POROČILO o priporočilu Evropskega parlamenta Svetu, Komisiji in podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o ustavitvi finančnih virov džihadistov – ukrepanje zoper financiranje terorizma

26.2.2018 - (2017/2203(INI))

Odbor za zunanje zadeve
Poročevalec: Javier Nart


Postopek : 2017/2203(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A8-0035/2018
Predložena besedila :
A8-0035/2018
Sprejeta besedila :

PREDLOG PRIPOROČILA EVROPSKEGA PARLAMENTA

Svetu, Komisiji in podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o ustavitvi finančnih virov džihadistov – ukrepanje zoper financiranje terorizma

(2017/2203(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Mednarodne konvencije o zatiranju financiranja terorizma iz leta 1999,

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 27. oktobra 2016 o razmerah v severnem Iraku/Mosulu[1] in z dne 30. aprila 2015 o uničenih kulturnih znamenitostih po akcijah organizacije ISIS/Daiš[2],

–  ob upoštevanju globalne strategije EU za zunanjo in varnostno politiko,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1210/2003 z dne 7. julija 2003 o nekaterih posebnih omejitvah gospodarskih in finančnih odnosov z Irakom in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2465/96[3],

–  ob upoštevanju globalne strategije Organizacije združenih narodov (OZN) za boj proti terorizmu in resolucij Varnostnega sveta OZN 1267 (1999), 1373 (2001), 1989 (2011), 2133 (2014), 2199 (2015), 2253 (2015) in 2368 (2017),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES[4],

–  ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2016 o spremembi Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma ter Direktive 2009/101/ES (COM(2016)0450),

–  ob upoštevanju deklaracije iz Maname z dne 9. novembra 2014 o boju proti financiranju terorizma,

–  ob upoštevanju najboljše prakse projektne skupine za finančno ukrepanje (FATF) glede ciljno usmerjenih finančnih sankcij v zvezi s terorizmom in financiranjem terorizma,

–  ob upoštevanju izjave skupine FATF z dne 24. oktobra 2014 o boju proti financiranju Islamske države Iraka in Levanta (ISIL) ter njenega poročila iz februarja 2015 o financiranju teroristične organizacije Islamska država Iraka in Levanta (ISIL),

–  ob upoštevanju enajstega poročila o napredku pri vzpostavljanju varnostne unije, ki ga je Komisija objavila 18. oktobra 2017,

–  ob upoštevanju dokumenta Globalnega foruma za boj proti terorizmu (GCTF) iz septembra 2015 z naslovom Dodatek k memorandumu iz Alžira o dobrih praksah pri preprečevanju ugrabitev zaradi odkupnine s strani teroristov in onemogočanju okoriščanja s takimi ugrabitvami,

–  ob upoštevanju taorminske izjave skupine G7 z dne 26. maja 2017 o boju proti terorizmu in nasilnemu ekstremizmu,

–  ob upoštevanju novoustanovljenega posebnega odbora o terorizmu,

–  ob upoštevanju člena 16 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju členov 7 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki zadevata varstvo osebnih podatkov,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) 2015/827 z dne 28. maja 2015 o spremembi Uredbe (EU) št. 36/2012 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji[5],

–  ob upoštevanju akcijskega načrta Komisije iz februarja 2016 za okrepitev boja proti financiranju terorizma,

–  ob upoštevanju poročila Europola o stanju in trendih na področju terorizma v EU za leto 2017 (Te-Sat),

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 26. junija 2017 o oceni tveganja pranja denarja in financiranja terorizma, ki vpliva na notranji trg in je povezano s čezmejnimi dejavnostmi (COM(2017)0340),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2017/541 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o boju proti terorizmu in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ ter o spremembi Sklepa Sveta 2005/671/PNZ[6],

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ[7],

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2017 o uvozu kulturnih dobrin (COM(2017)0375),

–  ob upoštevanju devetega poročila o napredku pri vzpostavljanju varnostne unije, ki ga je Komisija objavila 27. julija 2017,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. oktobra 2017 Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu in Svetu z naslovom Enajsto poročilo o napredku pri vzpostavljanju učinkovite in prave varnostne unije (COM(2017)0608),

–  ob upoštevanju člena 113 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0035/2018),

A.  ker je eden od bistvenih elementov boja proti terorizmu ustavitev njegovih virov financiranja, med drugim prek skritih krogov goljufij in davčnih utaj, pranja denarja in davčnih oaz;

B.  ker lahko nekatera finančna sredstva izvirajo iz evropskih držav in jih teroristične organizacije uporabijo drugje, medtem ko druga finančna sredstva izvirajo iz držav zunaj Evrope ter so namenjena financiranju radikalizacije in dejanskih terorističnih dejanj; ker sta zunanja in notranja razsežnost boja proti terorizmu medsebojno povezani; ker bi moralo biti onemogočanje virov financiranja terorizma del širše strategije EU, ki bi povezovala razsežnosti zunanje in notranje varnosti;

C.  ker so se sodobna komunikacijska omrežja in zlasti množično financiranje izkazala za poceni in učinkovit način zbiranja sredstev za financiranje terorističnih dejavnosti ali upravljanje džihadistične mreže; ker lahko teroristične skupine dodatna sredstva za svoje dejavnosti zbirajo z napadi z zvabljanjem (phishing) in krajo identitete ali nakupom ukradenih podatkov s kreditnih kartic na spletnih forumih;

D.  ker je to financiranje mogoče uporabiti na tri načine: za teroristične napade, ki zahtevajo precejšnja sredstva, za teroristična dejanja, za katera je sicer potrebno manj denarja, a imajo enako krute posledice, in za financiranje propagande, s katero se morebiti navdahnejo napadi posameznikov, zanjo pa je potrebnega zelo malo predhodnega načrtovanja ali denarja; ker mora biti odziv učinkovit v vseh teh primerih;

E.  ker lahko finančna sredstva zakonitega izvora prejemnik preusmeri k tretjim osebam, posameznikom, skupinam, podjetjem ali subjektom, ki so povezani s terorističnimi dejavnostmi;

F.  ker je terorizem globalno kaznivo dejanje, mora biti tudi učinkovit odziv nanj globalen in celosten, pri čemer sta bistvenega pomena tesno mednarodno usklajevanje med finančnimi institucijami, organi kazenskega pregona in sodnimi organi ter izmenjava ustreznih informacij o fizičnih in pravnih osebah ter sumljivih dejavnostih, upoštevati pa je treba tudi, da sta varstvo osebnih podatkov in spoštovanje zasebnosti pomembni temeljni pravici;

G.  ker se je v zadnjih letih zaradi razkritij podatkov močno povečala ozaveščenost o povezavah med pranjem denarja in davčnimi utajami na eni strani ter organiziranim kriminalom in financiranjem terorizma na drugi strani in ker so ta vprašanja postala pomembna tema mednarodnih političnih razprav; ker so mediji nedavno poročali o povezavah med velikimi goljufijami na področju DDV in trošarin ter organiziranim kriminalom, vključno s terorizmom, kar je potrdila tudi Komisija[8];

H.  ker je v jurisdikcijah skoraj vseh držav članic financiranje terorizma opredeljeno kot posebno kaznivo dejanje;

I.  ker so finančni podatki pomembno orodje za zbiranje obveščevalnih podatkov, s katerim je mogoče analizirati teroristične mreže in ugotoviti, kako bolje onemogočiti njihovo delovanje; ker je treba za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma nenehno ustrezno izvrševati zakonodajo; ker so potrebne celovite in preventivne strategija, ki temeljijo na izmenjavi osnovnih informacij in boljšem sodelovanju med obveščevalnimi enotami, ki nadzirajo finance, obveščevalnimi službami in organi kazenskega pregona, vključenimi v boj proti financiranju terorizma; ker bi morale te informacije zajemati razvijajoče se trende v mednarodnih financah, kot so Bitmap, kode SWIFT, kriptovalute in njihove regulativne mehanizme; ker mora boj proti financiranju terorizma na svetovni ravni vključevati svetovne standarde preglednosti, kar zadeva dejanske lastnike gospodarskih subjektov, skladov in podobnih subjektov, da bi se razjasnila finančna nepreglednost, ki omogoča pranje premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivimi dejanji, ter financiranje terorističnih organizacij in storilcev terorističnih dejanj;

J.  ker je potrebna formalna evropska platforma z obstoječimi strukturami, ki je doslej obstajala v neformalni obliki, da bi se centraliziralo zbiranje informacij, ki je trenutno razpršeno na 28 držav članic, prek takšne platforme bi lahko države članice obveščale o obsegu svojega delovanja in napredku v boju proti financiranju terorizma; ker bi morala biti ta izmenjava informacij proaktivna;

K.  ker so številne mednarodne neprofitne organizacije, dobrodelne ustanove, druge fundacije, mreže in zasebni donatorji z dejanskimi ali le deklariranimi socialnimi ali kulturnimi cilji postavile temelje finančnih zmogljivosti ISIS/Daiša, Al Kaide in drugih džihadističnih organizacij ter delujejo kot krinka za zlorabe; ker sta zato ključna nadzor in zbiranje obveščevalnih podatkov o teh organizacijah, virih njihovega financiranja in povezavah z akterji v EU, ki so pogosto obširne; ker bi bilo treba onemogočiti njihovo podpiranje širjenja džihadističnega radikalizma v Afriki, na Bližnjem vzhodu, v Aziji in Evropi; ker je še posebej zaskrbljujoče to širjenje na mejah EU ter v naših sosednjih in partnerskih državah; ker je za boj proti globalnemu terorizmu bistvenega pomena, da na teh območjih Svet za sodelovanje v Zalivu (GCC) in njegove države članice v celoti izvajajo priporočila skupine FATF;

L.  ker globalna mreža Al Kaide za zbiranje sredstev temelji na donacijah dobrodelnim ustanovam in nevladnim organizacijam, ki z donatorji komunicirajo prek družbenih medijev in spletnih forumov; ker so bili uporabniški računi teh medijev in forumov uporabljeni tudi za pozivanje podpornikov k donacijam za džihad; ker so teroristične organizacije v zadnjih letih razvile več aplikacij za pametne telefone, da bi čim bolj povečale svoj doseg in spodbudile donacije podpornikov, od katerih jih je večina v zalivskih državah;

M.  ker so mikro države in države, v katerih vladavina prava ni bila vedno v ospredju, še posebej ranljive in tvegajo, da bodo postale žariščne točke za financiranje terorizma;

N.  ker je na podlagi obveščevalnih podatkov mogoče sklepati, da institucije in posamezniki v Zalivu nudijo finančno in logistično podporo skupini ISIS/Daiš, Al Kaidi in drugim skrajnim skupinam; ker številne od teh terorističnih skupin brez tega financiranja ne bi bile samozadostne;

O.  ker sta postala ISIS/Daiš in Al Kaida finančno samozadostna; ker ISIS/Daiš in Al Kaida poskušata svoj denar usmeriti v Sirijo in Irak z izvozom nafte in naložbami v podjetja, tudi z uporabo denarnih kurirjev in poklicnih prevoznikov gotovine, nezakonitimi prenosi sredstev ter gotovinskimi in poklicnimi storitvami; ker ISIS/Daiš in Al Kaida pereta prihodke, ki jih ustvarita s kaznivimi dejanji, s kupovanjem raznovrstnih podjetij in premoženja; ker ISIS/Daiš in Al Kaida pereta tudi prihodke, ki izvirajo iz prodaje ukradenih starin ter pretihotapljenih umetnin in artefaktov, in sicer s prodajo teh predmetov v tujini, tudi na trgih držav članic; ker so nezakonita trgovina z blagom, strelnim orožjem, nafto, prepovedanimi drogami, cigaretami in predmeti kulturne dediščine, pa tudi trgovina z ljudmi, suženjstvo, izkoriščanje otrok, izsiljevanje in oderuštvo postali orodja, s katerimi teroristične skupine pridobivajo finančna sredstva; ker vse močnejše povezave med organiziranim kriminalom in terorističnimi skupinami pomenijo vse večjo varnostno grožnjo za Unijo;ker bi lahko ti viri ISIS/Daišu in Al Kaidi omogočili, da po njunem porazu na območjih v Siriji in Iraku, ki sta jih nadzorovala, še naprej financirata kazniva dejanja;

P.  ker je bila z vrsto mednarodnih zavez, podprtih z resolucijami Varnostnega sveta OZN in nacionalno zakonodajo, vzpostavljena mednarodna prepoved plačila odkupnin; ker prepoved OZN v praksi nima podpore ključnih podpisnic, ki dajejo prednost neposredni ohranitvi življenja pred zavezami proti terorizmu in s tem omogočajo financiranje terorističnih organizacij;

1.  naslavlja na Svet, Komisijo ter podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko naslednja priporočila:

(a)  poziva države članice in Komisijo, naj onemogočanje virov financiranja terorističnih mrež obravnavajo kot ključno prednostno nalogo, saj je to učinkovito orodje za zmanjševanje uspešnosti teh mrež; meni, da so preventivne strategije, ki temeljijo na izmenjavah primerov dobre prakse in izmenjavi informacij o sumljivih in pomembnih finančnih dejavnostih med obveščevalnimi službami, bistvenega pomena v boju proti financiranju terorizma in splošneje proti terorističnim napadom; zato poziva obveščevalne službe držav članic, naj izboljšajo usklajevanje in sodelovanje z vzpostavitvijo stalne evropske platforme za protiteroristično finančno obveščanje, ki se bo temeljito osredotočala na proaktivno izmenjavo informacij o finančni podpori za teroristične mreže, in sicer v okviru obstoječih struktur (npr. Europola), da ne bi bilo treba ustanoviti še ene agencije; meni, da bi se s takšno platformo ustvarila skupna podatkovna zbirka, v katero bi bili vključeni podatki o fizičnih in pravnih osebah ter sumljivih transakcijah; poudarja, da bi bilo treba podatke z visoko dodano vrednostjo, ki jih zbere katera koli agencija za nacionalno varnost, posredovati čim hitreje po evidentiranju v osrednjem sistemu, ki bi moral imeti možnost, da vključuje informacije o državljanih tretjih držav, pri čemer bi bilo treba posebno pozornost nameniti morebitnim vplivom na temeljne pravice in še posebej na pravico do varstva osebnih podatkov in načelo omejitve namena; poudarja, da morajo te informacije med drugim vključevati imenik bank, finančnih institucij in gospodarskih subjektov v Evropi in zunaj nje, pa tudi tretje države s pomanjkljivostmi na področju boja proti financiranju terorizma; poziva Komisijo, naj čim prej sestavi tak imenik na podlagi lastnih meril in analize v skladu z Direktivo (EU) 2015/849; ponovno opozarja, da morajo neposredno ali posredno odgovorni za izvedbo, organizacijo terorističnih dejanj ali njihovo podporo odgovarjati za svoja dejanja;

(b)  poziva evropske države, tako države članice EU kot tretje države, naj zagotovijo financiranje za programe, namenjene spodbujanju izmenjave najboljših praks med njihovimi obveščevalnimi službami, tudi o preiskavah in analizah teroristov ter metod novačenja terorističnih organizacij in njihovih finančnih transferjev; priporoča uvedbo četrtletnega javnega ocenjevanja ogroženosti, ki bo združevalo obveščevalne podatke in informacije, ki jih zbereta Europol in Obveščevalni in situacijski center EU (INTCEN); poziva države članice, naj obveščevalnim službam zagotovijo zadostna finančna sredstva in človeške vire;

(c)  kot je že večkrat izrazila Projektna skupina za finančno ukrepanje (FATF), ki je razvila strategijo za boj proti financiranju terorizma, poudarja izjemen pomen izboljšanja in pospešitve izmenjav informacij med finančnoobveščevalnimi enotami ter med temi enotami in varnostnimi silami in organi kazenskega pregona in obveščevalnimi službami znotraj istih jurisdikcij, med različnimi jurisdikcijami in v zasebnem sektorju, zlasti bančnem;

(d)  pozdravlja sodelovanje Sveta za sodelovanje v Zalivu (GCC) s skupino FATF; poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD), naj dejavno spodbujata partnerje EU, zlasti GCC in njegove države članice, k celovitemu izvajanju priporočil skupine FATF glede odprave pomanjkljivosti na področjih preprečevanja pranja denarja in boja proti financiranju terorizma, ter ponudita tehnično pomoč pri doseganju napredka na teh področjih;

(e)  poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, naj podpre prizadevanja skupine FATF in prednostno obravnava boj proti financiranju terorizma, pri čemer zlasti ugotovi strateške pomanjkljivosti na področju preprečevanja pranja denarja in boja proti financiranju terorizma ter pri njihovi odpravi sodeluje z državami članicami OZN;

(f)  poziva k okrepitvi sodelovanja med Europolom in ključnimi strateškimi partnerji EU, ki imajo bistveno vlogo v boju proti terorizmu na svetovni ravni; meni, da bi bilo s tesnejšim sodelovanjem moč bolje preprečevati nastanek središč za financiranje terorizma, jih odkrivati in se nanje odzivati; poziva države članice, naj bolje izkoristijo neformalno mrežo evropskih finančnoobveščevalnih enot (FIU.net), in sicer na podlagi dela, ki ga je opravil Europol, z izvajanjem pete direktive o preprečevanju pranja denarja in s sprejetjem regulativnih ukrepov za odpravo drugih težav, ki so posledica različnega statusa in pristojnosti finančnoobveščevalnih enot, zlasti za lažje usklajevanje in izmenjavo informacij med finančnoobveščevalnimi enotami ter med finančnoobveščevalnimi enotami in organi kazenskega pregona za namene izmenjave informacij v zvezi z evropsko platformo za protiteroristično obveščanje;

(g)  opozarja, da so izredno pomembni okrepljen politični dialog, večja finančna pomoč in podpora partnerjem EU, ki so v boju proti terorizmu najbolj izpostavljeni, pri gradnji zmogljivosti za boj proti terorizmu;

(h)  poziva države članice, naj z oblikovanjem skupnih preiskovalnih enot z Europolom okrepijo spremljanje sumljivih organizacij, ki se ukvarjajo z dejavnostmi, kot so nezakonita trgovina, tihotapljenje, ponarejanje in goljufive prakse, saj bodo organi kazenskega pregona tako lažje dostopali do sumljivih transakcij, pri tem pa naj upoštevajo načelo sorazmernosti in pravico do zasebnosti; poziva države članice, naj v ta namen okrepijo usposabljanje in specializacijo preiskovalcev; poziva Komisijo, naj podpre in ustrezno financira pripravo programov usposabljanja za organe kazenskega pregona in sodne organe v državah članicah;

(i)  poziva države članice in Komisijo, naj predložijo letno poročilo o napredku in sprejetih ukrepih v zvezi z bojem proti financiranju terorizma ter prizadevanjih za onemogočanje financiranja skupine ISIS/Daiš in Al Kaide; želi spomniti, da si nekatere države članice bolj prizadevajo za boj proti financiranju terorizma kot druge, zato bi moral biti najboljši odziv na to okrepitev izmenjave informacij, in sicer glede učinkovitosti že uvedenih ukrepov;

(j)  pozdravlja predlog Komisije o vzpostavitvi registrov bančnih računov in omogočanju dostopa finančnoobveščevalnih enot in drugih pristojnih organov, ki sodelujejo pri boju proti pranju denarja in financiranju terorizma, do njih; ugotavlja, da bo Komisija kmalu predlagala pobudo za širši dostop organov pregona do teh registrov; poudarja, da je treba upoštevati pravila o policijskem in pravosodnem sodelovanju pri izmenjavi informacij o bančnih računih, zlasti v okviru kazenskega postopka; v zvezi s tem poziva države članice, ki še niso prenesle Direktive 2014/41/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o evropskem preiskovalnem nalogu v kazenskih zadevah, naj to storijo čim prej;

(k)  poziva države članice, naj sprejmejo potrebne zakonodajne ukrepe, s katerimi bodo zagotovile, da bodo banke pozorno spremljale predplačniške debetne kartice in da bo mogoče denar nanje naložiti samo z bančnimi prenosi in z računov, katerih imetnika je mogoče identificirati; poudarja pomen zagotavljanja verige pripisovanja, na podlagi katere bodo lahko obveščevalne službe ugotovile, kdaj obstaja resno tveganje, da bo transakcija uporabljena za teroristična ali druga huda kazniva dejanja;poleg tega poziva države članice, naj storijo vse potrebno, da bi vsem osebam na svojem ozemlju kar najbolj olajšale odprtje bančnega računa;

(l)  poudarja, da je treba odpraviti vse vrste davčnih oaz, ki omogočajo pranje denarja, izogibanje davkom in davčne utaje, saj te lahko sodelujejo pri financiranju terorističnih mrež; v zvezi s tem poziva države članice k boju proti davčnim utajam, Komisijo pa poziva, naj predlaga in izvaja ukrepe za temeljito spremljanje finančnih tokov in davčnih oaz;

(m)  je seznanjen z uspehom sodelovanja z ZDA in drugimi partnerji ter koristnostjo informacij, pridobljenih s sporazumom med EU in ZDA o posredovanju podatkov v okviru programa ZDA za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti (TFTP); poziva k ustanovitvi evropskega sistema na tem področju, ki bi dopolnil sedanji okvir in odpravil sedanje vrzeli, zlasti kar zadeva prenose SEPA, ter vzpostavil ravnotežje med varnostjo in individualnimi svoboščinami; opozarja, da bi za ta znotrajevropski sistem veljali evropski standardi varstva podatkov;

(n)  poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico in države članice, naj v sodelovanju z evropskim koordinatorjem za boj proti terorizmu pripravijo seznam posameznikov in subjektov, ki delujejo v nepreglednih režimih, zanje pa so značilne številne sumljive finančne transakcije, če obstajajo dokazi, da ustrezni organi niso ukrepali, zlasti če so povezani z džihadističnim radikalizmom; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico in države članice, naj v svojih odnosih z državami upoštevajo njihovo vpletenost v financiranje terorizma;

(o)  poziva Svet EU, naj okrepi uporabo selektivnih sankcij in drugih omejevalnih ukrepov proti vsem posameznikom in subjektom, ki na kakršen koli način dajejo ISIS/Daišu, Al Kaidi ali drugim džihadističnim skupinam na voljo ekonomske vire; poziva, naj se zamrznejo sredstva in drugo finančno premoženje ali gospodarski viri teh posameznikov, skupin, podjetij in subjektov (vključno s sredstvi iz naslova lastninske pravice na lastnini, ki je posredno ali neposredno v njihovi lasti ali v lasti oseb, ki delujejo v njihovem imenu ali po njihovih navodilih); pozdravlja ustanovitev odbora za nadzor nad izvajanjem sankcij v okviru Varnostnega sveta OZN; ugotavlja, da je na podlagi resolucije Varnostnega sveta OZN 2253 (2015) obveznost vseh držav članic, da hitro ukrepajo za blokiranje sredstev in finančnega premoženja skupine ISIS/Daiš, Al Kaide ter z njima povezanih posameznikov, skupin, podjetij in subjektov; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, naj podpre poziv Varnostnega sveta OZN državam članicam OZN k odločnim in neomajnim prizadevanjem za prekinitev dotoka sredstev in drugega finančnega premoženja ter gospodarskih virov do oseb in subjektov, ki so na seznamu sankcij zoper ISIS/Daiš in Al Kaido;

(p)  poziva države članice EU, naj vzpostavijo sistem spremljanja in kliringa, da bi zagotovile, da bodo stavbe, ki se uporabljajo za obredne namene in izobraževanje, institucije, centri, dobrodelne ustanove, kulturna društva in podobni subjekti, v primeru utemeljenega suma povezav s terorističnimi skupinami, podrobno poročali o tem, od koga pridobijo sredstva in kako jih razdelijo, tako znotraj EU kot izven nje; poziva, naj se evidentirajo transakcije, ki jih opravijo tisti, ki sredstva pošiljajo, in sicer v centralizirani podatkovni zbirki, vzpostavljeni z vsemi ustreznimi jamstvi; poziva k uvedbi obveznega predhodnega preverjanja izvora denarja in njegove namembnosti, ko gre za dobrodelne ustanove, če obstaja utemeljen sum glede povezav s terorizmom, da se prepreči zlonamerno ali malomarno namenjanje denarja za teroristične namene; zahteva, da se vsi ti ukrepi izvajajo v okviru posebnih programov proti islamofobiji, da bi preprečili povečanje števila zločinov iz sovraštva, napade na muslimane ter vse rasistične in ksenofobne napade zaradi vere ali etnične pripadnosti;

(q)  poziva države članice, naj zagotovijo večji nadzor in urejajo tradicionalne načine prenosa denarja (kot sta med drugim hawala in kitajski fei ch’ien) ali neformalne sisteme za prenose vrednosti, in sicer s sedanjim postopkom za sprejetje uredbe o kontroli gotovine, ki se vnaša v Unijo ali iznaša iz nje (2016/0413(COD)), na podlagi katere bo za subjekte, ki opravljajo prenose, obvezno, da ustreznim organom prijavijo vsako pomembnejšo operacijo, ki se opravi s temi sistemi, pri obveščanju skupin, ki jih bodo ti ukrepi prizadeli, pa naj države članice poudarijo, da cilj ni preganjanje tradicionalnih neformalnih prenosov denarja, temveč tihotapljenja, v katero je vpleten organizirani kriminal, terorizma ali industrijskih/trgovinskih dobičkov, ki so rezultat umazanega denarja; v zvezi s tem poziva k:

(i)  obvezni registraciji vseh posrednikov in/ali oseb, ki sodelujejo pri omenjeni dejavnosti (nadzornikov ali agentov v menjalnicah, posrednikov in mešetarjev, koordinatorjev, pobiralcev in pošiljateljev denarja), pri pristojnem nacionalnem organu;

(ii)  obvezni prijavi in dokumentiranju vsake operacije na način, ki omogoča prenos informacij, kadar se to zahteva;

(iii) določitvi odvračilnih kazni za posrednike in/ali osebe, ki sodelujejo pri neprijavljenih dejavnostih;

(r)  poziva Komisijo, naj predlaga potrebno zakonodajo, ki bo omogočala boljši nadzor vseh elektronskih finančnih transakcij in podjetij, ki izdajajo virtualne valute, vključno s posredniki, da bi se onemogočila pretvorba teh valut uporabnikom, ki niso v celoti identificirani, na primer uporabnikom anonimnih javnih omrežij ali brskalnikov; v zvezi s tem poudarja, da bi bilo treba menjavo kriptovalute za gotovino ali obratno obvezno izvesti prek določljivega bančnega računa; poziva Komisijo, naj oceni posledice za financiranje terorizma, pri katerem se uporabljajo dejavnosti v zvezi z elektronskimi igrami, virtualne valute, kriptovalute, veriženje podatkovnih blokov in finančne tehnologije; poleg tega poziva Komisijo, naj razmisli o možnih ukrepih, vključno z zakonodajo, s katerimi bi vzpostavila regulativni okvir za te dejavnosti, da bi omejila orodja za financiranje terorizma;

(s)  poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo spremljanje v zvezi z regulacijo in nadzorom trgovine z zlatom, dragimi kamni in plemenitimi kovinami, da se to blago ne bi uporabljalo kot sredstvo za financiranje terorističnih dejavnosti; poziva, naj se določijo merila, o katerih bodo države članice soglašale in jih upoštevale; poziva Komisijo in države članice, naj prepovejo in sankcionirajo vsak komercialni promet (izvoz in uvoz) z območji pod nadzorom džihadistov, razen kar zadeva blago za humanitarno pomoč, ki ga zatirano prebivalstvo potrebuje; poziva k sodnemu pregonu in kaznovanju vseh (fizičnih ali pravnih oseb), ki na kakršen koli način (nakup, prodaja, distribucija, posredovanje ali drugo) sodelujejo v omenjeni trgovini, in sicer zaradi lahkomiselnosti ali zlonamernosti; je seznanjen s posebnimi tveganji financiranja terorizma prek storitev prenosa denarja in vrednosti; poziva države članice, naj vzpostavijo okrepljeno partnerstvo in sodelovanje med posredniki storitev prenosa denarja in vrednosti ter evropskimi organi kazenskega pregona in objavijo smernice za ugotavljanje in odpravo konkretnih ovir, ki preprečujejo izmenjavo informacij o sumljivih denarnih nakazilih;

(t)  pozdravlja predlog uredbe o uvozu kulturnega blaga in poudarja njen pomen v boju proti nezakonitemu uvozu tega blaga za namene financiranja terorizma; poziva Komisijo, naj uvede potrdilo o sledljivosti za umetniška dela in starine, ki vstopajo na trg EU, zlasti za dela, ki izvirajo z ozemelj ali iz krajev pod nadzorom oboroženih nedržavnih akterjev ter od organizacij, skupin ali posameznikov, vključenih na seznam terorističnih organizacij EU; poziva Komisijo, naj okrepi svoje sodelovanje z mednarodnimi organizacijami, kot so OZN, Unesco, Interpol, Svetovna carinska organizacija in Mednarodni muzejski svet, da okrepi boj proti nezakoniti trgovini s kulturnimi dobrinami, ki se lahko uporablja za financiranje terorizma; poziva države članice, naj oblikujejo posebne policijske enote za trgovino s kulturnimi dobrinami in usklajujejo delovanje teh enot med državami članicami; poziva države članice, naj za podjetja, ki trgujejo z umetninami, uvedejo obveznost prijave vseh sumljivih transakcij ter lastnikom družb, ki se ukvarjajo s trgovino z umetniškimi deli in starinami, vpletenim v preprodajo tovrstnih sumljivih dobrin, naložijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni – po potrebi tudi kazenske sankcije – zaradi financiranja terorizma iz malomarnosti; poziva Komisijo, naj okrepi podporo tretjim državam, zlasti sosednjim, pri njihovih prizadevanjih za boj proti kaznivim dejanjem in tihotapljenju kot virom financiranja terorizma;

(u)  poziva Komisijo, naj predlaga ukrepe za povečanje preglednosti izvora, prevoza in posredovanja blaga, zlasti petrokemičnih proizvodov, da bi se okrepila sledljivost in preprečilo nenamerno financiranje terorističnih organizacij;

(v)  poziva Komisijo, naj preuči možnost spremembe ustreznih uredb in direktiv, da bodo morale finančne institucije zahtevati podatke o razlogu izvedbe sumljivih transakcij z nizkimi in visokimi zneski z namenom nadzora nad plačevanjem odkupnin terorističnim organizacijam; poziva države članice, naj sprejmejo preventivne ukrepe, usmerjene v gospodarske subjekte na ogroženih območjih, da bi jim pomagale pri opravljanju njihovih dejavnosti;

(w)  poziva ESZD, naj v novo misijo skupne varnostne in obrambne politike (SVOP) v Iraku imenuje strokovnjaka za finančno obveščanje, da bi podprla iraško vlado, ko ta poskuša ISIS/Daišu in Al Kaidi preprečiti odlivanje premoženja iz države, ter pomagala iraškim organom pri razvoju programov za boj proti pranju denarja;

(x)  poziva Komisijo in države članice, naj v okviru dialoga s tretjimi državami partnericami o boju proti terorizmu svoja prizadevanja usmerijo v policijsko in sodno sodelovanje ter v izmenjavo podatkov in primerov dobre prakse, da bi na svetovni ravni okrepile sinergije v boju proti financiranju terorizma;

(y)  pozdravlja vzpostavitev mreže protiterorističnih strokovnjakov v delegacijah EU; poziva, naj se ta mreža okrepi in razširi na več regij, zlasti na Afriški rog in v jugovzhodno Azijo; poudarja pomen vključitve ciljev boja proti terorizmu v mandate misij in operacij SVOP EU, zlasti v Libiji in Sahelu ter na Afriškem rogu in Bližnjem vzhodu; poziva ESZD, naj strokovnjaka za finančno obveščanje imenuje tudi v misije SVOP v državah, v katerih utegnejo obstajati teroristična središča, in v Sahelu, ter naj na učinkovit način vzpostavi tesno sodelovanje z vladami na teh območjih;

(z)  poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo prizadevanja, da bi tretje države partnerice spodbudile k podpisu, ratifikaciji in učinkovitemu izvajanju Mednarodne konvencije o zatiranju financiranja terorizma iz leta 1999, ki določa nekatera načela in standarde za izkoreninjenje financiranja terorizma;

(aa)  poudarja, da so reševanje in lajšanje socialno-ekonomskih stisk, podpiranje preživetja sposobnih držav in zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic bistveni pri krčenju plodnih razmer za ISIS/Daiš, Al Kaido in druge džihadistične skupine, tudi kar zadeva njihovo sposobnost ohranjanja finančne avtonomije;

(ab)  poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico in ESZD, naj okrepita sodelovanje z državami, v katerih se nahajajo sredstva, ki izvirajo iz prometa s prepovedanimi drogami, trgovine z ljudmi ali tihotapljenja blaga, in z državami, iz katerih prihajajo nezakonite cigarete, da bi ta sredstva zasegli;

(ac)  poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico in ESZD, naj v mednarodnih forumih sprožita pobude za povečanje preglednosti lastništva podjetij, in sicer z vzpostavitvijo javnih registrov pravnih oseb, vključno s podjetji, skladi in fundacijami, ter centralnega registra bančnih računov, finančnih instrumentov, nepremičnin, pogodb o življenjskem zavarovanju in drugih pomembnih sredstev, ki bi bila lahko zlorabljena za pranje denarja in financiranje terorizma;

(ad)  poziva Svet in Komisijo, naj vzpostavita in izvajata mehanizem za letno primerjalno poročanje Parlamentu o ukrepih, ki so jih države članice in Komisija sprejele za preprečevanje financiranja terorizma;

(ae)  poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico in ESZD, naj podpreta naše tuje partnerje v njihovih domačih prizadevanjih za zajezitev finančnih tokov od fizičnih oseb k organizacijam, ki naj bi teroristom zagotavljale pomoč in sredstva;

(af)  poziva države članice, naj hitro sprejmejo predloge Komisije za reformo DDV, da bi se hudodelskim združbam preprečilo, da bi vrzeli v evropskem sistemu DDV izkoriščale za financiranje terorizma in drugih kaznivih dejavnosti;

(ag)  pozdravlja predlog uredbe Komisije o vzajemnem priznavanju odredb o zamrznitvi in zaplembi;

(ah)  ponovno potrjuje stališče, da je treba spopadanje z ISIS/Daišem, Al Kaido in drugimi džihadističnimi skupinami ter njihov poraz – v finančnem, vojaškem ali ideološkem smislu – ohraniti na vrhu varnostnega in obrambnega programa; poziva ESZD, naj te diplomatske stike z državami v regiji uporabi za to, da poudari ta skupni interes za EU in regionalne akterje;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj to priporočilo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter državam članicam.

  • [1]  Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0422.
  • [2]  Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0179.
  • [3]  UL L 169, 8.7.2003, str. 6.
  • [4]  UL L 141, 5.6.2015, str. 73.
  • [5]  UL L 132, 29.5.2015, str. 1.
  • [6]  UL L 88, 31.3.2017, str. 6.
  • [7]  UL L 119, 4.5.2016, str. 89.
  • [8]  http://europa.eu/rapid/press-release_IP-17-3441_en.htm;https://www.euractiv.com/section/economy-jobs/news/eu-targets-terror-financing-with-vat-fraud-crackdown/

INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

21.2.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

55

1

5

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Lars Adaktusson, Michèle Alliot-Marie, Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Francisco Assis, Petras Auštrevičius, Amjad Bashir, Goffredo Maria Bettini, Mario Borghezio, Victor Boştinaru, Elmar Brok, Klaus Buchner, Javier Couso Permuy, Andi Cristea, Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Knut Fleckenstein, Eugen Freund, Michael Gahler, Iveta Grigule-Pēterse, Sandra Kalniete, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Tunne Kelam, Wajid Khan, Janusz Korwin-Mikke, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Eduard Kukan, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Arne Lietz, Barbara Lochbihler, Andrejs Mamikins, Francisco José Millán Mon, Clare Moody, Javier Nart, Pier Antonio Panzeri, Ioan Mircea Paşcu, Alojz Peterle, Tonino Picula, Kati Piri, Julia Pitera, Cristian Dan Preda, Jozo Radoš, Sofia Sakorafa, Alyn Smith, Jordi Solé, Jaromír Štětina, Dubravka Šuica, Charles Tannock, László Tőkés, Miguel Urbán Crespo, Ivo Vajgl, Elena Valenciano, Hilde Vautmans, Anders Primdahl Vistisen

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Laima Liucija Andrikienė, Neena Gill, Rebecca Harms, Patricia Lalonde, Peter Liese, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Renate Sommer, Bodil Valero, Janusz Zemke

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

55

+

ALDE

Petras Auštrevičius, Iveta Grigule-Pēterse, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Patricia Lalonde, Javier Nart, Jozo Radoš, Ivo Vajgl, Hilde Vautmans

ECR

Charles Tannock, Anders Primdahl Vistisen

ENF

Mario Borghezio

PPE

Lars Adaktusson, Michèle Alliot-Marie, Laima Liucija Andrikienė, Elmar Brok, Michael Gahler, Sandra Kalniete, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Tunne Kelam, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Eduard Kukan, Peter Liese, Francisco José Millán Mon, Alojz Peterle, Julia Pitera, Cristian Dan Preda, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Renate Sommer, László Tőkés, Jaromír Štětina, Dubravka Šuica

S&D

Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Francisco Assis, Goffredo Maria Bettini, Victor Boştinaru, Andi Cristea, Knut Fleckenstein, Eugen Freund, Neena Gill, Wajid Khan, Arne Lietz, Andrejs Mamikins, Clare Moody, Pier Antonio Panzeri, Ioan Mircea Paşcu, Tonino Picula, Kati Piri, Elena Valenciano, Janusz Zemke

VERTS/ALE

Klaus Buchner, Rebecca Harms, Barbara Lochbihler, Alyn Smith, Jordi Solé, Bodil Valero

1

-

NI

Georgios Epitidios (Georgios Epitideios)

5

0

ECR

Amjad Bashir

GUE/NGL

Javier Couso Permuy, Sofia Sakorafa, Miguel Urbán Crespo

NI

Janusz Korwin-Mikke

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 27. februar 2018
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov