Postopek : 2017/2067(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0036/2018

Predložena besedila :

A8-0036/2018

Razprave :

PV 12/03/2018 - 19
CRE 12/03/2018 - 19

Glasovanja :

PV 13/03/2018 - 7.3
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0063

POROČILO     
PDF 770kWORD 75k
23.2.2018
PE 610.712v02-00 A8-0036/2018

o evropski strategiji za kooperativne inteligentne prometne sisteme

(2017/2067(INI))

Odbor za promet in turizem

Poročevalec: István Ujhelyi

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane
 MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov
 MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o evropski strategiji za kooperativne inteligentne prometne sisteme

(2017/2067(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. novembra 2016 o evropski strategiji za kooperativne inteligentne prometne sisteme – mejnik na poti h kooperativni, povezani in avtomatizirani mobilnosti (COM(2016)0766),

–  ob upoštevanju Direktive 2010/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o okviru za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v cestnem prometu in za vmesnike do drugih vrst prevoza(1) ter podaljšanja trajanja pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega odbora regij z dne 11. oktobra 2017 o kooperativnih inteligentnih prometnih sistemih(2),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomskega in socialnega odbora z dne 31. maja 2017 o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomskemu in socialnemu odboru in Odboru regij o evropski strategiji za kooperativne inteligentne prometne sisteme – mejnik na poti h kooperativni, povezani in avtomatizirani mobilnosti(3),

–  ob upoštevanju poročil platforme za uvedbo kooperativnih inteligentnih prometnih sistemov (C-ITS), zlasti politike za varnost in potrdila v zvezi z uvedbo C-ITS,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. novembra 2017 o reševanju življenj in spodbujanju varnosti vozil v EU(4),

–  ob upoštevanju Amsterdamske izjave z dne 14. aprila 2016 o sodelovanju na področju povezane in avtomatizirane vožnje,

–  ob upoštevanju svoje resolucije o internetni povezljivosti za rast, konkurenčnost in kohezijo: evropska gigabitna družba in 5G(5),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem ter mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov in Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0036/2018),

A.  ker je evropska strategija za kooperativne inteligentne prometne sisteme (C-ITS) tesno povezana s političnimi prednostnimi nalogami Komisije, zlasti z njeno agendo za delovna mesta, rast in naložbe, oblikovanjem enotnega evropskega prometnega prostora, enotnim digitalnim trgom in strategijo za energetsko unijo;

B.  ker se morajo organi držav članic in industrijski sektor odzvati na vse večjo potrebo po varnejšem, čistejšem, učinkovitejšem, trajnostnem, večmodalnem in dostopnem prometu za vse uporabnike cest, vključno z najbolj ranljivimi in z osebami z omejeno mobilnostjo;

C.  ker se je pozitivni trend na področju varnosti v cestnem prometu, ki smo mu bili v EU priča v zadnjem desetletju, upočasnil, in ker je 92 % nesreč v cestnem prometu posledica človeških napak in da je uporaba tehnologij C-ITS pomembna za učinkovito delovanje določenih sistemov za pomoč voznikov; ker cestni promet pa še vedno porablja največ prostora v mestih ter povzroča največ nesreč in emisij v prometu v smislu hrupa, toplogrednih plinov in onesnaževal zraka;

D.  ker bo sistem C-ITS udeležencem v cestnem prometu in upravljavcem prometa omogočil izmenjavo in uporabo informacij ter učinkovitejše usklajevanje ukrepov;

E.  ker je kibernetska varnost kooperativnih inteligentnih prometnih sistemov ključna za njihovo izvajanje in ker bi razdrobljene varnostne rešitve ogrozile interoperabilnost ter varnost končnih uporabnikov, zaradi česar je nujno ukrepati na ravni EU;

F.  ker algoritmična odgovornost in preglednost pomeni izvajanje tehničnih in operativnih ukrepov za zagotavljanje preglednosti in nediskriminacije avtomatiziranega odločanja ter postopka izračunavanja verjetnosti ravnanja posameznikov; ker bi morala preglednost posameznikom zagotavljati smiselne informacije o uporabljeni logiki, pomenu postopka in posledicah; ker bi to moralo vključevati informacije o podatkih, ki se uporabljajo za učenje analitike, in posameznikom omogočiti, da razumejo in spremljajo odločitve, ki jih zadevajo;

G.  ker bi morala EU spodbujati in še naprej razvijati digitalne tehnologije, da bi se zmanjšalo število človeških napak in drugih neučinkovitosti ter optimizirala uporaba infrastrukture ter tako razbremenile prometnice in zmanjšale emisije CO2;

H.  ker bo ta kooperativni element, ki temelji na digitalni in mobilni povezljivosti, znatno povečal varnost v cestnem prometu, učinkovitost prometa, trajnost in večmodalnost; ker bo istočasno ustvaril velik gospodarski potencial in zmanjšal nesreče v cestnem prometu ter porabo energije; ker so sistemi C-ITS bistvenega pomena za razvoj avtonomnih vozil in voznih sistemov;

I.  ker je povezana in avtomatizirana vožnja pomemben digitalni korak naprej v tem sektorju in ker je usklajevanje z vsemi novimi tehnologijami, ki se uporabljajo v sektorju, kot sta evropska globalna satelitska navigacijska sistema GALILEO in EGNOS, sedaj doseglo visoko stopnjo tehnološke zmogljivosti;

J.  ker mora EU spoštovati Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti njena člena 7 in 8 o pravici do zasebnosti in varstvu osebnih podatkov;

K.  ker številne države po svetu (npr. ZDA, Avstralija, Japonska, Koreja in Kitajska) hitro napredujejo pri uvajanju novih digitalnih tehnologij in ker so vozila in storitve C-ITS že na voljo na trgu;

Splošni okvir

1.  pozdravlja sporočilo Komisije o evropski strategiji za kooperativne inteligentne prometne sisteme in njeno intenzivno delo s strokovnjaki iz javnega in zasebnega sektorja, na katerih temelji; podpira rezultate, na katerih temelji, in zato poziva k hitri uvedbi interoperabilnih storitev C-ITS po vsej EU;

2.  poudarja, da je potreben jasen pravni okvir za podporo uvajanju kooperativnih inteligentnih prometnih sistemov, in pozdravlja prihodnji delegirani akt na podlagi direktive o inteligentnih prometnih sistemih (Direktiva 2010/40/EU), ki bo zagotovil neprekinjenost storitev, omogočil interoperabilnost in podprl združljivost za nazaj;

3.  ugotavlja, da so zmožnosti sistemov C-ITS za izboljšanje učinkovitosti porabe goriva, znižanje stroškov zasebnega prevoza in zmanjšanje negativnega vpliva prometa na okolje velike;

4.  poudarja potencial digitalnih tehnologij in povezanih poslovnih modelov za cestni promet ter meni, da je Strategija pomemben mejnik na poti k razvoju C-ITS in na koncu tudi popolnoma povezane in avtomatizirane mobilnosti; ugotavlja, da lahko kooperativna, povezana in avtomatizirana vozila povečajo konkurenčnost evropske industrije, povečajo gladek potek in varnost prevoza, zmanjšajo zastoje, porabo energije in emisij ter izboljšajo medsebojno povezljivost različnih vrst prevoza; zato poudarja, da je treba vzpostaviti infrastrukturne zahteve tako, da bodo zagotavljale varno in učinkovito delovanje teh sistemov;

5.  ugotavlja, da bi morala industrija EU čim bolj izkoristiti vodilni položaj EU na svetovni ravni glede razvoja in uporabe tehnologij C-ITS; poudarja, da je treba nujno vzpostaviti ambiciozno strategijo EU, ki bo usklajevala nacionalna in ragionalna prizadevanja, preprečevala razdrobitev, pospešila razvoj tehnologij C-ITS, za katere je dokazano, da prispevajo k varnosti, in maksimizirala sodelovanje med različnimi sektorji, kot so promet, energija in telekomunikacije; poziva Komisijo, naj predstavi natančen časovni razpored z jasnimi cilji glede tega, kar mora EU doseči med leti 2019 in 2029, prednostno obravnava vzpostavitev tistih storitev C-ITS, ki imajo največji varnostni potencial, kot je določeno v seznamu storitev, ki ga je pripravila platforma C-ITS v svojem poročilu o drugi fazi, in zagotovi, da so te na voljo na vseh novih vozilih po vsej Evropi;

6.  poudarja, da je treba uvesti skladen okvir socialnih, okoljskih in varnostnih predpisov za uveljavljanje pravic delavcev in potrošnikov in zagotovitev poštene konkurence v sektorju;

7.  pozdravlja rezultate druge faze platforme C-ITS in poudarja njihov pomen(6);

8.  poudarja, da je to sporočilo sicer pomemben mejnik na poti k strategiji EU o kooperativnih, povezanih in avtomatiziranih vozilih, vendar je treba razlikovati med sistemi C-ITS in različnimi koncepti;

9.  poudarja, da je treba zagotoviti, da so razvoj in uvedba povezanih in avtomatiziranih vozil ter C-ITS v celoti skladni s cilji za razogličenje prometnega sistema ter vizijo za prometno varnost brez žrtev (Zero Vision) in da jih podpirajo;

10.  opozarja, da so sistemi C-ITS tisti sistemi, ki različnim postajam inteligentnih prometnih sistemov (vozila, oprema ob cestah, centri za nadzor prometa in nomadske naprave) omogočajo komuniciranje in izmenjavo informacij prek standardizirane komunikacijske arhitekture, zato je interoperabilnost posameznih sistemov zelo pomembna;

11.  opozarja, da so povezana vozila tista, za katera se uporabljajo tehnologije C-ITS, ki omogočajo komunikacijo cestnih z drugimi vozili, semaforji, obcestno in horizontalno infrastrukturo – ki jo je treba okrepiti in prilagoditi in ki lahko nudi tudi inovativne sisteme polnjenja med vožnjo in varno komunicira z vozili, ter drugimi udeleženci v prometu; ponovno opozarja, da je 92 % nesreč v cestnem prometu posledica človeških napak in da je uporaba tehnologij C-ITS pomembna za učinkovito delovanje določenih sistemov za pomoč voznikov;

12.  opozarja, da so avtomatizirana vozila tista vozila, ki so sposobna samostojno delovati in se premikati v dejanskih prometnih razmerah ter katerih ena ali več primarnih naprav za upravljanje vozila (krmiljenje, pospeševanje, zaviranje) je avtomatizirana za daljše obdobje;

13.  poudarja, da je treba v prehodnem obdobju, ko se istočasno uporabljajo povezana in avtomatizirana vozila ter tradicionalna nepovezana vozila, vključiti zaščitne sisteme, da ne bo ogrožena varnost v cestnem prometu; poudarja, da bi bilo treba dodatno razvijati določene sisteme za pomoč vozniku in jih obvezno vgrajevati;

14.  poziva Evropsko komisijo, naj razmisli, kako obravnavati problem sobivanja kooperativnih, povezanih in avtomatiziranih vozil z nepovezanimi vozili in vozniki, saj starost voznega parka in preostanek nepovezanih vozil pomenita, da je treba vzpostaviti določbe za stanje, ko velik odstotek vozil ne bo vključen v sistem;

15.  obžaluje, da ni na voljo jasnega časovnega razporeda za priporočene storitve C-ITS za dan 1,5 in nadaljnje storitve niti celostne ocene učinka in jasnih informacij o pobudah za uvajanje na področju razvoja storitev C-ITS in njihovih morebitnih razširitev;

16.  poziva Komisijo, naj prednostno obravnava storitve C-ITS, zagotavljanje največje možne varnosti ter oblikovanje potrebnih opredelitev in zahtev, in naj nemudoma posodobi Evropsko izjavo o načelih glede vmesnika človek-stroj (HMI) za informacijske in komunikacijske sisteme v vozilih, saj je interakcija med človeškim voznikom in strojem pomembna(7)

;

17.  ponavlja, da imajo povezana in avtomatizirana vozila, sistemi C-ITS in nove tehnologije ključno vlogo pri doseganju podnebnih ciljev, in da je treba poskrbeti, da bosta njihov razvoj in uvajanje povsem v skladu s ciljem dekarbonizacije prometnega sistema in ga bosta podpirala; pozdravlja uporabo sistemov C-ITS kot načina za izboljšanje učinkovitosti prometa, manjšo porabo goriva in učinka cestnega prometa na okolje (na primer z vidika emisij CO2) in optimizacijo uporabe mestne infrastrukture;

18.  poudarja potencial inovativnih tehnologij, kot sta avtomatizirana vožnja in sistem „platooning“ (povezovanje različnih vozil v kolono), v cestnem tovornem prometu, saj omogočata uporabo zavetrja in tako zmanjšujeta porabo goriva in emisije; poziva k nadaljnji podpori raziskavam in razvoj na tem področju, zlasti v zvezi s potrebno digitalno infrastrukturo;

19.  poudarja, da je treba uporabnikom cest ponuditi več izbire, več uporabniku prijaznih, cenovno dostopnih in prilagojenih proizvodov ter več informacij; poziva Komisijo, naj spodbuja izmenjavo zgledov najboljše prakse, ki bo med drugim namenjena doseganju ekonomske učinkovitosti; poziva vse države članice, naj se pridružijo platformi C-Roads, saj bo verjetno imela pomembno vlogo pri izvajanju Strategije, če bo spoštovala načelo tehnološke nevtralnosti, ki je potrebna za spodbujanje inovativnosti; poudarja, da je treba zagotoviti, da bo začetek uporabe naprednih digitalnih orodij, tudi v javnem prevozu, množičen in usklajen med državami članicami; poziva proizvajalce avtomobilov, da začnejo uvajati C-ITS, da se bo lahko začela izvajati Strategija;

20.  poziva Komisijo, naj pripravi statistične podatke, ki bodo dopolnili obstoječe, da bi bolje ocenili napredek digitalizacije na različnih področjih sektorja cestnega prometa; poudarja pomen nadaljnjih naložb v raziskave na področju senzorskih sistemov in poudarja, da je pri razvoju sistemov C-ITS treba nameniti posebno pozornost mestni vožnji, ki se zelo razlikuje od vožnje zunaj mest; ugotavlja, da mestna vožnja zlasti pomeni več interakcij z motoristi, kolesarji, pešci in drugimi ranljivimi udeleženci v cestnem prometu, vključno z invalidi;

21.  poziva države članice, naj naredijo vse, da bi poklicno usposabljanje in univerzitetno izobraževanje prilagodili potrebam industrije, ki razvija strategijo ITS; poziva, naj se opravi analiza novih poklicev in delovnih mest, povezanih s tem novim pristopom k mobilnosti, ter izmenjuje dobra praksa pri oblikovanju modelov sodelovanja med podjetji in izobraževalnim sistemom, da bi ustvarili prostor povezav med izobraževanjem, inovacijami in proizvodnjo;

22.  meni, da bi bilo treba storitve C-ITS vključiti v vesoljsko strategijo za Evropo, saj bo delovanje C-ITS temeljilo na tehnologijah za določanje geografskega položaja, kot je satelitsko pozicioniranje;

23.  poudarja, da bi države članice morale vključiti uvedbo storitev C-ITS v širši vidik mobilnosti, in sicer kot storitev, povezana z drugimi prevoznimi sredstvi, da bi se zlasti preprečili morebitni povratni učinki, na primer povečanje modalnega deleža cestnega prometa;

Zasebnost in varstvo podatkov

24.  opozarja na pomen izvajanja zakonodaje EU na področju zasebnosti in varstva podatkov v okviru sistemov C-ITS in povezanega ekosistema, ki jih je treba uporabljati izključno za namene C-ITS in se ne smejo hraniti ali uporabljati v druge namene; poudarja, da morajo biti pametni avtomobili povsem v skladu s Splošno uredbo o varstvu podatkov in povezanimi predpisi, ponudniki storitev C-ITS pa morajo voznikom predložiti lahko dostopne informacije in jasne pogoje, ki jim omogočajo informirano svobodno privolitev v skladu s Splošno uredbo o varstvu podatkov;

25.  poudarja, da je treba povečati preglednost in algoritmično odgovornost obdelave in analize podatkov, ki ju izvajajo podjetja; opozarja, da splošna uredba o varstvu podatkov že določa pravico do obveščenosti o razlogih za obdelavo podatkov; poudarja tudi, da je treba preprečevati „zapore vožnje“, kar bi pomenilo, da uporabniki ne bi mogli voziti lastnih pametnih avtomobilov, če tega soglasja ne bi dali, zato bi morala biti v pametnih avtomobilih na voljo možnost „nepovezanega načina“, ki bi uporabnikom omogočil izklop prenosa osebnih podatkov v druge naprave, ne da bi to oviralo možnost vožnje avtomobila;

26.  opominja, da je treba varstvo podatkov in zaupnost upoštevati skozi vso obdelavo podatkov; poudarja, da je treba pri oblikovanju aplikacij in sistemov ITS začeti pri vgrajeni ter privzeti zasebnosti in varstvu podatkov; opozarja, da se lahko s tehnikami anonimizacije poveča zaupanje uporabnikov v storitve, ki jih uporabljajo;

Kibernetska varnost

27.  poudarja pomen uporabe visokih standardov kibernetske varnosti za preprečevanje vdorov in kibernetskih napadov v vseh državah članicah, zlasti glede na izjemen pomen varnosti komunikacij C-ITS; ugotavlja, da je kibernetska varnost temeljni izziv, ki ga je treba obravnavati ob prehodu na bolj digitaliziran in povezan prometni sistem; poudarja, da bodo avtomatizirana in povezana vozila ter podatkovne zbirke, v katerih se podatki obdelajo in/ali hranijo izpostavljena tveganju kibernetskih napadov, zato je treba z oblikovanjem skupne politike za varnost in potrdila v zvezi z uvedbo C-ITS preprečiti kakršne koli ranljivosti in tveganja , ki jih je mogoče prepoznati in ki so verjetna glede na raven doseženega razvoja;

28.  poudarja, da je treba v EU in vseh državah članicah ter morebitnih oblikah sodelovanja s tretjimi državami izvajati enako visoke in harmonizirane varnostne standarde; ti predpisi pa ne bi smeli tretjim strankam onemogočati dostopa do teh vgrajenih sistemov, da bi se lastnikom omogočila neodvisnost od proizvajalcev avtomobilov za potrebne preglede in/ali popravila vgrajene programske opreme;

Komunikacijske tehnologije in frekvence

29.  meni, da je tehnološko nevtralno hibridno komuniciranje, ki zagotavlja medobratovalnost in združljivost za nazaj ter združuje komplementarne komunikacijske tehnologije, pravilen pristop in da je najobetavnejša mešanica hibridne komunikacije kombinacija brezžične komunikacije kratkega dosega, mobilnih omrežij in satelitske tehnologije, ki bo zagotovila največjo možno podporo za uvedbo osnovnih storitev C-ITS;

30.  je seznanjen z omembo povezave med povezanimi avtomobili in evropskima satelitskima navigacijskima sistemoma EGNOS in GALILEO; zato predlaga vključitev strategij, usmerjenih v povezane avtomobile, v vesoljske strategije; meni, da je medobratovalnost ključno tako za varnost kot tudi za izbiro potrošnikov in poudarja, da je treba zmožnost vozil za komunikacijo z omrežjem 5G in satelitskimi navigacijskimi sistemi pozneje vključiti v kombinacijo hibridnih komunikacij, kot je to ugotovila Komisija v akcijskem načrtu za 5G;

31.  spodbuja proizvajalce avtomobilov in telekomunikacijske operaterje, ki podpirajo storitve C-ITS, naj sodelujejo, da bi uvajanje komunikacijske tehnologije C-ITS, cestninjenje in storitve digitalnih tahografov potekalo nemoteno in brez motenj med temi sistemi;

32.  poziva Komisijo in države članice, naj še nadalje financirajo raziskave in inovacije (Obzorja 2020), da se zlasti dolgoročno omogoči razvoj ustrezne infrastrukture za uvedbo sistemov C-ITS;

33.  poudarja pomen senzorskih sistemov, na primer za zagotavljanje podatkov o dinamiki vozil, zastojih in kakovosti zraka; poziva k večjim in enotnim naložbam v raziskave v državah članicah, da se zagotovi polna medobratovalnost uporabljenih senzorjev in raziščejo možnosti njihove uporabe za druge namene kot varnost, na primer daljinsko zaznavanje emisij;

34.  poziva Komisijo, naj predstavi predloge, s katerimi bo zagotovila, da se informacije o emisijah onesnaževal, ki so na voljo prek senzorjev, vgrajenih v vozila, zbirajo in dajo na voljo pristojnim organom;

Skupni evropski pristop

35.  spodbuja države članice in lokalne organe, proizvajalce vozil, upravljavce cest in industrijo ITS, naj izvajajo C-ITS do leta 2019, ter priporoča Komisiji, lokalnim organom in državam članicam, naj za nadgradnjo in vzdrževanje prihodnje cestne infrastrukture z medsektorskim tematskim pristopom namenijo ustrezna sredstva v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope, evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter Evropskega sklada za strateške naložbe; poziva Komisijo in države članice, naj še nadalje financirajo raziskave in inovacije (Obzorja 2020), ob popolnem spoštovanju načela preglednosti in ob rednem posredovanju informacij o sofinanciranju EU;

36.  spodbuja države članice in Komisijo, naj podprejo pobude in ukrepe v prid več raziskavam in ugotavljanju dejstev o razvoju in učinku kooperativnih inteligentnih prometnih sistemov (C-ITS) v prometni politiki EU; meni, da bo morda v primeru, da do leta 2020 ne bo bistvenega napredka, treba uvesti minimalna pravila in izvesti poenotenje na tem področju;

37.  poudarja pomen kakovosti fizične cestne infrastrukture, ki jo mora postopno dopolniti digitalna infrastruktura; poziva k nadgradnji in vzdrževanju prihodnje cestne infrastrukture;

38.  poudarja, da bi bilo treba razviti resnično večmodalni prometni sistem, ki bi povezoval vse načine prevoza v eno samo storitev za mobilnost, pri čemer je treba upoštevati storitve skupne mobilnosti ter hojo in kolesarjenje, omogočil nemoten prevoz ljudi in tovora od vrat do vrat ter okrepil splošno učinkovitost prevoza ter njegovo trajnost in vzdržnost; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem zagotovi in spodbudi sodelovanje in naložbe na ravni EU na področju digitalizacije prometa prek obstoječih in novih skladov za vključevanje inteligentnih prometnih sistemov v različne načine prevoza (C-ITS, ERTMS, SESAR, RIS(8)); poudarja pomen vključujočega pristopa pri orodjih za informacije, rezervacijo in izdajo vozovnic, s čimer bi vzpostavili privlačne verige mobilnosti od vrat do vrat;

39.  poziva, naj se vizija uporabnikov prevoza potnikov in blaga kot osnovni vir informacij vključi v postopke načrtovanja, da bi razširili področje uporabe C-ITS in ustvarili poslovne modele, povezane s tem novim konceptom trajnostne integrirane mobilnosti;

40.  spodbuja EU in države članice, naj ustrezno izvajajo Konvencijo OZN glede dostopnosti za osebe z zmanjšano mobilnostjo in invalidnostjo ter prihodnjo direktivo o zahtevah glede dostopnosti proizvodov in storitev , da bi bil C-ITS dostopen za vse državljane brez ovir;

41.  priporoča, naj Komisija hitro oblikuje ustrezen pravni okvir, da se vzpostavi čezmejna interoperabilnost v vsej EU, ter okvir s predpisi za odgovorno uporabo različnih vrst povezanega prevoza; poziva Komisijo, naj do konca leta objavi zakonodajni predlog o dostopu do podatkov in virov v vozilu; priporoča, da se s tem predlogom omogoči, da imajo celotna avtomobilska vrednostna veriga in končni uporabniki korist od digitalizacije, ter enake razmere in največja možna varnost kar zadeva hrambo podatkov iz vozil ter dostop tretjih strani do njih, da se zagotovi pošten, pravočasen, varen in neomejen dostop do podatkov v vozilu in njihova hramba, da se zaščitijo pravice potrošnikov, spodbujajo inovacije in zagotovi poštena konkurenca na tem trgu v skladu z načelom tehnološke nevtralnosti; poudarja, da je treba prispevati k modernizaciji vse mestne in podeželske infrastrukture, povezane storitvami javnega prevoza; poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bo vedno in v vsakem primeru v celoti spoštovala splošna uredba o varstvu podatkov, Parlamentu letno poroča o rezultatih spremljanja njenega izvajanja;

42.  poziva Komisijo, naj sprejme splošni pristop k tehničnemu usklajevanju in standardizaciji podatkov, da bi zagotovili skladnost C-ITS z ekonomijo obsega za proizvajalce in udobje potrošnikov;

43.  poudarja, da je treba dialog s socialnimi partnerji in predstavniki potrošnikov začeti v zgodnji fazi, da se vzpostavi ozračje preglednosti in zaupanja ter najde ustrezno ravnovesje med pozitivnimi in negativnimi učinki na socialne in zaposlitvene razmere ter pravice potrošnikov; ugotavlja, da mora časovni načrt za uvedbo C-ITS določiti forum eSafety, tako kot je bilo določeno in dogovorjeno za sistem eCall;

44.  poudarja, da je za izpolnitev mednarodnih zavez na področju podnebja in notranjih ciljev EU potreben celovit prehod na nizkoogljično gospodarstvo; zato poudarja, da je treba podaljšati veljavnost meril za dodeljevanje različnih sredstev EU, da bi spodbudili ukrepe dekarbonizacije in energetske učinkovitosti, tudi v sistemih C-ITS; meni, da sredstev EU nikakor ne bi smeli dodeljevati za projekte, ki niso v skladu s cilji in politikami za zmanjšanje emisij CO2;

45.  poziva proizvajalce avtomobilov, naj potrošnike ustrezno in jasno obvestijo o njihovih pravicah ter o koristih in omejitvah novih tehnologij C-ITS na področju varnosti; spodbuja izvajanje informacijskih kampanj, da bi se vozniki seznanili s tehnologijo C-ITS, ter da bi ustvarili potrebno zaupanje med končnimi uporabniki in dosegli sprejetje v javnosti; meni, da lahko uporaba C-ITS izboljša varnost in učinkovitost prometnega sistema ter obenem zagotovi skladnost s predpisi o varstvu podatkov in zasebnosti;

°

°  °

46.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)

UL L 207, 6.8.2010, str. 1.

(2)

COTER-VI/028.

(3)

UL C 288, 31.8.2017, str. 85.

(4)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0423.

(5)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0234.

(6)

Končno poročilo platforme C-ITS o drugi fazi; https://ec.europa.eu/transport/sites/transport/files/2017-09-c-its-platform-final-report.pdf

(7)

Priporočilo Komisije z dne 26. maja 2008 o varnih in učinkovitih informacijskih in komunikacijskih sistemih v vozilu: posodobitev Evropske izjave o načelih glede vmesnika človek–stroj; UL L 216, 12.8.2008, str. 1Na voljo na: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX%3A32008H0653

(8)

evropski sistem za upravljanje železniškega prometa (ERTMS) raziskave ATM v okviru enotnega evropskega neba (SESAR); rečne informacijske storitve (RIS).


OBRAZLOŽITEV

Uvod

Svet je pred izjemno naglo industrijsko in digitalno revolucijo – ki jo kot del Evropske skupnosti na nek način občutimo že sedaj –, na katero ne evropsko gospodarstvo ne evropska družba nista ustrezno pripravljena. Med državami članicami je mogoče zaznati pomembne razlike glede razvitosti in pripravljenosti; digitalizacija in tehnološki razvoj tega neravnovesja ne smeta stopnjevati, novodobne industrijske revolucije in njenih prednosti morajo biti vsi evropski državljani deležni v enaki meri. Tudi prometni sektor je pred korenitimi spremembami, na katere mora Evropska unija dati vsebinske in dolgoročne odgovore. Sočasno moramo zadostiti zahtevam glede varnosti, učinkovitosti in trajnosti. Razvoj digitalnih tehnologij v prometnem sektorju omogoča izmenjavo podatkov med prevoznimi sredstvi v realnem času, s čimer se na primer zmanjša število prometnih nesreč, racionalizirajo prometni sistemi in zmanjšajo emisije škodljivih snovi. Nove tehnologije, katerih sestavni del je tudi kooperativni inteligentni prometni sistem (C-ITS), obravnavan v tem poročilu, predstavljajo izjemne razvojne možnosti in obenem vsebinsko nalogo za evropske odločevalce, med drugim na področju harmonizacije doslej neusklajenih pravnih ureditev, ki prinašajo vedno nove težave. Z gotovostjo je mogoče trditi, da so Evropska komisija oziroma evropske institucije pri tem v pomembnem zaostanku; tehnološka revolucija napreduje z veliko večjo hitrostjo, kot ji je institucionalni sistem zmožen slediti. Gre za realno in nujno nalogo. Prav tako je treba prepoznati, da Evropska unija pri digitalnem razvoju na področju prometnega sektorja namesto dosedanje osamljene konkurence potrebuje vzporedno sodelovanje, saj se lahko le na ta način spopade z izzivom globalnega razvoja npr. v primerjavi z Združenimi državami Amerike in Kitajsko, kjer so pri razvoju tehnologije C-ITS dosegli večji napredek. Novodobna industrijska revolucija lahko torej obenem pomeni izjemno priložnost za razvoj naših prometnih sistemov in njihove večje varnosti, vendar zahteva tudi odgovorno in nenehno delo na področju regulacije.

Splošni okvir:

Evropska komisija in tudi Evropski parlament že skoraj 10 let obravnavata vprašanje inteligentnih prometnih sistemov oziroma vozil. Tudi uvedba inteligentnega avtomobila in nato avtomatskega klica na pomoč na evropski ravni sta pomembna elementa tega procesa. Poročevalec pozdravlja zakonodajni postopek, katerega rezultat je oblikovanje mnenja Evropskega parlamenta o povečanju varnosti avtomobilov, o vozniških dovoljenjih in izobraževanju voznikov avtomobilov ter o evropski strategiji mobilnosti z nizkimi emisijami. Izjemnega pomena je sprememba Direktive 2010/40/EU o podaljšanju uporabe delegiranega akta. Ti zakonodajni akti dopolnjujejo strategijo o uvedbi inteligentnih prometnih sistemov, ki je opredeljena v sporočilu Evropske komisije COM(2016)0766.

Poročevalcu se zdi pomembno, da vzporedno poteka več programov Unije za raziskave in razvoj ter pobud Skupnosti, med drugim programa C-Roads in GEAR 2030. Posebej je treba poudariti rezultate programa Platforme ITS v letih 2016–2017, v okviru katerega je Evropska komisija prav v teh dneh objavila rezultate dela osmih delovnih skupin.

Potrebno je predvsem celostno panožno in medpanožno povezovanje med telekomunikacijskim, avtomobilskim, energetskim in prometnim sektorjem, da bi rezultate digitalnega razvoja ustrezno zajeli in uporabili. Prav tako nepogrešljiva sta sodelovanje evropskih institucij in vključitev držav članic. Poročevalec pozdravlja mnenje Odbora regij in Evropskega ekonomsko-socialnega odbora. Večina vozil, ki so v uporabi na ozemlju EU, je starih, kar pomeni, da so bila izdelana s tehnologijo, ki ne omogoča povezave z najnovejšimi tehnologijami, to je digitalnega dialoga. To velja tudi za sistem javnih cest, ki niso del vseevropskih omrežij in niso avtoceste. Upravičeno se je vprašati, na kakšen način bomo omogočili povezljivost teh vozil in kdo bo kril te stroške.

Kdo plača brodarja?

Za uvedbo storitev C-ITS za dan 1, ki bi omogočile povezljivost približno 30 milijonov avtomobilov, je potrebnih skoraj 3 milijarde EUR na leto. Možnost za razvoj širokopasovnih omrežij in prometne infrastrukture že sedaj obstaja iz evropskih skladov – Instrumenta za povezovanje Evrope, evropskih strukturnih in investicijskih skladov in Evropskega sklada za strukturne naložbe. Poleg tega projekti raziskave in razvoja trenutno potekajo v okviru programa Obzorje2020. Poročevalec izraža trdno prepričanje, da razvoj poteka veliko hitreje od strateškega načrtovanja s ciljnimi datumi. Zato je potrebna vključitev držav članic in določitev virov. Glavno vprašanje je, kako bo pri naslednjem finančnem načrtovanju upoštevana vloga digitalnih tehnologij.

Varnost:

Poročevalec se strinja s predlogom Komisije in pozdravlja ambiciozne cilje, tj. uvedbo protokolov za dan 1 in 1,5 ter dejstvo, da naj bi bil prvi sveženj uveden že do leta 2019. Hkrati opozarja, da predlog ne vsebuje natančnega časovnega načrta in študije izvedljivosti za dosego teh ciljev. Podpira ugotovitev strokovne delovne skupine za varnost iz druge faze platforme C-ITS, da morajo minimalnim standardom ustrezati vsa vozil(1)a. Poročevalec je prepričan, da bosta ta tehnologija in avtomatizacija postala smiselna zgolj, če bodo v prometni sistem vključena vsa vozila. Zato je treba napredovati po korakih. V prehodnem obdobju, preden bo postal dostopen celoten C-ITS, je posebej pomembno opredeliti varnostni protokol, ki upošteva človeški dejavnik in zagotavlja dovolj časa za interakcijo „človek–stroj“(2).

Varnost podatkov:

Hitra izmenjava podatkov velikega obsega v realnem času se povečuje v izjemni meri in redno, zaradi česar se postavlja vprašanje uporabe ustrezne tehnologije in varnosti podatkov. Posebej pomembno je, da se že obstoječa evropska ureditev razširi tudi na področje avtomatizacije. Evropska komisija je v teh dneh predložila tudi predlog glede kibernetske varnosti, v katerega je kot nalogo uvrstila tudi uvedbo novega evropskega sistema certificiranja za zagotovitev varne uporabe digitalnih proizvodov in storitev. Poročevalec poleg tega meni, da je eden najpomembnejših elementov prihodnjih nalog natančna opredelitev dostopa do podatkov, ki jih ustvarijo premikajoča se vozila, in vprašanje dostopa tretjih strani do podatkov. Prisluhniti je treba mnenju in predlogom vseh akterjev in najti najboljšo skupno rešitev.

Vprašanje komunikacijskih tehnologij in frekvenc:

Če pogledamo celotno Evropsko unijo in vzporedno s tem programe iz preteklih mesecev, je opaziti izjemne razlike pri izvedbi. Po eni strani obstajajo območja z internetno pokritostjo stopnje 0 (kjer ni brezžičnih omrežij in je splošna pokritost največ 2G), kot druga skrajnost pa samodejna vožnja tovornjakov v koloni (platooning). Zelo moramo paziti, da ne poglobimo digitalnega razkoraka. Glede tehnologije obstaja soglasje, da ni izključnosti, kar pomeni, da je rešitev lahko hibridna uporaba že obstoječih tehnologij. Tudi o tem poteka stalno usklajevanje med strokovnimi združenji in Komisijo.

Druga pomembna področja, pripombe:

Pomemben element avtomatizacije je med drugim prihodnost mestne mobilnosti, zato mora biti tudi razvoj le-te osrednje vprašanje. Organizacija mest in regij, ki jih obdajajo, v pametno prometno omrežje je primarnega pomena za regionalni razvoj. Stalno govorimo le o povezavi vozil in infrastrukture. Kakšen pa je položaj v zvezi s tako imenovanimi „ogroženimi deležniki“, tj. pešci, kolesarji in motoristi? Kako je mogoče te deležnike vključiti v kooperativne inteligentne sisteme? In na poti proti popolni avtomatizaciji ne pozabimo: kako se spreminja pogoj pridobitve vozniškega dovoljenja in kakšne veščine moramo predati? V kakšni obliki in z kakšno vsebino je treba dopolniti izobraževanje voznikov vozil?

(1)

Platforma C-ITS, končna faza II. https://ec.europa.eu/transport/sites/transport/files/2017-09-c-its-platform-final-report.pdf

(2)

Evropska komisija (2008), Evropska izjava o načelih glede vmesnika človek-stroj (HMI). https://goo.gl/zXSXHe


MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (2.2.2018)

za Odbor za promet in turizem

o evropski strategiji za kooperativne inteligentne prometne sisteme

(2017/2067(INI))

Pripravljavka mnenja: Christel Schaldemose

POBUDE

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za promet in turizem kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  opozarja na evropsko strategijo za mobilnost z nizkimi emisijami, sprejeto julija 2016, v kateri je poudarjen potencial, ki ga imajo kooperativna, povezana in avtomatizirana vozila za ustvarjanje ekosistema mobilnosti in s tem zmanjšanje porabe energije in emisij v cestnem prometu, ki še vedno povzroča največ prometnih emisij;

2.  poziva Komisijo, naj prizna vse večji pomen emisij v življenjskem ciklu, tudi na stopnjah preskrbe z energijo, proizvodnje in izrabljenosti, in sicer s celovitim predlogom, ki bo proizvajalce usmerjal k optimalnim rešitvam za zagotavljanje koristi, povezanih z boljšo operativno uporabo povezanih in avtomatiziranih vozil, ne da bi primarne emisije in emisije iz nadaljnjih faz proizvodne verige zmanjšale te koristi;

3.  pozdravlja evropsko strategijo za kooperativne inteligentne prometne sisteme (sisteme C-ITS) kot skupni okvir ukrepanja; odločno podpira vzpostavitev primernega okvira EU za uvedbo sistemov C-ITS, tudi na tistih območjih EU, ki niso povezana s celinsko Evropo, in za naložbe v potrebno infrastrukturo; poziva Komisijo, naj preuči možnosti, ki jih v zvezi s tem ponuja Direktiva 2010/40/EU o inteligentnih prometnih sistemih;

4.  poziva Komisijo, naj v strategijo za sisteme C-ITS vključi tudi mestni zračni promet in prevoz po vodnih poteh ter se pri tem osredotoči na večmodalnost in vključitev različnih sredstev prevoza, da bi bil ta učinkovitejši in trajnejši;

5.  poudarja, da je treba dati javni podpori za sisteme C-ITS prednost v smislu njihovega potenciala za povečanje uporabe skupnih načinov prevoza in skupne vožnje; pri tem poziva Komisijo in države članice, naj tesno sodelujejo z regionalnimi in lokalnimi organi, ki zagotavljajo storitve javnega prevoza, da bi preučili, kako s sistemi C-ITS za javni in intermodalni prevoz doseči visoko stopnjo povezanosti zasebnega in javnega prevoza, s tem pa tudi bolj trajnostno mobilnost;

6.  je trdno prepričan, da bi se moral razvoj sistemov C-ITS osredotočati na uporabnika in bi morali imeti državljani s svojimi zasebnimi avtomobili dostop do teh sistemov;

7.  pozdravlja zmogljivosti sistemov C-ITS za boljše izvrševanje pravil o varnosti v cestnem prometu in cestnoprometnih predpisov; pozdravlja tudi prednosti komunikacije sistemov C-ITS, zaradi katere je vožnja varnejša in so vozniki natančno obveščeni o stanju prometa, nevarnih območjih ter drugih težavah v njihovi bližini, ter dejstvo, da centri za upravljanje prometa in informacijski centri lahko dobijo točne in popolne informacije o trenutnem stanju prometa neposredno iz vozila, kar jim omogoča hitro in učinkovito upravljanje prometnih tokov in izboljšanje varnosti;

8.  poudarja, da uvedba sistemov C-ITS, ki temeljijo na komunikaciji (izmenjavi podatkov) ne samo med posameznimi vozili, ampak tudi med vozili in infrastrukturo, predstavlja velik izziv na področju avtomobilske elektronike in ITS; poudarja, da sistemi C-ITS vozilom omogočajo, da medsebojno neposredno komunicirajo ter da vozila in enote ITS pošiljajo informacije prometni infrastrukturi, ki jih nato posreduje centrom za upravljanje prometa in informacijskim centrom, s čimer pomagajo zmanjšati vpliv prometa na okolje;

9.  poziva Komisijo in države članice, naj v celoti izkoristijo zmogljivosti sistemov C-ITS za preprečevanje smoga in visokih koncentracij ozona ter zmanjšanje ravni hrupa in emisij drobnih delcev, NOx in CO2;

10.  opozarja, da je končna sprejemljivost alternativnih goriv v veliki meri odvisna od razpoložljivosti goriva ali infrastrukture za polnjenje ter poudarja, da bi razpoložljivost informacij o tej infrastrukturi (na primer nezasedene polnilne postaje v bližini) spodbudila povpraševanje; poziva Komisijo, naj bolj prednostno obravnava omogočanje teh storitev;

11.  ugotavlja, da so zmogljivosti sistemov C-ITS za izboljšanje učinkovitosti porabe goriva, znižanje stroškov zasebnega prevoza in zmanjšanje negativnega vpliva prometa na okolje zelo velike;

12.  ponavlja, da imajo povezana in avtomatizirana vozila, sistemi C-ITS in nove tehnologije ključno vlogo pri doseganju podnebnih ciljev, in da je treba poskrbeti, da bosta njihov razvoj in uvajanje povsem v skladu s ciljem dekarbonizacije prometnega sistema in ga bosta podpirala; pozdravlja uporabo sistemov C-ITS kot načina za izboljšanje učinkovitosti prometa, manjšo porabo goriva in učinka cestnega prometa na okolje (na primer z vidika emisij CO2) in optimizacijo uporabe mestne infrastrukture;

13.  poudarja potencial inovativnih tehnologij, kot sta avtomatizirana vožnja in sistem „platooning“ (povezovanje različnih vozil v kolono), v cestnem tovornem prometu, saj omogočata uporabo zavetrja in tako zmanjšujeta porabo goriva in emisije; poziva k nadaljnji podpori raziskavam in razvoj na tem področju, zlasti v zvezi s potrebno digitalno infrastrukturo;

14.  poudarja pomen interoperabilnosti in meni, da bi morala Komisija omogočiti interoperabilne sisteme na tehnološko nevtralen način;

15.  poudarja pomen senzorskih sistemov, na primer za zagotavljanje podatkov o dinamiki vozil, zastojih in kakovosti zraka; poziva k večjim in enotnim naložbam v raziskave v državah članicah, da se zagotovi polna medobratovalnost uporabljenih senzorjev in raziščejo možnosti njihove uporabe za druge namene kot varnost, na primer daljinsko zaznavanje emisij;

16.  poziva Komisijo, naj predstavi predloge, s katerimi bo zagotovila, da se informacije o emisijah onesnaževal, ki so na voljo prek senzorjev, vgrajenih v vozila, zbirajo in dajo na voljo pristojnim organom;

17.  poudarja potencial sistemov C-ITS za vključitev avtonomnih vozil, da bi se odpravile težave z „zadnjim kilometrom“, tj. oddaljenostjo od prometnega vozlišča do namembnega kraja;

18.  poudarja, da bi lahko s sistemi C-ITS bistveno izboljšali varnost v cestnem prometu, saj bi omejili človeške napake, ki so še vedno najpogostejši vzrok prometnih nesreč;

19.  poziva Komisijo, naj javnim in zasebnim akterjem, kot so ponudniki digitalnih zemljevidov in navigacijskih storitev, omogoči dostop do podatkov o prometu, saj so te storitve bistvenega pomena za omogočanje intermodalnega prevoza, učinkovitejšega usmerjanja in avtomatizirane vožnje; vendar poudarja, da je zaupanje končnih uporabnikov v varstvo osebnih podatkov in zasebnosti bistveno za pridobitev odobritve za posredovanje individualnih podatkov; zato podpira pristop, ki ga je zavzela Komisija, in sicer pristop „vgrajenega varstva podatkov“, kot je zapisano v strategiji o sistemih C-ITS;

20.  poudarja, da je pri razvoju in uvajanju interoperabilnih in po potrebi usklajenih sistemov C-ITS v vsej EU, tudi na območjih, ki niso povezana s celinsko Evropo, zelo pomembno sodelovanje na lokalni in regionalni ravni;

21.  poudarja, da je vzpostavitev čezmejnih sistemov C-ITS eden od ciljev EU in da so ukrepi, sprejeti v skladu s tem ciljem, temelj za uporabo sistemov sodelovanja z vso Evropo; meni, da so bile tehnologije za kooperativne sisteme razvite kot del evropskih znanstveno-raziskovalnih projektov in pilotno preskušene po vsej Evropi; poudarja, da so Evropski odbor za standardizacijo (CEN), Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde (ETSI) in Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO) že standardizirali večino potrebne in primerne tehnologije za kooperativne sisteme;

22.  poziva Komisijo, naj upošteva povratne informacije in rezultate pilotnih projektov v okviru instrumenta za povezovanje Evrope;

23.  poudarja, da je sistematična izgradnja inteligentnega prometnega sistema, ki ustvarja pogoje za varno, nemoteno, gospodarno in okolju prijazno mobilnost oseb in blaga, pomemben izziv za današnjo družbo; meni, da bi bil eden od možnih odgovorov na ta izziv vzpostavitev stabilnega, dolgoročnega partnerstva med ustreznimi evropskimi in nacionalnimi organi ter raziskovalnimi ustanovami, kar bi razvoj tehnologij in transportnih sistemov privedlo do točke, kjer bi njihova vsakodnevna uporaba lahko prispevala k uresničevanju dolgoročnih ciljev politik EU;

24.  ugotavlja, da je na ravni EU že veliko sredstev za kooperativna, povezana in avtomatizirana vozila; poziva Komisijo in države članice, naj dolgoročno skrbijo za financiranje, ki je potrebno za uvajanje sistemov C-ITS, ter zagotavljajo skladnost in interoperabilnost različnih sistemov na mednarodni ravni;

25.  poudarja, da je za izpolnitev mednarodnih zavez na področju podnebja in notranjih ciljev EU potreben celovit prehod na nizkoogljično gospodarstvo; zato poudarja, da je treba podaljšati veljavnost meril za dodeljevanje različnih sredstev EU, da bi spodbudili ukrepe dekarbonizacije in energetske učinkovitosti, tudi v sistemih C-ITS; meni, da sredstev EU nikakor ne bi smeli dodeljevati za projekte, ki niso v skladu s cilji in politikami za zmanjšanje emisij CO2;

26.  poziva Komisijo, naj pri razvoju sistemov C-ITS nameni ustrezno pozornost varstvu podatkov, pravilom o odgovornosti in protiterorističnim vidikom.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

24.1.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

50

1

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marco Affronte, Pilar Ayuso, Ivo Belet, Simona Bonafè, Biljana Borzan, Paul Brannen, Soledad Cabezón Ruiz, Nessa Childers, Birgit Collin-Langen, Seb Dance, Mark Demesmaeker, Stefan Eck, José Inácio Faria, Francesc Gambús, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Arne Gericke, Julie Girling, Françoise Grossetête, Andrzej Grzyb, Jytte Guteland, Anneli Jäätteenmäki, Karin Kadenbach, Urszula Krupa, Giovanni La Via, Jo Leinen, Peter Liese, Susanne Melior, Gilles Pargneaux, Piernicola Pedicini, Bolesław G. Piecha, John Procter, Julia Reid, Frédérique Ries, Daciana Octavia Sârbu, Annie Schreijer-Pierik, Claudiu Ciprian Tănăsescu, Ivica Tolić, Adina-Ioana Vălean, Jadwiga Wiśniewska, Damiano Zoffoli

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Elena Gentile, Martin Häusling, Norbert Lins, Nuno Melo, Ulrike Müller, Christel Schaldemose, Bart Staes, Keith Taylor, Carlos Zorrinho

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Jiří Maštálka

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

50

+

ALDE

Gerben-Jan Gerbrandy, Anneli Jäätteenmäki, Ulrike Müller, Frédérique Ries

ECR

Mark Demesmaeker, Arne Gericke, Julie Girling, Urszula Krupa, Bolesław G. Piecha, John Procter, Jadwiga Wiśniewska

EFDD

Piernicola Pedicini

GUE/NGL

Stefan Eck, Jiří Maštálka

EPP

Pilar Ayuso, Ivo Belet, Birgit Collin-Langen, José Inácio Faria, Francesc Gambús, Elisabetta Gardini, Françoise Grossetête, Andrzej Grzyb, Giovanni La Via, Peter Liese, Norbert Lins, Nuno Melo, Annie Schreijer-Pierik, Ivica Tolić, Adina-Ioana Vălean

S&D

Simona Bonafè, Biljana Borzan, Paul Brannen, Soledad Cabezón Ruiz, Nessa Childers, Seb Dance, Elena Gentile, Jytte Guteland, Karin Kadenbach, Jo Leinen, Susanne Melior, Gilles Pargneaux, Christel Schaldemose, Daciana Octavia Sârbu, Claudiu Ciprian Tănăsescu, Damiano Zoffoli, Carlos Zorrinho

Verts/ALE

Marco Affronte, Martin Häusling, Bart Staes, Keith Taylor

1

-

EFDD

Julia Reid

1

0

PPE

Renate Sommer

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (5.12.2017)

za Odbor za promet in turizem

o evropski strategiji za kooperativne inteligentne prometne sisteme

(2017/2067(INI))

Pripravljavec mnenja: Matthijs van Miltenburg

POBUDE

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za promet in turizem kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  pozdravlja strategijo Komisije za kooperativne inteligentne prometne sisteme (C-ITS); je seznanjen s potencialom, ki ga ima pametnejša uporaba podatkov v prometnem sektorju tako za uporabnike, tudi tiste s posebnimi potrebami in invalide, kot za gospodarske družbe: meni, da je prispevek C-ITS k varnejšemu, učinkovitejšemu ter uporabniku in okolju prijaznemu in trajnostnemu prometu z nižjimi emisijami in manjšim tveganjem za nesreče, dragocen;

2.  poziva Evropsko unijo, naj z višjimi standardi spodbuja ohranitev svojega vodilnega položaja na področju C-ITS in s tem okrepi gospodarsko rast in konkurenčnost svojih držav članic; spodbuja vse deležnike, naj pospešijo uvajanje tehnologije za C-ITS; v zvezi s tem poudarja, da v vsej Evropski uniji potrebujemo visokokakovostne, varne, konkurenčne, dostopne, trajne in zanesljive storitve;

3.  meni, da je poglavitno že na samem začetku zagotoviti dosledno upoštevanje pravic potrošnikov do zasebnosti in varstva osebnih podatkov v skladu s pravnim okvirom Evropske unije o varstvu podatkov; zato poziva Komisijo, naj zagotovi pravilno izvajanje splošne uredbe o varstvu podatkov; poziva proizvajalce avtomobilov, naj stranke ustrezno in jasno obvestijo o njihovih pravicah ter o koristih in omejitvah novih tehnologij C-ITS na področju varnosti; poziva jih tudi, naj podatkov iz avtomobilov za kakršen koli namen ne prodajajo, uporabljajo ali predelujejo brez predhodne odobritve;

4.  poudarja, da se je treba zelo natančno posvetiti kibernetski varnosti, da bi lahko uspešno razvili in izvedli kooperativne inteligentne prometne sisteme; vztraja, da je treba vzpostaviti skupno politiko za varnost komunikacij C-ITS, vključno s strogimi varnostnimi standardi, da bi se prometni sistem zaščitil pred vdori in kibernetskimi napadi;

5.  poudarja pomen tehnološke nevtralnosti, povratne združljivosti, tehničnega usklajevanja in standardizacije podatkov ter opredelitev v zvezi s C-ITS, tudi zato, da se zagotovi odprti trg; meni tudi, da je interoperabilnost bistvena za varnost in izbiro potrošnikov; poziva Komisijo, naj z ustreznimi organi držav članic zagotovi ustrezno uvajanje interoperabilnosti na vseh ravneh;

6.  poziva Komisijo, naj sprejme splošni pristop k tehničnemu usklajevanju in standardizaciji podatkov, kjer je to primerno, da bi zagotovili skladnost C-ITS z ekonomijo obsega za proizvajalce in udobje potrošnikov;

7.  pozdravlja dejstvo, da se v strategiji poudarja vključevanje uporabnikov; poziva Komisijo, naj spodbuja izmenjavo zgledov najboljše prakse; poudarja, da je treba vzpostaviti čezmejne pilote na področju C-ITS, za katere bodo namenjena ustrezna finančna sredstva; spodbuja države članice, naj se nemudoma pridružijo platformi C-Roads in skupaj oblikujejo interoperabilnost;

8.  pozdravlja predlog Komisije za podaljšanje pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov na podlagi Direktive 2010/40/EU o inteligentnih prometnih sistemih.

9.  pozdravlja dejstvo, da bo leta 2018 začela veljati uredba o zahtevah za homologacijo za uvedbo sistema eCall, vgrajenega v vozilo, kot storitev številke 112(1); s tem v zvezi Komisijo opominja, da mora oceniti potrebo po interoperabilni, varni in standardizirani platformi z odprtim dostopom.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

4.12.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

32

1

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pascal Arimont, Sergio Gaetano Cofferati, Lara Comi, Daniel Dalton, Nicola Danti, Pascal Durand, Evelyne Gebhardt, Robert Jarosław Iwaszkiewicz, Liisa Jaakonsaari, Nosheena Mobarik, Jiří Pospíšil, Virginie Rozière, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Olga Sehnalová, Jasenko Selimovic, Igor Šoltes, Ivan Štefanec, Catherine Stihler, Róża Gräfin von Thun und Hohenstein, Mylène Troszczynski, Anneleen Van Bossuyt, Marco Zullo

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Lucy Anderson, Biljana Borzan, Birgit Collin-Langen, Kaja Kallas, Roberta Metsola, Matthijs van Miltenburg, Lambert van Nistelrooij, Sabine Verheyen

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Jonathan Bullock, Rupert Matthews, Bogdan Brunon Wenta, Flavio Zanonato

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

32

+

ALDE

Kaja Kallas, Jasenko Selimovic, Matthijs van Miltenburg

ECR

Daniel Dalton, Nosheena Mobarik, Rupert Matthews, Anneleen Van Bossuyt

EFDD

Marco Zullo

PPE

Pascal Arimont, Birgit Collin-Langen, Lara Comi, Roberta Metsola, Jiří Pospíšil, Andreas Schwab, Róża Gräfin von Thun und Hohenstein, Sabine Verheyen, Bogdan Brunon Wenta, Lambert van Nistelrooij, Ivan Štefanec

S&D

Lucy Anderson, Biljana Borzan, Sergio Gaetano Cofferati, Nicola Danti, Evelyne Gebhardt, Liisa Jaakonsaari, Virginie Rozière, Christel Schaldemose, Olga Sehnalová, Catherine Stihler, Flavio Zanonato

Verts/ALE

Pascal Durand, Igor Šoltes

1

-

EFDD

Jonathan Bullock

2

0

EFDD

Robert Jarosław Iwaszkiewicz

ENL

Mylène Troszczynski

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

Uredba (EU) 2015/758 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o zahtevah za homologacijo za uvedbo sistema eCall, vgrajenega v vozilo, kot storitev številke 112 in spremembi Direktive 2007/46/ES (UL L 123, 19.5.2015, str. 77).


MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (29.1.2018)

za Odbor za promet in turizem

o Evropski strategiji za kooperativne inteligentne prometne sisteme

(2017/2067(INI))

Pripravljavka mnenja: Maria Grapini

POBUDE

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve poziva Odbor za promet in turizem kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker mora EU spoštovati Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti njena člena 7 in 8 o pravici do zasebnosti in varstvu osebnih podatkov;

B.  ker se s kooperativnimi inteligentnimi prometnimi sistemi posredujejo osebni podatki o osebah, ki so bile identificirane ali katerih identifikacija je mogoča; ker se bodo sporočila iz kooperativnih inteligentnih prometnih sistemov prenašala za širok spekter storitev in med številne akterje;

C.  ker kooperativni inteligentni prometni sistemi temeljijo na zbiranju, obdelavi in izmenjavi različnih podatkov, ki se pridobivajo iz javnih in zasebnih virov, od vozil, uporabnikov in infrastrukture; ker je treba za zgodnje posvetovanje z državami članicami, lokalnimi organi, proizvajalci vozil ter upravljavci cest izbrati najboljši seznam storitev kooperativnih inteligentnih prometnih sistemov;

D.  ker bo vzpostavitev sistemov temeljila na tehnologijah za določanje geografskega položaja, kot so satelitsko pozicioniranje in brezkontaktne tehnologije, ki bodo omogočile opravljanje vrste javnih in/ali komercialnih storitev, in ker morajo biti te v skladu z zakonodajo EU o zasebnosti in varstvu podatkov, ker morajo zanje veljati stroga pravila o zaupnosti in ker morajo delovati v skladu s cilji in praksami vesoljske strategije za Evropo;

E.  ker je kibernetska varnost kooperativnih inteligentnih prometnih sistemov ključna za njihovo izvajanje in ker bi razdrobljene varnostne rešitve ogrozile interoperabilnost ter varnost končnih uporabnikov, zaradi česar je nujno ukrepati na ravni EU;

F.  ker algoritmična odgovornost in preglednost pomeni izvajanje tehničnih in operativnih ukrepov za zagotavljanje preglednosti in nediskriminacije avtomatiziranega odločanja ter postopka izračunavanja verjetnosti ravnanja posameznikov; ker bi morala preglednost posameznikom zagotavljati smiselne informacije o uporabljeni logiki, pomenu postopka in posledicah; ker bi to moralo vključevati informacije o podatkih, ki se uporabljajo za učenje analitike, in posameznikom omogočiti, da razumejo in spremljajo odločitve, ki jih zadevajo;

1.  poudarja, da se lahko zakonodaja Unije o varstvu podatkov, natančneje Splošna uredba o varstvu podatkov, ki bo začela veljati 25. maja 2018, in direktiva o e-zasebnosti (2002/58/ES) v celoti uporabljata za vse vidike obdelave osebnih podatkov s kooperativnimi inteligentnimi prometnimi sistemi, zlasti v zvezi z načeli omejitve namena, najmanjšega obsega podatkov in pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, saj lahko sporočila iz kooperativnih inteligentnih prometnih sistemov posredno privedejo do identifikacije uporabnikov;

2.  poudarja, da mora obdelava podatkov v pametnih avtomobilih kot privzeta potekati le v samem vozilu ali samih vozilih, in zgolj, če je to tehnično nujno potrebno za delovanje kooperativnih inteligentnih prometnih sistemov, podatke pa je treba nato takoj izbrisati; poudarja, da mora biti kakršna koli nadaljnja obdelava ali prenos drugim upravljavcem podatkov mogoča le na podlagi informiranega, prostovoljnega, jasnega in dejavnega soglasja uporabnikov in potnikov, da se njihovi podatki zbirajo in obdelujejo; poudarja tudi, da je treba preprečevati „zapore vožnje“, kar bi pomenilo, da uporabniki ne bi mogli voziti lastnih pametnih avtomobilov, če tega soglasja ne bi dali, zato bi morala biti v pametnih avtomobilih na voljo možnost „nepovezanega načina“, ki bi uporabnikom omogočil izklop prenosa osebnih podatkov v druge naprave, ne da bi to oviralo možnost vožnje avtomobila;

3.  poudarja, da je varstvo zasebnosti in osebnih podatkov bistvenega pomena za sprejemljivost novih storitev za končne uporabnike; opozarja, da je treba o storitvi, ki temelji na podatkih o lokaciji, uporabnika ustrezno obvestiti, da bo imel možnost soglasje preklicati;

4.  poudarja, da je treba povečati preglednost in algoritmično odgovornost obdelave in analize podatkov, ki ju izvajajo podjetja; opozarja, da splošna uredba o varstvu podatkov že določa pravico do obveščenosti o razlogih za obdelavo podatkov;

5.  poudarja, da je treba vprašanja o varnosti podatkov upoštevati tako med samim delovanjem naprave kooperativnih inteligentnih prometnih sistemov, pa tudi v podatkovnih zbirkah, v katerih so podatki obdelani in/ali shranjeni; nadalje poudarja, da je treba opredeliti ustrezne tehnične, administrativne in organizacijske zahteve, vključno z obveznim šifriranjem od konca do konca, za vse stopnje obdelave, s čimer bi se zagotovila ustrezna raven varnosti;

6.  znova poudarja, da so proizvajalci pri kooperativnih inteligentnih prometnih sistemih ključno izhodišče za poostritev ureditve odgovornosti, ki bo omogočala boljšo kakovost izdelkov in varnejše okolje v smislu zunanjega dostopa in možnosti za posodobitve;

7.  opominja, da je treba varstvo podatkov in zaupnost upoštevati skozi vso obdelavo; poudarja, da je treba pri oblikovanju aplikacij in sistemov ITS začeti pri vgrajeni ter privzeti zasebnosti in varstvu podatkov; opozarja, da se lahko s tehnikami anonimizacije poveča zaupanje uporabnikov v storitve, ki jih uporabljajo;

8.  ugotavlja, da bo Komisija vzpostavila pravni okvir za varstvo podatkov s sprejetjem delegiranih aktov v skladu z direktivo o inteligentnih prometnih sistemih (2010/40/EU); zato poziva Komisijo, naj zagotovi najvišjo raven varstva v popolni skladnosti z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in pravnim redom EU.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

25.1.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

50

3

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Asim Ademov, Jan Philipp Albrecht, Michał Boni, Caterina Chinnici, Daniel Dalton, Rachida Dati, Frank Engel, Cornelia Ernst, Tanja Fajon, Kinga Gál, Ana Gomes, Nathalie Griesbeck, Sylvie Guillaume, Jussi Halla-aho, Sophia in ‘t Veld, Dietmar Köster, Barbara Kudrycka, Cécile Kashetu Kyenge, Juan Fernando López Aguilar, Monica Macovei, Roberta Metsola, Péter Niedermüller, Ivari Padar, Birgit Sippel, Csaba Sógor, Sergej Stanišev (Sergei Stanishev), Traian Ungureanu, Bodil Valero, Marie-Christine Vergiat, Udo Voigt, Josef Weidenholzer, Cecilia Wikström, Tomáš Zdechovský, Auke Zijlstra

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Ignazio Corrao, Pál Csáky, Dennis de Jong, Maria Grapini, Anna Hedh, Lívia Járóka, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Ska Keller, Gilles Lebreton, Jeroen Lenaers, Sander Loones, Angelika Mlinar, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, John Procter, Emil Radev, Barbara Spinelli, Jaromír Štětina, Axel Voss

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Anna Záborská

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

50

+

ALDE

Nathalie Griesbeck, Sophia in ‘t Veld, Angelika Mlinar, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Cecilia Wikström

ECR

Daniel Dalton, Jussi Halla-aho, Sander Loones, Monica Macovei, John Procter

EFDD

Ignazio Corrao

ENL

Gilles Lebreton

GUE/NGL

Dennis de Jong, Cornelia Ernst, Barbara Spinelli, Marie-Christine Vergiat

NI

Udo Voigt

PPE

Asim Ademov, Michał Boni, Pál Csáky, Rachida Dati, Kinga Gál, Lívia Járóka, Barbara Kudrycka, Jeroen Lenaers, Roberta Metsola, Emil Radev, Csaba Sógor, Jaromír Štětina, Traian Ungureanu, Anna Záborská, Tomáš Zdechovský

S&D

Caterina Chinnici, Tanja Fajon, Ana Gomes, Maria Grapini, Sylvie Guillaume, Anna Hedh, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Dietmar Köster, Cécile Kashetu Kyenge, Juan Fernando López Aguilar, Péter Niedermüller, Ivari Padar, Birgit Sippel, Sergej Stanišev (Sergei Stanishev), Josef Weidenholzer

VERTS/ALE

Jan Philipp Albrecht, Ska Keller, Bodil Valero

3

-

ENL

Auke Zijlstra

PPE

Frank Engel, Axel Voss

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

20.2.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

39

1

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Daniela Aiuto, Lucy Anderson, Marie-Christine Arnautu, Georges Bach, Izaskun Bilbao Barandica, Deirdre Clune, Michael Cramer, Luis de Grandes Pascual, Andor Deli, Isabella De Monte, Ismail Ertug, Jacqueline Foster, Dieter-Lebrecht Koch, Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Bogusław Liberadzki, Marian-Jean Marinescu, Renaud Muselier, Markus Pieper, Tomasz Piotr Poręba, Gabriele Preuß, Christine Revault d’Allonnes Bonnefoy, Dominique Riquet, Massimiliano Salini, Claudia Schmidt, Jill Seymour, Keith Taylor, Pavel Telička, István Ujhelyi, Wim van de Camp, Marie-Pierre Vieu, Janusz Zemke, Roberts Zīle, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Jakop Dalunde, Michael Detjen, Markus Ferber, Rolandas Paksas, Jozo Radoš, Evžen Tošenovský, Henna Virkkunen

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Olle Ludvigsson


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

39

+

ALDE

Izaskun Bilbao Barandica, Jozo Radoš, Dominique Riquet, Pavel Telička

ECR

Jacqueline Foster, Tomasz Piotr Poręba, Evžen Tošenovský, Roberts Zīle

EFDD

Daniela Aiuto, Rolandas Paksas

ENL

Marie-Christine Arnautu

PPE

Georges Bach, Deirdre Clune, Andor Deli, Markus Ferber, Dieter-Lebrecht Koch, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Marian-Jean Marinescu, Renaud Muselier, Markus Pieper, Massimiliano Salini, Claudia Schmidt, Henna Virkkunen, Luis de Grandes Pascual, Wim van de Camp

S&D

Lucy Anderson, Isabella De Monte, Michael Detjen, Ismail Ertug, Miltiadis Kirkos (Miltiadis Kyrkos), Bogusław Liberadzki, Olle Ludvigsson, Gabriele Preuß, Christine Revault d'Allonnes Bonnefoy, István Ujhelyi, Janusz Zemke

Verts/ALE

Michael Cramer, Jakop Dalunde, Keith Taylor

1

-

EFDD

Jill Seymour

1

0

GUE/NGL

Marie-Pierre Vieu

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 9. marec 2018Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov