POROČILO o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi evropskega programa za razvoj obrambne industrije v podporo konkurenčnosti in inovacijski zmogljivosti obrambne industrije EU

26.2.2018 - (COM(2017)0294 – C8-0180/2017 – 2017/0125(COD)) - ***I

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
Poročevalka: Françoise Grossetête
Pripravljavca mnenja (*):
Ioan Mircea Paşcu, Odbor za zunanje zadeve
Esteban González Pons, Odbor za proračun
(*) Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika


Postopek : 2017/0125(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A8-0037/2018

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi evropskega programa za razvoj obrambne industrije v podporo konkurenčnosti in inovacijski zmogljivosti obrambne industrije EU

(COM(2017)0294 – C8-0180/2017 – 2017/0125(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0294),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 173 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0180/2017),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 7. decembra 2017[1],

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za proračun ter Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0037/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe    1

PREDLOGI SPREMEMB EVROPSKEGA PARLAMENTA[2]*

k predlogu Komisije

---------------------------------------------------------

xx

2017/0125 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o ustanovitvi evropskega programa za razvoj obrambne industrije v podporo konkurenčnosti in inovacijski zmogljivosti obrambne industrije EU

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 173 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[3],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[4],

ob upoštevanju Konvencije o prepovedi kemičnega orožja z dne 3. septembra 1992,

ob upoštevanju Konvencije o prepovedi biološkega orožja z dne 10. aprila 1972,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1236/2005 z dne 27. junija 2005 o trgovini z določenim blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje[5],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Komisija se je v evropskem obrambnem akcijskem načrtu, ki je bil sprejet 30. novembra 2016, zavezala, da bo dopolnila, s finančnim vzvodom podprla in utrdila skupna prizadevanja držav članic pri razvoju obrambnih zmogljivosti za odzivanje na varnostne izzive ter spodbujala konkurenčno, inovativno in učinkovito obrambno industrijo v vsej Uniji. Zlasti je predlagala ustanovitev evropskega obrambnega sklada v podporo naložbam v skupne raziskave in skupni razvoj obrambne opreme in tehnologij, da bi tako okrepili sinergije in stroškovno učinkovitost ter države članice spodbudili k skupnemu naročanju in vzdrževanju obrambne opreme. S tem skladom bi dopolnili nacionalne proračune, ki se že uporabljajo v ta namen, obenem pa bi moral biti sredstvo za spodbujanje držav članic h krepitvi sodelovanja in povečanju naložbam na področju obrambe. Sklad naj bi podpiral sodelovanje med celotnim ciklom razvoja obrambnega proizvoda in tehnologije.

(1a)  Da bi oblikovali učinkovit evropski trg za obrambno opremo in da bi bil ta program dejansko učinkovit, morajo biti nujno izpolnjeni ključni regulativni pogoji, zlasti popolno izvajanje Direktive 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta[6].

(2)  Da bi prispevali k povečanju konkurenčnosti, inovacijske zmogljivosti in učinkovitosti obrambne industrije Unije ter k strateški avtonomiji Unije, bi bilo treba vzpostaviti evropski program za razvoj obrambne industrije (v nadaljnjem besedilu: program). Program bi moral biti namenjen krepitvi konkurenčnosti obrambne industrije Unije, kar bo prispevalo k povečanju obrambnih zmogljivosti, med drugim na področju kibernetske obrambe, s podporo sodelovanja med državami članicami in evropskimi podjetji, vključno z malimi in srednjimi podjetji (MSP) ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo, v fazi razvoja obrambnih proizvodov in tehnologij. Razvojna faza, ki sledi raziskovalni in tehnološki fazi, je povezana z znatnimi tveganji in stroški, ki preprečujejo nadaljnje izkoriščanje rezultatov raziskav in negativno vplivajo na konkurenčnost obrambne industrije Unije. Program bi s podporo razvojni fazi prispeval k boljšemu izkoriščanju rezultatov raziskav na področju obrambe in pripomogel k zapolnitvi vrzeli med raziskavami in proizvodnjo ter spodbujanju vseh oblik inovacij saj lahko poleg dosežkov v obrambnem sektorju pričakujemo tudi pozitivne učinke na civilnem področju. Program naj bi dopolnjeval dejavnosti, ki se izvajajo v skladu s členom 182 PDEU, in ne pokriva proizvodnje obrambnih proizvodov in tehnologij.

(3)  Da bi bolje izkoristili ekonomije obsega v obrambni industriji, bi moral program podpirati sodelovanje med podjetji pri razvijanju obrambnih proizvodov in tehnologij, s tem pa bi spodbudili standardizacijo obrambnih sistemov in hkrati izboljšali njihovo interoperabilnost. Da bi spodbudili odprt in pošten notranji trg, bi moral program močno podpirati čezmejno udeležbo MSP in olajšati razvoj sodelovanja med novimi partnerji.

(4)  Program bi moral zajemati dvoletno obdobje od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2020 in za to obdobje bi bilo treba določiti znesek izvajanja programa.

(4a)  Za financiranje programa iz splošnega proračuna Unije bi bilo treba namensko predvideti 500 milijonov EUR v tekočih cenah. Ker gre za novo pobudo, ki ob določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020[7] ni bila predvidena, in zato, da bi preprečili negativne učinke na financiranje že obstoječih večletnih programov, bi bilo treba ta znesek črpati izključno iz nedodeljene razlike do zgornje meje večletnega finančnega okvira in/ali z uporabo ustreznih posebnih instrumentov večletnega finančnega okvira. Končni znesek bi morala odobriti Evropski parlament in Svet v okviru letnega proračunskega postopka.

(5)  Program bi bilo treba izvajati popolnoma v skladu z določbami Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta[8]. Financiranje lahko poteka predvsem v obliki nepovratnih sredstev. Po potrebi se lahko uporabijo finančni instrumenti ali javna naročila, ob upoštevanju mehanizmov za kombinirano financiranje.

(6)  Komisija bi morala biti odgovorna za izvajanje programa v skladu s členom 58(1)(a) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012. ▌

(7)  Glede na posebne značilnosti sektorja se projekt, pri katerem sodeluje več podjetij, v praksi ne bo začel izvajati, če se države članice prej ne bodo dogovorile, da bodo take projekte podprle. Potem ko so bile ▌opredeljene skupne prednostne naloge, zlasti v okviru načrta za razvoj zmogljivosti skupne varnostne in obrambne politike, in ustrezno upoštevane skupne pobude na regionalni ravni, države članice določijo in združijo obrambne zahteve ter opredelijo tehnične specifikacije projekta. Imenovati bi morale tudi vodjo projekta, pristojnega za vodenje dela v zvezi z razvojem skupnega projekta. Komisija bi se morala z njim posvetovati o napredku, doseženem pri upravičenem ukrepu, pred izvršitvijo plačila upravičencu, tako da lahko vodja projekta zagotovi, da upravičenci spoštujejo časovne okvire.

▌(9)  Finančna podpora Unije ne bi smela vplivati na izvoz proizvodov, opreme ali tehnologij kakor tudi ne na diskrecijsko pravico držav članic glede politike na področju izvoza proizvodov, povezanih z obrambo. Finančna podpora Unije ne bi smela vplivati na politike držav članic na področju izvoza proizvodov, povezanih z obrambo, ki so določene v Skupnem stališču Sveta 2008/944/SZVP[9].

(10)  Ker je cilj programa podpora konkurenčnosti in učinkovitosti obrambne industrije Unije z zmanjšanjem tveganj, povezanih z razvojno fazo projektov na podlagi sodelovanja, bi morali biti ukrepi v zvezi z razvojem obrambnega proizvoda ali tehnologije, in sicer opredelitev skupnih tehničnih specifikacij, zasnova, izdelava prototipov, preskušanje, kvalifikacija in certifikacija ter študije izvedljivosti in drugi podporni ukrepi, upravičeni do njegovega financiranja. To bo veljalo tudi za nadgradnjo obstoječih obrambnih proizvodov in tehnologij, razvitih v Uniji, vključno z njihovo interoperabilnostjo.

(11)  Ker je program izrecno namenjen krepitvi sodelovanja med podjetji v državah članicah, bi moral biti ukrep upravičen do financiranja v okviru programa le, če se izvaja v sodelovanju z vsaj tremi podjetji s sedežem v najmanj treh različnih državah članicah.

(12)  Čezmejno sodelovanje pri razvoju obrambnih proizvodov in tehnologij pogosto ovira težavno doseganje dogovora o skupnih tehničnih specifikacijah ali standardih, ki bi spodbujali interoperabilnost. Odsotnost ali nizka raven skupnih tehničnih specifikacij ali standardov je že privedla do večje kompleksnosti, podvajanja, zamud in pretiranih stroškov v razvojni fazi. Dogovor o skupnih tehničnih specifikacijah ali standardih bi moral biti osnovni pogoj za upravičenost do podpore Unije v okviru tega programa. Ukrepi, namenjeni podpori oblikovanja skupne opredelitve tehničnih specifikacij ali standardov, bi prav tako morali biti upravičeni do podpore v okviru programa.

(13)  Program je namenjen izboljšanju konkurenčnosti in učinkovitosti obrambne industrije Unije, kar bo prispevalo k strateški avtonomiji Unije, zato bi morali biti do podpore upravičeni le subjekti, ki imajo sedež v Uniji in jih dejansko nadzorujejo države članice ali njihovi državljani. Drugi subjekti s sedežem v EU, ki niso pod dejanskim nadzorom držav članic ali njihovih državljanov, so lahko upravičeni, če so za potrebe ukrepa, financiranega v okviru programa, vzpostavljeni potrebni mehanizmi za zagotovitev, da je tretjim državam oziroma subjektom iz tretjih držav onemogočen dejanski nadzor nad takim podjetjem ter da se jim prepreči dostop do občutljivih informacij glede ukrepa. Podjetje bi moralo Komisiji predložiti vse potrebne dokaze, da so vzpostavljeni potrebni mehanizmi. Da se oceni dejanski nadzor podjetja, je treba določiti kraj in način sprejemanja strateških poslovnih odločitev. To vključuje analizo upravljanja podjetja, za izvedbo katere bi bilo treba imeti pregled nad celotnim delovanjem podjetja. Preučiti je treba tudi druge vidike, ki bi lahko vplivali na odločanje o strateških gospodarskih zadevah, kot so pravice delničarjev, finančne povezave in poslovno sodelovanje med podjetjem in delničarji iz tretjih držav. Da bi zaščitili bistvene obrambne in varnostne interese Unije in njenih držav članic, se poleg tega infrastruktura, objekti, sredstva in viri, ki jih upravičenci in podizvajalci uporabljajo pri ukrepih, financiranih v okviru programa, ne smejo nahajati na ozemlju držav, ki niso članice Unije. Materialni, nematerialni in človeški viri bi morali biti na voljo za prosto uporabo in ne bi smeli imeti omejitev v odnosu do tretjih držav.

(14)  Upravičeni ukrepi, oblikovani v okviru stalnega strukturnega sodelovanja znotraj institucionalnega okvira Unije, bi zagotovili stalno okrepljeno sodelovanje med podjetji v različnih državah članicah in tako neposredno prispevali k ciljem programa. Tovrstni projekti, predvsem pa projekti z veliko udeležbo MSP in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo ter zlasti čezmejnih MSP, bi zato morali biti upravičeni do višje stopnje financiranja.

(14a)  Upravičeni ukrepi, pri oblikovanju katerih so bila v znatni meri udeležena MSP, ki spodbujajo odpiranje dobavnih verig, neposredno prispevajo k uresničevanju ciljev programa.

(15)  Če pri upravičenem ukrepu v okviru programa želi sodelovati konzorcij podjetij in ima finančna pomoč Unije obliko nepovratnih sredstev, finančnega instrumenta ali javnega naročila, bi moral konzorcij imenovati enega od svojih članov za koordinatorja, ki je glavna oseba za stike s Komisijo.

(16)  Spodbujanje inovacij in tehnološkega razvoja v obrambni industriji Unije bi moralo omogočiti ohranitev in razvoj znanja in spretnosti ter strokovnega znanja obrambne industrije Unije ter prispevati h krepitvi njene tehnološke in industrijske neodvisnosti. Poleg tega bi moralo potekati na način, ki je skladen z varnostnimi interesi Unije. Zato bi moral biti prispevek ukrepa k navedenim interesom in prednostnim nalogam na področju obrambnih zmogljivosti, o katerih so se dogovorile države članice, eno od meril za dodelitev. Znotraj Unije so skupne prednostne naloge na področju obrambnih zmogljivosti opredeljene predvsem v okviru načrta za razvoj zmogljivosti. Evropski svet je na zasedanju 19. in 20. decembra 2013 poudaril pomen zagotavljanja razpoložljivosti ključnih zmogljivosti in reševanja kritičnih pomanjkljivosti s konkretnimi projekti na področjih, kot so daljinsko vodeni zrakoplovi, zmogljivosti za oskrbo z gorivom v zraku, satelitske komunikacije in kibernetski prostor. Poleg tega je Komisija v svojem sporočilu z dne 30. novembra 2016 z naslovom „Evropski akcijski načrt za obrambo“ poudarila potrebo po optimizaciji sinergij med civilno in vojaško sfero, zlasti na področju vesoljske politike, kibernetske varnosti, kibernetske obrambe in pomorske varnosti. Drugi procesi Unije, npr. usklajeni letni pregled na področju obrambe in stalno strukturno sodelovanje, bodo podprli izvajanje ustreznih prednostnih nalog na podlagi okrepljenega sodelovanja. Po potrebi se lahko upoštevajo tudi ustrezne regionalne ali mednarodne pobude sodelovanja, npr. v okviru Nata, pod pogojem, da služijo varnostnim in obrambnim interesom Unije in ne izključujejo nobene države članice, ki bi želela sodelovati v pobudi.

(16a)  Države članice delujejo posamično in skupaj pri razvoju, proizvodnji in operativni uporabi brezpilotnih zrakoplovov, vozil in plovil. Operativna uporaba obsega izvajanje napadov na vojaške cilje. Raziskave in razvoj, povezane z razvojem takih sistemov, vojaških in civilnih, so podprte s finančnimi sredstvi EU in po načrtih naj bi se to v prihodnosti nadaljevalo, po možnosti tudi v okviru tega programa. Nič v tej uredbi ne ovira legitimne uporabe tehnologij in proizvodov, ki se razvijajo v okviru programa.

(17)  Da bi zagotovili ekonomsko izvedljivost financiranih ukrepov, bi morala biti za take ukrepe zaveza držav članic, da dejansko prispevajo k financiranju ukrepa, merilo za dodelitev sredstev, in bi morala biti pisno določena.

(18)  Da bi zagotovili, da financirani ukrepi prispevajo h konkurenčnosti in učinkovitosti evropske obrambne industrije, bi morali biti tržno usmerjeni in temeljiti na povpraševanju, vključno s tehnologijami z dvojno rabo, s ciljem združitve evropskega povpraševanja na področju obrambe. Pri merilih za dodelitev bi zato moralo biti upoštevano dejstvo, da so se države članice že zavezale, da bodo skupaj proizvedle in naročile končni proizvod ali tehnologijo, po možnosti na usklajen način.

(19)  Finančna pomoč Unije v okviru programa ne bi smela presegati 20 % skupnih upravičenih stroškov ukrepa, če se nanaša na izdelavo prototipov, kar je pogosto najdražji ukrep v razvojni fazi. Pri drugih ukrepih v razvojni fazi pa bi morali biti kriti vsi upravičeni stroški.

(20)  Ker je podpora Unije namenjena krepitvi konkurenčnosti sektorja in se nanaša le na specifično razvojno fazo, Unija ne bi smela imeti lastništva ali pravic intelektualne lastnine glede proizvodov ali tehnologij, ki so rezultat financiranih ukrepov. Veljavno ureditev pravic intelektualne lastnine bodo upravičenci opredelili pogodbeno. Poleg tega rezultati ukrepov, financiranih iz programa, ne bi smeli biti predmet omejitve s strani tretje države ali subjekta iz tretje države.

(21)  Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s sprejetjem dveletnega delovnega programa v skladu s cilji programa, zlasti s ciljem krepitve konkurenčnosti. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje[10]. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov. Ob upoštevanju politike Unije glede MSP kot ključnih elementov za zagotavljanje gospodarske rasti, inovacij, ustvarjanja delovnih mest in družbenega vključevanja v Uniji kot tudi dejstva, da bo pri podprtih ukrepih običajno potrebno nadnacionalno sodelovanje, je pomembno, da delovni program odraža in omogoča odprto, nediskriminatorno in pregledno čezmejno sodelovanje MSP in da je zato takemu ukrepu namenjenih najmanj 15 % celotnega proračuna, kar bo MSP omogočilo vključitev v vrednostne verige ukrepov. Ta delež celotnega proračuna bi moral koristiti tudi podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo. Ena od kategorij projektov bi morala biti posebej namenjena MSP.

(21a)  Vsi ukrepi v okviru programa vključujejo subjekte iz najmanj treh držav članic. Z uporabo sistema splošnih dovoljenj za prenos za namene programa bi se bistveno zmanjšali upravni režijski stroški, povezani s prenosi med udeleženci. Zato bi morale države članice objaviti splošna dovoljenja za prenos, vezana na ta program. Kadar je to potrebno za izvajanje programa, bi morale biti v takšna dovoljenja vključene institucije, organi in agencije Unije ter vodje projektov.

(21b)  Komisija bi si morala za zagotovitev uspeha programa prizadevati voditi dialog s široko paleto evropske industrije, tudi z MSP in netradicionalnimi dobavitelji za obrambni sektor.

(22)  Evropska obrambna agencija bo dobila status opazovalke v odboru držav članic, da bi lahko izkoristili njeno strokovno znanje na področju obrambnega sektorja. V odboru držav članic bi morala sodelovati tudi Evropska služba za zunanje delovanje.

(22a)  Evropskemu parlamentu bi morali dodeliti status opazovalca v odboru držav članic.

(23)  Pri izbiri ukrepov, ki bodo financirani v okviru programa, bi morala Komisija ▌organizirati konkurenčne razpise za zbiranje predlogov, kot določa Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012. Po oceni prejetih predlogov s pomočjo neodvisnih strokovnjakov, ki bi morali biti izbrani po preglednem postopku, bo Komisija izbrala ukrepe, ki se bodo financirali v okviru programa. V zvezi s strokovnjaki bi morala Komisija zagotoviti, da se dosledno uporabljajo ustrezna pravila o izogibanju navzkrižju interesov. Poleg tega bi si morala prizadevati zagotoviti, da strokovnjaki prihajajo iz kar največ različnih držav članic. Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila glede sprejetja in izvajanja delovnega programa ter dodelitve finančnih sredstev za izbrane ukrepe. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta.

(24)  Za sprejetje navedenih izvedbenih aktov bi bilo treba uporabiti postopek pregleda ob upoštevanju njihovih bistvenih posledic za izvajanje temeljnega akta.

(25)  Komisija bi morala ob koncu programa pripraviti poročilo o izvajanju, v katerem bi preučila finančne dejavnosti v smislu finančnega izvajanja, rezultatov in po možnosti učinka. V poročilu bi morala analizirati čezmejno udeležbo MSP in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo pri projektih v okviru programa ter udeležbo MSP in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo v globalni vrednostni verigi. Poročilo bi moralo vsebovati informacije izvoru upravičencev ter porazdelitev sredstev programa med podjetji in državami članicami, če je to tehnično izvedljivo. V povezavi z „okni“ za raziskave Evropskega obrambnega sklada bi moralo vsebovati tudi predloge rešitev za zmanjšanje odvisnosti Unije od proizvodov in tehnologij subjektov iz tretjih držav, zlasti tistih, ki so bili opredeljeni med izvajanjem te uredbe.

(25a)  V pogajanjih o večletnem finančnem okviru Evropske unije po letu 2020 bi bilo treba zagotoviti stabilen okvir za take ukrepe, vključno z uvedbo posebne proračunske vrstice in prilagojenih izvedbenih ukrepov.

(25b)  Komisija in države članice bi morale zagotoviti čim širše spodbujanje programa, da bi okrepile njegovo učinkovitost ter s tem izboljšale konkurenčnost obrambne industrije in obrambne zmogljivosti držav članic.

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ustanovi se evropski program za razvoj obrambne industrije (v nadaljnjem besedilu: program) za ukrepe Unije, ki pokriva obdobje od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2020.

Člen 2

Cilji

Program ima naslednje cilje:

(a)  s podporo ukrepom v razvojni fazi spodbujati konkurenčnost, učinkovitost in inovacijsko zmogljivost obrambne industrije v vsej Uniji ter tako prispevati k strateški avtonomiji Unije▌;

(b)  podpirati in zagotavljati finančni vzvod za sodelovanje med državami članicami in sodelovanje, tudi čezmejno, med podjetji, vključno z malimi in srednjimi podjetji (MSP) in podjetji s srednje veliko tržno kapitalizacijo, pri razvijanju tehnologij ali proizvodov izključno v skladu s prednostnimi nalogami na področju obrambnih zmogljivosti, o katerih so se dogovorile države članice znotraj Unije, zlasti v okviru načrta za razvoj zmogljivosti skupne varnostne in obrambne politike, da bi se preprečilo podvajanje in da bi se okrepile vrednostne verige v obrambni industriji, to pa bi pripomoglo k vzpostavljanju novega čezmejnega sodelovanja med podjetji;

(c)  spodbujati boljše izkoriščanje rezultatov raziskav na področju obrambe in prispevati zapolnjevanju vrzeli med raziskavami in razvojem, s čimer bi podprli konkurenčnost obrambne industrije Unije na notranjem trgu in na svetovnem trgu, po potrebi vključno z ustrezno konsolidacijo;

(ca)  spodbujati standardizacijo obrambnih sistemov in njihove interoperabilnosti, kar bo državam članicam prineslo velike koristi zaradi ekonomije obsega.

Za namene te uredbe „podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo“ iz točke (b) pomenijo podjetja, ki niso MSP in imajo največ 3 000 zaposlenih. Število zaposlenih se izračuna v skladu s členi 3, 4, 5 in 6 naslova I v Prilogi k Priporočilu Komisije 2003/361/ES[11].

Člen 3

Proračun

Znesek za izvajanje programa za obdobje od leta 2019 do leta 2020 znaša 500 milijonov EUR v tekočih cenah, ki bi jih morali črpati izključno iz nedodeljene razlike do zgornje meje večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 in/ali z uporabo ustreznih posebnih instrumentov večletnega finančnega okvira.

Člen 4

Splošne določbe o financiranju

1.  Finančna pomoč Unije se lahko zagotovi z vrstami financiranja iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, zlasti z nepovratnimi sredstvi in v ustreznih primerih s finančnimi instrumenti ter javnimi naročili, tudi prek mehanizmov kombiniranja.

2.  Vrste financiranja iz odstavka 1 tega člena in načini izvajanja se izberejo na podlagi njihove sposobnosti za doseganje posebnih ciljev ukrepov in rezultatov, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški nadzora, upravna obremenitev in tveganje, povezano z nasprotjem interesov.

3.  Finančno pomoč Unije izvaja Komisija v skladu s členom 58(1)(a) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 ▌.

4.  ▌Države članice imenujejo vodjo projekta▌. Komisija se z njim posvetuje o napredku, doseženem z ukrepom, preden izvede plačilo upravičencem ▌.

Člen 5

Vrste finančnih instrumentov

1.  Finančni instrumenti, vzpostavljeni v skladu z naslovom VIII Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, se lahko uporabljajo, da bi subjektom, ki izvajajo ukrepe v skladu s členom 6, omogočili lažji dostop do financiranja.

2.  Uporabijo so lahko naslednji finančni instrumenti:

(a) naložbe v lastniški kapital ali navidezni lastniški kapital,

(b) posojila ali jamstva,

(c) instrumenti delitve tveganja.

Člen 6

Upravičeni ukrepi

1.  Program zagotavlja podporo upravičencem za ukrepe v razvojni fazi, ki zajemajo nove proizvode in tehnologije ter nadgradnjo obstoječih proizvodov in tehnologij, ki so jih razvili v Uniji, v zvezi z:

(a)  zasnovo obrambnega proizvoda, materialnih ali nematerialnih sestavnih delov ali tehnologije ter tehničnimi specifikacijami, na podlagi katerih je bila zasnova razvita;

(b)  izdelavo prototipa obrambnega proizvoda, materialnega ali nematerialnega sestavnega dela ali tehnologije. Prototip je model proizvoda ali tehnologije, ki lahko prikaže zmogljivost elementa v operativnem okolju;

(c)  preizkušanje obrambnega proizvoda, materialnega ali nematerialnega sestavnega dela ali tehnologije;

(d)  kvalifikacijo obrambnega proizvoda, materialnega ali nematerialnega sestavnega dela ali tehnologije. Kvalifikacija je celotni proces, ki dokazuje, da zasnova proizvoda/sestavnega dela/tehnologije izpolnjuje določene zahteve. Ta proces zagotavlja objektivne dokaze, iz katerih je razvidno, da so bile posebne zahteve zasnove izpolnjene;

(e)  certifikacijo obrambnega proizvoda ali tehnologije. Certifikacija je proces, v skladu s katerim nacionalni organ potrdi, da je proizvod/sestavni del/tehnologija v skladu z veljavnimi predpisi;

(f)  študijami, npr. študijami izvedljivosti, in drugimi spremljevalnimi ukrepi.

2.  Ukrep se izvaja v sodelovanju z najmanj tremi podjetji, ki imajo sedež v najmanj treh različnih državah članicah. Vsaj tri podjetja, ki so upravičena, niso pod neposrednim ali posrednim dejanskim nadzorom istega subjekta in ne nadzorujejo eno drugo.

3.  Za namene odstavka 2 „dejanski nadzor“ pomeni odnos, vzpostavljen s pravicami, pogodbami ali drugimi sredstvi, ki posamezno ali skupaj ob upoštevanju zadevnih dejstev ali zakonov dajejo možnost neposrednega ali posrednega odločilnega vplivanja na podjetje, zlasti s:

(a)  pravico do uporabe celotnega ali delnega premoženja podjetja;

(b)  pravicami ali pogodbami, ki omogočajo odločilno vplivanje na sestavo, glasovanje ali odločitve organov podjetja ali kako drugače omogočajo odločilno vplivanje na vodenje poslovanja podjetja.

4.  Kadar gre za ukrepe, opredeljene v točkah (b) do (f) prvega odstavka, mora ukrep temeljiti na skupnih tehničnih specifikacijah, s čimer se krepita standardizacija in interoperabilnost sistemov.

4a.  Ukrepi v zvezi s proizvodi, ki so povezani z orožjem za množično uničevanje in povezanimi tehnologijami na področju bojnih glav, ukrepi v zvezi s proizvodi, ki so povezani s prepovedanim orožjem in strelivom ter orožjem, ki ni v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom, kot so kasetno strelivo v skladu s Konvencijo o kasetnem strelivu, protipehotne mine v skladu s Konvencijo o prepovedi uporabe, kopičenja zalog, proizvodnje in prenosa protipehotnih min in o njihovem uničenju, zažigalno orožje v skladu s Protokolom III Konvencije o nekaterih vrstah klasičnega orožja, pa tudi popolnoma avtonomno orožje, ki omogoča izvedbo napadov brez človeškega nadzora pri odločanju o ciljih in uporabi tega orožja, niso upravičeni.

Člen 7

Upravičeni subjekti

1.  Upravičenci in njihovi podizvajalci so javna ali zasebna podjetja s sedežem v Uniji, ki niso pod dejanskim nadzorom tretje države ali subjekta iz tretje države v smislu člena 6(3) bodisi neposredno bodisi posredno prek enega ali več vmesnih podjetij. Poleg tega se med celotnim trajanjem ukrepa vsa infrastruktura, objekti, sredstva in viri, ki jih udeleženci, vključno s podizvajalci in ostalimi tretjimi stranmi, uporabljajo pri ukrepih, ki se financirajo v okviru programa,▌ nahajajo na ozemlju ▌Unije. Uporaba te infrastrukture, objektov, sredstev in virov ni predmet nadzora ali omejitve s strani tretje države ali subjekta iz tretje države.

1a.  Če se med izvajanjem programa spremeni dejanski nadzor podjetja v smislu člena 6(3), podjetje o tem obvesti Komisijo, ki oceni, ali so merila upravičenosti še vedno izpolnjena.

1b.  Z odstopanjem od odstavka 1 je lahko podjetje s sedežem v Uniji, ki je pod dejanskim nadzorom tretje države ali subjekta iz tretje države v smislu člena 6(3) bodisi neposredno bodisi posredno prek enega ali več vmesnih podjetij, upravičeno, če so za namene ukrepa, ki se financira v okviru programa, vzpostavljeni potrebni mehanizmi, ki zlasti zagotavljajo, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)  dejanski nadzor tretje države ali subjekta iz tretje države nad podjetjem se odpravi;

(b)  prepreči se dostop do občutljivih informacij v zvezi z ukrepom; ter

(c)  imetništvo pravic intelektualne lastnine, ki izhajajo iz ukrepa in so rezultat ukrepa, v času trajanja ukrepa in po tem, ko se ukrep zaključi, ohrani upravičenec in ni predmet nadzora ali omejitve tretje države ali subjekta iz tretje države.

Podjetje Komisiji predloži vse potrebne dokaze, da je mehanizem vzpostavljen.

2.  Če upravičenec iz odstavka 1 razvija ukrep iz člena 6 v okviru stalnega strukturnega sodelovanja, je glede tega ukrepa upravičen do večjega financiranja iz člena 11(2).

2b.  Upravičenci in njihovi podizvajalci lahko uporabljajo sredstva, infrastrukturo, objekte in vire, ki se nahajajo zunaj ozemlja držav članic Unije ali ki so pod nadzorom tretjih držav, če konkurenčne nadomestne rešitve v Uniji niso enostavno dostopne in če ta uporaba ni v nasprotju z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije in držav članic.

Upravičenci in njihovi podizvajalci lahko pri izvajanju upravičenega ukrepa sodelujejo tudi s podjetji, ki imajo sedež zunaj ozemlja držav članic ali so pod izključnim nadzorom tretjih držav ali subjektov iz tretjih držav, če to ni v nasprotju z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije in držav članic. Stroškov, povezanih s temi dejavnostmi, ni upravičeno financirati s sredstvi iz programa.

Člen 8

Izjava vložnika

Vsak vložnik s pisno izjavo izjavi, da je podrobno seznanjen z veljavno nacionalno zakonodajo in predpisi ter zakonodajo in predpisi Unije glede dejavnosti na področju obrambe, vključno s Skupnim stališčem 2008/944/SZV, režimom Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo in ustrezno nacionalno zakonodajo o nadzoru izvoza.

Člen 9

Konzorcij

1.  Kadar se finančna pomoč Unije zagotavlja prek nepovratnih sredstev, člani konzorcija, ki želijo sodelovati pri ukrepu, imenujejo enega od članov za koordinatorja, kar se navede v sporazumu o nepovratnih sredstvih. Koordinator je glavna oseba za stike med člani konzorcija in Komisijo ali ustreznim organom financiranja, razen če je v sporazumu o nepovratnih sredstvih določeno drugače ali če ne izpolnjuje obveznosti iz sporazuma o nepovratnih sredstvih. Finančna pomoč Unije je lahko tudi v obliki finančnega instrumenta ali javnega naročila.

2.  Člani konzorcija, ki sodelujejo pri ukrepu, sklenejo notranji dogovor, ki določa njihove pravice in obveznosti glede izvajanja ukrepa, vključno z vprašanjem pravic intelektualne lastnine v povezavi z novimi proizvodi, (v skladu s sporazumom o nepovratnih sredstvih), razen v ustrezno utemeljenih primerih, določenih v delovnem programu ali razpisu za zbiranje predlogov.

Člen 10

Merila za dodelitev

Ukrepi, predlagani za financiranje v okviru programa, se ocenijo glede na cilje, določene v členu 2, in na podlagi naslednjih kumulativnih meril:

(a)  odličnost, sektorska uspešnost in sposobnost dokazati bistvene prednosti v primerjavi z obstoječimi proizvodi in tehnologijami ter

(b)  prispevek k inovacijam in tehnološkemu razvoju obrambne industrije in s tem spodbujanju sektorske in strateške avtonomnosti Unije na področju obrambnih tehnologij ter

(ba)  prispevek h konkurenčnosti in rasti obrambnih podjetij po vsej Uniji ter

(c)  prispevek k varnostnim in obrambnim interesom Unije z okrepitvijo obrambnih tehnologij, ki prispevajo k izvajanju prednostnih nalog na področju obrambnih zmogljivosti, o katerih so se države članice dogovorile znotraj Unije, zlasti v okviru načrta za razvoj zmogljivosti skupne varnostne in obrambne politike, ter

(ca)  prispevek k ustvarjanju novega čezmejnega sodelovanja med podjetji ter

(d)  ekonomska izvedljivost upravičenega ukrepa, zlasti tako, da upravičenci dokažejo, da se njegovi preostali stroški krijejo z drugimi načini financiranja, kot so prispevki držav članic; ter

(da)  delež skupnega proračuna ukrepa, ki se dodeli za udeležbo malih in srednjih podjetij s sedežev v Evropski uniji, bodisi kot člani konzorcija, podizvajalci ali kot druga podjetja v dobavni verigi, ter

(e)  za ukrepe iz točk (b) do (e) člena 6(1), prispevek h konkurenčnosti evropske obrambne industrije, tako da upravičenci dokažejo, da so se države članice zavezale, da bodo skupaj proizvajale in naročale končni proizvod ali tehnologijo na usklajen način, vključno s po potrebi skupnim javnim naročilom.

Člen 11

Stopnje financiranja

1.  Finančna pomoč Unije, ki se zagotovi v okviru programa, ne sme presegati 20 % skupnih upravičenih stroškov ukrepa, če se ta nanaša na izdelavo prototipa v smislu člena 126 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012. V vseh ostalih primerih lahko pomoč krije celo vse upravičene stroške ukrepa.

2.  Ukrep, ki ga je razvil upravičenec iz člena 7(2), je lahko upravičen do stopnje financiranja, ki je višja za dodatnih 10 odstotnih točk.

2a.  Ukrep iz člena 6(1) je lahko upravičen do stopnje financiranja, ki je višja za dodatnih 10 odstotnih točk, če se najmanj 15 % njegovih skupnih upravičenih stroškov dodeli malim in srednjim podjetjem s sedežem v Uniji. Ta višja stopnja financiranja se lahko poveča za delež, ki ustreza dvakratnemu deležu skupnih upravičenih stroškov ukrepa, dodeljenemu malim in srednjim podjetjem s sedežem v državi članici, v kateri druga podjetja, ki sodelujejo v ukrepu in niso mala in srednja podjetja, nimajo sedeža.

2b.  Ukrep iz člena 6(1) je lahko upravičen do stopnje financiranja, ki je višja za dodatnih 10 odstotnih točk, če se najmanj 30% njegovih skupnih upravičenih stroškov dodeli podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo s sedežem v Uniji.

2c.  Posredni upravičeni stroški se določijo z uporabo pavšalne stopnje 25 % skupnih neposrednih upravičenih stroškov brez neposrednih upravičenih stroškov za sklepanje pogodb s podizvajalci.

2d.  Finančna pomoč Unije, ki se zagotovi v okviru programa, vključno s povišanimi stopnjami financiranja, ne krije več kot 100 % upravičenih stroškov ukrepov.

Člen 12

Lastništvo in pravice intelektualne lastnine

1.  Unija nima v lasti proizvodov ali tehnologij, ki izhajajo iz ukrepa, prav tako v zvezi z ukrepom nima nikakršnih pravic intelektualne lastnine, vključno z licenco.

1a.  Rezultati ukrepov, ki so bili financirani iz programa, niso predmet nadzora ali omejitve s strani tretje države ali subjekta iz tretje države.

1b.  Če se pomoč Unije zagotovi v obliki javnega naročila študije, imajo vse države članice pravico do brezplačne, neizključne licence za uporabo študije, če to izrecno zahtevajo.

Člen 12a

Splošna dovoljenja za prenos

1.  Za namene te direktive se uporabljajo opredelitve pojmov iz Direktive 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta[12].

2.  Odstavek 1 tega člena se brez poseganja v člen 12 te uredbe uporablja za institucije, organe in agencije Unije ter po analogiji za vodje projektov iz člena 4(4) te uredbe.

Člen 13

Delovni program

1.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 16a v zvezi z uveljavitvijo dvoletnega delovnega programa za čas trajanja programa. Ta delovni program je v skladu s cilji iz člena 2.

2.  Delovni program podrobno določa kategorije projektov, ki se financirajo v okviru programa. Te kategorije so skladne s prednostnimi nalogami na področju obrambnih zmogljivosti iz člena 2(b). Delovni program vključuje tudi kategorije projektov, posebej namenjene malim in srednjim podjetjem.

3.  Delovni program zagotovi, da se vsaj 15% skupnega proračuna dodeli ukrepom, ki omogočajo čezmejno vključevanje malih in srednjih podjetij ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo v vrednostno verigo.

Člen 14

Postopek dodeljevanja

1.  Financiranje Unije pri izvajanju programa se dodeli na podlagi ▌razpisov za zbiranje predlogov, objavljenih v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 in Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 1268/12[13].

2.  Komisija predloge, ki se predložijo na podlagi razpisa za zbiranje predlogov, oceni s pomočjo neodvisnih nacionalnih strokovnjakov iz čim več držav članic, ki se izberejo na podlagi preglednega postopka ob upoštevanju nezdružljivosti zaradi navzkrižja interesov, na podlagi meril za dodelitev iz člena 10.

3.  Komisija po vsakem razpisu izbranim ukrepom z izvedbenim aktom dodeli finančna sredstva. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(2).

Člen 15

Letni obroki

Komisija lahko proračunske obveznosti razdeli na letne obroke.

Člen 16

Odbor

1.  Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011. Evropska obrambna agencija in Evropski parlament sta povabljena, da prispevata kot opazovalca.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

„Člen 16a

Izvajanje prenosa pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 13(1) se prenese na Komisijo za obdobje dveh let od ... [datum začetka veljavnosti te uredbe].

3.  Prenos pooblastila iz člena 13(1) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 13(1), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 17

Spremljanje in poročanje

1.  Komisija redno spremlja izvajanje programa in letno poroča o doseženem napredku v skladu s členom 38(3)(e) Uredbe št. 966/2012. Komisija v ta namen vzpostavi potrebne ureditve spremljanja.

2.  Da bi podpirala večjo učinkovitost in uspešnost prihodnjih ukrepov politike Unije, Komisija pripravi poročilo o retrospektivni oceni in ga pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu. V poročilu, ki temelji na ustreznih posvetovanjih z državami članicami in ključnimi zainteresiranimi stranmi, je predvsem ocenjen napredek pri doseganju ciljev, določenih v členu 2. Poleg tega sta v njem analizirani čezmejna udeležba malih in srednjih podjetij ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo pri projektih, ki se izvajajo v okviru programa, ter vključenost malih in srednjih podjetij ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo v globalno vrednostno verigo. Poročilo vsebuje informacije o državah izvora upravičencev in porazdelitev sredstev med podjetji in državami članicami, če je to tehnično izvedljivo

2a.  V poročilu iz odstavka 2 so predlagane rešitve za zmanjšanje odvisnosti Unije od proizvodov in tehnologij subjektov iz tretjih držav, zlasti tistih, ki so bili ugotovljeni med izvajanjem te uredbe.

2b.  Komisija pravočasno pred iztekom Programa po potrebi vloži zakonodajni predlog za nov program za razvoj obrambne industrije, skupaj z ustreznim financiranjem v novem večletnem finančnem okviru.

Člen 18

Zaščita finančnih interesov Unije

1.  Komisija sprejme ustrezne ukrepe za zaščito finančnih interesov Unije pri izvajanju ukrepov, ki se financirajo na podlagi te uredbe, kar se zagotovi z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in drugemu nezakonitemu ravnanju ter učinkovitimi pregledi, če so ugotovljene nepravilnosti, pa z izterjavo oziroma po potrebi vračilom napačno izplačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi upravnimi in denarnimi kaznimi.

2.  Komisija in Računsko sodišče so pooblaščeni, da na podlagi dokumentov in na kraju samem opravijo revizijo pri vseh prejemnikih nepovratnih sredstev ter izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije na podlagi te uredbe, oziroma da v primeru mednarodnih organizacij opravijo preverjanje v skladu s sporazumi, ki so bili sklenjeni z njimi.

3.  Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) lahko izvaja preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, v skladu z določbami in postopki, določenimi v Uredbi (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta[14] in Uredbi Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96[15], da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali katere koli druge nezakonite dejavnosti, ki vpliva na finančne interese Unije v zvezi s sporazumom ali sklepom o nepovratnih sredstvih ali pogodbo, financirano na podlagi te uredbe.

Člen 19

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament      Za Svet

Predsednik          Predsednik

  • [1]    Še ni objavljeno v Uradnem listu.
  • [2] * Spremembe: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.
  • [3]   UL C […], […], str. […].
  • [4]   UL C […], […], str. […].
  • [5]   UL L 200, 30.7.2005, str. 1.
  • [6]   Direktiva 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti (UL L 216, 20.8.2009, str. 76).
  • [7]   Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (UL L 347, 20.12.2013, str. 884).
  • [8]   Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).
  • [9]    Skupno stališča Sveta 2008/944/SZVP z dne 8. decembra 2008, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme (UL L 335, 13.12.2008, str. 99).
  • [10]   UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
  • [11]    Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).
  • [12]    Direktiva 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o poenostavitvi pogojev za prenose obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti (UL L 146, 10.6.2009, str. 1).
  • [13]   Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L 362, 31.12.2012, str. 1).
  • [14]   Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11 septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).
  • [15]   Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

OBRAZLOŽITEV

Evropski obrambni sklad, ki ga je 7. junija 2017 predlagala Komisija, vsebuje dva sklopa, ki zajemata celotni cikel industrijskega razvoja na področju obrambe. Prvi sklop je namenjen financiranju skupnih raziskav na področju inovativnih obrambnih tehnologij. Cilj drugega sklopa je skupna nabava obrambnih zmogljivosti. Vključuje evropski program za razvoj obrambne industrije, ki je namenjen reševanju izzivov, s katerimi se sooča evropska obrambna industrija. Celotni obrambni proračun držav članic se za razliko od drugih svetovnih velesil, kot sta Kitajska in Rusija, zmanjšuje, obrambni proračun Združenih držav pa je enkrat višji od evropskega. Obenem se nesodelovanje na evropski ravni odraža v podvajanju sistemov orožja in opreme ter posledično v precejšnji proračunski neučinkovitosti. Prav tako ni skupnih specifikacij držav članic, kar je še en znak, da sodelovanje še ni dovolj razvito. Posledica tega so zamude in dodatni stroški pri razvoju vodilnih projektov. Poleg tega odvisnost od tretjih držav glede proizvodov ali tehnologij zmanjšuje strateško avtonomijo EU.

Naša obrambna industrija kljub pravemu tehnološkemu bogastvu trenutno ne dobiva dovolj spodbud, da bi bila konkurenčna na svetovni ravni. Potrebuje „več Evrope“, da bi zagotavljala zanesljivejšo, bolj neodvisno in cenejšo tehnologijo.

Paradoksalno se varnostne potrebe Evropejcev v nestabilnem mednarodnem okolju v številnih pogledih večajo in enotni pristop EU k obrambi in svetovni varnosti je zagotovilo za stabilnost. Sodelovanje ima torej nepogrešljivo dodano vrednost pri odzivu na potrebe državljanov po varnosti in utrditvi položaja Unije.

Poročevalka zato toplo pozdravlja predlog Komisije, da bi vzpostavili program za razvoj obrambne industrije, in meni, da ga je nujno treba uspešno izvajati od januarja 2019, da bi zagotovili dobre možnosti za evropsko obrambno industrijo po letu 2020. Zato morata Svet in Parlament ta predlog hitro obravnavati.

Strateška avtonomija kot cilj

S tem programom bi morali okrepiti neodvisnost Evropske unije na področju obrambe. Strateška avtonomija je bistvena za zagotovitev svobodnega ukrepanja Unije po vsem svetu. Okrepiti jo je mogoče le z boljšim sodelovanjem med državami članicami in podjetji, ki mora temeljiti na skupnih prednostnih nalogah držav članic na področju zmogljivosti. S tem bo uspešnost projektov zagotovljena.

Cilj avtonomnosti Unije na področju obrambe bi zato moral biti vključen že v člen 2 uredbe. Zanj je ključen razvoj industrijske in tehnološke baze za evropsko obrambo. Komisija je zato želela, da bi v okviru tega programa financirali samo podjetja, ki jih dejansko nadzirajo evropski subjekti, za ukrepe, ki se izvajajo na ozemlju Unije. To merilo bi moralo veljati tudi za podizvajalce. Da bi bila ta osnovna zahteva bolj pragmatična, je bilo v členu 7 črtano merilo 50-odstotne evropske udeležbe, ki je preveč togo in premalo prilagojeno podjetjem v tem sektorju. Predlaga se tudi, da bi ugotovili, kateri proizvodi in tehnologije prihajajo iz tretjih držav, da bi zmanjšali odvisnost Unije od njih.

Krepitev konkurenčnosti industrije in inovacij

O konkurenčnosti industrije, ki je pravna podlaga za to uredbo, se bo sodilo na podlagi njene zmožnosti za inovacije in prilagajanje tehnološkemu razvoju. Odličnost in uspešnost industrije sta zato bistveni merili za ta strateški sektor. Evropsko regulativno okolje za to industrijo se mora razvijati v smeri interoperabilnosti in boljše standardizacije. To sta tudi cilja programa, ki ju je treba vključiti v člen 2 te uredbe.

Združevanje podjetij na evropski ravni je pozitivno, zato s programom ne bi smeli kaznovati podjetij, ki že dolgo uporabljajo ta pristop. Potrebujemo pravo evropsko sodelovanje in zahteva za skupne specifikacije je bistvena za to, da se lahko ukrepi podprejo s tem programom.

Konkurenčna obrambna industrija bo imela pomemben pozitivni učinek tako v ekonomskem kot človeškem smislu in s Programom se bodo ublažile omejitve v zvezi s sodelovanjem.

Pomembna vloga za mala in srednja podjetja

Mala in srednja podjetja imajo že zdaj pomembno vlogo na področju obrambe in varnosti v Evropi. Velika podjetja z njimi sodelujejo pri vseh projektih. Zagotavljajo tudi pomembne koristi za vso Unijo. Po drugi strani je pomembno krepiti čezmejno sodelovanje, zlasti za mala in srednja podjetja, ki nimajo dovolj spodbud za to. Tako bodo imele denimo vse države članice s podjetji, ki utegnejo prispevati k tehnološki odličnosti na področju obrambe in varnosti, možnost, da ta program izkoristijo z oblikovanjem novih projektov na podlagi sodelovanja brez pretiranih dodatnih omejitev poleg že tako zapletenih industrijskih programov.

Poročevalka zato predlaga, da bi se dodatno potrudili ter za mala in srednja podjetja namenili posebno kategorijo projektov in zagotovili, da bo najmanj 10 % celotnega proračuna programa namenjenih ukrepom, s katerimi se spodbuja čezmejna udeležba malih in srednjih podjetij (člen 13).

Ustrezno financiranje

Proračun v višini 500 milijonov EUR je primeren za ta program, vendar poročevalka meni, da morebitne prerazporeditve iz evropskih programov, kot so EGNOS, Galileo, Copernicus, ITER in instrument za povezovanje Evrope, ne bi smele vplivati na izvajanje teh programov. Vse države članice se morajo potruditi, uporabiti pa bo treba tudi rezervo sedanjega finančnega okvira.

MANJŠINSKO MNENJE

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi evropskega programa za razvoj obrambne industrije v podporo konkurenčnosti in inovacijski zmogljivosti obrambne industrije EU

v skladu s členom 52a(4) Poslovnika

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko, Poročevalka: Françoise Grossetête

Poročilo o manjšinskem mnenju, ki so ga vložili poslanci skupine GUE/NGL SILIKOTIS Neoklis (SYLIKIOTIS Neoklis), BENITO ZILUAGA Xabier, FERREIRA João, LÖSING Sabine, MATIAS Marisa, ERNST Cornelia

Poročilo zagovarja nadaljnjo militarizacijo EU. Vojaško avtonomijo naj bi povečali z višjimi naložbami v obrambo ter vojaške raziskave in opremo kljub gospodarski krizi in vplivu na okolje. Poročilo je tudi v nasprotju s členom 41(2) PEU, v katerem je prepovedano bremeniti proračun EU za odhodke, ki nastanejo zaradi vojaških ali obrambnih ukrepov. Prav tako zagovarja sodelovanje med EU in Natom.

Poročilu nasprotujemo, ker:

–  gre za poskus preoblikovanja Unije v svetovnega vojaškega akterja;

-  je namenjen subvencioniranju obrambnega sektorja in vojaško industrijskemu kompleksu ter se torej utegne povečati izvoz orožja;

–  militarizira civilne politike ter industrijo in konkurenčnost uporablja kot izgovor za nadaljnji razvoj obrambnih zmogljivosti EU v okviru SVOP/SZVP;

-  podpira nadaljnje civilno-vojaško sodelovanje;

Zahtevamo:

-  korenito razorožitev na ravni EU in na svetovni ravni;

-  da se vojaške akcije ne financirajo iz proračuna EU;

-  da se z javnimi sredstvi podpirajo kakovostna delovna mesta, ponovna industrializacija ter srednja in mala podjetja;

–  spodbujanje civilnih raziskav in razvoja, ki bodo služili ljudem in njihovim potrebam;

–  da so vse dejavnosti strogo v skladu z Listino OZN in mednarodnim pravom;

–  da se izvaja zgolj miroljubno in mirno reševanje sporov ter da se vojaški in civilni ukrepi ločijo;

–  strogo ločitev EU od zveze Nato.

MNENJE Odbora za zunanje zadeve (25.1.2018)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi evropskega programa za razvoj obrambne industrije v podporo konkurenčnosti in inovacijski zmogljivosti obrambne industrije EU
(COM(2017)0294 – C8-0180/2017 – 2017/0125(COD))

Pripravljavec mnenja (*): Ioan Mircea Paşcu

(*)  Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Obramba je pomembna. S to izjavo je Evropski svet decembra 2013 obrambo odločno ponovno vključil v evropsko agendo. Vse od tega trenutka se ukrepanje na področju varnosti in obrambe na ravni Evropske unije nenehno širi.

Junija 2016 je visoka predstavnica in podpredsednica Federica Mogherini predstavila globalno strategijo, s katero je opredelila novo raven ciljev ter zagotovila podlago za usklajen nabor izvedbenih dokumentov in predlogov, ki nadgrajujejo vizijo močnejše Unije in določajo natančne ukrepe, ki jih je treba izpolniti, da bi zadovoljili potrebe Evrope po strateški avtonomnosti.

Evropski parlament je v letih 2015 in 2016 začel pilotni projekt raziskav na področju skupne varnostne in obrambne politike, ki ga je leta 2017 dopolnil pripravljalni ukrep za obrambne raziskave. Ta pripravljalni ukrep se bo nadaljeval do leta 2019.

Komisija je poleti 2017 ustanovila Evropski obrambni sklad za krepitev evropskih obrambnih zmogljivosti. Kot prvi ukrep je predlagala uredbo o ustanovitvi evropskega programa za razvoj obrambne industrije v podporo konkurenčnosti in inovacijski zmogljivosti EU za obdobje od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2020.

Na področju evropske obrambe so naročila v izključni pristojnosti vlad, ki se odločajo na podlagi strateških in političnih vidikov ter razlogov v zvezi z obrambnimi zmogljivostmi. EU bo s svojimi ukrepi zagotovila močnejše spodbude za države članice, da razvijajo in kupujejo evropske obrambne proizvode. Poleg tega bo s svojim delovanjem podprla prizadevanja, potrebna za oblikovanje vseevropskih vrednostnih verig, ki so trenutno v rokah obrambne industrije. Naravni nastanek vseevropskih vrednostnih verig preprečujejo poslovna tveganja, povezana z nepopolnim stanjem na obrambnih trgih. Kadar pa vlade sodelujejo pri razvoju obrambnih zmogljivosti, se tudi akterji vrednostnih verig povezujejo za razvoj obrambnih proizvodov.

Program se še zlasti osredotoča na razvojno fazo obrambnih proizvodov, kar je ključno obdobje v življenjskem ciklu obrambnih zmogljivosti. Do te faze se določi večina značilnosti prihodnjih zmogljivosti in večina stroškov lastništva njihovega prihodnjega življenjskega cikla. Kadar se programi za zmogljivosti razvijajo kot večnacionalni programi, se prav v tej fazi sklene največ dogovorov v zvezi z delitvijo stroškov in dela. Zato bi bilo učinkovito, če se spodbude za sodelovanje na ravni EU usmerijo v to fazo. S tem bi tudi zagotovili uspeh, saj EU s posredovanjem spodbuja širitev evropske skupnosti uporabnikov evropskih obrambnih proizvodov, kar prispeva k ekonomiji obsega in razpona skozi celotni življenjski cikel obrambnega proizvoda.

Pripravljavec mnenja pozdravlja predlog Komisije. Poudarja, da bi predlog moral imeti pomemben strukturni učinek pri vzpostavljanju vseevropskega sodelovanja na področju obrambe. Razvoj močnejše, učinkovitejše in konkurenčne obrambne industrije, kar je cilj predloga za evropski program za razvoj obrambne industrije, bi okrepil tehnološko neodvisnost EU in njeno strateško avtonomnost ter na splošno utrdil skupno varnostno in obrambno politiko. To je cilj, ki ga Evropski parlament že dolgo podpira.

Pripravljavec mnenja poudarja naslednje:

•  Svoboda delovanja držav članic in Unije, sodelovanje med njimi in delo v skladu z zahtevami glede obrambnih zmogljivosti so značilnosti, ki bi morale biti vključene v vse cilje programa.

•  Ukrepi EU v okviru tega programa bi morali imeti cilj, da se v vrednostne verige na področju obrambe vključijo subjekti iz vseh držav članic, zlasti iz EU-13. Nadalje lahko imajo mala in srednja podjetja ter srednje velika proizvodna podjetja pomembno vlogo v vrednostnih verigah na področju obrambe v številnih državah članicah. Srednje velika proizvodna podjetja bi bilo treba obravnavati podobno kot MSP, kadar je to v skladu s cilji programa.

•  Pri ukrepih v okviru programa bi bilo treba, kadar je to ustrezno, upoštevati skupno izjavo EU in zveze NATO ter skupne izvedbene ukrepe EU in zveze NATO, kot tudi potrebo po sodelovanju z drugimi regionalnimi in mednarodnimi pobudami za sodelovanje, pri tem pa upoštevati varnostne in obrambne interese držav članic in Unije.

•  Zagotoviti je treba ustrezno vlogo Evropske obrambne agencije v okviru celotnega programa, pri tem pa ustrezno upoštevati Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 in Uredbo (EU) št. 182/2011.

•  Financiranje EU je treba izključiti za ukrepe v zvezi z nekaterimi obrambnimi proizvodi (orožjem za množično uničevanje in povezanimi tehnologijami na področju bojnih glav, prepovedanim orožjem in strelivom, popolnoma avtonomnim orožjem, ki omogoča izvedbo napadov brez večjega človeškega posredovanja in nadzora). Financiranje EU je treba izključiti za ukrepe v zvezi z obrambnimi proizvodi (osebno in lahko orožje), če je ukrep namenjen predvsem za izvoz, kar pomeni, da nobena država članica ni izrazila potrebe po izvedbi ukrepa.

•  Izkušnje v praksi so pokazale, da je kakršno koli merilo za upravičenost na podlagi lastniškega deleža težko izvajati zaradi zapletenih ureditev znotraj industrije.

•  Merila za dodelitev je treba posodobiti glede na izboljšane cilje in merila za upravičenost.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog uredbe

Navedba sklicevanja 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

ob upoštevanju stalnega strukturnega sodelovanja na področju varnosti in obrambe, ki ga je 13. novembra 2017 vzpostavilo 23 držav članic, kot je določeno v Pogodbi o Evropski uniji, zlasti njenih členih 42(6) in 46, ter Protokolu št. 10 k PEU,

Predlog spremembe    2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  Komisija se je v evropskem obrambnem akcijskem načrtu, ki je bil sprejet 30. novembra 2016, zavezala, da bo dopolnila, s finančnim vzvodom podprla in utrdila skupna prizadevanja držav članic pri razvoju obrambnih zmogljivosti za odzivanje na varnostne izzive ter spodbujala konkurenčno in inovativno evropsko obrambno industrijo. Zlasti je predlagala ustanovitev evropskega obrambnega sklada v podporo naložbam v skupne raziskave in skupni razvoj obrambne opreme in tehnologij. Sklad naj bi podpiral sodelovanje med celotnim ciklom razvoja obrambnega proizvoda in tehnologije.

(1)  Komisija je v evropskem obrambnem akcijskem načrtu, ki je bil sprejet 30. novembra 2016, opisala številne strukturne težave v evropskem obrambnem sektorju, ki ovirajo učinkovito črpanje nacionalnih sredstev za zagotavljanje obrambnih zmogljivosti, potrebnih za skupno varnostno in obrambno politiko. Zato se je zavezala, da bo dopolnila, s finančnim vzvodom podprla in utrdila skupna prizadevanja držav članic pri razvoju in pridobivanju obrambnih zmogljivosti za odzivanje na varnostne izzive ter spodbujala konkurenčno in inovativno evropsko obrambno industrijo ter prispevala k tehnološki in sektorski avtonomnosti Unije. Zlasti je predlagala ustanovitev evropskega obrambnega sklada v podporo naložbam v skupne raziskave in skupni razvoj obrambne opreme in tehnologij. Sklad bi moral dopolnjevati nacionalne proračune za obrambo in spodbuditi države članice k večjim naložbam na področju obrambe. Sklad naj bi podpiral sodelovanje med celotnim ciklom razvoja obrambnega proizvoda in tehnologije. Da bi dopolnil nacionalne programe, bi moral Uniji omogočiti znaten učinek finančnega vzvoda nacionalnih naložb, da se bo povečalo sodelovanje med državami članicami in njihovimi industrijami. Da bi dosegli te cilje, je treba na ravni Unije okrepiti institucionalni okvir za sodelovanje držav članic in podjetij v sektorju razvoja obrambne industrije.

Predlog spremembe    3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(1a)  Da bi oblikovali učinkovit evropski trg za obrambno opremo in da bi bil ta program dejansko učinkovit, morajo biti nujno izpolnjeni ključni regulativni pogoji, zlasti popolno izvajanje Direktive 2009/81/ES o javnih naročilih za obrambo.

Predlog spremembe    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)  Da bi prispevali k povečanju konkurenčnosti in inovacijske zmogljivosti obrambne industrije Unije, bi bilo treba vzpostaviti evropski program za razvoj obrambne industrije (v nadaljnjem besedilu: program). Program bi moral biti namenjen krepitvi konkurenčnosti obrambne industrije Unije, med drugim kibernetske obrambe, s podporo sodelovanja med podjetji v fazi razvoja obrambnih proizvodov in tehnologij. Razvojna faza, ki sledi raziskovalni in tehnološki fazi, je povezana z znatnimi tveganji in stroški, ki preprečujejo nadaljnje izkoriščanje rezultatov raziskav in negativno vplivajo na konkurenčnost obrambne industrije Unije. Program bi s podporo razvojni fazi prispeval k boljšemu izkoriščanju rezultatov raziskav na področju obrambe in pripomogel k zapolnitvi vrzeli med raziskavami in proizvodnjo ter spodbujanju vseh oblik inovacij. Program naj bi dopolnjeval dejavnosti, ki se izvajajo v skladu s členom 182 PDEU, in ne pokriva proizvodnje obrambnih proizvodov in tehnologij.

(2)  Da bi prispevali k povečanju konkurenčnosti in inovacijske zmogljivosti obrambne industrije Unije, zato da bi okrepili strateško in tehnološko avtonomnost Evropske unije, bi bilo treba vzpostaviti evropski program za razvoj obrambne industrije (v nadaljnjem besedilu: program). Cilj programa bi morala biti opredelitev in izvajanje postopnega oblikovanja skupne obrambne politike v skladu s členom 2(4) PDEU, namenjen pa je razvijanju sodobnih zmogljivosti, ki jih potrebujejo oborožene sile držav članic, in izboljšanju njihove varnosti. Ta program bi moral biti namenjen krepitvi konkurenčnosti obrambne industrije Unije, med drugim kibernetske obrambe, s podporo sodelovanja med podjetji, tudi raziskovalnimi središči, v fazi razvoja obrambnih proizvodov in tehnologij, kar bi zagotovilo večjo učinkovitost ter zmanjšalo potrato virov in prekrivanja na obrambnem trgu. Razvojna faza, ki sledi raziskovalni in tehnološki fazi, je povezana z znatnimi tveganji in stroški, ki preprečujejo nadaljnje izkoriščanje rezultatov raziskav in negativno vplivajo na konkurenčnost obrambne industrije Unije. Program bi s podporo razvojni fazi prispeval k boljšemu izkoriščanju rezultatov raziskav na področju obrambe in pripomogel k zapolnitvi vrzeli med raziskavami in proizvodnjo ter spodbujanju vseh oblik inovacij. Program in njegovo morebitno nadaljevanje po letu 2020 naj bi ne glede na obliko dopolnjevala dejavnosti, ki se izvajajo v skladu s členom 182 PDEU, in ne pokrivata proizvodnje obrambnih proizvodov in tehnologij.

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  Da bi bolje izkoristili ekonomije obsega v obrambni industriji, bi program moral podpirati sodelovanje med podjetji pri razvijanju obrambnih proizvodov in tehnologij.

(3)  Da bi bolje izkoristili ekonomije obsega v obrambni industriji, bi program moral podpirati sodelovanje med podjetji pri razvijanju obrambnih proizvodov in tehnologij ter spodbujati bolj povezan trg, da bi bile naložbe donosne in bi preprečili podvajanje zmogljivosti in stroškov. Unija bi lahko glede na nekatere študije vsako leto prihranila od 25 do 100 milijard EUR, če bi okrepila sodelovanje na področju obrambe.

Obrazložitev

Eden od glavnih ciljev te zakonodaje je zmanjšati nepotrebne odhodke držav članic za obrambo.

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  Program bi se moral izvajati popolnoma v skladu z določbami Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta6. Financiranje lahko poteka predvsem v obliki nepovratnih sredstev. Po potrebi se lahko uporabijo finančni instrumenti ali javna naročila.

(5)  Program bi se moral izvajati popolnoma v skladu z določbami Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta6. Financiranje lahko poteka predvsem v obliki nepovratnih sredstev in javnih naročil za pripravo študij. V prihodnosti bi se lahko na podlagi izkušenj s tem programom uporabljali tudi finančni instrumenti, zlasti za sklop za razvoj zmogljivosti v okviru evropskega obrambnega sklada po letu 2020. Komisija bi morala v naslednjem večletnem finančnem okviru uporabiti finančna sredstva za prihodnji program, ki bo nasledil tega. Komisija bi morala čim prej začeti izvajati pripravljalno delo in ocenjevanje ter pripravljati ustrezne predloge.

_________________

_________________

6 Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

6 Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

Obrazložitev

Javna naročila bi se morala uporabljati le za pripravo študij.

Predlog spremembe    7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7)  Glede na posebne značilnosti sektorja se projekt, pri katerem sodeluje več podjetij, v praksi ne bo začel izvajati, če se države članice prej ne bodo dogovorile, da bodo take projekte podprle. Potem ko so bile na ravni Unije opredeljene skupne prednostne naloge na področju obrambnih zmogljivosti in ustrezno upoštevane skupne pobude na regionalni ravni, države članice določijo in združijo vojaške zahteve ter opredelijo tehnične specifikacije projekta. Imenujejo lahko tudi vodjo projekta, pristojnega za vodenje dela v zvezi z razvojem skupnega projekta.

(7)  Potem ko so bile na ravni Unije v okviru načrta za razvoj zmogljivosti opredeljene skupne prednostne naloge na področju obrambnih zmogljivosti in je bil ustrezno upoštevan usklajeni letni pregled na področju obrambe, države članice za namen izpolnjevanja ciljev na ravni Unije, ki jih je Svet določil v svojih sklepih z dne 14. novembra 2016 in jih je Evropski svet potrdil 15. decembra 2016, določijo in združijo vojaške zahteve ter opredelijo tehnične specifikacije projekta. Imenujejo lahko tudi vodjo projekta, pristojnega za vodenje dela v zvezi z razvojem skupnega projekta.

Obrazložitev

Program mora temeljiti na obstoječih postopkih za opredelitev skupnih prednostnih nalog na področju obrambnih zmogljivosti.

Predlog spremembe    8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 8

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(8)  Če ukrep, ki prejema podporo v okviru programa, upravlja vodja projekta, ki ga imenujejo države članice, bi morala Komisija vodjo projekta obvestiti o upravičenem ukrepu pred izvršitvijo plačila upravičencu, tako da lahko vodja projekta zagotovi, da upravičenci spoštujejo časovne okvire.

(8)  Če ukrep, ki prejema podporo v okviru programa, upravlja vodja projekta, ki ga imenujejo države članice, bi se morala Komisija z vodjo projekta posvetovati o napredku, doseženem pri upravičenem ukrepu, pred izvršitvijo plačila upravičencu, tako da lahko vodja projekta zagotovi, da upravičenci spoštujejo časovne okvire.

Predlog spremembe    9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9)  Finančna pomoč Unije ne bi smela vplivati na izvoz proizvodov, opreme ali tehnologij kakor tudi ne na diskrecijsko pravico držav članic glede politike na področju izvoza proizvodov, povezanih z obrambo. Finančna podpora Unije ne bi smela vplivati na politike držav članic na področju izvoza proizvodov, povezanih z obrambo.

(9)  Finančna pomoč Unije ne bi smela vplivati na izvoz proizvodov, opreme ali tehnologij kakor tudi ne na diskrecijsko pravico držav članic glede politike na področju izvoza proizvodov, povezanih z obrambo. Finančna podpora Unije ne bi smela vplivati na politike držav članic na področju izvoza proizvodov, povezanih z obrambo, ki so določene s Skupnim stališčem 2008/944/SZVP.

Predlog spremembe    10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10)  Ker je cilj programa podpora konkurenčnosti obrambne industrije Unije z zmanjšanjem tveganj, povezanih z razvojno fazo projektov na podlagi sodelovanja, bi morali biti ukrepi v zvezi z razvojem obrambnega proizvoda ali tehnologije, in sicer opredelitev skupnih tehničnih specifikacij, zasnova, izdelava prototipov, preskušanje, kvalifikacija in certifikacija ter študije izvedljivosti in drugi podporni ukrepi, upravičeni do njegovega financiranja. To bo veljalo tudi za nadgradnjo obstoječih obrambnih proizvodov in tehnologij.

(10)  Ker je cilj programa podpora postopnemu oblikovanju skupne obrambne politike in konkurenčnosti obrambne industrije Unije z zmanjšanjem tveganj, povezanih z razvojno fazo projektov na podlagi sodelovanja, bi morali biti ukrepi v zvezi z razvojem obrambnega proizvoda ali tehnologije, in sicer opredelitev skupnih tehničnih specifikacij, zasnova, izdelava prototipov, preskušanje, kvalifikacija in certifikacija ter študije izvedljivosti in drugi podporni ukrepi, upravičeni do njegovega financiranja. To bo veljalo tudi za nadgradnjo obstoječih obrambnih proizvodov in evropskih obrambnih tehnologij.

Obrazložitev

Gre za postopno oblikovanje skupne obrambne politike; krepitev tehnološke in industrijske baze evropske obrambe prek ukrepov evropskega programa za razvoj obrambne industrije je način za doseganje tega splošnega cilja.

Predlog spremembe    11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11)  Ker je program izrecno namenjen krepitvi sodelovanja med podjetji v državah članicah, bi moral biti ukrep upravičen do financiranja v okviru programa le, če se izvaja v sodelovanju z vsaj tremi podjetji s sedežem v najmanj dveh različnih državah članicah.

(11)  Ker je program izrecno namenjen krepitvi sodelovanja med podjetji v državah članicah, bi moral biti ukrep upravičen do financiranja v okviru programa le, če se izvaja v sodelovanju z vsaj tremi podjetji s sedežem v najmanj treh različnih državah članicah.

Predlog spremembe    12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12)  Čezmejno sodelovanje pri razvoju obrambnih proizvodov in tehnologij pogosto ovira težavno doseganje dogovora o skupnih tehničnih specifikacijah. Odsotnost ali nizka raven skupnih tehničnih specifikacij je že privedla do večje kompleksnosti, zamud in pretiranih stroškov v razvojni fazi. Dogovor o skupnih tehničnih specifikacijah bi moral biti pogoj za upravičenost do podpore Unije v okviru tega programa. Ukrepi, namenjeni podpori oblikovanja skupne opredelitve tehničnih specifikacij, bi prav tako morali biti upravičeni do podpore v okviru programa.

(12)  Čezmejno sodelovanje pri razvoju obrambnih proizvodov in tehnologij pogosto ovira težavno doseganje dogovora o skupnih tehničnih specifikacijah, ki spodbujajo interoperabilnost. Odsotnost ali nizka raven skupnih tehničnih specifikacij je že privedla do večje kompleksnosti, zamud in pretiranih stroškov v razvojni fazi. Dogovor o skupnih tehničnih specifikacijah bi moral biti pogoj za upravičenost do podpore Unije v okviru tega programa. Ukrepi, namenjeni podpori oblikovanja skupne opredelitve tehničnih specifikacij, bi prav tako morali biti upravičeni do podpore v okviru programa.

Predlog spremembe    13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13)  Program je namenjen izboljšanju konkurenčnosti obrambne industrije Unije, zato bi morali biti do podpore upravičeni le subjekti, ki imajo sedež v Uniji in jih dejansko nadzorujejo države članice ali njihovi državljani. Da bi zaščitili bistvene varnostne interese Unije in njenih držav članic, se poleg tega infrastruktura, objekti, sredstva in viri, ki jih upravičenci in podizvajalci uporabljajo pri ukrepih, financiranih v okviru programa, ne smejo nahajati na ozemlju držav, ki niso članice Unije.

(13)  Program je namenjen izboljšanju konkurenčnosti, učinkovitosti sodelovanja in vključevanja obrambne industrije Unije ter podpiranju strateške in tehnološke avtonomnosti obrambe Unije, zato bi morali biti do podpore kot neposredni upravičenci ali podizvajalci upravičeni le subjekti, ki imajo sedež v Uniji in jih dejansko nadzorujejo države članice ali njihovi državljani. Da bi zaščitili bistvene varnostne interese Unije in njenih držav članic, se poleg tega infrastruktura, objekti, sredstva in viri, ki jih upravičenci in podizvajalci uporabljajo pri ukrepih, financiranih v okviru programa, ne smejo nahajati na ozemlju držav, ki niso članice Unije, in ne smejo biti pod nadzorom ali omejitvami tretjih držav, podjetij ali javnih subjektov v tretjih državah. Materialni, nematerialni in človeški viri bi morali biti na voljo za prosto uporabo in ne bi smeli imeti omejitev v odnosu do tretjih držav. Podjetje, ki ga nadzirajo tretje države ali subjekti ali podrejene družbe podjetij tretjih držav s sedežem v Uniji, je upravičeno do podpore, če podpora Unije v celoti spoštuje interese Unije in njenih držav članic v zvezi z varnostjo in obrambo ter če države članice, ki v programu sodelujejo, temu podjetju zagotovijo varnostno dovoljenje.

Predlog spremembe    14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14)  Upravičeni ukrepi, oblikovani v okviru stalnega strukturnega sodelovanja znotraj institucionalnega okvira Unije, bi zagotovili stalno okrepljeno sodelovanje med podjetji v različnih državah članicah in tako neposredno prispevali k ciljem programa. Tovrstni projekti bi zato morali biti upravičeni do višje stopnje financiranja.

(14)  Upravičeni ukrepi, oblikovani v okviru stalnega strukturnega sodelovanja znotraj institucionalnega okvira Unije, o katerem so se zunanji in obrambni ministri 23 držav članic dogovorili in podpisali dogovor 13. novembra 2017, bi zagotovili stalno okrepljeno sodelovanje med podjetji v različnih državah članicah in tako neposredno prispevali k ciljem programa. Tovrstni projekti bi zato morali biti upravičeni do višje stopnje financiranja.

Predlog spremembe    15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16)  Spodbujanje inovacij in tehnološkega razvoja v obrambni industriji Unije bi moralo potekati na način, ki je skladen z varnostnimi interesi Unije. Zato bi moral prispevek ukrepa k navedenim interesom in prednostnim nalogam na področju obrambnih zmogljivosti, o katerih so se dogovorile države članice, imeti vlogo merila za dodelitev. Znotraj Unije so skupne prednostne naloge na področju obrambnih zmogljivosti opredeljene predvsem v okviru načrta za razvoj zmogljivosti. Drugi procesi Unije, npr. usklajeni letni pregled na področju obrambe in stalno strukturno sodelovanje, bodo podprli izvajanje ustreznih prednostnih nalog na podlagi okrepljenega sodelovanja. Po potrebi se bodo upoštevale ustrezne regionalne ali mednarodne pobude sodelovanja, npr. v okviru Nata, ki so v skladu z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije.

(16)  Spodbujanje inovacij in tehnološkega razvoja v obrambni industriji v državah članicah bi moralo potekati na način, ki je skladen z varnostnimi interesi Unije, kot so opredeljeni v okviru skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) ter skupne varnostne in obrambne politike (SVOP). Omogočilo naj bi tudi ohranjanje in razvoj znanja in spretnosti ter strokovnega znanja obrambne industrije v državah članicah in prispevalo h krepitvi tehnološke in sektorske avtonomnosti Unije. Zato bi moral prispevek ukrepa k navedenim interesom in prednostnim nalogam na področju obrambnih zmogljivosti, o katerih so se dogovorile države članice, imeti vlogo merila za dodelitev. Znotraj Unije so skupne prednostne naloge na področju obrambnih zmogljivosti opredeljene predvsem v okviru načrta za razvoj zmogljivosti. Drugi procesi Unije, npr. usklajeni letni pregled na področju obrambe in stalno strukturno sodelovanje (PESCO), bodo podprli izvajanje ustreznih prednostnih nalog na podlagi okrepljenega sodelovanja. Nacionalne izvedbene načrte držav članic za stalno strukturno sodelovanje bi bilo treba uskladiti s programom. Po potrebi bi bilo treba upoštevati ustrezne regionalne ali mednarodne pobude sodelovanja zmogljivosti, npr. v okviru Nata, ki so v skladu z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije, kar pa ne bi smelo povzročiti podvajanja prizadevanj.

Predlog spremembe    16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(16a)  Države članice delujejo posamično in skupaj pri razvoju, proizvodnji in operativni uporabi brezpilotnih zrakoplovov, vozil in plovil. Operativna uporaba teh sistemov obsega izvajanje napadov na vojaške cilje. Sredstva Unije podpirajo raziskave in razvoj, povezane z razvojem takih sistemov, vojaških in civilnih, in po načrtih naj bi se to v prihodnosti nadaljevalo, po možnosti v okviru tega programa. Nič v tej uredbi ne bi smelo ovirati legitimne uporabe tehnologij in proizvodov, ki se v njem razvijajo.

Predlog spremembe    17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18)  Da bi zagotovili, da financirani ukrepi prispevajo h konkurenčnosti evropske obrambne industrije, bi morali biti tržno usmerjeni in temeljiti na povpraševanju. Pri merilih za dodelitev bi zato moralo biti upoštevano dejstvo, da so se države članice že zavezale, da bodo skupaj proizvedle in naročile končni proizvod ali tehnologijo, po možnosti na usklajen način.

(18)  Da bi zagotovili, da financirani ukrepi prispevajo h konkurenčnosti evropske obrambne industrije, bi morali biti tržno usmerjeni in temeljiti na povpraševanju, s ciljem združitve evropskega povpraševanja na področju obrambe. Pri merilih za dodelitev bi zato moralo biti upoštevano dejstvo, da so se države članice že zavezale, da bodo skupaj proizvedle in naročile končni proizvod ali tehnologijo, po možnosti na usklajen način.

Obrazložitev

Preprečiti je treba, da bi se program dojemal kot sredstvo za spodbujanje našega izvoza orožja (na podlagi konkurenčnosti).

Predlog spremembe    18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(19)  Finančna pomoč Unije v okviru programa ne bi smela presegati 20 % skupnih upravičenih stroškov ukrepa, če se nanaša na izdelavo prototipov, kar je pogosto najdražji ukrep v razvojni fazi. Pri drugih ukrepih v razvojni fazi pa bi morali biti kriti vsi upravičeni stroški.

(19)  Finančna pomoč Unije v okviru programa ne bi smela presegati 30 % skupnih upravičenih stroškov ukrepa, vključno z delom posrednih stroškov ukrepa, v smislu člena 126 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, če se nanaša na izdelavo prototipov sistemov, kar je pogosto najdražji ukrep v razvojni fazi. Pri drugih ukrepih v razvojni fazi pa bi morali biti kriti vsi upravičeni stroški.

Predlog spremembe    19

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(20)  Ker je podpora Unije namenjena krepitvi konkurenčnosti sektorja in se nanaša le na specifično razvojno fazo, Komisija ne bi smela imeti lastništva ali pravic intelektualne lastnine glede proizvodov ali tehnologij, ki so rezultat financiranih ukrepov. Veljavno ureditev pravic intelektualne lastnine bodo upravičenci opredelili pogodbeno.

(20)  Ker je podpora Unije namenjena krepitvi konkurenčnosti sektorja in se nanaša le na specifično razvojno fazo, Unija ne bi smela imeti lastništva ali pravic intelektualne lastnine glede proizvodov ali tehnologij, ki so rezultat financiranih ukrepov. Veljavno ureditev pravic intelektualne lastnine bodo upravičenci opredelili pogodbeno. Rezultati ukrepov, ki so bili financirani iz programa, ne bi smeli biti predmet nadzora ali omejitve s strani tretje države ali subjekta iz tretje države.

Predlog spremembe    20

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21)  Komisija bi morala vzpostaviti večletni delovni program v skladu s cilji programa. Komisiji bi moral pri vzpostavitvi delovnega programa pomagati odbor držav članic (v nadaljnjem besedilu: programski odbor). Ob upoštevanju politike Unije glede malih in srednjih podjetij kot ključnih elementov za zagotavljanje gospodarske rasti, inovacij, ustvarjanja delovnih mest in družbenega vključevanja v Uniji kot tudi dejstva, da bo pri podprtih ukrepih običajno potrebno nadnacionalno sodelovanje, je pomembno, da delovni program odraža in omogoča takšno čezmejno sodelovanje malih in srednjih podjetij in da je zato takemu ukrepu namenjen delež celotnega proračuna.

(21)  Komisija bi morala vzpostaviti večletni delovni program v skladu s cilji programa, zlasti s ciljem konkurenčnosti. Komisiji bi moral pri vzpostavitvi delovnega programa pomagati odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 (v nadaljnjem besedilu: programski odbor). Ob upoštevanju politike Unije glede malih in srednjih podjetij kot ključnih elementov za zagotavljanje gospodarske rasti, inovacij, ustvarjanja delovnih mest in družbenega vključevanja v Uniji kot tudi dejstva, da bo pri podprtih ukrepih običajno potrebno nadnacionalno sodelovanje, je pomembno, da delovni program odraža in poudarja vlogo malih in srednjih podjetij ter podjetij s srednje veliko kapitalizacijo in njihovo čezmejno sodelovanje in da je zato takemu ukrepu namenjenih vsaj 20 % celotnega proračuna.

Predlog spremembe    21

Predlog uredbe

Uvodna izjava 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(25)  Komisija bi morala ob koncu programa pripraviti poročilo o izvajanju, v katerem bi preučila finančne dejavnosti v smislu finančnega izvajanja, rezultatov in po možnosti učinka. V poročilu bosta analizirani čezmejna udeležba malih in srednjih podjetij pri projektih v okviru programa ter udeležba malih in srednjih podjetij v globalni vrednostni verigi.

(25)  Komisija bi morala pripraviti vmesno poročilo o napredku do konca prvega leta izvajanja in poročilo o izvajanju ob koncu programa. V teh poročilih bi bilo treba analizirani razvoj strokovnega znanja in zmogljivosti na področju obrambe, skladnost s cilji zunanje politike Unije in držav članic ter finančne dejavnosti v smislu finančnega izvajanja, rezultatov in po možnosti učinka. V njih bi bilo treba analizirati in spodbujati tudi čezmejno udeležbo malih in srednjih podjetij ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo pri projektih v okviru programa ter njihovo udeležbo v globalni vrednostni verigi. Poročilo bi moralo vključevati tudi informacije o izvoru upravičencev.

Predlog spremembe    22

Predlog uredbe

Uvodna izjava 25 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(25a)  Komisija in države članice bi morale zagotoviti čim širše spodbujanje programa, da bi okrepile njegovo učinkovitost ter s tem izboljšale konkurenčnost obrambne industrije in obrambne zmogljivosti držav članic.

Predlog spremembe    23

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Program ima naslednje cilje:

v prizadevanju za postopno oblikovanje skupne obrambne politike v skladu s členom 2(4) PDEU, da se okrepi sodelovanje med državami članicami in svoboda delovanja držav članic in Unije ter da se zahteve zunanje in varnostne politike uskladijo z operativno zmogljivostjo in v skladu s prednostnimi nalogami skupne obrambne zmogljivosti v okviru načrta za razvoj zmogljivosti skupne varnostne in obrambne politike (SVOP), ima program naslednje cilje:

Predlog spremembe    24

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  spodbujati konkurenčnost in inovacijsko zmogljivost obrambne industrije Unije s podporo ukrepom v razvojni fazi;

(a)  spodbujati konkurenčnost in inovacijsko zmogljivost obrambne industrije v Uniji in pridobiti tehnološko in sektorsko avtonomnost s podporo ukrepom, ki se izvajajo na ozemlju Unije v razvojni fazi obrambnih tehnologij in proizvodov;

Predlog spremembe    25

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  podpirati in zagotavljati finančni vzvod za sodelovanje med podjetji, vključno z malimi in srednjimi podjetji, pri razvijanju tehnologij ali proizvodov v skladu s prednostnimi nalogami na področju obrambnih zmogljivosti, o katerih so se dogovorile države članice znotraj Unije;

(b)  podpirati, zagotavljati finančni vzvod in uravnavati čezmejno sodelovanje med podjetji, vključno s spodbujanjem sodelovanja malih in srednjih podjetij ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo in raziskovalnih središč v vrednostnih verigah na področju obrambnih tehnologij in proizvodov, hkrati pa preprečiti podvajanje sektorskih kompetenc ter učinke izrivanja nacionalnih naložb na področju obrambe; po potrebi in glede na to, da bi bilo treba preprečiti nepotrebno podvajanje, se upoštevajo tudi regionalne ali mednarodne pobude sodelovanja, npr. v okviru zveze NATO, ki služijo varnostnim in obrambnim interesom Unije.

Predlog spremembe    26

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  spodbujati boljše izkoriščanje rezultatov raziskav na področju obrambe in prispevati k zapolnjevanju vrzeli med raziskavami in razvojem.

(c)  spodbujati boljše izkoriščanje rezultatov raziskav na področju obrambe in tako prispevati k zapolnjevanju vrzeli med raziskavami in razvojem, s spodbujanjem izdelave raziskovalnih proizvodov in tehnologij, s čimer se podpre konkurenčnost evropske obrambne industrije na notranjem trgu in na svetovnem trgu, po potrebi vključno z ustrezno konsolidacijo;

Predlog spremembe    27

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca)  spodbujati interoperabilnost in boljšo standardizacijo, ki sta potrebni za vzpostavitev projektov sodelovanja in podpiranje skupne opredelitve tehničnih specifikacij;

Predlog spremembe    28

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Finančno pomoč Unije izvaja Komisija, kot je določeno v Uredbi (EU, Euratom) št. 966/2012, bodisi neposredno bodisi posredno s prenosom nalog za izvrševanje proračuna na subjekte iz člena 58(1)(c) navedene uredbe.

3.  Finančno pomoč Unije izvaja Komisija v skladu s členom 58(1)(a) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

Predlog spremembe    29

Predlog uredbe

Člen 4 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Če države članice imenujejo vodjo projekta, Komisija izvede plačilo upravičencem, potem ko o tem obvesti vodjo projekta.

4.  Države članice imenujejo vodjo projekta, ki v njihovem imenu deluje v skladu s pogodbo in obvešča Komisijo, kdaj je treba izvesti plačilo upravičencem. Upravičenci iz konzorcija imenujejo svojega lastnega vodjo projekta, ki sodeluje z vodjo projekta, ki ga imenujejo države članice.

Predlog spremembe    30

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Program zagotavlja podporo upravičencem za ukrepe v razvojni fazi, ki zajemajo nove proizvode in tehnologije ter nadgradnjo obstoječih proizvodov in tehnologij, v zvezi z:

1.  Program zagotavlja podporo upravičencem za ukrepe v razvojni fazi, ki zajemajo nove proizvode in tehnologije ter nadgradnjo obstoječih proizvodov in tehnologij, ki bodo na ozemlju Unije ustvarili resnično dodano vrednost, in sicer:

Predlog spremembe    31

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – točka -a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(-a)  študijami, npr. študijami izvedljivosti, in drugimi spremljevalnimi ukrepi;

Predlog spremembe    32

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  zasnovo obrambnega proizvoda, materialnih ali nematerialnih sestavnih delov ali tehnologije ter tehničnimi specifikacijami, na podlagi katerih je bila zasnova razvita;

(a)  zasnovo obrambnega proizvoda, materialnih ali nematerialnih sestavnih delov ali tehnologije ter tehničnimi specifikacijami, na podlagi katerih je bila zasnova razvita, ki lahko vključujejo delne preskuse zmanjševanja tveganja v industrijskem ali reprezentativnem okolju;

Predlog spremembe    33

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – točka f

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(f)  študijami, npr. študijami izvedljivosti, in drugimi spremljevalnimi ukrepi.

(f)  razvojem tehnologij ali sredstev, ki povečujejo učinkovitost skozi celotni življenjski cikel obrambnih proizvodov in tehnologij.

Predlog spremembe    34

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Ukrep se izvaja v sodelovanju z najmanj tremi podjetji, ki imajo sedež v najmanj dveh različnih državah članicah. Upravičena podjetja niso pod neposrednim ali posrednim dejanskim nadzorom istega subjekta in ne nadzorujejo eno drugo.

2.  Ukrep se izvaja v sodelovanju z najmanj tremi podjetji, ki imajo sedež v najmanj treh različnih državah članicah, in ostaja odprt za širjenje na podjetja s sedežem v drugih državah članicah. Nobeno od treh upravičenih podjetij ni pod neposrednim ali posrednim dejanskim nadzorom istega subjekta in ta tri podjetja ne nadzorujejo eno drugega.

Predlog spremembe    35

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a.  Rezultati ukrepov v okviru tega programa v nobenem primeru niso pod nadzorom katere koli tretje države ali subjekta s sedežem zunaj Unije.

Predlog spremembe    36

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Kadar gre za ukrepe, opredeljene v točkah (b) do (f) prvega odstavka, mora ukrep temeljiti na skupnih tehničnih specifikacijah.

4.  Kadar gre za ukrepe, opredeljene v:

 

(a)  točki (a) prvega odstavka, mora ukrep temeljiti na skupni zahtevi glede zmogljivosti;

 

(b)  točki (-a) in točkah (b) do (e) prvega odstavka, mora ukrep temeljiti na skupnih tehničnih specifikacijah, in spodbujati interoperabilnost.

Predlog spremembe    37

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 4 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

4b.  Ukrepi v zvezi s proizvodi, ki so povezani z orožjem za množično uničevanje in povezanimi tehnologijami na področju bojnih glav, ukrepi v zvezi s proizvodi, ki so povezani s prepovedanim orožjem in strelivom ter orožjem, ki ni v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom, kot so kasetno strelivo in povezani vidiki v skladu s Konvencijo o kasetnem strelivu, protipehotne mine in povezani vidiki v skladu s Konvencijo o prepovedi uporabe, kopičenja zalog, proizvodnje in prenosa protipehotnih min in o njihovem uničenju, zažigalnim orožjem, vključno z belim fosforjem, strelivom z osiromašenim uranom in popolnoma avtonomno orožje, ki omogoča izvedbo napadov brez večjega človeškega nadzora, niso upravičeni. Ukrepi v zvezi z osebnim in lahkim orožjem, če se razvijajo predvsem za izvoz, kar pomeni, da nobena država članica ni izrazila potrebe po izvedbi ukrepa, niso upravičeni.

Predlog spremembe    38

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Upravičenci so podjetja s sedežem v Uniji, v katerih imajo države članice in/ali državljani držav članic v lasti več kot 50 % podjetja in je ta pod njihovim dejanskim nadzorom v smislu člena 6(3) bodisi neposredno bodisi posredno prek enega ali več vmesnih podjetij. Poleg tega se med celotnim trajanjem ukrepa vsa infrastruktura, objekti, sredstva in viri, ki jih udeleženci, vključno s podizvajalci in ostalimi tretjimi stranmi, uporabljajo pri ukrepih, ki se financirajo v okviru programa, ne nahajajo na ozemlju države, ki ni članica Unije.

1.  Upravičenci in njihovi podizvajalci so javna ali zasebna podjetja s sedežem v Uniji. Med celotnim trajanjem ukrepa ali proizvodnje se infrastruktura, objekti, sredstva in viri, ki jih upravičenci, vključno s podizvajalci in ostalimi tretjimi stranmi, uporabljajo pri ukrepih, ki se financirajo v okviru programa, ne nahajajo na ozemlju države, ki ni članica Unije. Uporaba te infrastrukture, objektov, sredstev in virov ne sme biti predmet nadzora ali omejitev tretjih držav ali subjektov iz tretjih držav. Končno obvladujoče podjetje upravičencev mora imeti sedež v Uniji.

Predlog spremembe    39

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a.  Z odstopanjem od odstavka 1, če to ni v nasprotju z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije, kot je določeno v okviru skupne zunanje in varnostne politike v skladu z naslovom V PEU in če obstaja dovolj varovalk, da se ti interesi zaščitijo, velja naslednje:

 

(a)  upravičenci lahko uporabljajo proizvode, sredstva in tehnologije, ki se ne nahajajo v Uniji, če ni na voljo druge enakovredne možnosti v Uniji in to ni v nasprotju z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije;

 

(b)  upravičenci lahko pri dejavnostih, financiranih v okviru programa, sodelujejo s podjetji s sedežem zunaj ozemlja Unije. Ta podjetja niso upravičena do financiranja v okviru programa. Upravičenci od podjetij s sedežem zunaj ozemlja Unije pridobijo in ohranijo dostop do vseh pravic intelektualne lastnine, povezanim z ukrepom, ki je potreben za varstvo strateškega interesa Unije in držav članic, kot je navedeno v tej uredbi, v delovnem programu in v izvedbenih aktih v okviru programa;

 

(c)  malo in srednje podjetje s sedežem v državi članici EGP je lahko podizvajalec, če je to bistveno za dokončanje projekta in istega blaga in/ali storitve ni mogoče pridobiti od malega in srednjega podjetja v državi članici.

Predlog spremembe    40

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1b.  Če subjekt dobavne verige na kateri koli stopnji podizvajanja sodeluje v ključni fazi procesa ali je v znatnem obsegu udeležen v dejavnosti, mora izpolnjevati enaka merila za upravičenost kot upravičenci in njihovi podizvajalci.

Predlog spremembe    41

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1 c (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1c.  Če pride do spremembe v zvezi z dejanskim nadzorom podjetja, ki sodeluje v programu, mora zadevno podjetje nemudoma obvestiti Komisijo in pristojni organ v državi članici, v kateri ima sedež.

Predlog spremembe    42

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  Podjetja, ki imajo neposredno ali prek odvisnih podjetij ali udeleženih družb bančne račune v jurisdikcijah, ki sta jih OECD ali EU uvrstila med davčne oaze, niso upravičena do financiranja.

Predlog spremembe    43

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 2 b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2b.  Države članice bi morale v sodelovanju z Evropsko obrambno agencijo in Evropsko službo za zunanje delovanje zagotavljati, da se informacije o programu ustrezno razširjajo, s čimer bi zagotovili dostop malih in srednjih podjetij do informacij, povezanih s programom.

Predlog spremembe    44

Predlog uredbe

Člen 8 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Vsak vložnik s pisno izjavo izjavi, da je podrobno seznanjen z veljavno nacionalno zakonodajo in predpisi ter zakonodajo in predpisi Unije glede dejavnosti na področju obrambe.

Vsak član konzorcija, ki želi pri ukrepu sodelovati, s pisno izjavo izjavi, da je podrobno seznanjen z veljavno nacionalno zakonodajo in predpisi ter zakonodajo in predpisi Unije glede dejavnosti na področju obrambe, vključno s Skupnim stališčem Sveta 2008/944/SZVP z dne 8. decembra 2008, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme, pa tudi z režimom Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo in z ustrezno nacionalno zakonodajo o nadzoru izvoza.

Predlog spremembe    45

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Kadar se finančna pomoč Unije zagotavlja prek nepovratnih sredstev, člani konzorcija, ki želijo sodelovati pri ukrepu, imenujejo enega od članov za koordinatorja, kar se navede v sporazumu o nepovratnih sredstvih. Koordinator je glavna oseba za stike med člani konzorcija in Komisijo ali ustreznim organom financiranja, razen če je v sporazumu o nepovratnih sredstvih določeno drugače ali če ne izpolnjuje obveznosti iz sporazuma o nepovratnih sredstvih.

1.  Kadar se finančna pomoč Unije zagotavlja prek nepovratnih sredstev, člani konzorcija, ki želijo sodelovati pri ukrepu, imenujejo enega od članov za koordinatorja, kar se navede v sporazumu o nepovratnih sredstvih. Koordinator je glavna oseba za stike med člani konzorcija in Komisijo ali ustreznim organom financiranja, razen če je v sporazumu o nepovratnih sredstvih določeno drugače ali če ne izpolnjuje obveznosti iz sporazuma o nepovratnih sredstvih. Koordinator o stanju financiranih ukrepov redno poroča institucijam Unije.

Predlog spremembe    46

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Člani konzorcija, ki sodelujejo pri ukrepu, sklenejo notranji dogovor, ki določa njihove pravice in obveznosti glede izvajanja ukrepa (v skladu s sporazumom o nepovratnih sredstvih), razen v ustrezno utemeljenih primerih, določenih v delovnem programu ali razpisu za zbiranje predlogov.

2.  Člani konzorcija, ki sodelujejo pri ukrepu, sklenejo notranji dogovor, ki določa njihove pravice in obveznosti glede izvajanja ukrepa, vključno z vprašanjem pravic intelektualne lastnine v povezavi z novimi proizvodi, (v skladu s sporazumom o nepovratnih sredstvih), razen v ustrezno utemeljenih primerih, določenih v delovnem programu ali razpisu za zbiranje predlogov.

Predlog spremembe    47

Predlog uredbe

Člen 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Člen 10

Člen 10

Merila za dodelitev

Merila za dodelitev

Ukrepi, predlagani za financiranje v okviru programa, se ocenijo na podlagi naslednjih kumulativnih meril:

Ukrepi, predlagani za financiranje v okviru programa, se ocenijo na pregleden način, ki temelji na objektivnih in merljivih parametrih, ob upoštevanju splošnega cilja programa, zlasti pa zato, da podprejo, zagotovijo finančni vzvod in čezmejno sodelovanje med podjetji na podlagi naslednjih meril:

 

(-a)  prispevek k varnostnim in obrambnim interesom Unije z okrepitvijo obrambnih tehnologij, ki prispevajo k izvajanju prednostnih nalog na področju obrambnih zmogljivosti, o katerih so se države članice dogovorile znotraj Unije v okviru načrta za razvoj zmogljivosti ali usklajenega letnega pregleda na področju obrambe in po potrebi v okviru regionalnih in mednarodnih sporazumov o sodelovanju; ter

(a)  odličnost;

(a)  prispevek k odličnosti, sektorski uspešnosti in konkurenčnosti z dokazovanjem, da predlagano delo dosega merljive izboljšave in bistvene prednosti v primerjavi z obstoječimi proizvodi ali tehnologijami, ali če je cilj projekta razvoj kritične ali napredne tehnologije; ter

 

(aa)  ekonomska izvedljivost upravičenega ukrepa, zlasti tako, da upravičenci dokažejo, da se njegovi preostali stroški krijejo z drugimi načini financiranja, kot so prispevki držav članic in zasebni viri financiranja; ter

(b)  prispevek k inovacijam in tehnološkemu razvoju obrambne industrije in s tem spodbujanju avtonomnosti sektorja Unije na področju obrambnih tehnologij in

(b)  prispevek k inovacijam, zlasti s prikazom, da predlagani ukrepi vključujejo prelomne ali nove koncepte in pristope, nove obetavne prihodnje tehnološke izboljšave ali uporabo tehnologij ali konceptov, ki se dotlej niso uporabljali v obrambnem sektorju, in zato k tehnološkemu razvoju obrambne industrije in spodbujanju avtonomnosti sektorja Unije v povezavi z zahtevami glede obrambnih zmogljivosti v skupni varnostni in obrambni politiki (SVOP);

 

(ba)  prispevek k poenotenju tehničnih specifikacij;

 

(bb)  delež skupnega proračuna ukrepa, ki se dodeli na tak način, da lahko pri ukrepu sodelujejo mala in srednja podjetja s sedežem v Evropski uniji, ki prinašajo dodano vrednost, bodisi kot člani konzorcija bodisi kot podizvajalci, zlasti mala in srednja podjetja, ki nimajo sedeža v tistih državah članicah, v katerih imajo sedež podjetja iz konzorcija;

 

(bc)  prispevek k večji učinkovitosti in zmanjšanju stroškov evropske obrambne industrije z zmanjšanjem podvajanja in prekrivanja;

 

(bd)  povečano ali novo čezmejno sodelovanje

(c)  prispevek k varnostnim in obrambnim interesom Unije z okrepitvijo obrambnih tehnologij, ki prispevajo k izvajanju prednostnih nalog na področju obrambnih zmogljivosti, o katerih so se države članice dogovorile znotraj Unije; ter

 

(d)  ekonomska izvedljivost upravičenega ukrepa, zlasti tako, da upravičenci dokažejo, da se njegovi preostali stroški krijejo z drugimi načini financiranja, kot so prispevki držav članic; ter

 

(e)  za ukrepe iz točk (b) do (e) člena 6(1), prispevek h konkurenčnosti evropske obrambne industrije, tako da upravičenci dokažejo, da so se države članice zavezale, da bodo skupaj proizvajale in naročale končni proizvod ali tehnologijo na usklajen način, vključno s po potrebi skupnim javnim naročilom.

(e)  za ukrepe iz točk (b) do (e) člena 6(1), prispevek k učinkovitejšemu in bolj povezanemu evropskemu obrambnemu sektorju, tako da upravičenci dokažejo, da so države članice izjavile, da bodo na usklajen način skupaj uporabljale in naročale ali nameravajo skupaj uporabljati, posedovati ali vzdrževati končni proizvod ali tehnologijo.

(Točka (c) iz besedila Komisije je v predlogu spremembe Parlamenta točka (-a), točka (d) pa (aa). Spremenjeni sta tudi točki (-a) in (aa).)

Predlog spremembe    48

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Finančna pomoč Unije, ki se zagotovi v okviru programa, ne sme presegati 20 % skupnih stroškov ukrepa, če se ta nanaša na izdelavo prototipa. V vseh ostalih primerih lahko pomoč krije celo vse stroške ukrepa.

1.  Finančna pomoč Unije, ki se zagotovi v okviru programa, ne sme presegati 30 % upravičenih stroškov ukrepa, če se ta nanaša na ukrepe izdelave prototipa, kot jih določa člen 6(1)(b). V vseh ostalih primerih lahko pomoč krije celo vse stroške ukrepa.

Predlog spremembe    49

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Ukrep, ki ga je razvil upravičenec iz člena 7(2), je lahko upravičen do stopnje financiranja, ki je višja za dodatnih 10 odstotnih točk.

2.  Ukrep, ki ga je razvil upravičenec v okviru stalnega strukturnega sodelovanja iz člena 7(2), je lahko upravičen do stopnje financiranja, ki je višja za dodatnih 10 odstotnih točk.

Predlog spremembe    50

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  Če konzorcij razvija ukrep, kot ga opredeljuje člen 6(1), in se zaveže, da bo malim in srednjim podjetjem ter podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo s sedežem v Uniji dodelil vsaj 5 % upravičenih stroškov ukrepa, se mu lahko dodeli stopnja financiranja, povišana za toliko odstotnih točk, kolikor znaša delež stroškov ukrepa, dodeljen malim in srednjim podjetjem, vendar ne za več kot 10 odstotnih točk. Ta delež dodatnega financiranja se lahko poveča za delež, ki ustreza dvakratniku stroškov ukrepa, dodeljenega malim in srednjim podjetjem s sedežem v tistih državah članicah, v katerih nimajo sedeža podjetja iz konzorcija, ki niso mala in srednja podjetja.

Predlog spremembe    51

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija nima v lasti proizvodov ali tehnologij, ki izhajajo iz ukrepa, prav tako v zvezi z ukrepom nima nikakršnih pravic intelektualne lastnine.

Unija nima v lasti proizvodov ali tehnologij, ki izhajajo iz ukrepa, prav tako v zvezi z ukrepom nima nikakršnih pravic intelektualne lastnine.

Predlog spremembe    52

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Delovni program podrobno določa kategorije projektov, ki se financirajo v okviru programa.

2.  Delovni program podrobno določa kategorije projektov, ki se financirajo v okviru programa, vrste financiranja in dodeljeni proračun, vključno z najvišjimi stopnjami financiranja, zavezanost držav članic k financiranju njihovega izvajanja in želene kategorije upravičenih ukrepov, kot so opredeljene v členu 6(1), po potrebi vključno z ocenjevalno metodologijo, ki vključuje uteževanje in najnižji prag za izpolnjevanje meril za dodelitev.

Predlog spremembe    53

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Delovni program zagotovi, da se verodostojni delež skupnega proračuna dodeli ukrepom, ki omogočajo čezmejno udeležbo malih in srednjih podjetij.

3.  Delovni program, katerega cilj je spodbujati evropsko sodelovanje, zagotovi, da se pomemben, vsaj 20 % delež skupnega proračuna dodeli posebnim ukrepom, ki omogočajo čezmejno udeležbo malih in srednjih podjetij in/ali podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo; v okviru delovnega programa se ustanovi posebna kategorija projektov, namenjena malim in srednjim podjetjem in/ali podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo.

Predlog spremembe    54

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Komisija predloge, ki se predložijo na podlagi razpisa za zbiranje predlogov, oceni s pomočjo neodvisnih strokovnjakov na podlagi meril za dodelitev iz člena 10.

2.  Komisija predloge, ki se predložijo na podlagi razpisa za zbiranje predlogov, oceni s pomočjo neodvisnih strokovnjakov, ki jih na zahtevo potrdijo države članice, na podlagi meril upravičenosti in meril za dodelitev iz členov 6, 7, 8, 9 in 10. Tesno sodelovanje med vladami (kot edinimi strankami), industrijami (kot glavnimi dobavitelji) in organizacijami za raziskave in tehnologijo je bistveno za uspešnost programa.

Predlog spremembe    55

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011. Evropska obrambna agencija je povabljena kot opazovalka.

1.  Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 in je sestavljen iz predstavnikov držav članic, predseduje pa mu predstavnik Komisije. Evropska obrambna agencija je povabljena, da prispeva kot opazovalka. Odboru pri delu pomaga tudi Evropska služba za zunanje delovanje prek svojih ustreznih struktur.

Obrazložitev

Pojasniti je treba, da bi morala imeti Evropska obrambna agencija v odboru sedež in glas, ne pa tudi pravice do glasovanja. Enako velja za Evropsko službo za zunanje delovanje. To je podobno strukturi usmerjevalnega odbora Evropske obrambne agencije, pri čemer se zamenjata vlogi Komisije in Evropske obrambne agencije.

Predlog spremembe    56

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011. Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

Obrazložitev

Ker je obramba v pristojnosti držav članic, bi morala Komisija delovati samo, če programski odbor poda pozitivno mnenje.

Predlog spremembe    57

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Da bi podpirala večjo učinkovitost in uspešnost prihodnjih ukrepov politike Unije, Komisija pripravi poročilo o retrospektivni oceni in ga pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu. V poročilu, ki temelji na ustreznih posvetovanjih z državami članicami in ključnimi zainteresiranimi stranmi, je predvsem ocenjen napredek pri doseganju ciljev, določenih v členu 2. Poleg tega sta v njem analizirani čezmejna udeležba malih in srednjih podjetij pri projektih, ki se izvajajo v okviru programa, ter udeležba malih in srednjih podjetij v globalni vrednostni verigi.

2.  Da bi podpirala večjo učinkovitost in uspešnost prihodnjih ukrepov politike Unije, Komisija in visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter podpredsednik Komisije pripravita poročilo o retrospektivni oceni in ga pošljeta Evropskemu parlamentu in Svetu. V poročilu, ki temelji na ustreznih posvetovanjih z državami članicami in ključnimi zainteresiranimi stranmi, je predvsem ocenjen napredek pri doseganju ciljev, določenih v členu 2. Poleg tega sta v njem analizirani čezmejna udeležba, tudi podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo, pri projektih, ki se izvajajo v okviru programa, ter udeležba podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo v vrednostnih verigah na področju obrambnih tehnologij in proizvodov. Poročilo vključuje tudi informacije o izvoru upravičencev in, če je to mogoče, o razdelitvi nastalih pravic intelektualne lastnine.

Predlog spremembe    58

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  Komisija do konca prvega leta programa predloži vmesno poročilo o napredku, ki vključuje oceno upravljanja programa, stopnje izvedbe, rezultate pri dodeljevanju projektov, vključno z udeležbo MSP in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo ter stopnjo njihove čezmejne udeležbe, pa tudi finančna sredstva, dodeljena v skladu s členom 190 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1268/12, kot je določeno v členu 14(1).

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Ustanovitev evropskega programa za razvoj obrambne industrije v podporo konkurenčnosti in inovacijski zmogljivosti obrambne industrije EU

Referenčni dokumenti

COM(2017)0294 – C8-0180/2017 – 2017/0125(COD)

Pristojni odbor

Datum razglasitve na zasedanju

ITRE

15.6.2017

 

 

 

Mnenje pripravil

Datum razglasitve na zasedanju

AFET

15.6.2017

Pridruženi odbori - datum razglasitve na zasedanju

5.10.2017

Pripravljavec/-ka mnenja

Datum imenovanja

Ioan Mircea Paşcu

25.9.2017

Obravnava v odboru

11.10.2017

22.11.2017

14.12.2017

 

Datum sprejetja

23.1.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

40

15

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Lars Adaktusson, Michèle Alliot-Marie, Francisco Assis, Petras Auštrevičius, Brando Benifei, Goffredo Maria Bettini, Victor Boştinaru, James Carver, Fabio Massimo Castaldo, Javier Couso Permuy, Andi Cristea, Arnaud Danjean, Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Knut Fleckenstein, Eugen Freund, Michael Gahler, Sandra Kalniete, Tunne Kelam, Janusz Korwin-Mikke, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Eduard Kukan, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Sabine Lösing, Andrejs Mamikins, Alex Mayer, David McAllister, Tamás Meszerics, Javier Nart, Pier Antonio Panzeri, Ioan Mircea Paşcu, Alojz Peterle, Kati Piri, Jozo Radoš, Michel Reimon, Sofia Sakorafa, Alyn Smith, Jaromír Štětina, Dubravka Šuica, László Tőkés, Miguel Urbán Crespo, Ivo Vajgl

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Jakop Dalunde, Elisabetta Gardini, Ana Gomes, Andrzej Grzyb, Jo Leinen, Antonio López-Istúriz White, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Bodil Valero, Janusz Zemke

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Pascal Durand, Jonás Fernández, Bogdan Brunon Wenta, Tiemo Wölken, Bogdan Andrzej Zdrojewski

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

40

+

ALDE

Petras Auštrevičius, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Javier Nart, Jozo Radoš, Ivo Vajgl

EFDD

Fabio Massimo Castaldo

PPE

Lars Adaktusson, Michèle Alliot-Marie, Arnaud Danjean, Michael Gahler, Elisabetta Gardini, Andrzej Grzyb, Sandra Kalniete, Tunne Kelam, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Eduard Kukan, Antonio López-Istúriz White, David McAllister, Alojz Peterle, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Jaromír Štětina, Dubravka Šuica, László Tőkés, Bogdan Brunon Wenta, Bogdan Andrzej Zdrojewski

S&D

Francisco Assis, Brando Benifei, Goffredo Maria Bettini, Victor Boştinaru, Andi Cristea, Jonás Fernández, Knut Fleckenstein, Ana Gomes, Jo Leinen, Andrejs Mamikins, Alex Mayer, Pier Antonio Panzeri, Ioan Mircea Paşcu, Kati Piri, Janusz Zemke

15

-

EFDD

James Carver

GUE/NGL

Javier Couso Permuy, Sabine Lösing, Sofia Sakorafa, Miguel Urbán Crespo

NI

Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Janusz Korwin-Mikke

S&D

Eugen Freund, Tiemo Wölken

VERTS/ALE

Jakop Dalunde, Pascal Durand, Tamás Meszerics, Michel Reimon, Alyn Smith, Bodil Valero

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

MNENJE Odbora za proračun (25.1.2018)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi evropskega programa za razvoj obrambne industrije v podporo konkurenčnosti in inovacijski zmogljivosti obrambne industrije EU
(COM(2017)0294 – C8-0180/2017 – 2017/0125(COD))

Pripravljavec mnenja (*): Esteban González Pons

(*) Postopek s pridruženim odborom – člen 54 Poslovnika

KRATKA OBRAZLOŽITEV

V Evropi se spoprijemamo z resničnim izzivom, kako ohranjati varnost naših meja, saj se ne le v našem sosedstvu, temveč po vsem svetu, povečuje nestabilnost in množijo konflikti. Ta prizadevanja bi morala biti del dolgoročne strategije, ki bo EU omogočila, da bo pripravljena na soočanje z bodočimi grožnjami in da bo zaščitila svoje državljane. Nedavni dogodki so pokazali, da te ključne in strateške naloge ne moremo delno prepustiti našim tradicionalnim zaveznikom.

Vodilni položaj na področju tehnologije je osrednjega pomena, če naj bo EU močna globalna akterka, a ne na račun socialnih politik; zato bi bilo treba spodbujati sodelovanje, da bi čim bolj povečali uspešnost in kakovost naložb držav članic na področju obrambe.

Kot je opozorila Evropska komisija, EU razpolaga s 178 različnimi oborožitvenimi sistemi, medtem ko je teh sistemov v ZDA 30. V Evropi je več proizvajalcev helikopterjev kot pa vlad, ki bi jih lahko kupile. Poleg tega EU za obrambo porabi pol toliko kot Združene države, nismo pa pol toliko učinkoviti. Posledice tega nesodelovanja so hude, po ocenah nas letno stanejo med 25 in 100 milijardami EUR.

Pripravljavec mnenja pozdravlja evropski program za razvoj obrambne industrije (v nadaljnjem besedilu: program) kot prvi korak k izboljšanju konkurenčnosti in inovacijske zmogljivosti v obrambni industriji EU, pa tudi k zmanjševanju podvajanja in pomanjkanja ekonomije obsega. Meni tudi, da bi bilo treba za financiranje tega področja odobriti sveža sredstva, kar je zahteval tudi Evropski parlament, da ne bi ogrozili obstoječih programov in prednostnih nalog Unije.

Poleg tega ne smemo pozabiti, da bi lahko raziskave in razvoj na področju obrambe prinesli koristi družbi, saj so bili internet, GPS in celo sončna očala sprva izumi, ki so jih uporabljali za vojaške namene.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za proračun poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  Komisija se je v evropskem obrambnem akcijskem načrtu, ki je bil sprejet 30. novembra 2016, zavezala, da bo dopolnila, s finančnim vzvodom podprla in utrdila skupna prizadevanja držav članic pri razvoju obrambnih zmogljivosti za odzivanje na varnostne izzive ter spodbujala konkurenčno in inovativno evropsko obrambno industrijo. Zlasti je predlagala ustanovitev evropskega obrambnega sklada v podporo naložbam v skupne raziskave in skupni razvoj obrambne opreme in tehnologij. Sklad naj bi podpiral sodelovanje med celotnim ciklom razvoja obrambnega proizvoda in tehnologije.

(1)  Komisija se je v evropskem obrambnem akcijskem načrtu, ki je bil sprejet 30. novembra 2016, zavezala, da bo dopolnila, s finančnim vzvodom podprla in utrdila skupna prizadevanja držav članic pri razvoju in pridobitvi ustreznih in zadostnih obrambnih zmogljivosti, ki ji bodo omogočile odzivanje na varnostne izzive, da bo spodbujala konkurenčno, pregledno, učinkovito in inovativno evropsko obrambno industrijo, ki bo zagotavljala trajnostno dobavno verigo, ter da bo prispevala k strateški avtonomnosti ter tehnološki in sektorski neodvisnosti Unije. Zlasti je predlagala ustanovitev evropskega obrambnega sklada, ki bo krepil sinergije in proračunsko učinkovitost, v podporo naložbam v skupne raziskave in skupni razvoj obrambne opreme in tehnologij. Sklad bi moral dopolnjevati nacionalne proračune, ki se uporabljajo za ta namen, in spodbujati države članice, naj več vlagajo v področje obrambe in v skupne obrambne strategije Unije. Sklad naj bi podpiral sodelovanje med celotnim ciklom razvoja obrambnega proizvoda in tehnologije.

Predlog spremembe    2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)  Da bi prispevali k povečanju konkurenčnosti in inovacijske zmogljivosti obrambne industrije Unije, bi bilo treba vzpostaviti evropski program za razvoj obrambne industrije (v nadaljnjem besedilu: program). Program bi moral biti namenjen krepitvi konkurenčnosti obrambne industrije Unije, med drugim kibernetske obrambe, s podporo sodelovanja med podjetji v fazi razvoja obrambnih proizvodov in tehnologij. Razvojna faza, ki sledi raziskovalni in tehnološki fazi, je povezana z znatnimi tveganji in stroški, ki preprečujejo nadaljnje izkoriščanje rezultatov raziskav in negativno vplivajo na konkurenčnost obrambne industrije Unije. Program bi s podporo razvojni fazi prispeval k boljšemu izkoriščanju rezultatov raziskav na področju obrambe in pripomogel k zapolnitvi vrzeli med raziskavami in proizvodnjo ter spodbujanju vseh oblik inovacij. Program naj bi dopolnjeval dejavnosti, ki se izvajajo v skladu s členom 182 PDEU, in ne pokriva proizvodnje obrambnih proizvodov in tehnologij.

(2)  Da bi prispevali k povečanju konkurenčnosti in inovacijske zmogljivosti obrambne industrije Unije, bi bilo treba vzpostaviti evropski program za razvoj obrambne industrije (v nadaljnjem besedilu: program). Program bi moral biti namenjen krepitvi konkurenčnosti obrambne industrije Unije in izboljšanju neodvisnosti Unije na področju obrambe in varnosti, med drugim kibernetske obrambe, s podporo sodelovanja med podjetji v fazi razvoja obrambnih proizvodov in tehnologij. Razvojna faza, ki sledi raziskovalni in tehnološki fazi, je povezana z znatnimi tveganji in stroški, ki preprečujejo nadaljnje izkoriščanje rezultatov raziskav in negativno vplivajo na konkurenčnost obrambne industrije Unije. Program bi s podporo razvojni fazi prispeval k boljšemu izkoriščanju rezultatov raziskav na področju obrambe in pripomogel k zapolnitvi vrzeli med raziskavami in proizvodnjo ter spodbujanju vseh oblik inovacij. Program naj bi dopolnjeval dejavnosti, ki se izvajajo v skladu s členom 182 PDEU, in ne pokriva proizvodnje obrambnih proizvodov in tehnologij.

Predlog spremembe    3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4a)  Za financiranje programa iz splošnega proračuna Unije bi bilo treba namensko predvideti 500 milijonov EUR v tekočih cenah. Ker gre za novo pobudo, ki ob določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–20201a ni bila predvidena, in zato, da bi preprečili negativne učinke na financiranje že obstoječih večletnih programov, bi bilo treba ta znesek črpati izključno iz nedodeljene razlike do zgornje meje večletnega finančnega okvira in/ali prek uporabe ustreznih posebnih instrumentov večletnega finančnega okvira. Končni znesek bi morala odobriti Evropski parlament in Svet v okviru letnega proračunskega postopka.

 

______________________

 

1a  Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (UL L 347, 20.12.2013, str. 884).

Predlog spremembe    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  Program bi se moral izvajati popolnoma v skladu z določbami Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta6. Financiranje lahko poteka predvsem v obliki nepovratnih sredstev. Po potrebi se lahko uporabijo finančni instrumenti ali javna naročila.

(5)  Program bi se moral izvajati popolnoma v skladu z določbami Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta6. Financiranje lahko poteka predvsem v obliki nepovratnih sredstev. Po potrebi se lahko uporabijo finančni instrumenti ali javna naročila. Komisija bi morala preučiti možnost nadaljnje uporabe potenciala alternativnih oblik financiranja namesto nepovratnih sredstev (finančni instrumenti in javna naročila), tako da bodo postali pomembnejši vir financiranja za ta program v naslednjem večletnem finančnem okviru.

_________________

_________________

6 Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

6 Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10)  Ker je cilj programa podpora konkurenčnosti obrambne industrije Unije z zmanjšanjem tveganj, povezanih z razvojno fazo projektov na podlagi sodelovanja, bi morali biti ukrepi v zvezi z razvojem obrambnega proizvoda ali tehnologije, in sicer opredelitev skupnih tehničnih specifikacij, zasnova, izdelava prototipov, preskušanje, kvalifikacija in certifikacija ter študije izvedljivosti in drugi podporni ukrepi, upravičeni do njegovega financiranja. To bo veljalo tudi za nadgradnjo obstoječih obrambnih proizvodov in tehnologij.

(10)  Ker je cilj programa podpora konkurenčnosti obrambne industrije Unije z zmanjšanjem tveganj, povezanih z razvojno fazo projektov na podlagi sodelovanja, bi morali biti ukrepi v zvezi z razvojem obrambnega proizvoda ali tehnologije, in sicer opredelitev skupnih tehničnih specifikacij, zasnova, izdelava prototipov, preskušanje, kvalifikacija in certifikacija, varstvo intelektualne lastnine ter študije izvedljivosti in drugi podporni ukrepi, upravičeni do njegovega financiranja. To bo veljalo tudi za nadgradnjo obstoječih obrambnih proizvodov in tehnologij, ki so jih razvile države članice v Uniji.

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15)  Če konzorcij podjetij želi sodelovati pri upravičenem ukrepu v okviru programa in ima finančna pomoč Unije obliko nepovratnih sredstev, bi moral konzorcij imenovati enega od svojih članov za koordinatorja, ki je glavna oseba za stike s Komisijo.

(15)  Če konzorcij podjetij želi sodelovati pri upravičenem ukrepu v okviru programa in ima finančna pomoč Unije obliko nepovratnih sredstev, finančnih instrumentov ali javnih naročil, bi moral konzorcij imenovati enega od svojih članov za koordinatorja, ki je glavna oseba za stike s Komisijo.

Predlog spremembe    7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16)  Spodbujanje inovacij in tehnološkega razvoja v obrambni industriji Unije bi moralo potekati na način, ki je skladen z varnostnimi interesi Unije. Zato bi moral prispevek ukrepa k navedenim interesom in prednostnim nalogam na področju obrambnih zmogljivosti, o katerih so se dogovorile države članice, imeti vlogo merila za dodelitev. Znotraj Unije so skupne prednostne naloge na področju obrambnih zmogljivosti opredeljene predvsem v okviru načrta za razvoj zmogljivosti. Drugi procesi Unije, npr. usklajeni letni pregled na področju obrambe in stalno strukturno sodelovanje, bodo podprli izvajanje ustreznih prednostnih nalog na podlagi okrepljenega sodelovanja. Po potrebi se bodo upoštevale ustrezne regionalne ali mednarodne pobude sodelovanja, npr. v okviru Nata, ki so v skladu z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije.

(16)  Spodbujanje inovacij in tehnološkega razvoja v obrambni industriji Unije bi moralo omogočiti ohranitev in razvoj znanja in spretnosti ter strokovnega znanja obrambne industrije Unije ter prispevati h krepitvi njene tehnološke in sektorske avtonomnosti. Poleg tega bi moralo potekati na način, ki je skladen z varnostnimi interesi Unije. Zato bi moral prispevek ukrepa k navedenim interesom in prednostnim nalogam na področju obrambnih zmogljivosti, o katerih so se dogovorile države članice, imeti vlogo merila za dodelitev. Znotraj Unije so skupne prednostne naloge na področju obrambnih zmogljivosti opredeljene predvsem v okviru načrta za razvoj zmogljivosti. Drugi procesi Unije, npr. usklajeni letni pregled na področju obrambe in stalno strukturno sodelovanje, bodo podprli izvajanje ustreznih prednostnih nalog na podlagi okrepljenega sodelovanja. Po potrebi se bodo upoštevale ustrezne regionalne ali mednarodne pobude sodelovanja, npr. v okviru Nata, ki so v skladu z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije.

Predlog spremembe    8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18)  Da bi zagotovili, da financirani ukrepi prispevajo h konkurenčnosti evropske obrambne industrije, bi morali biti tržno usmerjeni in temeljiti na povpraševanju. Pri merilih za dodelitev bi zato moralo biti upoštevano dejstvo, da so se države članice že zavezale, da bodo skupaj proizvedle in naročile končni proizvod ali tehnologijo, po možnosti na usklajen način.

(18)  Da bi zagotovili, da financirani ukrepi prispevajo h konkurenčnosti evropske obrambne industrije, bi morali biti tržno usmerjeni in temeljiti na povpraševanju, vključno s tehnologijami z dvojno rabo. Pri merilih za dodelitev bi zato moralo biti upoštevano dejstvo, da so se države članice že zavezale, da bodo skupaj proizvedle in naročile končni proizvod ali tehnologijo, po možnosti na usklajen način.

Predlog spremembe    9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(19)  Finančna pomoč Unije v okviru programa ne bi smela presegati 20 % skupnih upravičenih stroškov ukrepa, če se nanaša na izdelavo prototipov, kar je pogosto najdražji ukrep v razvojni fazi. Pri drugih ukrepih v razvojni fazi pa bi morali biti kriti vsi upravičeni stroški.

(19)  Finančna pomoč Unije v okviru programa ne bi smela presegati 20 % skupnih stroškov ukrepov, ki se nanašajo na izdelavo prototipov. Pri drugih ukrepih v razvojni fazi pa bi morali biti kriti vsi upravičeni stroški.

Predlog spremembe    10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 20

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(20)  Ker je podpora Unije namenjena krepitvi konkurenčnosti sektorja in se nanaša le na specifično razvojno fazo, Komisija ne bi smela imeti lastništva ali pravic intelektualne lastnine glede proizvodov ali tehnologij, ki so rezultat financiranih ukrepov. Veljavno ureditev pravic intelektualne lastnine bodo upravičenci opredelili pogodbeno.

(20)  Ker je podpora Unije namenjena krepitvi konkurenčnosti sektorja in se nanaša le na specifično razvojno fazo, Komisija ne bi smela imeti lastništva ali pravic intelektualne lastnine glede proizvodov ali tehnologij, ki so rezultat financiranih ukrepov. Veljavno ureditev pravic intelektualne lastnine bodo upravičenci opredelili pogodbeno v skladu z nacionalno zakonodajo.

Predlog spremembe    11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21)  Komisija bi morala vzpostaviti večletni delovni program v skladu s cilji programa. Komisiji bi moral pri vzpostavitvi delovnega programa pomagati odbor držav članic (v nadaljnjem besedilu: programski odbor). Ob upoštevanju politike Unije glede malih in srednjih podjetij kot ključnih elementov za zagotavljanje gospodarske rasti, inovacij, ustvarjanja delovnih mest in družbenega vključevanja v Uniji kot tudi dejstva, da bo pri podprtih ukrepih običajno potrebno nadnacionalno sodelovanje, je pomembno, da delovni program odraža in omogoča takšno čezmejno sodelovanje malih in srednjih podjetij in da je zato takemu ukrepu namenjen delež celotnega proračuna.

(21)  Komisija bi morala vzpostaviti večletni delovni program v skladu s cilji programa. Komisiji bi moral pri vzpostavitvi delovnega programa pomagati odbor držav članic (v nadaljnjem besedilu: programski odbor). Ob upoštevanju politike Unije glede malih in srednjih podjetij kot ključnih elementov za zagotavljanje gospodarske rasti, inovacij, ustvarjanja delovnih mest in družbenega vključevanja v Uniji kot tudi dejstva, da bo pri podprtih ukrepih običajno potrebno nadnacionalno sodelovanje, je pomembno, da delovni program odraža in omogoča takšno čezmejno sodelovanje malih in srednjih podjetij in da je zato takemu ukrepu namenjen določen, vsaj 20-odstotni delež celotnega proračuna.

Predlog spremembe    12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 22 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(22a)  Evropskemu parlamentu bi morali dodeliti status opazovalca v odboru držav članic.

Predlog spremembe    13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(25)  Komisija bi morala ob koncu programa pripraviti poročilo o izvajanju, v katerem bi preučila finančne dejavnosti v smislu finančnega izvajanja, rezultatov in po možnosti učinka. V poročilu bosta analizirani čezmejna udeležba malih in srednjih podjetij pri projektih v okviru programa ter udeležba malih in srednjih podjetij v globalni vrednostni verigi.

(25)  Komisija bi morala ob koncu programa pripraviti poročilo o izvajanju, v katerem bi preučila finančne dejavnosti v smislu finančnega izvajanja, rezultatov in po možnosti učinka. V poročilu bosta analizirani čezmejna udeležba malih in srednjih podjetij pri projektih v okviru programa ter udeležba malih in srednjih podjetij v globalni vrednostni verigi. Poleg tega bi morala Komisija pripraviti vmesno poročilo o izvajanju, katerega ugotovitve bi morale biti sozakonodajalcema na voljo pravočasno pred dokončnim sprejetjem zakonodajnega akta o nadaljevanju programa za industrijski razvoj na področju obrambe v okviru prihodnjega večletnega finančnega okvira.

Predlog spremembe    14

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  spodbujati konkurenčnost in inovacijsko zmogljivost obrambne industrije Unije s podporo ukrepom v razvojni fazi;

(a)  spodbujati tehnološko in sektorsko avtonomnost Unije ter konkurenčnost in inovacijsko zmogljivost njene obrambne industrije s podporo ukrepom v razvojni fazi;

Predlog spremembe    15

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  podpirati in zagotavljati finančni vzvod za sodelovanje med podjetji, vključno z malimi in srednjimi podjetji, pri razvijanju tehnologij ali proizvodov v skladu s prednostnimi nalogami na področju obrambnih zmogljivosti, o katerih so se dogovorile države članice znotraj Unije;

(b)  podpirati in zagotavljati finančni vzvod za sodelovanje med podjetji, vključno z MSP in podjetji s srednje veliko tržno kapitalizacijo, pri razvijanju tehnologij ali proizvodov v skladu s prednostnimi nalogami na področju obrambnih zmogljivosti, o katerih so se dogovorile države članice znotraj Unije, in obenem spodbujati združljivost, interoperabilnost in standardizacijo, zlasti z opredelitvijo skupnih tehničnih specifikacij, ki se nanje nanašajo;

Predlog spremembe    16

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Znesek za izvajanje programa za obdobje od leta 2019 do leta 2020 znaša 500 milijonov EUR v tekočih cenah.

Znesek za izvajanje programa za obdobje od leta 2019 do leta 2020 znaša 500 milijonov EUR v tekočih cenah, ki bi jih morali črpati izključno iz nedodeljene razlike do zgornje meje večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 in/ali prek uporabe ustreznih posebnih instrumentov večletnega finančnega okvira.

Predlog spremembe    17

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Upravičenci so podjetja s sedežem v Uniji, v katerih imajo države članice in/ali državljani držav članic v lasti več kot 50 % podjetja in je ta pod njihovim dejanskim nadzorom v smislu člena 6(3) bodisi neposredno bodisi posredno prek enega ali več vmesnih podjetij. Poleg tega se med celotnim trajanjem ukrepa vsa infrastruktura, objekti, sredstva in viri, ki jih udeleženci, vključno s podizvajalci in ostalimi tretjimi stranmi, uporabljajo pri ukrepih, ki se financirajo v okviru programa, ne nahajajo na ozemlju države, ki ni članica Unije.

1.  Upravičenci in njihovi podizvajalci so podjetja s sedežem v Uniji, v katerih imajo države članice in/ali državljani držav članic v lasti več kot 50 % podjetja in je ta pod njihovim dejanskim nadzorom v smislu člena 6(3) bodisi neposredno bodisi posredno prek enega ali več vmesnih podjetij. Poleg tega se med celotnim trajanjem ukrepa vsa infrastruktura, objekti, sredstva in viri, ki jih udeleženci, vključno s podizvajalci in ostalimi tretjimi stranmi, uporabljajo pri ukrepih, ki se financirajo v okviru programa, nahajajo na ozemlju Unije. Uporaba te infrastrukture, objektov, sredstev in virov ni predmet nadzora ali omejitve s strani tretje države ali subjekta, ki ni iz EU.

Predlog spremembe    18

Predlog uredbe

Člen 9 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Kadar se finančna pomoč Unije zagotavlja prek nepovratnih sredstev, člani konzorcija, ki želijo sodelovati pri ukrepu, imenujejo enega od članov za koordinatorja, kar se navede v sporazumu o nepovratnih sredstvih. Koordinator je glavna oseba za stike med člani konzorcija in Komisijo ali ustreznim organom financiranja, razen če je v sporazumu o nepovratnih sredstvih določeno drugače ali če ne izpolnjuje obveznosti iz sporazuma o nepovratnih sredstvih.

1.  Kadar se finančna pomoč Unije zagotavlja prek nepovratnih sredstev, člani konzorcija, ki želijo sodelovati pri ukrepu, imenujejo enega od članov za koordinatorja, kar se navede v sporazumu o nepovratnih sredstvih. Koordinator je glavna oseba za stike med člani konzorcija in Komisijo ali ustreznim organom financiranja, razen če je v sporazumu o nepovratnih sredstvih določeno drugače ali če ne izpolnjuje obveznosti iz sporazuma o nepovratnih sredstvih. Finančna pomoč Unije je lahko tudi v obliki finančnega instrumenta ali javnega naročila.

Predlog spremembe    19

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Ukrepi, predlagani za financiranje v okviru programa, se ocenijo na podlagi naslednjih kumulativnih meril:

Ukrepi, predlagani za financiranje v okviru programa, se ocenijo glede na cilje, določene v členu 2, in na podlagi naslednjih kumulativnih meril:

Predlog spremembe    20

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  odličnost;

(a)  tehnološka in sektorska odličnost;

Predlog spremembe    21

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1 – točka b a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ba)  število držav članic, vključenih v projekt; ter

Predlog spremembe    22

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  prispevek k varnostnim in obrambnim interesom Unije z okrepitvijo obrambnih tehnologij, ki prispevajo k izvajanju prednostnih nalog na področju obrambnih zmogljivosti, o katerih so se države članice dogovorile znotraj Unije, in

(c)  prispevek k varnostnim in obrambnim interesom Unije z okrepitvijo obrambnih tehnologij, ki prispevajo k izvajanju prednostnih nalog na področju obrambnih zmogljivosti, o katerih so se države članice dogovorile znotraj Unije in v okviru načrta za razvoj zmogljivosti ali usklajenega letnega pregleda na področju obrambe, in

Predlog spremembe    23

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  ekonomska izvedljivost upravičenega ukrepa, zlasti tako, da upravičenci dokažejo, da se njegovi preostali stroški krijejo z drugimi načini financiranja, kot so prispevki držav članic; ter

(d)  ekonomska izvedljivost upravičenega ukrepa, zlasti tako, da upravičenci dokažejo, da se njegovi preostali stroški krijejo z drugimi načini financiranja, kot so prispevki držav članic in dvojna raba novih tehnologij; ter

Predlog spremembe    24

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Delovni program podrobno določa kategorije projektov, ki se financirajo v okviru programa.

2.  V delovnem programu so podrobno določene kategorije projektov, ki se financirajo v okviru programa, in vsaj ena kategorija projektov je izrecno namenjena malim in srednjim podjetjem.

Predlog spremembe    25

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Delovni program zagotovi, da se verodostojni delež skupnega proračuna dodeli ukrepom, ki omogočajo čezmejno udeležbo malih in srednjih podjetij.

3.  Delovni program zagotovi, da se najmanj 20 % skupnega proračuna dodeli ukrepom, ki omogočajo sodelovanje med malimi in srednjimi podjetji iz več držav članic.

Predlog spremembe    26

Predlog uredbe

Člen 14 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Komisija predloge, ki se predložijo na podlagi razpisa za zbiranje predlogov, oceni s pomočjo neodvisnih strokovnjakov na podlagi meril za dodelitev iz člena 10.

2.  Komisija predloge, ki se predložijo na podlagi razpisa za zbiranje predlogov, oceni s pomočjo neodvisnih nacionalnih strokovnjakov EU na podlagi meril za dodelitev iz člena 10.

Predlog spremembe    27

Predlog uredbe

Člen 16 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011. Evropska obrambna agencija je povabljena kot opazovalka.

1.  Komisiji pomaga Odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011. Evropska obrambna agencija in Evropski parlament sta povabljena kot opazovalca.

Predlog spremembe    28

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Komisija redno spremlja izvajanje programa in letno poroča o doseženem napredku v skladu s členom 38(3)(e) Uredbe št. 966/2012. Komisija v ta namen vzpostavi potrebne ureditve spremljanja.

1.  Komisija redno spremlja in ocenjuje izvajanje programa in letno poroča o doseženem napredku v skladu s členom 38(3)(e) Uredbe št. 966/2012. Komisija v ta namen vzpostavi potrebne ureditve spremljanja.

Predlog spremembe    29

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Da bi podpirala večjo učinkovitost in uspešnost prihodnjih ukrepov politike Unije, Komisija pripravi poročilo o retrospektivni oceni in ga pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu. V poročilu, ki temelji na ustreznih posvetovanjih z državami članicami in ključnimi zainteresiranimi stranmi, je predvsem ocenjen napredek pri doseganju ciljev, določenih v členu 2. Poleg tega sta v njem analizirani čezmejna udeležba malih in srednjih podjetij pri projektih, ki se izvajajo v okviru programa, ter udeležba malih in srednjih podjetij v globalni vrednostni verigi.

2.  Da bi podpirala večjo učinkovitost in uspešnost prihodnjih ukrepov politike Unije, Komisija pripravi poročilo o retrospektivni oceni in ga pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu. V poročilu, ki temelji na ustreznih posvetovanjih z državami članicami in ključnimi zainteresiranimi stranmi, je predvsem ocenjen napredek pri doseganju ciljev, določenih v členu 2. Poleg tega sta v njem analizirani čezmejna udeležba malih in srednjih podjetij pri projektih, ki se izvajajo v okviru Programa, ter udeležba malih in srednjih podjetij v globalni vrednostni verigi. Poleg tega ocenjuje vpliv na izvoz orožja, ki je deležno pomoči iz Programa.

Predlog spremembe    30

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  Komisija pravočasno pred iztekom Programa po potrebi vloži zakonodajni predlog za nadaljevanje programa za razvoj obrambne industrije, skupaj z ustreznim financiranjem v okviru novega večletnega finančnega okvira. Pred dokončnim sprejetjem zadevnega zakonodajnega akta imata sozakonodajalca na voljo ugotovitve vmesnega poročila o izvajanju, ki ga Komisija sestavi za ta namen.

Predlog spremembe    31

Predlog uredbe

Člen 18 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a.  Program financira subjekte, ki spoštujejo veljavno zakonodajo EU ter dogovorjene mednarodne standarde in standarde EU, in zato ne podpira projektov v skladu s to uredbo, ki prispevajo k pranju denarja, financiranju terorizma, izogibanju davkom, davčnim goljufijam in davčni utaji.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Ustanovitev evropskega programa za razvoj obrambne industrije v podporo konkurenčnosti in inovacijski zmogljivosti obrambne industrije EU

Referenčni dokumenti

COM(2017)0294 – C8-0180/2017 – 2017/0125(COD)

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

ITRE

15.6.2017

 

 

 

Mnenje pripravil

       Datum razglasitve na zasedanju

BUDG

15.6.2017

Pridruženi odbori - datum razglasitve na zasedanju

5.10.2017

Pripravljavec/-ka mnenja

       Datum imenovanja

Esteban González Pons

14.7.2017

Datum sprejetja

24.1.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

23

10

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Jean Arthuis, Richard Ashworth, Gérard Deprez, Manuel dos Santos, André Elissen, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazabal Rubial, Jens Geier, Ingeborg Gräßle, Monika Hohlmeier, John Howarth, Zbigniew Kuźmiuk, Siegfried Mureşan, Liadh Ní Riada, Jan Olbrycht, Răzvan Popa, Paul Rübig, Petri Sarvamaa, Patricija Šulin, Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos), Indrek Tarand, Isabelle Thomas, Inese Vaidere, Monika Vana, Tiemo Wölken

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Xabier Benito Ziluaga, Ivana Maletić, Stanisław Ożóg, Ivan Štefanec

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Rosa Estaràs Ferragut, Heidi Hautala, Dietmar Köster, Monika Smolková

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

23

+

ALDE

Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Jean Arthuis, Gérard Deprez

ECR

Zbigniew Kuźmiuk, Stanisław Ożóg

PPE

Rosa Estaràs Ferragut, José Manuel Fernandes, Ingeborg Gräßle, Monika Hohlmeier, Ivana Maletić, Siegfried Mureşan, Jan Olbrycht, Paul Rübig, Petri Sarvamaa, Ivan Štefanec, Patricija Šulin, Inese Vaidere

S&D

Eider Gardiazabal Rubial, Răzvan Popa, Manuel dos Santos, Monika Smolková, Isabelle Thomas

VERTS/ALE

Indrek Tarand

10

-

ENL

André Elissen

GUE/NGL

Xabier Benito Ziluaga, Liadh Ní Riada

NI

Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos)

S&D

Jens Geier, John Howarth, Dietmar Köster, Tiemo Wölken

VERTS/ALE

Heidi Hautala, Monika Vana

1

0

ECR

Richard Ashworth

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (24.1.2018)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi evropskega programa za razvoj obrambne industrije v podporo konkurenčnosti in inovacijski zmogljivosti obrambne industrije EU
(COM(2017)0294 – C8-0180/2017 – 2017/0125(COD))

Pripravljavka mnenja: Anneleen Van Bossuyt

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Ozadje in predlog Komisije

Evropski svet je pozdravil evropski obrambni akcijski načrt Komisije, ki je bil sprejet novembra 2016, Komisija pa je bila pozvana, naj predstavi predloge v prvi polovici leta 2017. Osrednji predlog evropskega obrambnega akcijskega načrta je ustanovitev evropskega obrambnega sklada, s katerim bi podprli naložbe v skupne raziskave in skupni razvoj obrambne opreme in tehnologij; sklad naj bi bil tako sestavljen iz dveh različnih, a dopolnjujočih se sklopov, tj. raziskovalnega in zmogljivostnega sklopa.

Ta predlog, ki obravnava evropski program za razvoj obrambne industrije, sodi v zmogljivostni sklop, njegov namen pa je prispevati k inovativni zmogljivosti evropske obrambne industrije in njeni konkurenčnosti, in sicer za obdobje od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2020.

Iz predloga Komisije izhaja, da: so upravičenci podjetja s sedežem v Uniji; naj bi Unija zagotovila finančno pomoč, zlasti v obliki nepovratnih sredstev; bi bilo treba upravičene ukrepe izvajati v sodelovanju z najmanj tremi podjetji, ki imajo sedež v najmanj dveh državah članicah; bo predlagana stopnja financiranja omejena na 20 % vseh stroškov ukrepov, povezanih z izdelavo prototipov; bodo upravičenci, ki bodo razvijali ukrep v okviru stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO), upravičeni do večjega financiranja; bo proračun programa znašal 500 milijonov EUR. Predlog uredbe vsebuje ukrepe v zvezi z obrambno industrijo Unije in Komisija je za pravno podlago uporabila člen 173 Pogodbe o delovanju Evropske unije (industrijska politika).

Stališče pripravljavke mnenja za odbor IMCO

Pripravljavka mnenja načeloma pozdravlja predlog Komisije. Čeprav je njegov glavni namen spodbujati konkurenčnost obrambne industrije, tudi z vidika notranjega trga, lahko tak instrument podpremo . Obstoječi instrumenti notranjega trga sicer nudijo rešitve za učinkovito sodelovanje med državami članicami in za izkoriščanje ekonomije obsega, vendar je obrambni trg še vedno razdrobljen. Pripravljavka mnenja je zato prepričana, da bi z dodatnimi ukrepi, kot je namensko financiranje EU, prispevali k sprostitvi številnih razvojnih projektov na podlagi sodelovanja, do katerih sicer ne bi prišlo, in k ustvarjanju podlage za postopno povezovanje evropskega trga v tej panogi.

Obenem in glede na to, koliko denarja Unije se porabi, je za pripravljavko mnenja pomembno, da se ne glede na posebnosti obrambnega sektorja zagotovi najvišja raven preglednosti in zajamči, da bo program čim bolj odprt.

Na podlagi tega meni, da bi lahko v predlog vnesli številne izboljšave, ter podaja predloge sprememb za obravnavanje naslednjega:

•  zahtevano udeležbo podjetij in držav članic bi bilo treba s treh in dveh povečati na osem in šest; zaradi zahtev glede udeležbe, ki jih predlaga Komisija, je prag zelo nizek, tako da podpora Unije ne more biti zares upravičena. Financirani projekti bi morali dejansko spodbujati evropsko sodelovanje, to pa bo mogoče le, če se prag za udeležbo zviša;

•  bolje bi bilo treba povezati cilje programa in merila za dodelitev pa tudi zahteve glede ocenjevanja/poročanja;

•  razjasniti je treba merilo za dodelitev glede zavezanosti držav članic za skupno javno naročanje, da bi razčistili vse dvome o tem, v kolikšnem obsegu velja Direktiva 2009/81/ES o javnih naročilih na področju obrambe;

•  po potrebi je treba dovoliti udeležbo podjetij s sedežem v tretji državi, pod pogojem, da je to določeno v delovnem programu; na ta način bi lahko bili še vedno upravičeni pomembni projekti, ki bi pripomogli k ciljem programa in pri katerih bi bila potrebna udeležba podjetja iz tretje države; v zvezi s tem bi lahko uporabili skrbnejši pristop glede pravic intelektualne lastnine;

•  v izrednih utemeljenih primerih bi bilo treba dopustiti določeno mero prožnosti glede števila in vrste udeležencev ter sedeža podjetja (pri čemer bi moralo biti pravilo večje sodelovanje evropskih podjetij);

•  spodbuditi bi bilo treba večje sodelovanje (veliko število udeležencev in držav članic) ter znatno udeležbo malih in srednjih podjetij, in sicer tako, da se dodajo ustrezna merila za dodelitev;

•  najvišji finančni prispevek za ukrepe, ki se ne nanašajo na izdelavo prototipov, bi bilo treba znižati na največ 50 % in ga dvigniti na 100 %, če te ukrepe izvajajo mala in srednja podjetja;

•  črtati bi bilo treba dodatno finančno podporo (10 %) za projekte PESCO, da bi preprečili diskriminacijo in spodbudili sodelovanje novih držav članic;

•  za ta dvoletni program bi bilo treba zahtevati letno ocenjevanje in poročanje, zlasti ker je to pilotni program za naslednji večletni program in glede na to, da za ta predlog ni bila dokončana celovita ocena učinka;

•  proračun programa bi bilo treba s 500 milijonov EUR zmanjšati na 355 milijonov EUR. Po podatkih Komisije bo 145 milijonov EUR aktiviranih iz uspešnega programa Instrumenta za povezovanje Evrope, v okviru katerega se med drugim izvajajo naložbe v ključne ukrepe za spodbujanje digitalizacije.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog uredbe

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  Komisija se je v evropskem obrambnem akcijskem načrtu, ki je bil sprejet 30. novembra 2016, zavezala, da bo dopolnila, s finančnim vzvodom podprla in utrdila skupna prizadevanja držav članic pri razvoju obrambnih zmogljivosti za odzivanje na varnostne izzive ter spodbujala konkurenčno in inovativno evropsko obrambno industrijo. Zlasti je predlagala ustanovitev evropskega obrambnega sklada v podporo naložbam v skupne raziskave in skupni razvoj obrambne opreme in tehnologij. Sklad naj bi podpiral sodelovanje med celotnim ciklom razvoja obrambnega proizvoda in tehnologije.

(1)  Komisija se je v evropskem obrambnem akcijskem načrtu, ki je bil sprejet 30. novembra 2016, zavezala, da bo dopolnila, s finančnim vzvodom podprla in utrdila skupna prizadevanja držav članic pri razvoju obrambnih zmogljivosti za odzivanje na varnostne izzive, spodbujala konkurenčno in inovativno evropsko obrambno industrijo ter vzpostavila bolj povezan obrambni trg v Evropi, ki bo hkrati in cenovno ugodno izpolnjeval različne varnostne potrebe držav članic. Predlagala je zlasti ustanovitev evropskega obrambnega sklada v podporo naložbam v skupne raziskave in skupni razvoj obrambne opreme in tehnologij. Sklad naj bi podpiral sodelovanje med celotnim ciklom razvoja obrambnega proizvoda in tehnologije. Dopolnjevati bi moral nacionalne proračune, namenjene za obrambo, in spodbujati države članice k večjim naložbam na tem področju.

Predlog spremembe    2

Predlog uredbe

Uvodna izjava 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(2)  Da bi prispevali k povečanju konkurenčnosti in inovacijske zmogljivosti obrambne industrije Unije, bi bilo treba vzpostaviti evropski program za razvoj obrambne industrije (v nadaljnjem besedilu: program). Program bi moral biti namenjen krepitvi konkurenčnosti obrambne industrije Unije, med drugim kibernetske obrambe, s podporo sodelovanja med podjetji v fazi razvoja obrambnih proizvodov in tehnologij. Razvojna faza, ki sledi raziskovalni in tehnološki fazi, je povezana z znatnimi tveganji in stroški, ki preprečujejo nadaljnje izkoriščanje rezultatov raziskav in negativno vplivajo na konkurenčnost obrambne industrije Unije. Program bi s podporo razvojni fazi prispeval k boljšemu izkoriščanju rezultatov raziskav na področju obrambe in pripomogel k zapolnitvi vrzeli med raziskavami in proizvodnjo ter spodbujanju vseh oblik inovacij. Program naj bi dopolnjeval dejavnosti, ki se izvajajo v skladu s členom 182 PDEU, in ne pokriva proizvodnje obrambnih proizvodov in tehnologij.

(2)  Da bi prispevali k povečanju konkurenčnosti in inovacijske zmogljivosti obrambne industrije Unije in utrdili strateško avtonomijo Unije na področju obrambe, bi bilo treba vzpostaviti evropski program za razvoj obrambne industrije (v nadaljnjem besedilu: program). Namenjen bi moral biti krepitvi konkurenčnosti in uspešnosti obrambne industrije Unije, med drugim kibernetske obrambe, ob upoštevanju sprememb v hitrosti in dovršenosti kibernetskih napadov, in sicer s podpiranjem sodelovanja med podjetji v fazi razvoja obrambnih proizvodov in tehnologij. Razvojna faza, ki sledi raziskovalni in tehnološki fazi, je povezana z znatnimi tveganji in stroški, ki preprečujejo nadaljnje izkoriščanje rezultatov raziskav in negativno vplivajo na konkurenčnost obrambne industrije Unije. Program bi s podporo razvojni fazi prispeval k boljšemu izkoriščanju rezultatov raziskav na področju obrambe in pripomogel k zapolnitvi vrzeli med raziskavami in proizvodnjo ter spodbujanju vseh oblik inovacij. Program naj bi dopolnjeval dejavnosti, ki se izvajajo v skladu s členom 182 PDEU, in ne pokriva proizvodnje obrambnih proizvodov in tehnologij.

Predlog spremembe    3

Predlog uredbe

Uvodna izjava 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(3)  Da bi bolje izkoristili ekonomije obsega v obrambni industriji, bi program moral podpirati sodelovanje med podjetji pri razvijanju obrambnih proizvodov in tehnologij.

(3)  Razdrobljenost evropskih obrambnih trgov in majhno število sodelovalnih projektov med državami članicami na področju obrambe pomeni nepotrebno podvajanje zmogljivosti in odhodkov. Da bi bolje izkoristili ekonomije obsega v obrambni industriji in okrepili ta enotni trg, bi program moral – kadar se opredelijo skupno dogovorjene zahteve po zmogljivostih in kadar se rešuje problem premajhne interoperabilnosti in tehnoloških pomanjkljivosti – podpirati sodelovanje med podjetji pri razvijanju obrambnih proizvodov in tehnologij tako na ravni glavnih izvajalcev kot dobaviteljev. S tem bi se tudi izboljšala učinkovitost enotnega trga v obrambnem sektorju, kar bi na koncu pomenilo večjo stroškovno učinkovitost za države članice.

Predlog spremembe    4

Predlog uredbe

Uvodna izjava 4 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(4a)  Proračun programa ne bi smel negativno vplivati na izvajanje programov, iz katerih bodo prerazporejena sredstva, zato bi moral biti financiran predvsem iz skupne razlike v okviru obveznosti, skupne razlike v okviru zgornje meje za plačila ter iz instrumenta prilagodljivosti.

Predlog spremembe    5

Predlog uredbe

Uvodna izjava 5 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(5a)  V skladu s ciljem spodbujanja strateške neodvisnosti Unije bi bilo treba, kadar se finančna podpora Unije zagotavlja prek programa in kadar nameravajo države članice pridobiti proizvode ali tehnologije, ki so na voljo na evropskem trgu, dati prednost proizvodom in tehnologijam, razvitim v okviru programa.

Predlog spremembe    6

Predlog uredbe

Uvodna izjava 7

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(7)  Glede na posebne značilnosti sektorja se projekt, pri katerem sodeluje več podjetij, v praksi ne bo začel izvajati, če se države članice prej ne bodo dogovorile, da bodo projekt podprle. Potem ko so bile na ravni Unije opredeljene skupne prednostne naloge na področju obrambnih zmogljivosti in ustrezno upoštevane skupne pobude na regionalni ravni, države članice določijo in združijo vojaške zahteve ter opredelijo tehnične specifikacije projekta. Imenujejo lahko tudi vodjo projekta, pristojnega za vodenje dela v zvezi z razvojem skupnega projekta.

(7)  Glede na posebne značilnosti sektorja se projekt, pri katerem sodeluje več podjetij, v praksi ne bo začel izvajati, če se države članice prej ne bodo dogovorile, da bodo projekt podprle. Potem ko se opredelijo skupne prednostne naloge na področju obrambnih zmogljivosti v okviru skupne varnostne in obrambne politike in stalnega strukturnega sodelovanja na ravni Unije in ustrezno upoštevajo skupne pobude na regionalni ravni, države članice določijo in združijo vojaške zahteve ter opredelijo tehnične specifikacije projekta.

Predlog spremembe    7

Predlog uredbe

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10)  Ker je cilj programa podpora konkurenčnosti obrambne industrije Unije z zmanjšanjem tveganj, povezanih z razvojno fazo projektov na podlagi sodelovanja, bi morali biti ukrepi v zvezi z razvojem obrambnega proizvoda ali tehnologije, in sicer opredelitev skupnih tehničnih specifikacij, zasnova, izdelava prototipov, preskušanje, kvalifikacija in certifikacija ter študije izvedljivosti in drugi podporni ukrepi, upravičeni do njegovega financiranja. To bo veljalo tudi za nadgradnjo obstoječih obrambnih proizvodov in tehnologij.

(10)  Ker je cilj programa podpora konkurenčnosti in povezovanju obrambne industrije Unije ter sodelovanju držav članic s prevzemanjem dela tveganj, povezanih z razvojno fazo projektov na podlagi sodelovanja, bi morali biti ukrepi v zvezi z razvojem obrambnega proizvoda ali tehnologije, in sicer opredelitev skupnih tehničnih specifikacij in standardov, zasnova, izdelava prototipov, preskušanje, kvalifikacija in certifikacija ter študije izvedljivosti in drugi podporni ukrepi, upravičeni do njegovega financiranja. To bi moralo veljati tudi za obsežnejši razvoj obstoječih obrambnih proizvodov in tehnologij.

Predlog spremembe    8

Predlog uredbe

Uvodna izjava 11

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(11)  Ker je program izrecno namenjen krepitvi sodelovanja med podjetji v državah članicah, bi moral biti ukrep upravičen do financiranja v okviru programa le, če se izvaja v sodelovanju z vsaj tremi podjetji s sedežem v najmanj dveh različnih državah članicah.

(11)  Ker je program izrecno namenjen krepitvi sodelovanja med javnimi ali zasebnimi podjetji v državah članicah, bi moral biti ukrep upravičen do financiranja v okviru programa le, če se izvaja v sodelovanju z vsaj tremi podjetji s sedežem v najmanj treh različnih državah članicah.

Predlog spremembe    9

Predlog uredbe

Uvodna izjava 12

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(12)  Čezmejno sodelovanje pri razvoju obrambnih proizvodov in tehnologij pogosto ovira težavno doseganje dogovora o skupnih tehničnih specifikacijah. Odsotnost ali nizka raven skupnih tehničnih specifikacij je že privedla do večje kompleksnosti, zamud in pretiranih stroškov v razvojni fazi. Dogovor o skupnih tehničnih specifikacijah bi moral biti pogoj za upravičenost do podpore Unije v okviru tega programa. Ukrepi, namenjeni podpori oblikovanja skupne opredelitve tehničnih specifikacij, bi prav tako morali biti upravičeni do podpore v okviru programa.

(12)  Čezmejno sodelovanje pri razvoju obrambnih proizvodov in tehnologij pogosto ovira težavno doseganje dogovora o skupnih tehničnih specifikacijah ali standardih, ki bi spodbujali interoperabilnost. Odsotnost ali nizka raven skupnih tehničnih specifikacij ali standardov je že privedla do večje kompleksnosti, zamud in pretiranih stroškov v razvojni fazi. Dogovor o skupnih tehničnih specifikacijah ali standardih bi moral biti osnovni pogoj za upravičenost do podpore Unije v okviru tega programa. Ukrepi, namenjeni podpori oblikovanja skupne opredelitve tehničnih specifikacij ali standardov, bi prav tako morali biti upravičeni do podpore v okviru programa.

Predlog spremembe    10

Predlog uredbe

Uvodna izjava 13

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(13)  Program je namenjen izboljšanju konkurenčnosti obrambne industrije Unije, zato bi morali biti do podpore upravičeni le subjekti, ki imajo sedež v Uniji in jih dejansko nadzorujejo države članice ali njihovi državljani. Da bi zaščitili bistvene varnostne interese Unije in njenih držav članic, se poleg tega infrastruktura, objekti, sredstva in viri, ki jih upravičenci in podizvajalci uporabljajo pri ukrepih, financiranih v okviru programa, ne smejo nahajati na ozemlju držav, ki niso članice Unije.

(13)  Program je namenjen izboljšanju učinkovitega sodelovanja in konkurenčnosti obrambne industrije Unije ter konsolidiranju avtonomnosti Unije na področju strateške obrambe, zato bi morali biti do finančne podpore upravičeni le subjekti, ki imajo sedež v Uniji in imajo v njej svojo izvršno upravno strukturo. Možnost sodelovanja v projektih v obliki sodelovanja z upravičenci bi morala imeti tudi podjetja s sedežem v tretjih državah, če imajo sedež v tretji državi, ki je opredeljena v delovnem programu. Da bi zaščitili bistvene obrambne in varnostne interese Unije in njenih držav članic, se poleg tega infrastruktura in objekti, ki jih upravičenci in podizvajalci uporabljajo pri ukrepih, financiranih v okviru programa, ne bi smeli nahajati na ozemlju tretjih držav. Tretje države ali subjekti tretjih držav načeloma ne bi smeli nadzorovati upravičencev in njihovih podizvajalcev v smislu nadzora na področju konkurenčne politike.

Predlog spremembe    11

Predlog uredbe

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14)  Upravičeni ukrepi, oblikovani v okviru stalnega strukturnega sodelovanja znotraj institucionalnega okvira Unije, bi zagotovili stalno okrepljeno sodelovanje med podjetji v različnih državah članicah in tako neposredno prispevali k ciljem programa. Tovrstni projekti bi zato morali biti upravičeni do višje stopnje financiranja.

(14)  Upravičeni ukrepi, oblikovani v okviru stalnega strukturnega sodelovanja znotraj institucionalnega okvira Unije, bi zagotovili stalno okrepljeno sodelovanje med podjetji v različnih državah članicah in tako dejansko prispevali k ciljem programa. Tovrstni projekti bi zato morali biti upravičeni do višje stopnje financiranja.

Predlog spremembe    12

Predlog uredbe

Uvodna izjava 16

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(16)  Spodbujanje inovacij in tehnološkega razvoja v obrambni industriji Unije bi moralo potekati na način, ki je skladen z varnostnimi interesi Unije. Zato bi moral prispevek ukrepa k navedenim interesom in prednostnim nalogam na področju obrambnih zmogljivosti, o katerih so se dogovorile države članice, imeti vlogo merila za dodelitev. Znotraj Unije so skupne prednostne naloge na področju obrambnih zmogljivosti opredeljene predvsem v okviru načrta za razvoj zmogljivosti. Drugi procesi Unije, npr. usklajeni letni pregled na področju obrambe in stalno strukturno sodelovanje, bodo podprli izvajanje ustreznih prednostnih nalog na podlagi okrepljenega sodelovanja. Po potrebi se bodo upoštevale ustrezne regionalne ali mednarodne pobude sodelovanja, npr. v okviru Nata, ki so v skladu z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije.

(16)  Spodbujanje inovacij in tehnološkega razvoja v obrambni industriji Unije bi moralo potekati na način, ki bo skladen z varnostnimi interesi Unije in mednarodnim pravom. Zato bi moral prispevek ukrepa k tem interesom in prednostnim nalogam na področju obrambnih zmogljivosti, o katerih so se dogovorile države članice, imeti vlogo merila za dodelitev. Znotraj Unije so skupne prednostne naloge na področju obrambnih zmogljivosti opredeljene predvsem v okviru načrta za razvoj zmogljivosti. Komisija je 30. novembra 2016 objavila akcijski načrt, v katerem je poudarila, da je treba izboljšati sinergijo med civilno in vojaško sfero, tudi na področju vesoljske politike, kibernetske varnosti, kibernetske obrambe in pomorske varnosti. Drugi procesi Unije, npr. usklajeni letni pregled na področju obrambe in stalno strukturno sodelovanje, bodo podprli izvajanje ustreznih prednostnih nalog na podlagi okrepljenega sodelovanja. Po potrebi bi bilo treba upoštevati tudi ustrezne regionalne ali mednarodne pobude sodelovanja, npr. tiste, izvedene v okviru Nata, ki so v skladu z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije.

Predlog spremembe    13

Predlog uredbe

Uvodna izjava 18

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(18)  Da bi zagotovili, da financirani ukrepi prispevajo h konkurenčnosti evropske obrambne industrije, bi morali biti tržno usmerjeni in temeljiti na povpraševanju. Pri merilih za dodelitev bi zato moralo biti upoštevano dejstvo, da so se države članice že zavezale, da bodo skupaj proizvedle in naročile končni proizvod ali tehnologijo, po možnosti na usklajen način.

(18)  Da bi zagotovili, da bodo financirani ukrepi prispevali h konkurenčnosti in učinkovitosti evropske obrambne industrije, bi morali biti tržno usmerjeni in temeljiti na povpraševanju. Pri merilih za dodelitev bi zato moralo biti upoštevano dejstvo, da so se države članice že zavezale, da bodo skupaj razvile, proizvedle ali naročile končni proizvod ali tehnologijo, po možnosti na usklajen način. V vseh primerih bi bilo treba popolnoma upoštevati zahteve Direktive 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta1a, vključno z načeloma preglednosti in nediskriminacije, izjeme pa bi bilo treba dovoliti samo v okviru navedene direktive.

 

___________________

 

1a Direktiva 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti, ter spremembi direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES (UL L 216, 20.8.2009, str. 76).

Predlog spremembe    14

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(19)  Finančna pomoč Unije v okviru programa ne bi smela presegati 20 % skupnih upravičenih stroškov ukrepa, če se nanaša na izdelavo prototipov, kar je pogosto najdražji ukrep v razvojni fazi. Pri drugih ukrepih v razvojni fazi pa bi morali biti kriti vsi upravičeni stroški.

(19)  Finančna pomoč Unije v okviru programa ne bi smela presegati 50 % skupnih upravičenih stroškov ukrepa, če se nanaša na izdelavo prototipov, kar je pogosto najdražji ukrep v razvojni fazi. Unija bi morala kriti do 75% upravičenih stroškov za druge ukrepe v razvojni fazi ter 100 % za ukrepe, ki jih izvajajo mala in srednja podjetja.

Predlog spremembe    15

Predlog uredbe

Uvodna izjava 19 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(19a)  Ena od ovir v zvezi z bolj konkurenčno in tržno usmerjeno evropsko obrambno industrijo je, da se države članice oziroma pristojni organi včasih odločijo, da bodo nove obrambne proizvode pridobili brez ustreznega javnega naročila, da bi prikrili informacije o pridobljenih proizvodih, tudi kadar je za to le malo razlogov ali pa jih sploh ni. Zato je treba v okviru programa analizirati tudi ta pojav in po potrebi sprejeti ustrezne ukrepe, da bo evropska obrambna industrija bolj konkurenčna in tržno usmerjena, pri čemer pa ne smejo nastati dodatni stroški za program.

Predlog spremembe    16

Predlog uredbe

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21)  Komisija bi morala vzpostaviti večletni delovni program v skladu s cilji programa. Komisiji bi moral pri vzpostavitvi delovnega programa pomagati odbor držav članic (v nadaljnjem besedilu: programski odbor). Ob upoštevanju politike Unije glede malih in srednjih podjetij kot ključnih elementov za zagotavljanje gospodarske rasti, inovacij, ustvarjanja delovnih mest in družbenega vključevanja v Uniji kot tudi dejstva, da bo pri podprtih ukrepih običajno potrebno nadnacionalno sodelovanje, je pomembno, da delovni program odraža in omogoča takšno čezmejno sodelovanje malih in srednjih podjetij in da je zato takemu ukrepu namenjen delež celotnega proračuna.

(21)  Komisija bi morala vzpostaviti dvoletni delovni program v skladu s cilji programa. Pri vzpostavljanju delovnega programa bi ji moral pomagati odbor držav članic (v nadaljnjem besedilu: programski odbor). Ob upoštevanju politike Unije glede malih in srednjih podjetij kot ključnih elementov za zagotavljanje gospodarske rasti, inovacij, ustvarjanja delovnih mest in družbenega vključevanja v Uniji in tudi dejstva, da bo pri podprtih ukrepih običajno potrebno nadnacionalno sodelovanje, je pomembno, da delovni program odraža in omogoča čezmejno sodelovanje malih in srednjih podjetij in da je zato temu ukrepu namenjen delež celotnega proračuna, saj so mala in srednja podjetja poglavitnega pomena za industrijsko bazo evropske obrambe in za vrednostno verigo. Hkrati pa so najranljivejši del obrambne dobavne verige, kar zadeva dostop do svežega kapitala, potrebnega za nove naložbe.

Predlog spremembe    17

Predlog uredbe

Uvodna izjava 22

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(22)  Evropska obrambna agencija bo dobila status opazovalke v odboru držav članic, da bi lahko izkoristili njeno strokovno znanje na področju obrambnega sektorja. V odboru držav članic bi morala sodelovati tudi Evropska služba za zunanje delovanje.

(22)  Evropska obrambna agencija bo dobila status opazovalke v programskem odboru, da bi lahko izkoristili njeno strokovno znanje na področju obrambnega sektorja. V programskem odboru bi morala sodelovati tudi Evropska služba za zunanje delovanje.

Predlog spremembe    18

Predlog uredbe

Uvodna izjava 25

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(25)  Komisija bi morala ob koncu programa pripraviti poročilo o izvajanju, v katerem bi preučila finančne dejavnosti v smislu finančnega izvajanja, rezultatov in po možnosti učinka. V poročilu bosta analizirani čezmejna udeležba malih in srednjih podjetij pri projektih v okviru programa ter udeležba malih in srednjih podjetij v globalni vrednostni verigi.

(25)  Komisija bi morala ob koncu vsakega leta programa pripraviti poročilo in oceno o izvajanju, v katerem bi preučila in ocenila finančne dejavnosti v smislu finančnega izvajanja, rezultatov in učinka. V poročilu bosta analizirani čezmejna udeležba malih in srednjih podjetij pri projektih v okviru programa ter udeležba malih in srednjih podjetij v globalni vrednostni verigi. Če bi bila udeležba malih in srednjih podjetij nizka, bi morala Komisija preučiti razloge za to in nemudoma predlagati ustrezne nove ukrepe, s pomočjo katerih bodo lahko tovrstna podjetja povečala svojo udeležbo.

Predlog spremembe    19

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  spodbujati konkurenčnost in inovacijsko zmogljivost obrambne industrije Unije s podporo ukrepom v razvojni fazi;

(a)  spodbujati konkurenčnost in inovacijsko zmogljivost obrambne industrije Unije s podporo čezmejnim ukrepom v razvojni fazi;

Predlog spremembe    20

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  podpirati in zagotavljati finančni vzvod za sodelovanje med podjetji, vključno z malimi in srednjimi podjetji, pri razvijanju tehnologij ali proizvodov v skladu s prednostnimi nalogami na področju obrambnih zmogljivosti, o katerih so se dogovorile države članice znotraj Unije;

(b)  povečati, podpirati in zagotavljati finančni vzvod za čezmejno sodelovanje med državami članicami in podjetji z namenom podpiranja povezanih ukrepov na enotnem trgu za obrambo, vključno z udeležbo malih in srednjih podjetij pri razvijanju tehnologij ali proizvodov v skladu s prednostnimi nalogami na področju obrambnih zmogljivosti, o katerih so se dogovorile države članice znotraj Unije, vključno z razvojem zmogljivosti kibernetske obrambe in rešitev na področju kibernetske varnosti za obrambno industrijo, da bi preprečile podvajanje in spodbujale interoperabilnost in standardizacijo;

Predlog spremembe    21

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  spodbujati boljše izkoriščanje rezultatov raziskav na področju obrambe in prispevati k zapolnjevanju vrzeli med raziskavami in razvojem.

(c)  spodbujati boljše izkoriščanje rezultatov raziskav na področju obrambe in prispevati k zapolnjevanju vrzeli med raziskavami in razvojem v skladu s prednostnimi nalogami na področju obrambnih zmogljivosti, o katerih se skupno dogovorijo države članice v Uniji;

Predlog spremembe    22

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ca)  prispevati k strateški obrambni avtonomnosti Unije z rastjo avtonomne in združene evropske obrambne industrije v okviru enotnega trga, na katerem je zagotovljena zanesljivost dobave;

Predlog spremembe    23

Predlog uredbe

Člen 2 – odstavek 1 – točka c b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(cb)   pri zaposlenih v obrambnem sektorju podpirati razvoj in pridobivanje novih znanj in spretnosti;

Predlog spremembe    24

Predlog uredbe

Člen 3 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Znesek za izvajanje programa za obdobje od leta 2019 do leta 2020 znaša 500 milijonov EUR v tekočih cenah.

Znesek za izvajanje programa za obdobje od leta 2019 do leta 2020 znaša 500 milijonov EUR v tekočih cenah in bi ga bilo treba črpati iz nedodeljene razlike do zgornje meje večletnega finančnega okvira 2014–2020, zlasti pa iz skupne razlike v okviru obveznosti, skupne razlike v okviru zgornje meje za plačila ter iz instrumenta prilagodljivosti.

Predlog spremembe    25

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – uvodni del

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Program zagotavlja podporo upravičencem za ukrepe v razvojni fazi, ki zajemajo nove proizvode in tehnologije ter nadgradnjo obstoječih proizvodov in tehnologij, v zvezi z:

1.  Program opredeljuje in zagotavlja podporo upravičencem za ukrepe v razvojni fazi, ki zajemajo nove proizvode in tehnologije ali obsežen razvoj obstoječih proizvodov in tehnologij, v zvezi z:

Predlog spremembe    26

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 1 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(a)  zasnovo obrambnega proizvoda, materialnih ali nematerialnih sestavnih delov ali tehnologije ter tehničnimi specifikacijami, na podlagi katerih je bila zasnova razvita;

(a)  zasnovo obrambnega proizvoda, materialnih ali nematerialnih sestavnih delov ali tehnologije ter tehničnimi specifikacijami ali standardi, na podlagi katerih je zasnova razvita;

Predlog spremembe    27

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Ukrep se izvaja v sodelovanju z najmanj tremi podjetji, ki imajo sedež v najmanj dveh različnih državah članicah. Upravičena podjetja niso pod neposrednim ali posrednim dejanskim nadzorom istega subjekta in ne nadzorujejo eno drugo.

2.  Ukrep se izvaja v sodelovanju z najmanj tremi podjetji, ki imajo sedež v najmanj treh različnih državah članicah. Upravičena podjetja in njihovi podizvajalci, ki sodelujejo v ukrepu, niso pod neposrednim ali posrednim dejanskim nadzorom istega subjekta in se medsebojno ne nadzorujejo.

Predlog spremembe    28

Predlog uredbe

Člen 6 – odstavek 4

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

4.  Kadar gre za ukrepe, opredeljene v točkah (b) do (f) prvega odstavka, mora ukrep temeljiti na skupnih tehničnih specifikacijah.

4.  Kadar gre za ukrepe, opredeljene v točkah (b) do (f) prvega odstavka, ukrep temelji na skupnih tehničnih specifikacijah ali standardih, ki spodbujajo interoperabilnost.

Predlog spremembe    29

Predlog uredbe

Člen 7 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Upravičenci so podjetja s sedežem v Uniji, v katerih imajo države članice in/ali državljani držav članic v lasti več kot 50 % podjetja in je ta pod njihovim dejanskim nadzorom v smislu člena 6(3) bodisi neposredno bodisi posredno prek enega ali več vmesnih podjetij. Poleg tega se med celotnim trajanjem ukrepa vsa infrastruktura, objekti, sredstva in viri, ki jih udeleženci, vključno s podizvajalci in ostalimi tretjimi stranmi, uporabljajo pri ukrepih, ki se financirajo v okviru programa, ne nahajajo na ozemlju države, ki ni članica Unije.

1.  Upravičenci in njihovi podizvajalci so javna ali zasebna podjetja s sedežem v Uniji in tudi strukture njihovega izvršnega upravljanja so v Uniji. Infrastruktura, objekti, sredstva in viri, ki jih upravičenci, vključno s podizvajalci in ostalimi tretjimi stranmi, uporabljajo pri ukrepih, ki se financirajo v okviru programa, so ves čas trajanja ukrepa locirani na ozemlju države članice.

 

Tretje države ali subjekti tretjih držav načeloma ne bi smeli nadzorovati upravičencev in njihovih podizvajalcev.

Predlog spremembe    30

Predlog uredbe

Člen 7 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 7a

 

Dodatni pogoji za sodelovanje

 

1. Kadar je primerno in ustrezno utemeljeno, so lahko v delovnem programu določeni dodatni pogoji, skladno z zahtevami posebnih politik ali vrsto in cilji ukrepa, med drugim tudi pogoji v zvezi s številom, vrsto in sedežem udeležencev.

 

2. Po potrebi lahko upravičenci sodelujejo s podjetji, lociranih v tretji državi, ki je opredeljena v delovnem programu.

 

Sodelovanje iz prvega pododstavka je mogoče s podjetji, ki imajo ustrezno strokovno znanje za upravičeni ukrep.

 

Z odstopanjem od odstavka 3 podjetje, ki ga nadzirajo tretja država ali subjekti s sedežem v tretji državi, lahko sodeluje z upravičenci do ukrepa, če država članica, v kateri je podjetje, v skladu z učinkovitimi nacionalnimi postopki ali pogodbenimi dogovori da zadostno zagotovilo, da sodelovanje tega podjetja pri ukrepu ni v nasprotju z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije in njenih držav članic, kot so določeni v okviru skupne zunanje in varnostne politike v skladu z naslovom V PEU.

 

Za namene pododstavkov 1 in 2 odstavka 2 so države članice Nata vedno upravičene.

 

3. Ukrepi so v skladu z nalogami iz člena 42(1) PEU za ohranjanje miru, preprečevanje konfliktov in krepitev mednarodne varnosti v skladu z načeli Ustanovne listine Organizacije združenih narodov.

Predlog spremembe    31

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(b)  prispevek k inovacijam in tehnološkemu razvoju obrambne industrije in s tem spodbujanju avtonomnosti sektorja Unije na področju obrambnih tehnologij in

(b)  prispevek k inovacijam in tehnološkemu razvoju obrambne industrije in h krepitvi enotnega trga za obrambo;

Predlog spremembe    32

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(c)  prispevek k varnostnim in obrambnim interesom Unije z okrepitvijo obrambnih tehnologij, ki prispevajo k izvajanju prednostnih nalog na področju obrambnih zmogljivosti, o katerih so se države članice dogovorile znotraj Unije, in

(c)  prispevek k skupni varnostni in obrambni politiki z okrepitvijo obrambnih tehnologij, ki prispevajo k izvajanju prednostnih nalog na področju obrambnih zmogljivosti, o katerih so se države članice dogovorile, znotraj Unije in po potrebi na regionalni ali mednarodni ravni;

Predlog spremembe    33

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(d)  ekonomska izvedljivost upravičenega ukrepa, zlasti tako, da upravičenci dokažejo, da se njegovi preostali stroški krijejo z drugimi načini financiranja, kot so prispevki držav članic; ter

(d)  ekonomska izvedljivost upravičenega ukrepa, zlasti tako, da upravičenci dokažejo, da se njegovi preostali stroški krijejo z drugimi načini financiranja, kot so prispevki držav članic;

Predlog spremembe    34

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1 – točka e

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(e)  za ukrepe iz točk (b) do (e) člena 6(1), prispevek h konkurenčnosti evropske obrambne industrije, tako da upravičenci dokažejo, da so se države članice zavezale, da bodo skupaj proizvajale in naročale končni proizvod ali tehnologijo na usklajen način, vključno s po potrebi skupnim javnim naročilom.

(e)  za ukrepe iz točk (b) do (e) člena 6(1), prispevek h konkurenčnosti evropske obrambne industrije in h krepitvi evropskega enotnega trga za obrambo, tako da upravičenci dokažejo, da so se države članice zavezale, da bodo skupaj razvijale, proizvajale ali naročale končni proizvod ali tehnologijo na usklajen način, po potrebi vključno s skupnim javnim naročilom v skladu z Direktivo 2009/81/ES o javnih naročilih na področju obrambe in varnosti;

Predlog spremembe    35

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1 – točka e a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(ea)  večja udeležba malih in srednjih podjetij s sedežem v Evropski uniji, ki prinašajo dodano vrednost, bodisi kot člani konzorcija bodisi kot podizvajalci, zlasti mala in srednja podjetja, ki nimajo sedeža v tistih državah članicah, v katerih imajo sedež druga podjetja iz konzorcija;

Predlog spremembe    36

Predlog uredbe

Člen 10 – odstavek 1 – točka e b (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(eb)  povečano ali novo čezmejno sodelovanje;

Predlog spremembe    37

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Finančna pomoč Unije, ki se zagotovi v okviru programa, ne sme presegati 20 % skupnih stroškov ukrepa, če se ta nanaša na izdelavo prototipa. V vseh ostalih primerih lahko pomoč krije celo vse stroške ukrepa.

1.  Finančna pomoč Unije, ki se zagotovi v okviru programa, ne presega 50 % skupnih stroškov ukrepa, če se ta nanaša na izdelavo prototipa, kot je določeno v točki (b) člena 6(1). Za vse ostale ukrepe iz točk (a) in (c) do (eb) člena 6(1) pomoč ne presega 75 % skupnih stroškov ukrepa in 100 % v primeru, da te ukrepe izvajajo mala in srednja podjetja.

Predlog spremembe    38

Predlog uredbe

Člen 11 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  Če se konzorcij zaveže, da bo vsaj 10 % vseh upravičenih sredstev ukrepa dodelil malim in srednjim podjetjem, ki imajo sedež v drugi državi članici kot podjetja v okviru konzorcija, se lahko stopnja financiranja, ki je je deležen konzorcij, poviša za dodatnih deset odstotnih točk.

Predlog spremembe    39

Predlog uredbe

Člen 12 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Komisija nima v lasti proizvodov ali tehnologij, ki izhajajo iz ukrepa, prav tako v zvezi z ukrepom nima nikakršnih pravic intelektualne lastnine.

Komisija nima v lasti proizvodov ali tehnologij, ki izhajajo iz ukrepa, prav tako v zvezi z ukrepom nima nikakršnih pravic intelektualne lastnine. V zvezi s tehnološkimi produkti, ki se razvijajo ali proizvajajo s pomočjo tega evropskega sklada, ni mogoče prenesti tehnologije ali pravice intelektualne lastnine v korist tretje države zunaj Evropske unije ali v korist ekonomskih akterjev, ki jih ne nadzorujejo države članice.

Predlog spremembe    40

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Komisija z izvedbenim aktom sprejme večletni delovni program za čas trajanja programa. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(2). Ta delovni program je v skladu s cilji iz člena 2.

1.  Komisija z izvedbenim aktom sprejme dvoletni delovni program za čas trajanja programa. Izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(2).

Predlog spremembe    41

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Delovni program podrobno določa kategorije projektov, ki se financirajo v okviru programa.

2.  Delovni program podrobno določa kategorije projektov, ki se financirajo v okviru programa, in njihovo neposredno povezavo s cilji iz člena 2.

Predlog spremembe    42

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 3

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

3.  Delovni program zagotovi, da se verodostojni delež skupnega proračuna dodeli ukrepom, ki omogočajo čezmejno udeležbo malih in srednjih podjetij.

3.  Delovni program zagotovi, da se ukrepom, ki omogočajo čezmejno udeležbo malih in srednjih podjetij, dodeli verodostojen delež skupnega proračuna, po možnosti na podlagi namenske kategorije projektov za čezmejno sodelovanje malih in srednjih podjetij.

Predlog spremembe    43

Predlog uredbe

Člen 13 – odstavek 3 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

3a.  V delovnem programu so opredeljene tretje države, v katerih smejo biti v skladu s členom 7a locirana podjetja, ki sodelujejo z upravičenci.

Predlog spremembe    44

Predlog uredbe

Člen 17 – naslov

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Spremljanje in poročanje

Spremljanje, ocenjevanje in poročanje

Predlog spremembe    45

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Komisija redno spremlja izvajanje programa in letno poroča o doseženem napredku v skladu s členom 38(3)(e) Uredbe št. 966/2012. Komisija v ta namen vzpostavi potrebne ureditve spremljanja.

1.  Komisija redno spremlja in ocenjuje izvajanje programa in letno poroča o doseženem napredku v skladu s členom 38(3)(e) Uredbe št. 966/2012. V ta namen vzpostavi potrebne ureditve spremljanja.

Predlog spremembe    46

Predlog uredbe

Člen 17 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Da bi podpirala večjo učinkovitost in uspešnost prihodnjih ukrepov politike Unije, Komisija pripravi poročilo o retrospektivni oceni in ga pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu. V poročilu, ki temelji na ustreznih posvetovanjih z državami članicami in ključnimi zainteresiranimi stranmi, je predvsem ocenjen napredek pri doseganju ciljev, določenih v členu 2. Poleg tega sta v njem analizirani čezmejna udeležba malih in srednjih podjetij pri projektih, ki se izvajajo v okviru programa, ter udeležba malih in srednjih podjetij v globalni vrednostni verigi.

2.  Da bi podpirala večjo učinkovitost in uspešnost prihodnjih ukrepov politike Unije, Komisija pripravi letna poročila o oceni in jih pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu. V poročilih, ki temeljijo na ustreznih posvetovanjih z državami članicami in ključnimi zainteresiranimi stranmi, je predvsem ocenjen napredek pri doseganju ciljev, določenih v členu 2, preuči pa se tudi uspešnost in učinkovitost podprtih ukrepov v smislu finančnega izvajanja, rezultatov, stroškov in po možnosti učinkov. Poleg tega so analizirana različna merila za dodelitev iz člena 10 in zagotovljeni ustrezni podatki, vključno z informacijami o sodelovanju malih in srednjih podjetij ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo pri izvedenih projektih in v globalni vrednostni verigi.

 

Poročilo zajema tudi informacije o delitvi nastalih pravic intelektualne lastnine.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Ustanovitev evropskega programa za razvoj obrambne industrije v podporo konkurenčnosti in inovacijski zmogljivosti obrambne industrije EU

Referenčni dokumenti

COM(2017)0294 – C8-0180/2017 – 2017/0125(COD)

Pristojni odbor

Datum razglasitve na zasedanju

ITRE

15.6.2017

 

 

 

Mnenje pripravil

Datum razglasitve na zasedanju

IMCO

15.6.2017

Pripravljavka mnenja

Datum imenovanja

Anneleen Van Bossuyt

12.7.2017

Obravnava v odboru

21.11.2017

4.12.2017

 

 

Datum sprejetja

23.1.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

28

8

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pascal Arimont, Dita Charanzová, Carlos Coelho, Anna Maria Corazza Bildt, Daniel Dalton, Nicola Danti, Maria Grapini, Sergio Gutiérrez Prieto, Robert Jarosław Iwaszkiewicz, Liisa Jaakonsaari, Philippe Juvin, Antonio López-Istúriz White, Morten Løkkegaard, Eva Maydell, Marlene Mizzi, Nosheena Mobarik, Virginie Rozière, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Olga Sehnalová, Jasenko Selimovic, Igor Šoltes, Ivan Štefanec, Catherine Stihler, Mylène Troszczynski, Mihai Ţurcanu, Anneleen Van Bossuyt, Marco Zullo

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Jan Philipp Albrecht, Edward Czesak, Roberta Metsola, Dariusz Rosati, Adam Szejnfeld, Josef Weidenholzer, Kerstin Westphal

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Tim Aker

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

28

+

ALDE

EFDD

PPE

 

 

S&D

 

 

Verts/ALE

Dita Charanzová, Morten Løkkegaard, Jasenko Selimovic

Marco Zullo

Pascal Arimont, Carlos Coelho, Anna Maria Corazza Bildt, Philippe Juvin, Javi López, Eva Maydell, Roberta Metsola, Dariusz Rosati, Andreas Schwab, Ivan Štefanec, Adam Szejnfeld, Mihai Ţurcanu

Nicola Danti, Maria Grapini, Sergio Gutiérrez Prieto, Liisa Jaakonsaari, Marlene Mizzi, Virginie Rozière, Christel Schaldemose, Olga Sehnalová, Catherine Stihler, Josef Weidenholzer

Jan Philipp Albrecht, Igor Šoltes

8

-

ECR

EFDD

ENF

S&D

Edward Czesak, Daniel Dalton, Nosheena Mobarik, Anneleen Van Bossuyt

Tim Aker, Robert Jarosław Iwaszkiewicz

Mylène Troszczynski

Kerstin Westphal

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov

Ustanovitev evropskega programa za razvoj obrambne industrije v podporo konkurenčnosti in inovacijski zmogljivosti obrambne industrije EU

Referenčni dokumenti

COM(2017)0294 – C8-0180/2017 – 2017/0125(COD)

Datum predložitve EP

7.6.2017

 

 

 

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

ITRE

15.6.2017

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

AFET

15.6.2017

BUDG

15.6.2017

IMCO

15.6.2017

 

Pridruženi odbori

       Datum razglasitve na zasedanju

AFET

5.10.2017

BUDG

5.10.2017

 

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Françoise Grossetête

6.7.2017

 

 

 

Obravnava v odboru

27.11.2017

11.1.2018

 

 

Datum sprejetja

21.2.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

49

12

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Zigmantas Balčytis, Bendt Bendtsen, Xabier Benito Ziluaga, José Blanco López, Jonathan Bullock, Cristian-Silviu Buşoi, Reinhard Bütikofer, Jerzy Buzek, Angelo Ciocca, Edward Czesak, Jakop Dalunde, Pilar del Castillo Vera, Christian Ehler, Fredrick Federley, Ashley Fox, Adam Gierek, Theresa Griffin, András Gyürk, Hans-Olaf Henkel, Eva Kaili, Barbara Kappel, Krišjānis Kariņš, Jeppe Kofod, Peter Kurumbašev (Peter Kouroumbashev), Zdzisław Krasnodębski, Miapetra Kumpula-Natri, Christelle Lechevalier, Janusz Lewandowski, Paloma López Bermejo, Edouard Martin, Nadine Morano, Dan Nica, Angelika Niebler, Morten Helveg Petersen, Miroslav Poche, Paul Rübig, Massimiliano Salini, Algirdas Saudargas, Sven Schulze, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Dario Tamburrano, Patrizia Toia, Evžen Tošenovský, Claude Turmes, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Kathleen Van Brempt, Henna Virkkunen, Martina Werner, Lieve Wierinck, Hermann Winkler, Anna Záborská, Flavio Zanonato, Carlos Zorrinho

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Cornelia Ernst, Gerben-Jan Gerbrandy, Françoise Grossetête, Janusz Korwin-Mikke, Werner Langen, Florent Marcellesi, Dominique Riquet, Davor Škrlec

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Jan Keller, Stanisław Ożóg

Datum predložitve

26.2.2018

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

49

+

ALDE

Fredrick Federley, Gerben-Jan Gerbrandy, Morten Helveg Petersen, Dominique Riquet, Lieve Wierinck

ECR

Edward Czesak, Ashley Fox, Hans-Olaf Henkel, Zdzisław Krasnodębski, Stanisław Ożóg, Evžen Tošenovský

EFDD

Dario Tamburrano

ENF

Angelo Ciocca, Barbara Kappel

PPE

Bendt Bendtsen, Cristian-Silviu Buşoi, Jerzy Buzek, Pilar del Castillo Vera, Christian Ehler, Françoise Grossetête, András Gyürk, Krišjānis Kariņš, Werner Langen, Janusz Lewandowski, Nadine Morano, Angelika Niebler, Paul Rübig, Massimiliano Salini, Algirdas Saudargas, Sven Schulze, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Henna Virkkunen, Hermann Winkler, Anna Záborská

S&D

Zigmantas Balčytis, José Blanco López, Adam Gierek, Theresa Griffin, Eva Kaili, Jan Keller, Jeppe Kofod, Peter Kurumbašev (Peter Kouroumbashev), Miapetra Kumpula-Natri, Edouard Martin, Dan Nica, Miroslav Poche, Kathleen Van Brempt, Flavio Zanonato, Carlos Zorrinho

12

-

EFDD

Jonathan Bullock

GUE/NGL

Xabier Benito Ziluaga, Cornelia Ernst, Paloma López Bermejo, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis)

NI

Janusz Korwin-Mikke

S&D

Martina Werner

VERTS/ALE

Reinhard Bütikofer, Jakop Dalunde, Florent Marcellesi, Davor Škrlec, Claude Turmes

2

0

ENF

Christelle Lechevalier

S&D

Patrizia Toia

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 9. marec 2018
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov