clare Moody, Maria Noichl, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández

VERTS/ALE

Jakop Dalunde, Linnéa Engström, Florent Marcellesi, Ernest Urtasun, Monika Vana

4

-

ECR

Arne Gericke, Branislav Škripek, Jan Zahradil

PPE

Artis Pabriks

5

0

ALDE

Catherine Bearder

ENF

France Jamet

PPE

Heinz K. Becker, Marijana Petir, Michaela Šojdrová

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 2. marec 2018
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov