Postopek : 2017/0063(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0057/2018

Predložena besedila :

A8-0057/2018

Razprave :

PV 13/11/2018 - 13
CRE 13/11/2018 - 13

Glasovanja :

PV 14/11/2018 - 14.4
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0452

POROČILO     ***I
PDF 983kWORD 117k
6.3.2018
PE 610.704v03-00 A8-0057/2018

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o krepitvi vloge organov držav članic, pristojnih za konkurenco, da bodo učinkoviteje izvajali pravila konkurence in zagotavljali pravilno delovanje notranjega trga

(COM(2017)0142 – C8-0119/2017 – 2017/0063(COD))

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

Poročevalec: Andreas Schwab

PRED. SPREM.
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov
 POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o krepitvi vloge organov držav članic, pristojnih za konkurenco, da bodo učinkoviteje izvajali pravila konkurence in zagotavljali pravilno delovanje notranjega trga

(COM(2017)0142 – C8-0119/2017 – 2017/0063(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0142),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 103 in 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0119/2017),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj češkega senata, španskega parlamenta, portugalskega parlamenta in romunskega senata v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerem izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenja Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0057/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe    1

PREDLOGI SPREMEMB EVROPSKEGA PARLAMENTA(1)*

k predlogu Komisije

---------------------------------------------------------

2017/0063(COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o krepitvi vloge organov držav članic, pristojnih za konkurenco, da bodo učinkoviteje izvajali pravila konkurence in zagotavljali pravilno delovanje notranjega trga

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov 103 in 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)  Člena 101 in 102 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) spadata na področje javnega reda in bi ju bilo treba učinkovito uporabljati po vsej Uniji, da se prepreči izkrivljanje konkurence na notranjem trgu. Učinkovito izvajanje členov 101 in 102 PDEU je nujno, da se zagotovijo bolj odprti in pošteni konkurenčni trgi v Evropi, na katerih si podjetja v prvi vrsti konkurirajo na podlagi svoje uspešnosti in brez ovir za vstop na trg, ki jih postavljajo podjetja sama, kar jim omogoča ustvarjanje blaginje in delovnih mest. Učinkovito izvajanje pravil konkurence ščiti potrošnike in podjetja, ki poslujejo na notranjem trgu, pred poslovnimi ravnanji, ki ohranjajo umetno visoke cene blaga in storitev, ter povečuje njihovo izbiro inovativnega blaga in storitev.

(2)  Izvajanje členov 101 in 102 PDEU v javnem interesu zagotavljajo nacionalni organi držav članic, pristojni za konkurenco (v nadaljnjem besedilu: NOK), vzporedno s Komisijo v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1/2003((3)). NOK in Komisija skupaj sestavljajo mrežo javnih organov, ki v tesnem sodelovanju uporabljajo pravila konkurence EU (v nadaljnjem besedilu: Evropska mreža za konkurenco).

(2a)  Da bi preprečili uvajanje nepotrebnih novih postopkov v državah članicah, ta direktiva ne ogroža obstoječe delitve pristojnosti odločanja in preiskovanja med različnimi nacionalnimi organi, pristojnimi za konkurenco znotraj države članice, ki se je izkazala za učinkovito.

(3)  S členom 3(1) Uredbe (ES) št. 1/2003 so NOK in nacionalna sodišča obvezani, da uporabijo člena 101 in 102 PDEU za sporazume ali ravnanja, ki lahko vplivajo na trgovanje med državami članicami. V praksi večina NOK uporablja določbe nacionalnega konkurenčnega prava vzporedno s členoma 101 in 102 PDEU. Zato je neizogibno, da bo ta direktiva, katere cilj je zagotoviti, da bodo imeli NOK potrebna jamstva za neodvisno delovanje ter pooblastila za izvajanje pravil in naložitev glob, da bodo lahko učinkovito uporabljali člena 101 in 102 PDEU, vplivala na določbe nacionalnega konkurenčnega prava, ki jih vzporedno uporabljajo NOK.

(4)  Poleg tega bi moralo pooblastilo NOK, da lahko v zvezi s podjetjem, ki je predmet preiskave, pridobijo vse informacije v digitalni obliki, ne glede na nosilec, na katerem so shranjene, vplivati tudi na obseg pooblastil NOK, kadar v začetnih fazah postopka sprejmejo zadevni preiskovalni ukrep tudi na podlagi določb nacionalnega konkurenčnega prava, ki se uporabljajo vzporedno s členoma 101 in 102 PDEU. Če bi se NOK podeljena preiskovalna pooblastila razlikovala glede na to, ali bodo v končni fazi uporabljali le določbe nacionalnega konkurenčnega prava ali pa vzporedno tudi člena 101 in 102 PDEU, bi se oviralo učinkovito izvajanje konkurenčnega prava na notranjem trgu. Zato bi moralo področje uporabe te direktive zajemati tako uporabo členov 101 in 102 PDEU na samostojni osnovi kot tudi uporabo nacionalnega konkurenčnega prava, ki se v isti zadevi uporablja vzporedno. Izjema pri tem je zaščita izjav zaradi prizanesljivosti in vlog za poravnavo, ki je razširjena tudi na nacionalno konkurenčno pravo, kadar se to uporablja na samostojni osnovi.

(5)  Nacionalno pravo številnim NOK preprečuje, da bi imeli potrebna jamstva za neodvisno delovanje ter pooblastila za izvajanje pravil in naložitev glob, s katerimi bi lahko ta pravila učinkovito izvajali. To zmanjšuje njihovo zmožnost za učinkovito uporabo členov 101 in 102 PDEU ter določb nacionalnega konkurenčnega prava vzporedno s členoma 101 in 102 PDEU, če je to primerno. V skladu z nacionalnim pravom na primer mnogi NOK nimajo učinkovitih orodij za pridobivanje dokazov o kršitvah členov 101 in 102 PDEU in naložitev glob podjetjem, ki pravo kršijo, ali pa nimajo ustreznih človeških in finančnih virov ter proračunske neodvisnosti, ki bi jih potrebovali za učinkovito uporabo členov 101 in 102 PDEU. Zaradi tega zadevni organi morda sploh ne morejo ukrepati ali pa so njihovi ukrepi za izvajanje omejeni. Ker veliko NOK nima operativnih orodij in jamstev, da bi učinkovito uporabljali člena 101 in 102 PDEU, so izidi postopkov za podjetja, ki so udeležena pri teh protikonkurenčnih ravnanjih, lahko zelo različni in so odvisni od držav članic, v katerih so ta podjetja dejavna: mogoče je, da se pravila v skladu s členoma 101 in 102 PDEU zanje sploh ne bodo izvajala ali pa da bo to izvajanje neučinkovito. V nekaterih državah članicah se lahko podjetja na primer izognejo obveznosti plačila glob zgolj s prestrukturiranjem. Zaradi neenakega izvajanja členov 101 in 102 PDEU ter določb nacionalnega konkurenčnega prava, ki se uporabljajo vzporedno s členoma 101 in 102 PDEU, niso izkoriščene priložnosti za odpravo ovir za vstop na trg in za vzpostavitev pravičnejših konkurenčnih trgov po vsej ▌Uniji, na katerih podjetja uspešno konkurirajo. To vpliva na podjetja in potrošnike zlasti v tistih državah članicah, kjer so NOK slabše opremljeni za učinkovito izvajanje pravil konkurence. Podjetja ne morejo uspešno konkurirati, če obstajajo varna zatočišča za protikonkurenčna ravnanja, na primer zato, ker ni mogoče pridobiti dokazov za protikonkurenčna ravnanja ali ker se lahko podjetja izognejo obveznosti za plačilo glob. To podjetja odvrača od vstopa na takšne trge in od uveljavljanja svojih pravic do ustanavljanja ter zagotavljanja blaga in storitev na teh trgih. Potrošniki iz držav članic, v katerih je manj izvajanja pravil konkurence, niso deležni koristi učinkovitega izvajanja pravil konkurence. Zaradi neenakega izvajanja členov 101 in 102 PDEU po vsej Uniji ter tudi določb nacionalnega konkurenčnega prava, ki se uporabljajo vzporedno s členoma 101 in 102 PDEU po vsej Uniji, se izkrivlja konkurenca na notranjem trgu in slabi njegovo pravilno delovanje.

(6)  Vrzeli in omejitve pri orodjih in jamstvih NOK slabijo sistem vzporednih pooblastil za izvajanje členov 101 in 102 PDEU, ki po zasnovi deluje kot skladna celota na podlagi tesnega sodelovanja v okviru Evropske mreže za konkurenco. Ta sistem temelji na zaupanju, da se lahko organi medsebojno zanesejo, da bodo izvedli ukrepe za ugotavljanje dejstev v imenu drug drugega, da bi spodbudili sodelovanje in medsebojno pomoč med državami članicami. Vendar to načelo ne deluje najbolje, dokler nekateri NOK še vedno nimajo na voljo zadostnih orodij za ugotavljanje dejstev. Kar zadeva druge ključne vidike, si nacionalni organi, pristojni za konkurenco, ne morejo medsebojno pomagati. V večini držav članic se lahko na primer podjetja, ki poslujejo čezmejno, plačilu globe izognejo preprosto tako, da niso pravno prisotna na nekaterih ozemljih držav članic, v katerih so dejavna. To zmanjšuje spodbude za spoštovanje členov 101 in 102 PDEU. Posledično neučinkovito izvajanje pravil izkrivlja konkurenco za podjetja, ki spoštujejo zakone, in spodkopava zaupanje potrošnikov v notranji trg, zlasti v digitalnem okolju.

(7)  Da se zagotovi resnično skupno območje izvajanja pravil konkurence v Evropi, ki ustvarja bolj enakovredne konkurenčne pogoje za podjetja, ki poslujejo na notranjem trgu, in zmanjšuje neenake pogoje za potrošnike, je treba pri uporabi členov 101 in 102 PDEU ter določb nacionalnega konkurenčnega prava, ki se uporabljajo vzporedno s členoma 101 in 102 PDEU, vzpostaviti minimalna jamstva za neodvisno delovanje, ustrezne finančne, človeške in tehnološke vire ter temeljna pooblastila za izvajanje pravil in naložitev glob, da bodo lahko NOK popolnoma učinkoviti.

(8)  Za to direktivo je primerna dvojna pravna podlaga, in sicer sta to člena 103 in 114 PDEU. Direktiva namreč ne zajema le uporabe členov 101 in 102 PDEU ter uporabe določb nacionalnega konkurenčnega prava, ki se uporabljajo vzporedno z navedenima členoma, ampak obravnava tudi vrzeli in omejitve pri orodjih in jamstvih NOK na področju uporabe členov 101 in 102 PDEU, ki negativno vplivajo tako na konkurenco kot tudi na pravilno delovanje notranjega trga.

(9)  Vzpostavitev minimalnih jamstev za zagotovitev, da bodo NOK lahko enotno in učinkovito uporabljali člena 101 in 102 PDEU, ne posega v zmožnost držav članic, da ohranijo ali uvedejo obsežnejša jamstva za neodvisno delovanje in vire za NOK ter podrobnejša pravila o pooblastilih teh organov za izvajanje pravil in naložitev glob. Zlasti lahko države članice poleg temeljnega nabora pooblastil, določenega v tej direktivi, NOK podelijo dodatna pooblastila, da bi še povečale učinkovitost teh organov.

(10)  Nasprotno pa so potrebna podrobna pravila na področju pogojev za odobritev prizanesljivosti v zvezi s skrivnimi karteli. Podjetja bodo razkrila resnico glede skrivnih kartelov, pri katerih so bila udeležena, le če bodo imela zadostno pravno varnost glede tega, ali jim bo priznana imuniteta pred globami. Opazne razlike med programi prizanesljivosti, ki se uporabljajo v državah članicah, pomenijo, da se potencialni prijavitelji zaradi prizanesljivosti srečujejo s pravno negotovostjo, posledično pa se lahko zmanjšajo spodbude zanje, da bi zaprosili za prizanesljivost. Te razlike bi lahko privedle tudi do tega, da bi več članov skrivnega kartela poskusilo izkoristiti programe prizanesljivosti v različnih državah članicah. Če bi lahko države članice izvajale ali uporabljale jasnejša in bolj usklajena pravila za prizanesljivost na področju, ki ga zajema ta direktiva, to ne bi prispevalo samo k cilju ohranjanja spodbud za prijavitelje, katerega končni cilj je čim bolj učinkovito izvajanje pravil konkurence v Uniji, temveč bi tudi zagotovilo enake konkurenčne pogoje za podjetja, ki poslujejo na notranjem trgu. To državam članicam ne preprečuje, da bi izvajale takšne programe prizanesljivosti, ki ne zajemajo le skrivnih kartelov, ampak tudi druge kršitve členov 101 in 102 PDEU ter enakovrednih nacionalnih določb.

(11)  Ta direktiva se ne uporablja za nacionalno pravo, če slednje določa uvedbo kazenskih sankcij zoper fizične osebe, z izjemo pravil, ki urejajo povezanost programov prizanesljivosti z naložitvijo sankcij zoper fizične osebe.

(12)  Pri izvajanju pristojnosti, podeljenih NOK, bi morali veljati ustrezni zaščitni ukrepi, ki vsaj izpolnjujejo standarde splošnih načel prava EU in Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije, zlasti v okviru postopkov, ki bi lahko privedli do naložitve kazni. Ti zaščitni ukrepi vključujejo pravico do dobrega upravljanja in spoštovanje pravic podjetij do obrambe, katerih bistven sestavni del je pravica do zaslišanja. Zlasti bi morali NOK stranke v preiskavi zlasti še pred sprejetjem odločitve, ki negativno vpliva na njihove interese, obvestiti o predhodnih ugovorih, podanih proti njim v skladu s členom 101 ali 102 PDEU, zadevne stranke pa bi morale imeti priložnost, da učinkovito predstavijo svoja stališča o teh ugovorih, preden je takšna odločitev sprejeta. Zato je nujno, da stranke v preiskavi prejmejo vsaj izjavo o ugovorih, v kateri so navedeni vsi ugovori, na katere se bo NOK zanašal v končni odločitvi o kršitvi, ki negativno vpliva na interese zadevnega podjetja. Stranke, ki so uradno obveščene o predhodnih ugovorih v zvezi z domnevno kršitvijo člena 101 ali 102 PDEU, bi morale imeti pravico do vpogleda v zadevni spis NOK, da bi lahko učinkovito uveljavljale svoje pravice do obrambe. Pri tem se upošteva pravno utemeljen interes podjetij do varovanja poslovnih skrivnosti in pravica do vpogleda v spis se ne razširi na zaupne informacije in interno dokumentacijo NOK in Komisije ter korespondenco med njimi. Poleg tega bi morali imeti naslovniki▌ odločitev, ki jih izdajo NOK o ugotovitvi kršitve člena 101 ali 102 PDEU, o naložitvi ukrepov ali glob ali o tem, da zaveze postanejo zavezujoče, pravico do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem v skladu s členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in členom 6 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Takšne pravnomočne odločitve NOK bi morale biti obrazložene, da se lahko njihovi naslovniki seznanijo z razlogi za odločitev in uveljavljajo svojo pravico do učinkovitega pravnega sredstva. Poleg tega bi morale države članice v skladu s pravico do dobrega upravljanja zagotoviti, da NOK pri uporabi členov 101 in 102 PDEU izvajajo postopke v razumnem časovnem okviru. Te zaščitne ukrepe bi bilo treba oblikovati tako, da bi uravnoteženo obravnavali spoštovanje temeljnih pravic podjetij in dolžnost, da se zagotovi učinkovito izvajanje členov 101 in 102 PDEU.

(13)  Krepitev vloge NOK v smislu nepristranske uporabe členov 101 in 102 PDEU v skupnem interesu učinkovitega izvajanja evropskih pravil konkurence je bistven sestavni del učinkovite in enotne uporabe teh pravil.

(14)  Neodvisnost NOK bi bilo treba okrepiti, da bi se zagotovila učinkovita in enotna uporaba členov 101 in 102 PDEU. V ta namen bi bilo treba v nacionalni zakonodaji oblikovati izrecno določbo, ki bi zagotavljala, da so NOK pri uporabi členov 101 in 102 PDEU zaščiteni pred zunanjimi posegi ali političnim pritiskom, ki bi lahko ogrozili neodvisno presojo zadev v njihovi obravnavi. Zato bi bilo treba vnaprej določiti jasna in pregledna pravila in postopke za imenovanje in razloge za razrešitev članov organa odločanja v okviru NOK, da se odpravi kakršen koli razumni dvom o nepristranskosti zadevnega organa in njegovi nedovzetnosti za zunanje dejavnike. Poleg tega se globe, ki jih NOK naložijo, ne bi smele uporabljati za njihovo neposredno financiranje, s čimer se potrdi njihova nepristranskost.

(15)  Da bi se zagotovila neodvisnost NOK, bi morali njihovi predstojniki, člani organa odločanja in osebje delovati neoporečno in se vzdržati vsakršnega ravnanja, ki bi bilo nezdružljivo z opravljanjem njihovih nalog. V ta namen bi se morali v obdobju svoje zaposlitve in mandata ter za razumno obdobje po tem vzdržati vsakega nezdružljivega dela, ki bi lahko v posebnem primeru povzročilo nasprotje interesov. Zaradi tega v času svoje zaposlitve in mandata tudi ne bi smeli imeti interesa v zvezi s podjetji ali organizacijami, za katere je bil uveden postopek za izvajanje člena 101 ali 102 PDEU, v katerega so vključeni, če to lahko vpliva na njihovo neodvisnost pri obravnavanju te zadeve. Osebje in člani organa odločanja bi morali prijaviti vse interese ali sredstva, zaradi katerih bi lahko prišlo do navzkrižja interesov pri opravljanju njihovih nalog. Od njih bi bilo treba zahtevati, da morajo organ odločanja, druge njegove člane ali v primeru NOK, pri katerih je pristojnost odločanja podeljena samo eni osebi, organ za imenovanja obvestiti, če bi morali pri opravljanju svojih nalog odločati o zadevi, v kateri imajo svoj interes, ki bi lahko ogrozil njihovo nepristranskost.

(15a)  Vsak NOK bi moral objaviti kodeks ravnanja, ki brez poseganja v uporabo strožjih nacionalnih pravil zajema vsaj pravila glede preprečevanja nasprotja interesov, vključno z določbami o obdobjih za razmislek in sprejemanju povabil, ter pravila glede dejavnosti, ki se opravljajo v lastnem imenu.

(16)  Neodvisnost NOK ne izključuje niti sodne presoje niti parlamentarnega nadzora v skladu z zakonodajo držav članic. Zahteve glede odgovornosti prispevajo tudi k zagotavljanju verodostojnosti in legitimnosti ukrepov NOK. Sorazmerne zahteve glede odgovornosti vključujejo objavo rednih poročil o dejavnostih NOK, ki se predložijo vladnemu ali parlamentarnemu telesu. Predmet nadzora ali spremljanja so lahko tudi njihovi finančni odhodki, če to ne vpliva na neodvisnost NOK.

(17)  NOK bi morali imeti možnost, da prednostno razporejajo svoje postopke za izvajanje členov 101 in 102 PDEU, da učinkovito uporabljajo svoje vire ter da se lahko osredotočijo na preprečevanje in odpravo protikonkurenčnega ravnanja, ki izkrivlja konkurenco na notranjem trgu. V ta namen bi morali imeti možnost zavrniti obravnavo pritožbe z utemeljitvijo, da ne spada med njihove prioritete, razen tistih, ki izhajajo iz ustreznih nacionalnih javnih organih, dokler to ne vpliva na vire NOK. To ne bi smelo vplivati na pristojnost NOK glede zavrnitve obravnave pritožb iz drugih razlogov, kot sta nepristojnost ali odločitev, da ni nobenega vzroka za njihovo ukrepanje. V primeru zavrnitve bi bilo treba o tem pravočasno obvestiti pritožnika in mu posredovati utemeljitev. Poleg tega bi morala biti taka zavrnitev v primeru formalno vložene pritožbe predmet učinkovitih pravnih sredstev. Pristojnost NOK, da prednostno razporejajo svoje postopke za izvajanje pravil konkurence, ne posega v pravico vlade države članice, da izda smernice glede splošne politike ali prednostnih nalog za nacionalne organe, pristojne za konkurenco, ki niso povezane s posebnimi postopki za izvajanje členov 101 in 102 PDEU.

(18)  NOK bi morali imeti ustrezne vire, kar zadeva usposobljeno osebje, pravno in ekonomsko znanje in izkušnje, finančna sredstva in tehnično ter tehnično in tehnološko opremo, da se zagotovi učinkovito opravljanje njihovih nalog pri uporabi členov 101 in 102 PDEU. Če se njihove naloge in pristojnosti v skladu z nacionalnim pravom razširijo, bi morali biti viri, ki so potrebni za opravljanje teh nalog, še vedno zadostni. Neodvisnost NOK bi bilo treba okrepiti tako, da se jim omogoči neodvisno odločanje o uporabi proračunskih sredstev za namen izvajanja njihovih dolžnosti, brez poseganja v nacionalna proračunska pravila in postopke.

(18a)   Da bi zagotovili učinkovito spremljanje izvajanja te direktive, bi morale države članice zagotoviti, da NOK vladnemu ali parlamentarnemu organu posredujejo javno razpoložljiva redna poročila o svojih dejavnostih in njihovih virih. Ta poročila vključujejo informacije o imenovanjih in razrešitvah članov organa odločanja, znesku sredstev, dodeljenih v ustreznem letu, in vseh spremembah tega zneska glede na prejšnja leta. Takšna poročila bi bilo treba pošiljati na ravni Unije.

(19)  NOK potrebujejo minimalni nabor skupnih pooblastil za preiskovanje in odločanje, da bodo lahko učinkovito izvajali člena 101 in 102 PDEU.

(20)  Okrepiti bi bilo treba vlogo NOK, da bi imeli učinkovita preiskovalna pooblastila za odkrivanje vsakega sporazuma, sklepa ali usklajenega ravnanja, ki je prepovedan na podlagi člena 101 PDEU, ali vsake zlorabe prevladujočega položaja, ki je prepovedana na podlagi člena 102 PDEU, v kateri koli fazi postopka pred njimi.

(21)  Preiskovalna pooblastila nacionalnih upravnih organov, pristojnih za konkurenco, morajo biti zadostna za odziv na izzive pri izvajanju pravil konkurence v digitalnem okolju in bi morala nacionalnim organom, pristojnim za konkurenco, omogočiti, da pridobijo vse informacije v digitalni obliki, vključno s forenzičnimi podatki, ki so povezani s podjetjem ali podjetniškim združenjem, ki je predmet preiskovalnega ukrepa, ne glede na nosilec, na katerem so shranjene, kot so prenosni računalniki, mobilni telefoni, druge mobilne naprave in shranjevanje v oblaku.

(22)  Okrepiti bi bilo treba vlogo nacionalnih upravnih organov, pristojnih za konkurenco, da bi imeli pooblastila za pregled prostorov podjetij in podjetniških združenj, ki so predmet postopkov za uporabo členov 101 in 102 PDEU, pa tudi drugih udeležencev na trgu, ki bi lahko imeli podatke, ki so pomembni za takšen postopek. Nacionalni upravni organi, pristojni za konkurenco, bi morali imeti možnost, da opravijo takšne preglede, kadar obstajajo vsaj utemeljeni razlogi za sum kršitve člena 101 ali 102 PDEU. Ta direktiva ne preprečuje državam članicam, da zahtevajo predhodno odobritev nacionalnega sodnega organa za take preglede.

(23)  Da bi bilo pooblastilo nacionalnih upravnih organov, pristojnih za konkurenco, za izvajanje pregledov učinkovito, bi jim moralo omogočiti dostop do informacij, ki so dostopne podjetju ali združenju podjetij ali osebi, ki je predmet pregleda, in ki so povezane s podjetjem, ki je predmet preiskave.

(24)  Da bi se čim bolj omejilo nepotrebno podaljšanje pregledov, bi morali biti nacionalni upravni organi, pristojni za konkurenco, pooblaščeni, da bi lahko nadaljevali iskanje izvodov ali izvlečkov iz poslovnih knjig in dokumentacije, povezanih s poslovanjem podjetja ali združenja podjetij, ki je predmet preiskave, v prostorih organa ali v drugih za to določenih prostorih.

(25)  Izkušnje kažejo, da se lahko poslovna dokumentacija hrani v domovih vodilnih delavcev ali drugih zaposlenih podjetja, zlasti zaradi vse pogostejše uporabe prožnejših ureditev dela. Za zagotovitev učinkovitosti pregledov bi morali nacionalni upravni organi, pristojni za konkurenco, imeti pooblastila za vstop v vse prostore, vključno z zasebnimi prebivališči, kadar obstaja utemeljen sum, da se tam hrani poslovna dokumentacija, ki je lahko pomembna za dokazovanje ▌kršitve člena 101 ali 102 PDEU. Za izvajanje tega pooblastila bi bilo treba pridobiti predhodno odobritev sodnega organa. To državam članicam ne preprečuje, da nalog nacionalnega sodišča v izjemno nujnih primerih ne bi zaupale nacionalnemu upravnemu organu, pristojnemu za konkurenco, ki deluje kot sodni organ.

(26)  NOK bi morali imeti učinkovita pooblastila, da zahtevajo informacije, ki so potrebne za odkritje vsakega sporazuma, sklepa ali usklajenega ravnanja, ki so prepovedani na podlagi člena 101 PDEU, ali vsake zlorabe, ki je prepovedana na podlagi člena 102 PDEU. To bi moralo vključevati pravico, da zahtevajo informacije, shranjene v digitalni obliki, vključno z elektronsko pošto in sporočili iz sistema za takojšnje sporočanje, ter ne glede na to, kje se hranijo, tudi v oblaku in na strežnikih, pod pogojem, da so dostopne naslovniku zahtevka za informacije. Ta pravica ne bi smela podjetju povzročiti obveznosti, ki je nesorazmerna glede na potrebe preiskave, na primer, ne sme povzročiti, da se podjetju naložijo neupravičeni stroški ali delo. Pravica zahtevati informacijo je sicer bistvenega pomena za odkrivanje kršitev, vendar bi takšne zahteve morale biti ustrezne glede obsega. Te zahteve ne bi smele prisiliti podjetja, naj prizna, da je storilo kršitev, če je to dolžan dokazati NOK. Izkušnje kažejo, da so lahko tudi informacije, ki jih prostovoljno predložijo tretje osebe, kot so konkurenti, stranke in potrošniki na trgu, dragocen vir informacij za informirano in dosledno izvajanje pravil konkurence, zato bi morali NOK takšne predložitve spodbujati.

(27)  NOK bi morali imeti učinkovita sredstva za ponovno vzpostavitev konkurence na trgu z naložitvijo sorazmernih strukturnih in ravnalnih ukrepov, ki so sorazmerni s storjeno kršitvijo in potrebni, da se kršitev preneha.

(27a)  Začasni ukrepi so lahko pomembno orodje za zagotavljanje, da med potekom preiskave preiskovana kršitev ne povzroči resne in nepopravljive škode za konkurenco, ki bi povzročila spremembe na trgu, ki bi jih bilo zelo težko odpraviti z odločitvijo NOK ob koncu postopka. Da ne bi prišlo do nepopravljive škode za konkurenco, morajo NOK imeti možnost, da uvedejo začasne ukrepe. Ta direktiva NOK ne preprečuje nalaganja začasnih ukrepov v drugih ustreznih primerih. Odločitev o odredbi začasnih ukrepov bi se morala uporabljati za določeno časovno obdobje, bodisi dokler NOK ne zaključi postopka bodisi do omejenega roka, ki se lahko podaljša, če je to potrebno in ustrezno. Države članice bi morale zagotoviti, da se ustreznost teh ukrepov lahko preuči v pospešenih pritožbenih postopkih. Da bi organom, pristojnim za konkurenco, omogočili odzivanje na dogodke na hitro razvijajočih se trgih, bi morala Komisija preučiti razpoložljive možnosti, da bi pospešila postopek pred organi, pristojnimi za konkurenco, za uporabo členov 101 in 102 ali da bi poenostavila sprejemanje začasnih ukrepov. Do konca leta 2020 bi morala izvesti študijo, njene rezultate predstaviti Evropskemu parlamentu in Svetu ter po potrebi predložiti zakonodajni predlog. Poleg tega bi morale države članice ustvariti pogoje, s katerimi bi zagotovile, da lahko NOK v praksi uporabijo začasne ukrepe.

(28)  Kadar podjetja ali podjetniška združenja med postopkom, ki lahko pripelje do prepovedi sporazuma ali ravnanja, ponudijo NOK zaveze za odpravo njihovih pomislekov, bi morali ti organi imeti možnost izdati odločitve, s katerimi te zaveze za zadevna podjetja postanejo zavezujoče in jih je mogoče v zvezi z njimi tudi izvajati. Takšne odločitve o zavezah načeloma niso ustrezne v primeru skrivnih kartelov, v zvezi s katerimi bi NOK morali naložiti globe. Odločitve o zavezah bi morale ugotavljati, da ni več nobenih vzrokov za ukrepanje s strani NOK, brez ugotavljanja, ali je šlo za kršitev člena 101 ali 102 PDEU ali ne. Odločitve o zavezah ne posegajo v pristojnosti organov, pristojnih za konkurenco, in sodišč v državah članicah, da ugotovijo kršitev in odločijo o primeru. Poleg tega so se učinkovita sredstva za spremljanje skladnosti podjetij z zavezami in naložitev sankcij v primeru neskladnosti izkazale za učinkovita sredstva za organe, pristojne za konkurenco. V primerih, ko se je bistveno spremenilo katero od dejstev, na katerih je temeljila odločitev, ali če podjetje ravna v nasprotju s svojimi zavezami, ali če je odločitev temeljila na nepopolnih, nepravilnih ali zavajajočih informacijah, ki so jih zagotovile stranke, bi morali NOK imeti učinkovito sredstvo za obnovitev postopka.

(29)  Za zagotovitev učinkovitega in enotnega izvajanja členov 101 in 102 PDEU bi morali imeti nacionalni upravni organi, pristojni za konkurenco, pooblastila za naložitev učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih glob podjetjem in podjetniškim združenjem zaradi kršitev člena 101 ali 102 PDEU, bodisi neposredno sami v upravnem postopku bodisi z zahtevkom za naložitev glob v nekazenskem sodnem postopku. To ne posega v nacionalne zakonodaje držav članic, ki določajo naložitev sankcij s strani sodišč v kazenskih zadevah zaradi kršitve členov 101 in 102 PDEU.

(30)  Za zagotovitev, da podjetja in podjetniška združenja upoštevajo pooblastila za preiskovanje in odločanje NOK, morajo nacionalni upravni organi, pristojni za konkurenco, imeti možnost, da naložijo učinkovite globe za neupoštevanje teh pooblastil in periodične denarne kazni za zagotovitev upoštevanja teh pooblastil, in sicer bodisi neposredno sami v upravnem postopku bodisi z zahtevkom za naložitev glob v nekazenskem sodnem postopku. To ne posega v nacionalne zakonodaje držav članic, ki določajo naložitev takšnih glob s strani sodišč v kazenskem sodnem postopku. Poleg tega ta direktiva ne vpliva niti na nacionalna pravila o dokaznem standardu niti na obveznosti NOK, da preverjajo dejstva zadevnega primera, pod pogojem, da so takšna pravila in obveznosti skladni s splošnimi načeli prava Unije. Globe in periodične denarne kazni bi bilo treba določiti glede na skupni promet zadevnih podjetij in podjetniških združenj.

(31)  Da se zagotovi učinkovita in enotna uporaba členov 101 in 102 PDEU, bi bilo treba pojem podjetja iz členov 101 in 102 PDEU uporabljati v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije, ki ga določa kot gospodarsko enoto, tudi če je sestavljeno iz več pravnih ali fizičnih oseb. V skladu s tem bi bilo treba zagotoviti, da lahko NOK na podlagi pojma podjetja ugotovijo, da je za kršitev odgovorno matično podjetje, in mu naložijo globe za ravnanje enega od njegovih hčerinskih podjetij, če takšno matično podjetje in njegovo hčerinsko podjetje tvorita eno gospodarsko enoto. Da se podjetjem prepreči, da bi se s pravnimi ali organizacijskimi spremembami izognila odgovornosti za plačilo glob za kršitve členov 101 in 102 PDEU, bi morali NOK imeti možnost ugotoviti, da so za kršitev odgovorni pravni ali gospodarski nasledniki odgovornega podjetja, ter jim naložiti globe za kršitve členov 101 in 102 PDEU v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije.

(32)  Za zagotovitev, da globe, naložene za kršitve členov 101 in 102 PDEU, odražajo gospodarski pomen kršitve, bi morali NOK upoštevati težo kršitve. NOK bi morali imeti tudi možnost, da določijo globe, ki so sorazmerne s trajanjem kršitve. Ta dejavnika bi bilo treba presoditi v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije. Sodišče Evropske unije je zlasti glede presoje teže kršitve ugotovilo, da je treba upoštevati okoliščine primera, okoliščine, v katerih je prišlo do kršitve in odvračilni učinek glob. Dejavniki, ki so lahko del te presoje, so promet blaga in storitev, v zvezi s katerimi je prišlo do kršitve, ter velikost in gospodarska moč podjetja, tudi, kadar gre za malo ali srednje podjetje z omejeno ponudbo izdelkov, saj odražajo vpliv, ki ga je podjetje lahko imelo na trg. Če je poleg tega storilec odgovoren za večkratne kršitve, to kaže na njegovo nagnjenost k takim kršitvam in je zato izjemno pomemben pokazatelj teže zadevnega ravnanja, s tem pa tudi potrebe po povečanju ravni kazni za dosego učinkovitega odvračanja. Pri določanju globe, ki jo je treba naložiti, bi morali NOK upoštevati vrednost prodaje blaga in storitev podjetja, na katere se kršitev neposredno ali posredno nanaša. Podobno bi morali imeti NOK pravico, da povečajo globo, ki se naloži podjetju ali podjetniškemu združenju, ki nadaljuje isto ali stori podobno kršitev, potem ko Komisija ali nacionalni organ, pristojen za konkurenco, sprejme sklep ali odločitev, v kateri ugotovi, da je isto podjetje ali podjetniško združenje kršilo člen 101 ali 102 PDEU. Poleg tega bi morali NOK imeti možnost upoštevati ekonomsko sposobnost zadevnega podjetja in, v skladu s členom 18(3) Direktive 2014/104/EU Evropskega parlamenta in Sveta,(4) morebitno odškodnino, plačano na podlagi sporazumne poravnave.

(33)  Izkušnje so pokazale, da so podjetniška združenja redno udeležena pri kršitvah konkurence in NOK bi morali imeti možnost, da takšna združenja učinkovito oglobijo. Kadar se kršitev podjetniškega združenja nanaša na dejavnosti njegovih članov, bi bilo treba pri presoji teže kršitve za določitev zneska globe v postopku zoper to združenje upoštevati vsoto zneskov prodaje blaga in storitev, na katere se kršitev neposredno ali posredno nanaša, ki jo opravijo podjetja, ki so člani združenja. Za zagotavljanje učinkovite izterjave glob, ki so naložene podjetniškim združenjem za storjene kršitve, je treba določiti pogoje, pod katerimi lahko NOK zahtevajo plačilo globe od članov združenja, če združenje ni plačilno sposobno. Pri tem bi morali NOK upoštevati sorazmerno velikost podjetij v združenju ter zlasti položaj malih in srednjih podjetij. Plačilo globe enega ali več članov združenja ne posega v pravila nacionalnega prava, ki določajo izterjavo zneska, ki ga plačajo drugi člani združenja.

(34)  Odvračilni učinek glob se po Evropi močno razlikuje, pri čemer je v nekaterih državah članicah najvišji znesek globe, ki se lahko določi, zelo nizek. Da se zagotovi, da lahko NOK določijo odvračilne globe, bi bilo treba najvišji znesek globe določiti na najmanj 10 % skupnega svetovnega prometa zadevnega podjetja. To državam članicam ne bi smelo preprečiti, da bi ohranile ali uvedle višji najvišji znesek globe.

(35)  Programi prizanesljivosti so ključno orodje za odkrivanje skrivnih kartelov ter tako prispevajo k učinkovitemu pregonu in naložitvi kazni za najhujše kršitve konkurenčnega prava. Vendar so trenutno med programi prizanesljivosti, ki se uporabljajo v državah članicah, opazne razlike. Te razlike povzročajo pravno negotovost pri podjetjih kršiteljih glede pogojev, pod katerimi lahko vložijo prijavo zaradi prizanesljivosti in zaprosijo za status imunitete v skladu z zadevnimi programi prizanesljivosti. Takšna negotovost lahko zmanjša spodbude za morebitne prijavitelje, da bi vložili prijave zaradi prizanesljivosti. To lahko vodi do manj učinkovitega izvajanja pravil konkurence v Uniji, saj se odkrije manj skrivnih kartelov.

(36)  Razlike med programi prizanesljivosti na ravni držav članic ogrožajo tudi enake konkurenčne pogoje za podjetja, ki delujejo na notranjem trgu. Zato je primerno, da se z zmanjšanjem teh razlik poveča pravna varnost in sicer tako, da se zagotovi, da bodo lahko vsi nacionalni organi, pristojni za konkurenco, priznali imuniteto ter znižanje glob in sprejeli skrajšane prijave pod enakimi pogoji. Da bi zagotovili še večjo raven pravne varnosti za podjetja na notranjem trgu in da bi povečali privlačnost programov prizanesljivosti v Uniji, so potrebna dodatna prizadevanja držav članic glede usklajevanja njihovih pogojev za prizanesljivost.

(37)  NOK bi morali podjetjem odobriti imuniteto pred globami in znižanja glob, če se izpolnijo nekateri pogoji. Treba bi bilo šteti, da so podjetja nacionalnemu organu, pristojnemu za konkurenco, predložila dokaze v zvezi s skrivnim kartelom, ki omogočajo ugotovitev kršitve člena 101 PDEU, če navedeni nacionalni organ, pristojen za konkurenco, ob predložitvi takšnih dokazov s strani podjetja ni imel zadostnih dokazov za ugotovitev kršitve člena 101 PDEU v zvezi z istim kartelom.

(38)  Prijavitelji bi morali imeti možnost, da vložijo prijavo zaradi prizanesljivosti pisno ali, če je to ustrezno, na drug način, katerega rezultat ni priprava dokumentov, informacij ali drugega materiala, ki so v lasti prijavitelja, v njegovi hrambi ali pod njegovim nadzorom. V ta namen bi morali NOK vzpostaviti sistem, ki bi jim omogočil, da izjave zaradi prizanesljivosti sprejmejo bodisi ustno bodisi na kak drugačen način, vključno v digitalni obliki. Poleg tega bi morali prijavitelji za zmanjšanje upravnih in drugih znatnih časovnih bremen, povezanih z več prijavami, imeti možnosti predložiti prijave zaradi prizanesljivosti ne le v uradnem jeziku ustreznega NOK, temveč tudi v katerem od delovnih jezikov Unije.

(39)  Glede deljenih pristojnosti med Komisijo in NOK za izvrševanje členov 101 in 102 PDEU je ključno, da je vzpostavljen dobro delujoč sistem skrajšanih prijav. Prijaviteljem, ki so pri Evropski komisiji vložili prijavo zaradi prizanesljivosti v zvezi z domnevnim skrivnim kartelom, bi moralo biti omogočeno, da pri NOK, za katere menijo, da so primerni, vložijo skrajšane prijave v zvezi z istim kartelom. NOK bi morali sprejeti skrajšane prijave, ki vsebujejo minimalni nabor informacij v zvezi z domnevnim kartelom, in ne bi smeli zahtevati dodatnih informacij, ki presegajo ta minimalni nabor, preden v zvezi s to zadevo ne bi nameravali ukrepati. Če pa se obseg prijave zaradi prizanesljivosti, vložene pri Komisiji, spremeni, so prijavitelji odgovorni za obveščanje NOK, ki so jim predložili skrajšane prijave. NOK bi morali prijaviteljem priskrbeti potrdilo, v katerem sta navedena datum in ura prejema, in prijavitelja obvestiti, ali so pred tem že prejeli skrajšano prijavo ali prijavo zaradi prizanesljivosti v zvezi z istim kartelom, razen kadar bi to negativno vplivalo na integriteto preiskave. Ko se Komisija odloči, da v zvezi z zadevo ne bo ukrepala, bodisi v celoti bodisi delno, bi morali imeti prijavitelji možnost, da NOK, ki so jim predložili skrajšane prijave, predložijo popolne prijave zaradi prizanesljivosti.

(40)  Pravna negotovost glede vprašanja, ali so zaposleni v podjetjih zaščiteni pred individualnimi sankcijami, lahko morebitnim prijaviteljem prepreči, da bi vložili prijavo zaradi prizanesljivosti. Trenutni in nekdanji zaposleni in vodilni delavci podjetij, ki organe, pristojne za konkurenco, zaprosijo za imuniteto pred globami, bi zato morali biti zaščiteni pred vsemi sankcijami, ki jih naložijo javni organi zaradi njihove vpletenosti v skrivni kartel, ki je predmet prijave. Takšna zaščita bi morala biti odvisna od učinkovitega sodelovanja teh zaposlenih in vodilnih delavcev z zadevnimi NOK, pri čemer bi morala biti prošnja za imuniteto vložena pred začetkom kazenskega postopka.

(41)  V sistemu vzporednih pooblastil za uporabo členov 101 in 102 PDEU je potrebno tesno sodelovanje med NOK ter med NOK in Komisijo. Zlasti kadar NOK izvaja pregled v imenu drugega NOK v skladu s členom 22(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003, bi bilo treba omogočiti prisotnost in pomoč uradnikov organa prosilca, da se poveča učinkovitost takšnih pregledov z zagotavljanjem dodatnih virov, znanja ter strokovnih izkušenj.

(42)  Poleg tega bi bilo treba vzpostaviti tudi ureditve, ki bi NOK omogočale, da zaprosijo za medsebojno pomoč pri uradni obvestitvi o predhodnih ugovorih in odločitvah ter pri izvajanju odločitev o naložitvi glob ali periodičnih denarnih kazni, kadar zadevno podjetje ni pravno prisotno na njihovem ozemlju. To bi zagotovilo učinkovito izvajanje členov 101 in 102 PDEU ter prispevalo k pravilnemu delovanju notranjega trga. Da se zagotovi, da si NOK razumno prizadevajo za izvrševanje odločitev, s katerimi se nalaga globa ali periodična denarna kazen, preden zaprosijo za medsebojno pomoč, bi morali zaprošeni organi takšne odločitve izvrševati le, če zadevno podjetje ni pravno prisotno ali očitno nima zadostnih sredstev v državi članici NOK, ki prosi za medsebojno pomoč. Da se zagotovi, da NOK namenijo dovolj sredstev za prošnje za medsebojno pomoč, in da bi spodbudili takšno pomoč, bi morali imeti zaprošeni organi možnost zahtevati povračilo povezanih stroškov.

(43)  Da se NOK zagotovi učinkovito izvajanje členov 101 in 102 PDEU, je treba oblikovati izvedljiva pravila o zadržanju zastaralnih rokov. Zlasti v sistemu vzporednih pooblastil bi bilo treba nacionalne zastaralne roke zadržati za čas trajanja postopka pred NOK druge države članice ali Komisijo. To državam članicam ne preprečuje, da ne bi ohranile ali uvedle absolutnih zastaralnih rokov, če trajanje takšnih absolutnih rokov praktično ne onemogoča učinkovitega izvajanja členov 101 in 102 PDEU ali ga pretirano ne otežuje.

(44)  Da se zagotovi, da se primeri obravnavajo učinkovito in uspešno v okviru Evropske mreže za konkurenco, bi moralo biti v tistih državah članicah, kjer je nacionalni upravni organ, pristojen za konkurenco, pristojen za preiskovanje kršitev člena 101 ali 102 PDEU, nacionalno sodišče, pristojno za konkurenco, pa je pristojno za sprejemanje odločitev o ugotovitvi kršitve in/ali naložitvi globe, nacionalnim upravnim organom, pristojnim za konkurenco, omogočeno, da tožbo vložijo neposredno pri nacionalnem sodišču, pristojnem za konkurenco. Poleg tega, če nacionalna sodišča delujejo kot pritožbena sodišča v postopkih zoper odločitve NOK, ki uporabljajo člen 101 ali 102 PDEU, bi morali biti nacionalni upravni organi, pristojni za konkurenco, kot taki v celoti upravičeni do nastopanja kot tožilci, tožene stranke ali nasprotne stranke v teh postopkih ter uživati enake pravice, kot jih imajo takšne stranke v teh postopkih.

(45)  Tveganje razkritja samoobdolžitvenega materiala zunaj okvira preiskave, za namen katere je bil predložen, lahko zmanjša spodbude za morebitne prijavitelje zaradi prizanesljivosti, da bi sodelovali z organi, pristojnimi za konkurenco. Posledično se ne glede na obliko, v kateri so predložene izjave zaradi prizanesljivosti, informacije v izjavah zaradi prizanesljivosti, pridobljene z dostopom do spisa, uporabijo le, če je to potrebno za uveljavljanje pravic do obrambe v postopku pred sodišči držav članic v nekaterih zelo omejenih primerih, ki so neposredno povezani z zadevo, v kateri je bil odobren dostop. To organom, pristojnim za konkurenco, ne bi smelo preprečiti, da bi objavili svoje odločitve v skladu z veljavnim pravom Unije ali nacionalnim pravom.

(46)  Dokazi so pomemben element pri izvajanju členov 101 in 102 PDEU. NOK bi morali imeti možnost, da bi obravnavali relevantne dokaze ne glede na to, ali so predloženi pisno, ustno ali v obliki posnetkov, vključno s tajnimi posnetki, ki jih pripravijo pravne ali fizične osebe, pod pogojem da to ni edini vir dokazov. To ne posega v pravico do zaslišanja.

(47)  Da bi se utrdilo tesno sodelovanje v okviru Evropske mreže za konkurenco, bi Komisija morala vzdrževati, razvijati, omogočiti gostovanje, upravljati in podpirati osrednji informacijski sistem (sistem Evropske mreže za konkurenco) v skladu z ustreznimi standardi zaupnosti ter varstva in varnosti podatkov. Uspešno in učinkovito delovanje Evropske mreže za konkurenco je odvisno od interoperabilnosti, Splošni proračun Unije bi moral kriti stroške vzdrževanja, razvoja, omogočanja gostovanja, podpore uporabnikom in delovanja osrednjega informacijskega sistema ter druge upravne stroške, nastale v povezavi z delovanjem Evropske mreže za konkurenco, zlasti stroške v zvezi z organizacijo srečanj. Predvideno je, da bo do leta 2020 stroške za sistem Evropske mreže za konkurenco kril program za interoperabilnostne rešitve in skupne okvire za evropske javne uprave (program ISA2), pri čemer bodo upoštevana razpoložljiva sredstva programa, merila upravičenosti in prednostna merila.

(48)  Ker ciljev te direktive, tj. zagotoviti, da bodo imeli NOK potrebna jamstva za neodvisno delovanje in vire ter pooblastila za izvajanje pravil in naložitev glob, da bodo lahko učinkovito uporabljali člena 101 in 102 PDEU ter nacionalno konkurenčno pravo, ki se uporablja vzporedno s členoma 101 in 102 PDEU, ter zagotoviti učinkovito delovanje notranjega trga in Evropske mreže za konkurenco, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči in lahko ta cilj zaradi zahtevane učinkovitosti in enotnosti pri uporabi členov 101 in 102 PDEU lažje doseže Unija sama, zlasti z vidika ozemeljske uporabe, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje tega cilja.

(49)  V skladu s Skupno politično izjavo z dne 28. septembra 2011 držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih(5) se države članice zavezujejo, da bodo v upravičenih primerih obvestilu o ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, v katerih se pojasni razmerje med sestavnimi elementi direktive in ustrezajočimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je predložitev takšnih dokumentov v primeru te direktive upravičena –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I

PREDMET UREJANJA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.  Ta direktiva določa nekatera pravila za zagotovitev, da bodo nacionalni organi, pristojni za konkurenco, imeli jamstva za neodvisno delovanje in vire ter pooblastila za izvajanje pravil konkurence in naložitev glob, ki jih potrebujejo za učinkovito uporabo členov 101 in 102 PDEU, tako da ne bo izkrivljanja konkurence na notranjem trgu, ter da potrošniki in podjetja, zlasti mala in srednja podjetja, ne bodo v slabšem položaju zaradi nacionalnih zakonov in ukrepov, ki nacionalnim organom, pristojnim za konkurenco, preprečujejo, da bi učinkovito izvajali zadevna pravila. Področje uporabe te direktive zajema uporabo členov 101 in 102 PDEU ter določb nacionalnega konkurenčnega prava, ki se uporabljajo vzporedno s členoma 101 in 102 PDEU v isti zadevi, z izjemo člena 29(2), ki se nanaša tudi na izključno uporabo nacionalnega konkurenčnega prava.

2.  Ta direktiva določa nekatera pravila o medsebojni pomoči za zaščito nemotenega delovanja notranjega trga in sistema tesnega sodelovanja v okviru Evropske mreže za konkurenco.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)   „nacionalni organ, pristojen za konkurenco,“ pomeni organ, ki ga država članica v skladu s členom 35 Uredbe (ES) št. 1/2003 določi kot odgovornega za uporabo členov 101 in 102 PDEU. Države članice lahko za opravljanje teh nalog določijo enega ali več upravnih organov (nacionalni upravni organ, pristojen za konkurenco) ter sodne organe (nacionalno sodišče, pristojno za konkurenco);

(2)   „organ, pristojen za konkurenco,“ pomeni nacionalni organ, pristojen za konkurenco, ali Komisijo ali oboje, odvisno od konteksta;

(3)   „Evropska mreža za konkurenco“ pomeni mrežo javnih organov, ki jo sestavljajo nacionalni organi, pristojni za konkurenco, in Komisija, da se ustvari forum za razprave in sodelovanje pri uporabi in izvajanju členov 101 in 102 PDEU;

(4)  „določbe nacionalnega konkurenčnega prava“ pomenijo določbe nacionalnega prava, katerih cilj je pretežno isti kot cilj členov 101 in 102 PDEU ter se v skladu s členom 3(1) Uredbe (ES) št. 1/2003 uporabljajo v isti zadevi in vzporedno s protimonopolnim pravom Unije, z izjemo uporabe informacij iz izjav zaradi prizanesljivosti in vlog za poravnavo iz člena 29(2) ter z izjemo določb nacionalnega prava, ki fizičnim osebam nalagajo kazenske sankcije;

(5)   „nacionalno sodišče“ pomeni nacionalno sodišče v smislu člena 267 PDEU;

(6)   „pritožbeno sodišče“ pomeni nacionalno sodišče, ki je na podlagi rednih pravnih sredstev pristojno za sodno presojo odločitev nacionalnih organov, pristojnih za konkurenco, ali presojo sodb v zvezi z njimi, ne glede na to, ali je to sodišče pristojno za ugotavljanje kršitev konkurenčnega prava ali ne;

(7)   „postopek“ pomeni postopek, ki teče pred nacionalnim organom, pristojnim za konkurenco, zaradi uporabe člena 101 ali 102 PDEU, dokler navedeni organ tega postopka ne konča s sprejetjem odločitve iz člena 9 ali 11 ali z ugotovitvijo, da ni nobenega razloga za njegovo nadaljnje ukrepanje, v primeru postopka, ki teče pred Komisijo, pa to pomeni postopek zaradi uporabe člena 101 ali 102 PDEU, dokler Komisija tega postopka ne konča s sprejetjem sklepa v skladu s členi 7, 9 ali 10 Uredbe (ES) št. 1/2003 ali ugotovi, da ni nobenega razloga za njeno nadaljnje ukrepanje;

(8)   „podjetje“, kakor je navedeno v členih 101 in 102 PDEU, v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije pomeni vsak subjekt, ki opravlja gospodarsko dejavnost, ne glede na njegov pravni status in način financiranja;

(9)   „skrivni kartel“ pomeni sporazum in/ali usklajeno ravnanje med dvema ali več konkurenti, s katerim so delno ali v celoti seznanjeni samo udeleženci in katerega cilj je usklajevanje konkurenčnega ravnanja teh konkurentov na trgu in/ali vplivanje na relevantne parametre konkurence z ravnanji, kot so določanje nakupnih ali prodajnih cen ali drugih tržnih pogojev, dodeljevanje proizvodnih ali prodajnih kvot, delitev trgov, vključno z manipulacijami razpisov za zbiranje ponudb, omejitev uvoza ali izvoza in/ali protikonkurenčni ukrepi zoper druge konkurente;

(10)   „imuniteta pred globami“ pomeni, da se podjetju zaradi njegove udeležbe v skrivnem kartelu za nagrado za njegovo sodelovanje z organom, pristojnim za konkurenco, v okviru programa prizanesljivosti ne naloži nobena globa;

(11)   „znižanje glob“ pomeni, da se podjetju zaradi njegove udeležbe v skrivnem kartelu za nagrado za njegovo sodelovanje z organom, pristojnim za konkurenco, v okviru programa prizanesljivosti naloži znižana globa v primerjavi z globo, ki bi mu bila drugače naložena;

(12)   „prizanesljivost“ pomeni imuniteto pred globami in znižanje glob;

(13)   „program prizanesljivosti“ pomeni program, ki je povezan z uporabo člena 101 PDEU ali nacionalnega konkurenčnega prava, na podlagi katerega udeleženec v skrivnem kartelu neodvisno od drugih podjetij, udeleženih v kartelu, sodeluje v preiskavi organa, pristojnega za konkurenco, tako da prostovoljno predloži predstavitve z informacijami o kartelu in svoji vlogi v njem, v zameno za kar se mu z odločitvijo ali ustavitvijo postopka prizna imuniteta pred kakršno koli globo, ki bi se mu drugače naložila zaradi njegove udeležbe v kartelu, ali znižanje takšne globe;

(14)   „izjava zaradi prizanesljivosti“ pomeni ustno ali pisno predstavitev informacij, ki jo podjetje ali fizična oseba ali tretja oseba v imenu podjetja ali fizične osebe prostovoljno zagotovi organu, pristojnemu za konkurenco, in v okviru katere so navedene informacije podjetja ali fizične osebe o skrivnem kartelu ter opis vloge tega podjetja ali fizične osebe v zadevnem kartelu, pripravljena pa je bila posebej za predložitev organu, pristojnemu za konkurenco, z namenom priznanja imunitete ali znižanja globe v okviru programa prizanesljivosti, pri čemer ne vključuje predhodnih informacij;

(15)   „predhodne informacije“ pomenijo dokaz, ki obstaja neodvisno od postopka organa, pristojnega za konkurenco, ne glede na to, ali spis organa, pristojnega za konkurenco, te informacije vsebuje ali ne;

(16)   „vloga za poravnavo“ pomeni predstavitev, ki jo podjetje ali tretja oseba v imenu podjetja prostovoljno zagotovi organu, pristojnemu za konkurenco, in v kateri to podjetje prizna svoje sodelovanje pri kršitvi člena 101 PDEU ali nacionalnega konkurenčnega prava in svojo odgovornost za zadevno kršitev ali v kateri se ugovarjanju takšnemu sodelovanju in odgovornosti odreka, in je pripravljena posebej za to, da bi organ, pristojen za konkurenco, lahko uporabil poenostavljeni ali hitri postopek;

(17)   „prijavitelj“ pomeni podjetje, ki vloži prošnjo za imuniteto pred globami ali znižanje glob v okviru programa prizanesljivosti;

(18)   „organ prosilec“ pomeni nacionalni organ, pristojen za konkurenco, ki vloži zahtevek za medsebojno pomoč, kakor je določeno v členih 23, 24 ali 25;

(19)   „zaprošeni organ“ pomeni nacionalni organ, pristojen za konkurenco, ki prejme zahtevek za medsebojno pomoč, in v primeru zahtevka za pomoč iz členov 24 in 25 lahko pomeni pristojni javni urad, organ ali oddelek, ki nosi glavno odgovornost za izvajanje takšnih odločitev na podlagi nacionalnih zakonov, predpisov in upravne prakse.

Vsa sklicevanja na uporabo in kršitev členov 101 in 102 PDEU se razumejo tako, da vključujejo vzporedno uporabo določb nacionalnega konkurenčnega prava v isti zadevi.

POGLAVJE II

TEMELJNE PRAVICE

Člen 3

Zaščitni ukrepi

1.  Pri izvajanju pooblastil ▌iz te direktive nacionalni organi, pristojni za konkurenco, spoštujejo splošna načela prava Unije in Listine Evropske unije o temeljnih pravicah▌.

2.  Države članice zlasti zagotovijo, da se pri izvajanju teh pooblastil zagotovijo ustrezni zaščitni ukrepi glede pravice podjetij do obrambe, vključno s pravico do zaslišanja in pravico do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem.

3.  Države članice zagotovijo, da se postopki nacionalnih organov, pristojnih za konkurenco, glede uporabe členov 101 in 102 PDEU izvajajo v razumnem časovnem okviru. Države članice zagotovijo, da nacionalni organi, pristojni za konkurenco, pred sprejetjem odločitve v zvezi s členom 9 te direktive sprejmejo izjavo o ugovorih.

POGLAVJE III

NEODVISNOST IN VIRI

Člen 4

Neodvisnost

1.  Da se zagotovi neodvisnost nacionalnih upravnih organov, pristojnih za konkurenco, pri uporabi členov 101 in 102 PDEU, države članice zagotovijo, da ti organi opravljajo svoje naloge in izvajajo svoja pooblastila nepristransko ter v interesu učinkovitega in enotnega izvajanja teh določb ter ob upoštevanju sorazmernih zahtev glede odgovornosti in brez poseganja v tesno sodelovanje med organi, pristojnimi za konkurenco, v okviru Evropske mreže za konkurenco.

2.  Države članice zlasti zagotovijo, da:

a)   lahko osebje in člani organa odločanja v okviru nacionalnih upravnih organov, pristojnih za konkurenco, opravljajo svoje naloge in izvajajo svoja pooblastila za uporabo členov 101 in 102 PDEU neodvisno od političnih in drugih zunanjih vplivov;

b)   ne bodo osebje in člani organa odločanja v okviru nacionalnih upravnih organov, pristojnih za konkurenco, niti zahtevali niti sprejemali navodil od nobene vlade ali drugega javnega ali zasebnega subjekta pri opravljanju svojih nalog in izvajanju svojih pooblastil za uporabo členov 101 in 102 PDEU;

c)   se bodo osebje in člani organa odločanja v okviru nacionalnih upravnih organov, pristojnih za konkurenco, vzdržali vsakršnega ravnanja, ki bi bilo nezdružljivo z opravljanjem njihovih nalog in izvajanjem njihovih pooblastil za uporabo členov 101 in 102 PDEU. Nacionalni organi, pristojni za konkurenco, imajo vzpostavljene postopke, s katerimi zagotovijo, da njihovo osebje in člani organa odločanja v razumnem obdobju po prenehanju mandata ne vstopajo v poklice, ki bi lahko povzročili nasprotje interesov v zvezi s specifično zadevo, v katero so bili vpleteni, medtem ko so delali pri nacionalnem organu, pristojnem za konkurenco;

d)   se lahko člani organa odločanja v okviru nacionalnih upravnih organov, pristojnih za konkurenco, razrešijo samo, če ne izpolnjujejo več pogojev, ki se zahtevajo za opravljanje njihovih nalog, ali če so storili hujšo kršitev po nacionalnem pravu. Razloge za razrešitev bi bilo treba vnaprej določiti v nacionalnem pravu. Ne smejo se razrešiti iz razlogov, povezanih s pravilnim opravljanjem njihovih nalog in izvajanjem njihovih pooblastil pri uporabi členov 101 in 102 PDEU, kakor je opredeljeno v členu 5(2);

e)   imajo nacionalni upravni organi, pristojni za konkurenco, pooblastila, da določajo svoje prioritete za opravljanje nalog za uporabo členov 101 in 102 PDEU, kakor je opredeljeno v členu 5(2). Če so nacionalni upravni organi, pristojni za konkurenco, obvezani obravnavati formalno vložene pritožbe, to vključuje pooblastilo teh organov, da obravnavo takšne pritožbe zavrnejo z utemeljitvijo, da se ne uvršča med njihove prednostne naloge, razen, kjer je to ustrezno v skladu z nacionalno zakonodajo, tistih, ki izhajajo iz ustreznih nacionalnih javnih organov. To ne posega v pooblastilo nacionalnih organov, pristojnih za konkurenco, da obravnavo pritožb zavrnejo iz drugih razlogov, določenih v nacionalnem pravu. Zavrnitev formalno vložene pritožbe je predmet učinkovitih pravnih sredstev v skladu z nacionalnim pravom;

ea)   Člani organa odločanja nacionalnih upravnih organov, pristojnih za konkurenco, se izbirajo in imenujejo v skladu z jasnimi, preglednimi in vnaprej določenimi postopki za izbor in zaposlovanje.

Člen 5

Viri

1.  Države članice zagotovijo, da imajo nacionalni organi, pristojni za konkurenco, na voljo zadostno število usposobljenega osebja in ustrezne finančne, tehnične in tehnološke vire za učinkovito opravljanje svojih nalog in izvajanje svojih pooblastil pri uporabi členov 101 in 102 PDEU, kakor je določeno v odstavku 2 tega člena.

2.  Nacionalni organi, pristojni za konkurenco, pri uporabi členov 101 in 102 PDEU: izvajajo preiskave z namenom uporabe členov 101 in 102 PDEU, sprejemajo odločitve ob uporabi teh določb na podlagi člena 5 Uredbe št. 1/2003, svetujejo in tesno sodelujejo v okviru Evropske mreže za konkurenco, da se zagotovi učinkovita in enotna uporaba členov 101 in 102 PDEU.

2a.   Države članice brez poseganja v nacionalna proračunska pravila in postopke zagotovijo, da se nacionalnim organom, pristojnim za konkurenco, dodeli neodvisnost pri uporabi dodeljenega proračuna za namene izvajanja njihovih nalog, kot je določeno v odstavku 2.

2b.  Države članice zagotovijo, da nacionalni upravni organi, pristojni za konkurenco, redno objavljajo javno dostopna poročila o svojih dejavnostih in virih, ki jih predložijo vladnemu ali parlamentarnemu organu. Države članice zagotovijo, da taka poročila vključujejo informacije o imenovanjih in razrešitvah članov organa odločanja, znesku sredstev, dodeljenih v ustreznem letu, in vseh spremembah tega zneska glede na prejšnja leta, ter da se pošljejo na ravni Unije.

POGLAVJE IV

POOBLASTILA

Člen 6

Pooblastilo za pregled poslovnih prostorov

1.  Države članice zagotovijo, da lahko nacionalni upravni organi, pristojni za konkurenco, opravijo vse nenapovedane preglede podjetij in podjetniških združenj, potrebne za uporabo členov 101 in 102 PDEU. Državam članicam se ne preprečuje, da bi zahtevale predhodno odobritev nacionalnega sodišča za take preglede. Države članice zagotovijo, da so uradniki in druge spremljevalne osebe, ki so jih nacionalni organi, pristojni za konkurenco, pooblastili za izvajanje pregleda, pooblaščeni najmanj, da:

a)   vstopijo v vse prostore, na zemljišča in v prevozna sredstva podjetij in podjetniških združenj;

b)   pregledajo poslovne knjige in drugo dokumentacijo, povezane s poslovanjem podjetja, ne glede na vrsto nosilca, na katerem je shranjena, vključno s pravico do dostopa do informacij, ki so dostopne subjektu, ki je predmet pregleda;

c)   odvzamejo ali pridobijo, ne glede na obliko, kopije ali izvlečke iz takšnih poslovnih knjig ali dokumentacije in, kadar menijo, da je to potrebno, nadaljujejo iskanje teh kopij ali izvlečkov v svojih prostorih ali drugih za to določenih prostorih;

d)   zapečatijo vse poslovne prostore ter poslovne knjige in dokumentacijo za trajanje in v obsegu, ki sta potrebna za izvedbo pregleda;

e)   zaprosijo katerega koli predstavnika ali člana osebja podjetja ali podjetniškega združenja za pojasnilo dejstev ali dokumentov, ki se nanašajo na predmet in namen pregleda, in njegove odgovore zapišejo ali posnamejo.

2.  Države članice zagotovijo, da se morajo podjetja in podjetniška združenja podrediti pregledom, ki jih opravljajo nacionalni upravni organi, pristojni za konkurenco. Če podjetje ali podjetniško združenje nasprotuje pregledu, ki ga odredi nacionalni upravni organ, pristojen za konkurenco, ali odobri nacionalno sodišče, lahko nacionalni organi, pristojni za konkurenco, pridobijo potrebno pomoč policije ali enakovrednega organa pregona, da jim omogoči izvedbo pregleda. Takšna pomoč se lahko pridobi tudi kot previdnostni ukrep.

Člen 7

Pooblastilo za pregled drugih prostorov

1.  Če obstaja utemeljen sum, da se poslovne knjige in druga dokumentacija, ki so povezani s poslovanjem in predmetom pregleda ter so lahko pomembni za dokazovanje ▌kršitve člena 101 ali 102 PDEU, hranijo v katerih koli drugih prostorih, ki niso navedeni v členu 6, prevoznih sredstvih ali na drugem zemljišču, vključno z domovi vodilnih delavcev, pa tudi drugih zaposlenih v zadevnih podjetjih in podjetniških združenjih, države članice zagotovijo, da lahko nacionalni upravni organi, pristojni za konkurenco, opravijo nenapovedane preglede v teh prostorih, prevoznih sredstvih ali na tem zemljišču.

2.  Takšni pregledi se ne izvajajo brez predhodne odobritve nacionalnega sodišča, ki izrecno določi dokaze za utemeljeni sum iz odstavka 1.

3.  Države članice zagotovijo, da imajo uradniki in druge spremljevalne osebe, ki so jih nacionalna sodišča pooblastila za izvajanje pregleda v skladu z odstavkom 1 tega člena, vsaj pooblastila, ki so navedena v členu 6(1)(a), (b) in (c) in členu 6(2).

Člen 8

Zahtevki za informacije

Države članice zagotovijo, da lahko nacionalni upravni organi, pristojni za konkurenco, ▌od podjetij in podjetniških združenj zahtevajo, da jim predložijo vse zahtevane potrebne informacije za uporabo členov 101 in 102 PDEU v določenem in razumnem roku. Zahteve po informacijah so specifične in sorazmerne z obsegom ter naslovnika, ki mu je zahteva namenjena, ne obvezujejo, da prizna kršitev členov 101 in 102 PDEU. Ta obveznost zajema informacije, ki so dostopne podjetjem in podjetniškim združenjem.

Člen 9

Ugotavljanje in odprava kršitev

1.  Države članice zagotovijo, da lahko nacionalni organi, pristojni za konkurenco, kadar ugotovijo ▌kršitev člena 101 ali 102 PDEU, z odločitvijo zahtevajo od zadevnih podjetij ali podjetniških združenj, da to kršitev odpravijo. V ta namen jim lahko naložijo vse ravnalne ali strukturne ukrepe, ki so sorazmerni storjeni kršitvi in potrebni za njeno učinkovito odpravo. Če sta dva ukrepa enako učinkovita, bi morali nacionalni organi, pristojni za konkurenco, prednost dati ukrepu, ki je za podjetje manj obremenjujoč. Če imajo pravno utemeljen interes, lahko ugotovijo, da je do kršitve prišlo v preteklosti.

1a.  Kadar se nacionalni organi, pristojni za konkurenco, odločijo, da ni razloga za nadaljevanje postopka za uporabo členov 101 in 102 PDEU in zato zaključijo postopek, države članice zagotovijo, da nacionalni organi, pristojni za konkurenco, ustrezno obvestijo Komisijo.

Člen 10

Začasni ukrepi

1.  Države članice zagotovijo, da lahko nacionalni upravni organi, pristojni za konkurenco, vsaj v nujnih primerih, kadar obstaja nevarnost resne in nepopravljive škode konkurenci, ter na podlagi ugotovitve kršitve člena 101 ali 102 PDEU na prvi pogled po uradni dolžnosti z odločitvijo odredijo, da se podjetjem naložijo začasni ukrepi. Takšna odločitev je sorazmerna in se uporablja bodisi za določeno časovno obdobje, ki ga je mogoče podaljšati, kolikor je to potrebno in primerno, bodisi do sprejetja končne odločitve. Evropsko mrežo za konkurenco se obvešča o takšnih ukrepih in njihovem izvajanju.

1a.  Države članice zagotovijo, da se ustreznost začasnih ukrepov iz odstavka 1 lahko pregleda v pospešenih pritožbenih postopkih.

Člen 11

Zaveze

1.  Države članice zagotovijo, da lahko nacionalni organi, pristojni za konkurenco, v postopku, ki so ga začeli, da bi sprejeli odločitev, s katero bi zahtevali odpravo kršitve člena 101 ali 102 PDEU, po pridobitvi mnenj udeležencev na trgu zaveze, ki jih ponudijo podjetja, da bi odpravila pomisleke, ki so jih izrazili ti organi, z odločitvijo spremenijo v zavezujoče. Takšna odločitev je lahko časovno omejena in zaključuje, da nacionalni organ, pristojen za konkurenco, nima več vzrokov za ukrepanje.

1a.  Države članice zagotovijo, da imajo nacionalni organi, pristojni za konkurenco, učinkovita pooblastila za spremljanje izvajanja zavez iz prvega odstavka.

1b.  Če zadevno podjetje deluje v nasprotju z odločitvijo o zavezah, lahko organi, pristojni za konkurenco, obnovijo postopek.

POGLAVJE V

GLOBE IN PERIODIČNE DENARNE KAZNI

Člen 12

Globe za podjetja in podjetniška združenja

1.  Brez poseganja v nacionalne zakonodaje držav članic, ki določajo naložitev sankcij v kazenskem sodnem postopku, države članice zagotovijo, da lahko nacionalni upravni organi, pristojni za konkurenco, bodisi z odločitvijo v upravnem postopku naložijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne globe bodisi v nekazenskem sodnem postopku zahtevajo naložitev takih glob podjetjem in podjetniškim združenjem, kadar ta naklepno ali iz malomarnosti kršijo člen 101 ali 102 PDEU.

2.  Brez poseganja v nacionalne zakonodaje držav članic, ki določajo naložitev sankcij v kazenskem sodnem postopku, države članice zagotovijo, da lahko nacionalni upravni organi, pristojni za konkurenco, bodisi z odločitvijo v upravnem postopku naložijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne globe bodisi v nekazenskem sodnem postopku zahtevajo naložitev takih glob podjetjem ali podjetniškim združenjem, pri čemer se te globe določijo sorazmerno glede na svetovni skupni promet teh podjetij ali podjetniških združenj, ki naklepno ali iz malomarnosti storijo naslednje:

a)  se ne podredijo pregledu iz člena 6(2);

b)  pečati, ki jih v skladu s členom 6(1)(d) namestijo uradniki ali druge spremljevalne osebe, ki so jih pooblastili nacionalni organi, pristojni za konkurenco, se prelomijo;

c)  v odgovor na vprašanje iz člena 6(1)(e) dajo napačen, zavajajoč odgovor, ne dajo ali nočejo dati popolnega odgovora ali v roku, ki ga določi nacionalni organ, pristojen za konkurenco, ne popravijo napačnega, zavajajočega ali nepopolnega odgovora člana osebja;

d)  predložijo napačne, nepopolne ali zavajajoče informacije v odgovor na zahtevek ▌iz člena 8 ali ne predložijo informacij v določenem roku;

e)  ne upoštevajo odločitve iz členov 9, 10 in 11.

3.  Države članice zagotovijo, da se pojem podjetja uporablja za namen naložitve glob matičnim podjetjem ter pravnim in gospodarskim naslednikom podjetij.

Člen 13

Izračun glob

1.  Države članice zagotovijo, da nacionalni organi, pristojni za konkurenco, pri določanju zneska globe za kršitev člena 101 ali 102 PDEU upoštevajo tako težo kot tudi trajanje kršitve. To lahko vključuje dejavnike, kot sta velikost in tržna moč podjetja, pa tudi ali se kršitev ponavlja.

1a.  Nacionalni organi, pristojni za konkurenco, lahko pri določanju zneska globe za kršitev členov 101 ali 102 PDEU v skladu s členom 18(3) Direktive 2014/104/EU upoštevajo odškodnino, plačano na podlagi sporazumne poravnave.

2.  Države članice zagotovijo, da je podjetniško združenje, ki mu je naložena globa ob upoštevanju prometa njegovih članov in samo ni plačilno sposobno, dolžno od svojih članov zahtevati prispevke za kritje zneska globe.

Kadar je treba zagotoviti polno plačilo globe, države članice zagotovijo, da imajo nacionalni organi, pristojni za konkurenco, pravico zahtevati plačilo neporavnanega zneska globe od katerega koli podjetja, katerega predstavniki so bili člani organov odločanja tega združenja. Če je to še vedno potrebno, imajo nacionalni organi, pristojni za konkurenco, tudi pravico zahtevati plačilo neporavnanega zneska globe od katerega koli člana združenja, ki je bil dejaven na trgu, na katerem se je kršitev zgodila. Vendar se plačilo v skladu s tem odstavkom ne zahteva od tistih podjetij, ki dokažejo, da niso izvajala kršitve, za katero se je odločilo združenje, in bodisi niso vedela za njen obstoj bodisi so se od nje dejavno distancirala, preden se je preiskava začela.

Člen 14

Najvišji znesek globe

1.  Države članice zagotovijo, da se najvišji znesek globe, ki ga nacionalni organ, pristojen za konkurenco, lahko naloži vsakemu posameznemu podjetju ali podjetniškemu združenju, udeleženemu pri kršitvi člena 101 ali 102 PDEU, ne določi na manj kot 10 % njegovega skupnega svetovnega prometa v poslovnem letu pred odločitvijo.

2.  Kadar se kršitev podjetniškega združenja nanaša na dejavnost njegovih članov, se najvišji znesek globe ne določi na manj kot 10 % vsote skupnega svetovnega prometa vsakega posameznega člana, dejavnega na trgu, ki ga je kršitev združenja prizadela. Vendar finančna obveznost vsakega posameznega podjetja v zvezi s plačilom globe ne presega najvišjega zneska, določenega v skladu z odstavkom 1.

Člen 15

Periodične denarne kazni

Države članice zagotovijo, da lahko nacionalni upravni organi, pristojni za konkurenco, z odločitvijo naložijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne periodične denarne kazni podjetjem in podjetniškim združenjem, ki se določijo sorazmerno glede na njihov dnevni skupni promet, da se ta podjetja in združenja prisili k naslednjem:

a)  da se podredijo pregledu iz člena 6(2);

b)   da predložijo popolne in točne informacije iz člena 8;

c)   da upoštevajo odločitve, izdane na podlagi členov 9, 10 in 11.

POGLAVJE VI

PRIZANESLJIVOST

Člen 16

Imuniteta pred globami

1.  Države članice zagotovijo, da imajo nacionalni organi, pristojni za konkurenco, vzpostavljene programe prizanesljivosti, ki jim omogočajo, da podjetjem priznajo imuniteto za skrivne kartele pred globami.

2.  Države članice zagotovijo, da se lahko imuniteta za skrivne kartele prizna le, če podjetje

a)  izpolnjuje pogoje iz člena 18;

b)  razkrije svojo udeležbo v skrivnem kartelu; in

c)  prvo predloži dokaze, ki:

i.  nacionalnemu organu, pristojnemu za konkurenco, ob prejemu prijave omogočajo uvedbo ciljno usmerjenega pregleda v zvezi s skrivnim kartelom, pod pogojem da nacionalni organ, pristojen za konkurenco, še ni razpolagal z dokazi za izvedbo pregleda v zvezi s skrivnim kartelom ali takšnega pregleda še ni izvedel ali

ii.  po mnenju nacionalnega organa, pristojnega za konkurenco, omogočajo ugotovitev kršitve konkurenčnega prava, pod pogojem da nacionalni organ, pristojen za konkurenco, še ni razpolagal z dokazi, da bi tako kršitev lahko ugotovil, in da pred tem ni nobeno drugo podjetje izpolnilo pogojev za priznanje imunitete v skladu z odstavkom 2(c)(i) v zvezi z istim kartelom.

3.  Države članice zagotovijo, da so vsa podjetja upravičena do imunitete pred globami, z izjemo podjetij, ki so sprejela ukrepe, da bi druga podjetja prisilila k udeležbi v skrivnem kartelu.

3a.  Države članice zagotovijo, da nacionalni organi, pristojni za konkurenco, prosilca za imuniteto obvestijo ali se mu pogojna imuniteta odobri ali ne. Prosilec za imuniteto lahko zahteva, da ga nacionalni organi, pristojni za konkurenco, pisno obvestijo o izidu prošnje. V primerih zavrnitve lahko prosilec nacionalni organ, pristojen za konkurenco, zaprosi za preučitev njegove vloge za zmanjšanje globe.

Člen 17

Znižanje glob

1.  Države članice zagotovijo, da imajo nacionalni organi, pristojni za konkurenco, vzpostavljene programe prizanesljivosti, ki jim omogočajo, da podjetjem, ki ne izpolnjujejo pogojev za priznanje imunitete, odobrijo znižanje glob.

2.  Države članice zagotovijo, da se znižanje glob odobri le, če so izpolnjeni pogoji iz člena 18 in prijavitelj razkrije svojo udeležbo v skrivnem kartelu ter nacionalnemu organu, pristojnemu za konkurenco, zagotovi dokaze o domnevnem skrivnem kartelu, ki imajo glede na dokaze, s katerimi nacionalni organ, pristojen za konkurenco, ob prejemu prijave že razpolaga, znatno dodano vrednost za namene dokazovanja kršitve člena 101 PDEU ali ustrezne določbe nacionalnega prava.

3.  Države članice zagotovijo, da nacionalni organi, pristojni za konkurenco, lahko odobrijo dodatno znižanje glob, če prijavitelj predloži dokaze, ki jih nacionalni organ, pristojen za konkurenco, uporabi za dokazovanje dodatnih dejstev, ki povzročijo povišanje glob v primerjavi z globami, ki bi se sicer naložile udeležencem v skrivnem kartelu, pri čemer organu, pristojnemu za konkurenco, prijaviteljevih dokazov ni treba dodatno potrjevati. Znižanje glob za prijavitelja je sorazmerno s takšnim povišanjem glob.

Člen 18

Splošni pogoji za prizanesljivost

Države članice zagotovijo, da mora prijavitelj, da bi bil upravičen do prizanesljivosti, izpolniti naslednje kumulativne pogoje:

a)  takoj po vložitvi svoje prijave je končal svojo udeležbo v domnevnem skrivnem kartelu, z izjemo dejavnosti, ki so po mnenju nacionalnega organa, pristojnega za konkurenco, razumno nujne za ohranitev integritete njegove preiskave;

b)  odkrito, v celoti, neprenehoma in brez odlašanja sodeluje z nacionalnim organom, pristojnim za konkurenco, od vložitve prijave do trenutka, ko organ s sprejetjem odločitve konča svoj postopek zoper vse stranke, ki so predmet njegove preiskave, ali svoj postopek konča kako drugače. To vključuje naslednje:

i.  organu, pristojnemu za konkurenco, je treba nemudoma zagotoviti vse pomembne informacije in dokaze v zvezi z domnevnim skrivnim kartelom, ki preidejo v posest prijavitelja ali so mu na razpolago, zlasti:

– ime in naslov pravne osebe, ki vlaga prošnjo za imuniteto;

– imena vseh drugih podjetij, ki sodelujejo ali so sodelovala v domnevnem skrivnem kartelu;

  – podroben opis domnevnega skrivnega kartela, vključno z zadevnimi proizvodi, zadevnimi ozemlji, trajanjem in naravo domnevnega skrivnega kartelnega ravnanja;

  – dokaze o domnevnem skrivnem kartelu, do katerih ima prijavitelj dostop;

  – informacije o prijavah zaradi prizanesljivosti v zvezi z domnevnim skrivnim kartelom, ki so bile ali morda bodo vložene pri drugih nacionalnih organih, pristojnih za konkurenco, ali Komisiji.

ii.  prijavitelj je še vedno na razpolago nacionalnim organom, pristojnim za konkurenco, za odgovor na kakršno koli zahtevo, ki bi lahko prispeval k ugotovitvi dejstev;

iii.  zagotoviti je treba, da so trenutni (in po možnosti nekdanji) zaposleni in vodilni delavci na voljo za razgovore z nacionalnim organom, pristojnim za konkurenco;

iv.  pomembnih informacij ali dokazov se ne sme uničiti, poneverjati ali skrivati, in

v.  dejstev ali kakršne koli vsebine prijave se ne sme razkriti, preden nacionalni organ, pristojen za konkurenco, v postopku, ki ga vodi, ni izrazil svojih ugovorov, razen če ni dogovorjeno drugače; in

c)  pri načrtovanju vložitve prijave nacionalnemu organu, pristojnemu za konkurenco, prijavitelj ne sme:

i.  uničiti, poneverjati ali skrivati dokazov glede domnevnega skrivnega kartela; ali

ii.  razkriti dejstev ali kakšne koli vsebine svoje načrtovane prijave, razen drugim organom, pristojnim za konkurenco.

Člen 19

Oblika prijave zaradi prizanesljivosti

1.  Države članice zagotovijo, da lahko prijavitelji vložijo prijavo zaradi prizanesljivosti v pisni obliki in da imajo nacionalni organi, pristojni za konkurenco, vzpostavljen sistem, ki jim omogoča, da sprejmejo izjave zaradi prizanesljivosti bodisi ustno bodisi na drug način, katerega rezultat ni priprava dokumentacije, informacij ali drugega materiala, ki so v lasti prijavitelja, v njegovi hrambi ali pod njegovim nadzorom. Nacionalni organi, pristojni za konkurenco, na zahtevo prijavitelja pisno potrdijo prejem njegove prijave zaradi prizanesljivosti.

1a.  Države članice zagotovijo, da se lahko prijave zaradi prizanesljivosti predložijo v enem od uradnih jezikov ustreznega nacionalnega organa, pristojnega za konkurenco, ali v enem od delovnih jezikov Unije.

Člen 20

Zaznamek za formalno prošnjo za imuniteto

1.  Države članice zagotovijo, da lahko podjetje, ki želi zaprositi za imuniteto, nacionalne organe, pristojne za konkurenco, najprej zaprosi za zaznamek. Zaznamek prosilcu zagotovi mesto v vrstnem redu za obdobje, ki ga za vsak primer posebej določi nacionalni organ, pristojen za konkurenco, ki prejme prošnjo za zaznamek. Zaznamek prosilcu omogoča, da pridobi potrebne informacije in dokaze, ki so dovolj pomembni, da doseže dokazni prag za imuniteto.

Države članice zagotovijo, da se lahko prošnje za zaznamek predložijo v enem od uradnih jezikov ustreznega nacionalnega organa, pristojnega za konkurenco, ali v enem od delovnih jezikov Unije.

2.  Države članice zagotovijo, da imajo nacionalni organi, pristojni za konkurenco, diskrecijsko pravico, da zaznamek odobrijo ali ne. Zaznamek se lahko odobri samo, če podjetje nacionalnemu organu, pristojnemu za konkurenco, predloži vse naslednje informacije:

(a) ime in naslov prijavitelja;

(b) razlog za pomisleke, ki so privedli do prijave zaradi prizanesljivosti;

(c) imena vseh drugih podjetij, ki sodelujejo ali so sodelovala v domnevnem skrivnem kartelu;

(d) zadevne proizvode in ozemlja;

(e) trajanje in naravo domnevnega skrivnega kartelnega ravnanja;

(f) informacije o prijavah zaradi prizanesljivosti v zvezi z domnevnim skrivnim kartelom, ki so bile ali morda bodo vložene pri drugih nacionalnih organih, pristojnih za konkurenco.

3.  Če prosilec v določenem obdobju zaznamek dopolni, države članice zagotovijo, da se šteje, da so bile zagotovljene informacije in dokazi predloženi v času, ko je bil zaznamek odobren.

3a.  Države članice zagotovijo, da lahko podjetje, ki želi zaprositi za zmanjšanje globe, nacionalne organe, pristojne za konkurenco, najprej zaprosi za zaznamek. Za te zaznamke se smiselno uporabljajo odstavki od 1 do 3.

Člen 21

Skrajšane prijave

1.  Države članice zagotovijo, da lahko prijavitelj, ki je vložil prijavo zaradi prizanesljivosti bodisi z vložitvijo prošnje za zaznamek bodisi s predložitvijo popolne prijave Komisiji v zvezi z domnevnim skrivnim kartelom, v zvezi z istim kartelom vloži skrajšano prijavo nacionalnim organom, pristojnim za konkurenco, za katere prijavitelj meni, da so primerni za obravnavo primera.

Države članice zagotovijo, da se skrajšane prijave lahko vložijo v enem od uradnih jezikov zadevnega nacionalnega organa, pristojnega za konkurenco, ali v enem od delovnih jezikov Unije.

2.  Države članice zagotovijo, da nacionalni organi, pristojni za konkurenco, sprejmejo skrajšane prijave, če so v eni od oblik iz člena 19, se nanašajo na iste proizvode, ozemlja in trajanje kot prijave zaradi prizanesljivosti, vložene pri Komisiji, ter vključujejo kratek opis ▌informacij iz točke (a) in točk (c) do (f) člena 20(2) ter informacije o državi članici, v kateri je verjetno, da se nahajajo dokazi, kolikor so prijavitelju znane v času vložitve prijave▌.

3.  Države članice zagotovijo, da nacionalni organi, pristojni za konkurenco, od prijavitelja ne bodo zahtevali nobenih informacij ▌preden bodo zahtevali predložitev popolne prijave v skladu z odstavkom 6.

4.  Države članice zagotovijo, da nacionalni organi, pristojni za konkurenco, ki prejmejo skrajšano prijavo, prijavitelju priskrbijo potrdilo, v katerem sta navedena datum in ura prejema. Nacionalni organi, pristojni za konkurenco, na zahtevo prijavitelja pisno potrdijo prejem njegove skrajšane prijave.

5.  Države članice zagotovijo, da nacionalni organi, pristojni za konkurenco, ki prejmejo skrajšano prijavo, preverijo, ali so pred prejemom te prijave že prejeli skrajšano prijavo ali prijavo zaradi prizanesljivosti v zvezi z istim domnevnim skrivnim kartelom, in o tem prijavitelja ustrezno obvestijo, razen če bi to negativno vplivalo na integriteto preiskave.

6.  Države članice zagotovijo, da imajo prijavitelji možnost, da pri nacionalnih organih, pristojnih za konkurenco, vložijo popolne prijave zaradi prizanesljivosti, s katerimi dopolnijo skrajšane prijave iz odstavka 1, šele potem ko Komisija navedene organe obvesti, da ne namerava sprejeti nobenih ukrepov, ki bi se nanašali na zadevni primer v celoti ali na njegov del. Komisija bo redno obveščala zadevne nacionalne organe, pristojne za konkurenco, o dejanskem stanju in brez nepotrebnega odlašanja sprejela odločitev. Države članice zagotovijo, da lahko nacionalni organi, pristojni za konkurenco, določijo razumno obdobje, v katerem mora prijavitelj vložiti popolno prijavo skupaj z ustreznimi dokazi in informacijami.

7.  Če prijavitelj vloži popolno prijavo v skladu z odstavkom 6 v obdobju, ki ga je določil nacionalni organ, pristojen za konkurenco, države članice zagotovijo, da se bo za informacije, ki jih ta prijava vsebuje, štelo, da so bile predložene na datum in uro predložitve skrajšane prijave. Če prijavitelj vloži skrajšano prijavo najpozneje 5 delovnih dni po vložitvi prijave zaradi prizanesljivosti pri Komisiji, se bo za skrajšano prijavo štelo, da je predložena na datum in uro predložitve prijave zaradi prizanesljivosti pri Komisiji.

Člen 22

Povezanost programov prizanesljivosti in sankcij zoper fizične osebe

Države članice zagotovijo, da so trenutni in nekdanji zaposleni in vodilni delavci prosilcev, ki pri organih, pristojnih za konkurenco, vložijo prošnjo za imuniteto pred globami, v celoti in takoj zaščiteni pred kakršnimi koli kazenskimi in upravnimi sankcijami ter pred sankcijami, ki se naložijo v nekazenskem sodnem postopku za njihovo udeležbo v skrivnem kartelu, ki ga zajema prijava, vključno s čezmejnimi primeri, pod edinim pogojem, da ti zaposleni in vodilni delavci dejavno sodelujejo z zadevnimi organi, pristojnimi za konkurenco, in da je bila prošnja za imuniteto vložena preden so pristojni organi držav članic obvestili zaposlene in vodilne delavce o kazenskem postopku.

POGLAVJE VII

MEDSEBOJNA POMOČ

Člen 23

Sodelovanje med nacionalnimi organi, pristojnimi za konkurenco

Države članice zagotovijo, da se, kadar nacionalni upravni organi, pristojni za konkurenco, v imenu in za račun drugih nacionalnih organov, pristojnih za konkurenco, izvajajo pregled v skladu s členom 22 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003, uradnikom in drugim spremljevalnim osebam, ki jih je nacionalni organ prosilec, pristojen za konkurenco, pooblastil za izvajanje pregleda, dovoli, da so navzoči pri pregledu in dejavno pomagajo zaprošenemu nacionalnemu organu, pristojnemu za konkurenco, z izvajanjem pooblastil iz členov 6 in 7.

Člen 24

Zahtevki za uradno obvestitev o predhodnih ugovorih in odločitvah

1.  Brez poseganja v kakršno koli drugo obliko uradne obvestitve, za katero se odloči nacionalni organ države članice prosilke, pristojen za konkurenco, v skladu z veljavnimi pravili v zadevni državi članici, države članice zagotovijo, da na zahtevo organa prosilca zaprošeni organ naslovnika v imenu organa prosilca uradno obvesti o predhodnih ugovorih glede domnevne kršitve člena 101 ali 102 PDEU ter o odločitvah o uporabi navedenih členov, pa tudi o dokumentih, ki se nanašajo na izvršitev odločitev o naložitvi glob ali periodičnih denarnih kazni.

2.  Zaprošeni organ zagotovi, da se uradna obvestitev v zaprošeni državi članici izvede v skladu z nacionalnimi zakoni, predpisi in upravnimi praksami, ki veljajo v zaprošeni državi članici.

Člen 25

Zahtevki za izvršitev odločitev o naložitvi glob ali periodičnih denarnih kazni

1.  Države članice zagotovijo, da na zahtevo organa prosilca zaprošeni organ izvrši odločitve o naložitvi glob ali periodičnih denarnih kazni, ki jih je organ prosilec sprejel v skladu s členoma 12 in 15. To velja le, če:

a)  podjetje, od katerega je treba izterjati plačilo globe ali periodične denarne kazni, ni pravno prisotno v državi članici organa prosilca, ali

b)   je očitno, da podjetje, od katerega je treba izterjati plačilo globe ali periodične denarne kazni, nima dovolj sredstev v državi članici organa prosilca.

2.  Zaprošeni organ zagotovi, da se odločitve v zaprošeni državi članici izvršijo v skladu z nacionalnimi zakoni, predpisi in upravnimi praksami, ki veljajo v zaprošeni državi članici.

3.  Organ prosilec lahko vloži zahtevek za izvršbo šele, ko je odločitev, ki omogoča izvršbo v državi članici prosilki, pravnomočna in se nanjo ni več mogoče pritožiti na podlagi rednega pritožbenega postopka in ko si je na svojem ozemlju razumno prizadeval za izvršbo odločitve.

4.  Glede zastaralnih rokov se uporabljajo predpisi, ki veljajo v državi članici prosilki.

5.  Zaprošeni organ ni dolžan izvršiti odločitve v skladu z odstavkom 1, če lahko organu prosilcu navede utemeljene razloge, s katerimi dokaže, da bi bilo to očitno v nasprotju z javnim redom v državi članici, v kateri se zahteva izvršba odločitve.

Člen 26

Spori v zvezi z zahtevki za uradno obvestitev in za izvršitev odločitev o naložitvi glob ali denarnih kazni

1.  Spori v zvezi z zakonitostjo ukrepa, v zvezi s katerim je potrebna uradna obvestitev, ali zakonitostjo odločitve o naložitvi glob ali periodičnih denarnih kazni v skladu s členoma 12 in 15, ki ju izda organ prosilec, spadajo v okvir pristojnosti pristojnih organov države članice prosilke in jih urejajo nacionalna pravila navedene države.

2.  Spori v zvezi z ukrepi za izvajanje pravil, sprejetimi v zaprošeni državi članici, ali spori v zvezi z veljavnostjo uradne obvestitve, ki jo je izvedel zaprošeni organ, spadajo v okvir pristojnosti pristojnih organov zaprošene države članice in jih urejajo veljavna pravila navedene države.

Člen 26a

Delitev stroškov med nacionalnimi organi, pristojnimi za konkurenco

Države članice zagotovijo, da nacionalni upravni organi, pristojni za konkurenco, ki prosijo za pomoč, na zahtevo zaprošenega organa:

(a)   v zvezi z ukrepom, sprejetim v skladu s členoma 23 in 24, krijejo vse razumne dodatne stroške, vključno s stroški prevoda in upravnimi stroški;

(b)   v zvezi z ukrepom, sprejetim v skladu s členom 25, omogočijo zaprošenemu organu, da zadrži vse razumne upravne stroške iz pobrane globe ali plačila kazni.

POGLAVJE VIII

ZASTARALNI ROKI

Člen 27

Zadržanje teka zastaralnih rokov za naložitev kazni

1.  Države članice zagotovijo, da se tek zastaralnih rokov za naložitev glob ali periodičnih denarnih kazni s strani nacionalnih organov, pristojnih za konkurenco, v skladu s členoma 12 in 15, zadrži za čas trajanja postopka pred nacionalnimi organi, pristojnimi za konkurenco, drugih držav članic ali Komisijo v zvezi s kršitvijo, ki se nanaša na isti sporazum, sklep združenja ali usklajeno ravnanje. Zadržanje zastaranja se začne z uradno obvestitvijo podjetja, ki je predmet postopka, o prvem formalnem preiskovalnem ukrepu. Preneha na dan, ko zadevni organ konča svoj postopek in o tem obvesti podjetje. Trajanje tega obdobja zadržanja zastaranja ne posega v absolutne zastaralne roke, določene v nacionalnem pravu.

2.  Tek zastaralnega roka za naložitev glob ali periodičnih denarnih kazni se zadrži za čas, ko o odločitvi organa, pristojnega za konkurenco, teče postopek na pritožbenem sodišču.

2a.  Komisija zagotovi, da bo obvestilo o začetku formalnega preiskovalnega ukrepa, prejeto od nacionalnega organa, pristojnega za konkurenco, v skladu s členom 11(3) Uredbe št. 1/2003 na voljo nacionalnim organom, pristojnim za konkurenco, drugih držav članic v okviru sistema Evropske mreže za konkurenco.

POGLAVJE IX

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 28

Vloga nacionalnih upravnih organov, pristojnih za konkurenco, pred nacionalnimi sodišči

1.  Države članice, ki določijo tako nacionalni upravni organ, pristojen za konkurenco, ki je pristojen za preiskavo kršitev člena 101 ali 102 PDEU, kot tudi nacionalno sodišče, pristojno za konkurenco, ki je pristojno za sprejetje odločitve o ugotovitvi kršitve in/ali o naložitvi globe, zagotovijo, da lahko nacionalni upravni organ, pristojen za konkurenco, neposredno vloži tožbo pred nacionalnim sodiščem, pristojnim za konkurenco.

2.  Če nacionalna sodišča nastopajo v postopku zoper odločitve nacionalnih organov, pristojnih za konkurenco, ki uporabljajo člen 101 ali 102 PDEU, države članice zagotovijo, da je nacionalni upravni organ, pristojen za konkurenco, kot tak v celoti upravičen do nastopanja kot tožilec, tožena stranka ali nasprotna stranka v tem postopku ter da uživa enake pravice, kot jih imajo takšne javne stranke v teh postopkih.

Člen 29

Omejitve uporabe informacij

1.  Informacije, zbrane na podlagi določb iz te direktive, bi bilo treba uporabljati le za namen, za katerega so bile pridobljene. Ne smejo se uporabljati kot dokaz za naložitev sankcij zoper fizične osebe. Ta odstavek ne posega v obveznosti nacionalnega kazenskega prava.

1a.  Države članice zagotovijo, da nacionalni organi, pristojni za konkurenco, njihovi uradniki, uslužbenci in druge osebe, ki delajo pod nadzorom teh organov, ne razkrijejo informacij, ki jih pridobijo na podlagi te direktive in za katere velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti.

2.  Države članice zagotovijo, da se dostop do izjav zaradi prizanesljivosti ali vlog za poravnavo odobri samo za namene uveljavljanja pravic do obrambe v postopku pred nacionalnim organom, pristojnim za konkurenco. Države članice zagotovijo, da lahko stranka, ki je pridobila dostop do spisa, informacije iz takšnih izjav zaradi prizanesljivosti in vlog za poravnavo uporabi le, kadar je to potrebno za uveljavljanje pravic te stranke do obrambe v postopku pred sodišči držav članic v zadevah, ki so neposredno povezane z zadevo, v kateri je bil dostop odobren, in ki se nanašajo na:

a)  porazdelitev globe med udeleženci kartela, ki jo je naložil nacionalni organ, pristojen za konkurenco, in za plačilo katere so udeleženci solidarno odgovorni, ali

b)  presojo odločitve, s katero je nacionalni organ, pristojen za konkurenco, ugotovil kršitev člena 101 PDEU ali določb nacionalnega konkurenčnega prava.

3.  Države članice zagotovijo, da se naslednje kategorije informacij, pridobljene v postopku pred nacionalnim organom, pristojnim za konkurenco, ne uporabijo v postopku pred nacionalnimi sodišči, dokler nacionalni organ, pristojen za konkurenco, s sprejetjem odločitve iz člena 9 ali 11 ne konča svojega postopka zoper vse stranke, ki so predmet njegove preiskave, ali postopka ne konča kako drugače:

a)  informacije, ki jih je pripravila druga fizična ali pravna oseba posebej za postopek pred nacionalnim organom, pristojnim za konkurenco, in

b)  informacije, ki jih je med postopkom zbral nacionalni organ, pristojen za konkurenco, in jih poslal strankam.

4.  Države članice zagotovijo, da se izjave zaradi prizanesljivosti med nacionalnimi organi, pristojnimi za konkurenco, izmenjajo v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 1/2003 samo:

a)  s soglasjem prijavitelja ali

b)  kadar je organ prejemnik prav tako prejel prijavo zaradi prizanesljivosti glede iste kršitve od istega prijavitelja, kot jo je prejel organ pošiljatelj, pod pogojem, da v času pošiljanja informacij prijavitelj ne more umakniti informacij, ki jih je predložil navedenemu organu prejemniku, ali

c)  kadar se je organ prejemnik pisno obvezal, da informacij, ki so mu bile poslane, in informacij, ki bi jih prejel po datumu in času posredovanja, kot ju je zabeležil organ pošiljatelj, niti sam niti kateri koli drug organ, ki bi se mu lahko naknadno poslale informacije, ne bo uporabljal za nalaganje kazni prijavitelju ali kateri koli drugi pravni ali fizični osebi, ki je deležna ugodne obravnave s strani organa pošiljatelja na podlagi prijave, ki jo vloži prijavitelj v programu prizanesljivosti, ali za nalaganje kazni kateremu koli trenutnemu ali nekdanjemu zaposlenemu katere koli prej omenjene osebe;

in pod pogojem, da je zaščita pred razkritjem informacij, ki jo odobri nacionalni organ prejemnik, pristojen za konkurenco, enakovredna zaščiti, dodeljeni s strani nacionalnega organa pošiljatelja, pristojnega za konkurenco.

5.  Če organ, pristojen za konkurenco, pošlje informacije, ki jih je prijavitelj zagotovil prostovoljno v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 1/2003, brez soglasja prijavitelja, države članice zagotovijo, da nacionalni organi prejemniki, pristojni za konkurenco, lahko izpolnijo merila iz odstavka 4(c).

6.  Odstavki 2 do 5 se uporabljajo ne glede na obliko, v kateri se predložijo izjave zaradi prizanesljivosti v skladu s členom 19.

Člen 30

Dopustnost dokazov pred nacionalnimi organi, pristojnimi za konkurenco

Države članice zagotovijo, da vrste dopustnih dokazov pred nacionalnim organom, pristojnim za konkurenco, vključujejo dokumente, ustne izjave, posnetke in vse druge predmete, ki vsebujejo informacije, ne glede na vrsto nosilca, na katerem so informacije shranjene.

Člen 31

Sistem Evropske mreže za konkurenco

1.  Stroški, ki jih ima Komisija v zvezi z vzdrževanjem in razvojem sistema Evropske mreže za konkurenco ter sodelovanjem v okviru Evropske mreže za konkurenco, se krijejo iz splošnega proračuna Unije v okviru razpoložljivih odobritev.

2.  Evropska mreža za konkurenco tako pogosto, kot je to potrebno, objavlja koristna priporočila in primere dobre prakse različnih nacionalnih organov, pristojnih za konkurenco, glede neodvisnosti, sredstev, pristojnosti, glob in medsebojne pomoči.

POGLAVJE X

KONČNE DOLOČBE

Člen 32

Prenos

1.  Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do [dvoletno obdobje za prenos]. Besedilo navedenih predpisov nemudoma sporočijo Komisiji.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.  Države članice Komisiji sporočijo besedila temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 32a

Pregled

Komisija do ... [sedem let po datumu sprejetja te direktive] Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi poročilo o prenosu in izvajanju te direktive, po potrebi skupaj z ustreznim zakonodajnim predlogom.

Člen 33

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 34

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

Za Evropski parlament    Za Svet

Predsednik          Predsednik

(1)

* Spremembe: krepki ležeči tisk označuje novo ali spremenjeno besedilo, simbol ▌pa tiste dele besedila, ki so bili črtani.

(2)

  UL C , , str. .

(3)

  Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL L 1, 4.1.2003, str. 1).

(4)

Direktiva 2014/104/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. novembra 2014 o nekaterih pravilih, ki urejajo odškodninske tožbe po nacionalnem pravu za kršitve določb konkurenčnega prava držav članic in Evropske unije (UL L 349, 5.12.2014, str. 1).

(5)

  UL C 369, 17.12.2011, str. 14.


MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (21.11.2017)

za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o krepitvi vloge organov držav članic, pristojnih za konkurenco, da bodo učinkoviteje izvajali pravila konkurence in zagotavljali pravilno delovanje notranjega trga

(COM(2017)0142 – C8-0119/2017 – 2017/0063(COD))

Pripravljavka mnenja: Eva Maydell

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Nacionalni organi, pristojni za konkurenco (v nadaljnjem besedilu: NOK) imajo skupaj z Evropsko komisijo odločilno vlogo pri izvajanju konkurenčnega prava EU (člena 101 in 102 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), s čimer znatno prispevajo k ustrezno delujočemu, konkurenčnemu in k potrošniku usmerjenemu notranjemu trgu. Pripravljavka mnenja priznava, da je treba za ohranitev in okrepitev nalog NOK izvršilna pooblastila, vzpostavljena z Uredbo 1/2003, podpreti s potrebnimi instrumenti, sredstvi in postopki za vse NOK. S podobnimi orodji in vodilnimi načeli za vse NOK bomo zagotovili bolj enotno, učinkovito in dosledno izvajanje pravil konkurence povsod po EU. Pripravljavka mnenja zato priznava, da bi predlog Komisije lahko imel praktične koristi pri preprečevanju izkrivljanja konkurence ter da je ta predlog pomemben korak k razvoju celotnega potenciala notranjega trga EU.

Rada bi poudarila, da je lahko zaradi nezadostnih finančnih sredstev v nekaterih NOK prednostno razvrščanje nekaterih postopkov zelo oteženo, s tem pa tudi zmožnosti teh organov za izvajanje. Medtem ko ni mogoče določiti, kaj se šteje kot zadostna sredstva za NOK vseh držav članic, bi predlog lahko okrepili tako, da bi tem organom zagotovili večjo proračunsko samostojnost pri izvrševanju dodeljenih proračunskih sredstev. Taka določba bo pristojnim NOK omogočila razvrščanje dela glede na pomembnost, opravljanje več pregledov hkrati in povečala stopnjo njihove neodvisnosti. Predlogi sprememb, ki jih predlaga pripravljavka mnenja, zato zagovarjajo večjo proračunsko samostojnost za NOK ob upoštevanju vseh nacionalnih proračunskih pravil.

Pripravljavka mnenja meni, da bi morala biti nepristranskost NOK in njihova zaščita pred političnimi in gospodarskimi vplivi ključna elementa, še toliko bolj, če bi organe okrepili z dodatnimi instrumenti in sredstvi, v nekaterih primerih pa tudi z novimi odgovornostmi. Zato bi predlog lahko okrepili z jamstvi zoper nasprotje interesov ter preglednimi zavezami glede izbire in razrešitve NOK ter njihovih vodstev. Take določbe so lahko koristne za ozaveščanje javnosti in povečanje njenega zaupanja v NOK.

Glede ravni glob, ki jih NOK uporabljajo, pripravljavka mnenja meni, da se podjetja v različnih državah članicah soočajo z zelo različnimi globami za podobne kršitve. To stanje ogroža enotno izvajanje konkurenčnega prava. Pripravljavka mnenja pozdravlja prizadevanja, izražena v predlogu, da bi se soočili s temi izzivi, ter meni, da bi skupna zgornja meja za globo lahko zagotovila prave spodbude za izboljšanje.

Meni tudi, da bi pooblastila NOK za zbiranje dokazov lahko izboljšali tako, da bi karseda zmanjšali nekatere upravne postopke ter bolje prilagodili njihova preiskovalna pooblastila digitalni realnosti današnjih podjetij. Zato predlaga smiselno dopolnitev predloga.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe    1

Predlog direktive

Uvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(1)  Člena 101 in 102 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) spadata na področje javnega reda in bi ju bilo treba učinkovito uporabljati po vsej Uniji, da se prepreči izkrivljanje konkurence na notranjem trgu. Učinkovito izvajanje členov 101 in 102 PDEU je nujno, da se zagotovijo bolj odprti konkurenčni trgi v Evropi, na katerih si podjetja v prvi vrsti konkurirajo na podlagi svoje uspešnosti in brez ovir za vstop na trg, ki jih postavljajo podjetja sama, kar jim omogoča ustvarjanje blaginje in delovnih mest. Učinkovito izvajanje pravil konkurence ščiti potrošnike pred poslovnimi ravnanji, ki ohranjajo umetno visoke cene blaga in storitev, ter povečuje njihovo izbiro inovativnega blaga in storitev.

(1)  Člena 101 in 102 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) spadata na področje javnega reda in bi ju bilo treba učinkovito uporabljati po vsej Uniji, da se prepreči izkrivljanje konkurence na notranjem trgu. Učinkovito izvajanje členov 101 in 102 PDEU je nujno, da se zagotovijo bolj odprti in konkurenčni trgi v Evropi, brez ovir za vstop na trg, kar bi podjetjem omogočalo, da konkurirajo na podlagi svojih zaslug in da ustvarjajo blaginjo in delovna mesta. Učinkovito izvajanje pravil konkurence ščiti potrošnike pred poslovnimi ravnanji, ki ohranjajo umetno visoke cene blaga in storitev, ter povečuje njihovo izbiro inovativnega blaga in storitev.

Obrazložitev

Namen pripravljavke mnenja je pojasniti in strniti besedilo.

Predlog spremembe    2

Predlog direktive

Uvodna izjava 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(5)  Nacionalno pravo številnim NOK preprečuje, da bi imeli potrebna jamstva za neodvisno delovanje ter pooblastila za izvajanje pravil in naložitev glob, s katerimi bi lahko ta pravila učinkovito izvajali. To zmanjšuje njihovo zmožnost za učinkovito uporabo členov 101 in 102 PDEU ter določb nacionalnega konkurenčnega prava vzporedno s členoma 101 in 102 PDEU, če je to primerno. V skladu z nacionalnim pravom na primer mnogi NOK nimajo učinkovitih orodij za pridobivanje dokazov o kršitvah členov 101 in 102 PDEU in naložitev glob podjetjem, ki pravo kršijo, ali pa nimajo virov, ki bi jih potrebovali za učinkovito uporabo členov 101 in 102 PDEU. Zaradi tega zadevni organi morda sploh ne morejo ukrepati ali pa so njihovi ukrepi za izvajanje omejeni. Ker veliko NOK nima operativnih orodij in jamstev, da bi učinkovito uporabljali člena 101 in 102 PDEU, so izidi postopkov za podjetja, ki so udeležena pri teh protikonkurenčnih ravnanjih, lahko zelo različni in so odvisni od držav članic, v katerih so ta podjetja dejavna: mogoče je, da se pravila v skladu s členoma 101 in 102 PDEU zanje sploh ne bodo izvajala ali pa da bo to izvajanje neučinkovito. V nekaterih državah članicah se lahko podjetja na primer izognejo obveznosti plačila glob zgolj s prestrukturiranjem. Zaradi neenakega izvajanja členov 101 in 102 PDEU ter določb nacionalnega konkurenčnega prava, ki se uporabljajo vzporedno s členoma 101 in 102 PDEU, niso izkoriščene priložnosti za odpravo ovir za vstop na trg in za vzpostavitev bolj odprtih konkurenčnih trgov po vsej Evropski uniji, na katerih podjetja uspešno konkurirajo. To vpliva na podjetja in potrošnike zlasti v tistih državah članicah, kjer so NOK slabše opremljeni za učinkovito izvajanje pravil konkurence. Podjetja ne morejo uspešno konkurirati, če obstajajo varna zatočišča za protikonkurenčna ravnanja, na primer zato, ker ni mogoče pridobiti dokazov za protikonkurenčna ravnanja ali ker se lahko podjetja izognejo obveznosti za plačilo glob. To podjetja odvrača od vstopa na takšne trge in od uveljavljanja svojih pravic do ustanavljanja ter zagotavljanja blaga in storitev na teh trgih. Potrošniki iz držav članic, v katerih je manj izvajanja pravil konkurence, niso deležni koristi učinkovitega izvajanja pravil konkurence. Zaradi neenakega izvajanja členov 101 in 102 PDEU po vsej Evropi ter tudi določb nacionalnega konkurenčnega prava, ki se uporabljajo vzporedno s členoma 101 in 102 PDEU, se izkrivlja konkurenca na notranjem trgu in slabi njegovo pravilno delovanje.

(5)  Nacionalno pravo številnim NOK preprečuje, da bi imeli potrebna jamstva za neodvisno delovanje ter pooblastila za izvajanje pravil in naložitev glob, s katerimi bi lahko učinkovito in vzporedno uporabljali člena 101 in 102 PDEU ter določbe nacionalnega konkurenčnega prava. V skladu z nacionalnim pravom na primer mnogi NOK nimajo učinkovitih orodij za pridobivanje dokazov o kršitvah členov 101 in 102 PDEU in naložitev glob podjetjem, ki pravo kršijo, ali pa nimajo virov, ki bi jih potrebovali za učinkovito uporabo členov 101 in 102 PDEU. Zaradi tega zadevni organi morda sploh ne morejo ukrepati ali pa so njihovi ukrepi za izvajanje omejeni. Ker veliko NOK nima operativnih orodij in jamstev, da bi učinkovito uporabljali člena 101 in 102 PDEU, so izidi postopkov za podjetja, ki so udeležena pri teh protikonkurenčnih ravnanjih, lahko zelo različni in so odvisni od držav članic, v katerih so ta podjetja dejavna ali ustanovljena: mogoče je, da se pravila v skladu s členoma 101 in 102 PDEU zanje sploh ne bodo izvajala ali pa da bo to izvajanje neučinkovito. V nekaterih državah članicah se lahko podjetja na primer izognejo obveznosti plačila glob zgolj s prestrukturiranjem. Zaradi neenakega izvajanja členov 101 in 102 PDEU ter določb nacionalnega konkurenčnega prava, ki se uporabljajo vzporedno s členoma 101 in 102 PDEU, niso izkoriščene priložnosti za odpravo ovir za vstop na trg in za vzpostavitev bolj odprtih konkurenčnih trgov po vsej Evropski uniji, na katerih podjetja uspešno konkurirajo. To vpliva na podjetja in potrošnike zlasti v tistih državah članicah, kjer so NOK slabše opremljeni za učinkovito izvajanje pravil konkurence. Podjetja ne morejo uspešno konkurirati, če obstajajo varna zatočišča za protikonkurenčna ravnanja, na primer zato, ker ni mogoče pridobiti dokazov za protikonkurenčna ravnanja ali ker se lahko podjetja izognejo obveznosti za plačilo glob. To podjetja odvrača od vstopa na takšne trge in od uveljavljanja svojih pravic do ustanavljanja ter zagotavljanja blaga in storitev na teh trgih. Potrošniki iz držav članic, v katerih je manj izvajanja pravil konkurence, niso deležni koristi učinkovitega izvajanja pravil konkurence. Zaradi neenakega izvajanja členov 101 in 102 PDEU po vsej Evropi ter tudi določb nacionalnega konkurenčnega prava, ki se uporabljajo vzporedno s členoma 101 in 102 PDEU, se izkrivlja konkurenca na notranjem trgu in slabi njegovo pravilno delovanje.

Obrazložitev

Namen pripravljavke mnenja je pojasniti in strniti besedilo. Podjetja lahko delujejo v več kot eni državi članici EU, različen izid postopkov pa je lahko odvisen tudi od tega, kje je bilo podjetje ustanovljeno, tj. od ustreznega NOK, ki obravnava zadevo.

Predlog spremembe    3

Predlog direktive

Uvodna izjava 6

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(6)  Vrzeli in omejitve pri orodjih in jamstvih NOK slabijo sistem vzporednih pooblastil za izvajanje členov 101 in 102 PDEU, ki po zasnovi deluje kot skladna celota na podlagi tesnega sodelovanja v okviru Evropske mreže za konkurenco. Ta sistem temelji na zaupanju, da se lahko organi medsebojno zanesejo, da bodo izvedli ukrepe za ugotavljanje dejstev v imenu drug drugega. Vendar to načelo ne deluje najbolje, dokler nekateri NOK še vedno nimajo na voljo zadostnih orodij za ugotavljanje dejstev. Kar zadeva druge ključne vidike, si nacionalni organi, pristojni za konkurenco, ne morejo medsebojno pomagati. V večini držav članic se lahko na primer podjetja, ki poslujejo čezmejno, plačilu globe izognejo preprosto tako, da niso pravno prisotna na nekaterih ozemljih držav članic, v katerih so dejavna. To zmanjšuje spodbude za spoštovanje členov 101 in 102 PDEU. Posledično neučinkovito izvajanje pravil izkrivlja konkurenco za podjetja, ki spoštujejo zakone, in spodkopava zaupanje potrošnikov v notranji trg, zlasti v digitalnem okolju.

(6)  Vrzeli in omejitve pri orodjih in jamstvih NOK slabijo sistem vzporednih pooblastil za izvajanje členov 101 in 102 PDEU, ki po zasnovi deluje kot skladna celota na podlagi tesnega sodelovanja v okviru Evropske mreže za konkurenco. Ta sistem temelji na zaupanju, da se lahko organi medsebojno zanesejo, da bodo izvedli ukrepe za ugotavljanje dejstev na zahtevo drug drugega. Vendar to načelo ne deluje najbolje, dokler nekateri NOK še vedno nimajo na voljo zadostnih orodij za ugotavljanje dejstev. Kar zadeva druge ključne vidike, si nacionalni organi, pristojni za konkurenco, ne morejo medsebojno pomagati. V večini držav članic se lahko na primer podjetja, ki poslujejo čezmejno, plačilu globe izognejo preprosto tako, da niso pravno prisotna na nekaterih ozemljih držav članic, v katerih so dejavna. To zmanjšuje spodbude za spoštovanje členov 101 in 102 PDEU. Posledično neučinkovito izvajanje pravil izkrivlja konkurenco za podjetja, ki spoštujejo zakone, in spodkopava zaupanje potrošnikov v notranji trg, zlasti v digitalnem okolju.

Obrazložitev

Namen pripravljavke mnenja je ohraniti skladnost besedila z opredelitvami: „organ prosilec“ in „zaprošeni organ“. NOK ene države članice lahko izvaja ugotavljanje dejstev na zahtevo NOK druge države članice.

Predlog spremembe    4

Predlog direktive

Uvodna izjava 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9)  Vzpostavitev minimalnih jamstev za zagotovitev, da bodo NOK lahko učinkovito uporabljali člena 101 in 102 PDEU, ne posega v zmožnost držav članic, da ohranijo ali uvedejo obsežnejša jamstva za neodvisno delovanje in vire za NOK ter podrobnejša pravila o pooblastilih teh organov za izvajanje pravil in naložitev glob. Zlasti lahko države članice poleg temeljnega nabora pooblastil, določenega v tej direktivi, NOK podelijo dodatna pooblastila, da bi še povečale učinkovitost teh organov.

(9)  Vzpostavitev minimalnih jamstev za zagotovitev, da bodo NOK lahko enotno in učinkovito uporabljali člena 101 in 102 PDEU, ne posega v zmožnost držav članic, da ohranijo ali uvedejo obsežnejša jamstva za neodvisno delovanje in vire za NOK ter podrobnejša pravila o pooblastilih teh organov za izvajanje pravil in naložitev glob. Zlasti lahko države članice poleg temeljnega nabora pooblastil, določenega v tej direktivi, NOK podelijo dodatna pooblastila, da bi še povečale učinkovitost teh organov.

Predlog spremembe    5

Predlog direktive

Uvodna izjava 10

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(10)  Nasprotno pa so potrebna podrobna pravila na področju pogojev za odobritev prizanesljivosti v zvezi s skrivnimi karteli. Podjetja bodo razkrila resnico glede skrivnih kartelov, pri katerih so bila udeležena, le če bodo imela zadostno pravno varnost glede tega, ali jim bo priznana imuniteta pred globami. Opazne razlike med programi prizanesljivosti, ki se uporabljajo v državah članicah, pomenijo, da se potencialni prijavitelji zaradi prizanesljivosti srečujejo s pravno negotovostjo, posledično pa se lahko zmanjšajo spodbude zanje, da bi zaprosili za prizanesljivost. Če bi lahko države članice izvajale ali uporabljale bodisi manj bodisi bolj omejevalna pravila za prizanesljivost na področju, ki ga zajema ta direktiva, to ne bi bilo le v nasprotju s ciljem ohranjanja spodbud za prijavitelje, katerega končni cilj je čim bolj učinkovito izvajanje pravil konkurence v Uniji, ampak bi lahko ogrozilo tudi enake konkurenčne pogoje za podjetja, ki poslujejo na notranjem trgu. To državam članicam ne preprečuje, da bi izvajale takšne programe prizanesljivosti, ki ne zajemajo le skrivnih kartelov, ampak tudi druge kršitve členov 101 in 102 PDEU ter enakovrednih nacionalnih določb.

(10)  Nasprotno pa so potrebna podrobna pravila na področju pogojev za odobritev prizanesljivosti v zvezi z razkrivanjem kartelov. Podjetja bodo razkrila resnico glede kartelov, pri katerih so bila udeležena, le če bodo imela zadostno pravno varnost glede tega, ali jim bo priznana imuniteta pred globami. Opazne razlike med programi prizanesljivosti, ki se uporabljajo v državah članicah, pomenijo, da se potencialni prijavitelji zaradi prizanesljivosti srečujejo s pravno negotovostjo, posledično pa se lahko zmanjšajo spodbude zanje, da bi zaprosili za prizanesljivost. Če bi lahko države članice izvajale ali uporabljale bodisi manj bodisi bolj omejevalna pravila za prizanesljivost na področju, ki ga zajema ta direktiva, to ne bi bilo le v nasprotju s ciljem ohranjanja spodbud za prijavitelje, katerega končni cilj je čim bolj učinkovito izvajanje pravil konkurence v Uniji, ampak bi lahko ogrozilo tudi enake konkurenčne pogoje za podjetja, ki poslujejo na notranjem trgu. To državam članicam ne preprečuje izvajanja programov prizanesljivosti, ki ne zajemajo le kartelov, temveč tudi druge kršitve členov 101 in 102 PDEU ter enakovrednih nacionalnih določb.

Obrazložitev

Prizanesljivost se v praksi odobri prvemu udeležencu v kartelu, ki razkrije informacije o njem, ne pa celotnemu kartelu. Karteli so po svoji naravi skrivni, zato je besedna zveza „skrivni kartel“ v celotnem besedilu odveč. S črtanjem pridevnika „skriven“ se besedilo uskladi s terminologijo, uporabljeno v Direktivi 2014/104. Glej tudi predlog spremembe 10.

Predlog spremembe    6

Predlog direktive

Uvodna izjava 14

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(14)  Neodvisnost NOK bi bilo treba okrepiti, da bi se zagotovila učinkovita in enotna uporaba členov 101 in 102 PDEU. V ta namen bi bilo treba v nacionalni zakonodaji oblikovati izrecno določbo, ki bi zagotavljala, da so NOK pri uporabi členov 101 in 102 PDEU zaščiteni pred zunanjimi posegi ali političnim pritiskom, ki bi lahko ogrozili neodvisno presojo zadev v njihovi obravnavi. Zato bi bilo treba vnaprej določiti pravila v zvezi z razlogi za razrešitev članov organa odločanja v okviru NOK, da se odpravi kakršen koli razumni dvom o nepristranskosti zadevnega organa in njegovi nedovzetnosti za zunanje dejavnike.

(14)  Neodvisnost NOK bi bilo treba okrepiti, da bi se zagotovila učinkovita in enotna uporaba členov 101 in 102 PDEU. V ta namen bi bilo treba v nacionalni zakonodaji oblikovati izrecno določbo, ki bi zagotavljala, da so NOK pri uporabi členov 101 in 102 PDEU zaščiteni pred zunanjimi posegi ali političnim pritiskom, ki bi lahko ogrozili neodvisno presojo zadev v njihovi obravnavi. Zato bi bilo treba vnaprej določiti jasna in pregledna pravila in postopke za imenovanje in razloge za razrešitev članov organa odločanja v okviru NOK, da se odpravi kakršen koli razumni dvom o nepristranskosti zadevnega organa in njegovi nedovzetnosti za zunanje dejavnike.

Obrazložitev

Utemeljitev pripravljavke mnenja je, da bi bilo treba večjim pooblastilom in pristojnostim nekaterih NOK, ki izhajajo iz predloga, ob bok postaviti večjo neodvisnost, znanje in izkušnje njihovega osebja. S preglednimi imenovanji, ki bi temeljila na zaslugah, ter nepristranskimi razrešitvami bi najbrž spodbudili neodvisnost pri odločanju in povečali zaupanje javnosti v NOK.

Predlog spremembe    7

Predlog direktive

Uvodna izjava 15

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(15)  Da bi se zagotovila neodvisnost NOK, bi morali njihovo osebje in člani organa odločanja delovati neoporečno in se vzdržati vsakršnega ravnanja, ki bi bilo nezdružljivo z opravljanjem njihovih nalog. Da ne bi bila ogrožena neodvisna presoja osebja ali članov organa odločanja, bi se morali ti v obdobju svoje zaposlitve in mandata ter za razumno obdobje po tem vzdržati vsakega nezdružljivega dela, tako profitnega kot tudi neprofitnega. Zaradi tega v času svoje zaposlitve in mandata tudi ne bi smeli imeti interesa v zvezi s podjetji ali organizacijami, s katerimi poslujejo NOK, če to lahko vpliva na njihovo neodvisnost. Osebje in člani organa odločanja bi morali prijaviti vse interese ali sredstva, zaradi katerih bi lahko prišlo do nasprotja interesov pri opravljanju njihovih nalog. Od njih bi bilo treba zahtevati, da morajo organ odločanja, druge njegove člane ali v primeru NOK, pri katerih je pristojnost odločanja podeljena samo eni osebi, organ za imenovanja obvestiti, če bi morali pri opravljanju svojih nalog odločati o zadevi, v kateri imajo svoj interes, ki bi lahko ogrozil njihovo nepristranskost.

(15)  Da bi se zagotovila neodvisnost NOK, bi morali njihovo osebje, člani organa odločanja in vodstvo delovati neoporečno in se vzdržati vsakršnega ravnanja, ki bi bilo nezdružljivo z opravljanjem njihovih nalog. Da ne bi bila ogrožena neodvisna presoja osebja, članov organa odločanja in vodstva NOK, bi se morali ti v obdobju svoje zaposlitve in mandata ter za razumno obdobje po tem vzdržati vsakega dela, tako profitnega kot neprofitnega, ki bi lahko privedlo do nasprotja interesov ali bilo drugače nezdružljivo. Zaradi tega v času svoje zaposlitve in mandata tudi ne bi smeli imeti interesa v zvezi s podjetji ali organizacijami, s katerimi poslujejo NOK, če to lahko vpliva na njihovo neodvisnost. Osebje, člani organa odločanja in vodstvo NOK prijavijo vse interese ali sredstva, zaradi katerih bi lahko prišlo do nasprotja interesov pri opravljanju njihovih nalog. Osebje, člani organa odločanja in vodstvo NOK v ta namen vsako leto predložijo izjavo o zavezanosti in izjavo o interesih, v katerih navedejo neposredne ali posredne interese, ki bi lahko škodili njihovi neodvisnosti in vplivali na njihovo uspešnost. Od njih bi bilo treba zahtevati, da morajo organ odločanja, druge njegove člane ali v primeru NOK, pri katerih je pristojnost odločanja podeljena samo eni osebi, organ za imenovanja obvestiti, če bi morali pri opravljanju svojih nalog odločati o zadevi, v kateri imajo svoj interes, ki bi lahko ogrozil njihovo nepristranskost.

Predlog spremembe    8

Predlog direktive

Uvodna izjava 18 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

(18a)  Neodvisnost NOK se bo okrepila, če bodo lahko samostojno upravljali proračunska sredstva, ki so jim dodeljena. To svobodo pri upravljanju dodeljenega proračuna bi bilo treba izvajati v okviru nacionalnih proračunskih pravil in postopkov.

Predlog spremembe    9

Predlog direktive

Uvodna izjava 21

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(21)  Preiskovalna pooblastila nacionalnih upravnih organov, pristojnih za konkurenco, morajo biti zadostna za odziv na izzive pri izvajanju pravil konkurence v digitalnem okolju in bi morala nacionalnim organom, pristojnim za konkurenco, omogočiti, da pridobijo vse informacije v digitalni obliki, vključno s forenzičnimi podatki, ki so povezani s podjetjem ali podjetniškim združenjem, ki je predmet preiskovalnega ukrepa, ne glede na nosilec, na katerem so shranjene, kot so prenosni računalniki, mobilni telefoni in druge mobilne naprave.

(21)  Preiskovalna pooblastila nacionalnih upravnih organov, pristojnih za konkurenco, morajo biti zadostna za odziv na izzive pri izvajanju pravil konkurence v digitalnem okolju in bi morala nacionalnim organom, pristojnim za konkurenco, omogočiti, da pridobijo vse informacije v digitalni obliki, vključno s forenzičnimi podatki, ki so povezani s podjetjem ali podjetniškim združenjem, ki je predmet preiskovalnega ukrepa, ne glede na nosilec, na katerem so shranjene, kot so prenosni računalniki, mobilni telefoni, druge mobilne naprave in shranjevanje v oblaku.

Predlog spremembe    10

Predlog direktive

Člen 2 – odstavek 1 – točka 9

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

(9)  „skrivni kartel“ pomeni sporazum in/ali usklajeno ravnanje med dvema ali več konkurenti, s katerim so delno ali v celoti seznanjeni samo udeleženci in katerega cilj je usklajevanje konkurenčnega ravnanja teh konkurentov na trgu in/ali vplivanje na relevantne parametre konkurence z ravnanji, kot so določanje nakupnih ali prodajnih cen ali drugih tržnih pogojev, dodeljevanje proizvodnih ali prodajnih kvot, delitev trgov, vključno z manipulacijami razpisov za zbiranje ponudb, omejitev uvoza ali izvoza in/ali protikonkurenčni ukrepi zoper druge konkurente;

(9)  „kartel“ pomeni dogovor ali usklajeno ravnanje dveh ali več konkurentov, katerega namen je usklajevanje njihovega konkurenčnega ravnanja na trgu ali vplivanje na pomembne parametre konkurence s praksami, kot so med drugim določanje ali usklajevanje nakupnih ali prodajnih cen ali drugih pogojev trgovanja, tudi glede pravic intelektualne lastnine, dodeljevanje proizvodnih ali prodajnih kvot, delitev trgov in potrošnikov, vključno z manipulacijami razpisov za zbiranje ponudb, omejitev uvoza ali izvoza ali protikonkurenčni ukrepi zoper druge konkurente;

(Če bo predlog spremembe sprejet bo treba opredeljeni pojem spremeniti v celotnem besedilu.)

Predlog spremembe    11

Predlog direktive

Člen 3 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Pri izvajanju pooblastil nacionalnih organov, pristojnih za konkurenco, iz te direktive se uporabljajo ustrezni zaščitni ukrepi, ki so skladni s splošnimi načeli prava Unije in Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, vključno s spoštovanjem pravic podjetij do obrambe in pravice do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem.

Pri izvajanju pooblastil nacionalnih organov, pristojnih za konkurenco, iz te direktive se uporabljajo ustrezni zaščitni ukrepi, ki so skladni s splošnimi načeli prava Unije in Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, vključno s spoštovanjem pravic podjetij do obrambe, pravice do dobrega upravljanja, pravice do poštenega sojenja in pravice do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem.

Predlog spremembe    12

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 2 – točka a

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

a)  lahko osebje in člani organa odločanja v okviru nacionalnih upravnih organov, pristojnih za konkurenco, opravljajo svoje naloge in izvajajo svoja pooblastila za uporabo členov 101 in 102 PDEU neodvisno od političnih in drugih zunanjih vplivov;

a)  lahko direktor, osebje in člani organa odločanja v okviru nacionalnih upravnih organov, pristojnih za konkurenco, opravljajo svoje naloge in izvajajo svoja pooblastila za uporabo členov 101 in 102 PDEU neodvisno od političnih in drugih zunanjih vplivov;

Predlog spremembe    13

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 2 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

b)  ne bodo osebje in člani organa odločanja v okviru nacionalnih upravnih organov, pristojnih za konkurenco, niti zahtevali niti sprejemali navodil od nobene vlade ali drugega javnega ali zasebnega subjekta pri opravljanju svojih nalog in izvajanju svojih pooblastil za uporabo členov 101 in 102 PDEU;

b)  ne bodo direktor, osebje in člani organa odločanja v okviru nacionalnih upravnih organov, pristojnih za konkurenco, niti zahtevali niti sprejemali navodil od nobene vlade ali drugega javnega ali zasebnega subjekta pri opravljanju svojih nalog in izvajanju svojih pooblastil za uporabo členov 101 in 102 PDEU;

Predlog spremembe    14

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 2 – točka c

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

c)  se bodo osebje in člani organa odločanja v okviru nacionalnih upravnih organov, pristojnih za konkurenco, vzdržali vsakršnega ravnanja, ki bi bilo nezdružljivo z opravljanjem njihovih nalog in izvajanjem njihovih pooblastil za uporabo členov 101 in 102 PDEU;

c)  se bodo direktor, osebje in člani organa odločanja ter vodstvo nacionalnih upravnih organov, pristojnih za konkurenco, vzdržali vsakršnega ravnanja, ki bi bilo nezdružljivo z opravljanjem njihovih nalog in izvajanjem njihovih pooblastil za uporabo členov 101 in 102 PDEU; ta obveznost zlasti pomeni, da v času svoje zaposlitve in mandata nimajo interesa v zvezi s podjetji ali organizacijami, s katerimi poslujejo NOK, če to lahko vpliva na njihovo neodvisnost;

Obrazložitev

Namen pripravljavke mnenja je okrepiti nepristranskost osebja in članov NOK.

Predlog spremembe    15

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 2 – točka c a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

ca)  osebje, člani organa odločanja in vodstvo NOK prijavijo vse interese ali sredstva, zaradi katerih bi lahko prišlo do nasprotja interesov pri opravljanju njihovih nalog. Osebje, člani organa odločanja in vodstvo NOK v ta namen vsako leto predložijo izjavo o zavezanosti in izjavo o interesih, v katerih navedejo neposredne ali posredne interese, ki bi lahko škodili njihovi neodvisnosti in vplivali na njihovo uspešnost;

Obrazložitev

Namen pripravljavke mnenja je okrepiti neodvisnost NOK od političnih ali poslovnih vplivov. Podobne določbe že obstajajo v sektorskih predpisih, na primer v predpisih za regulativne organe v železniškem sektorju (člen 55 Direktive 2012/34).

Predlog spremembe    16

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 2 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

d)  se lahko člani organa odločanja v okviru nacionalnih upravnih organov, pristojnih za konkurenco, razrešijo samo, če ne izpolnjujejo več pogojev, ki se zahtevajo za opravljanje njihovih nalog, ali če so storili hujšo kršitev po nacionalnem pravu. Razloge za razrešitev bi bilo treba vnaprej določiti v nacionalnem pravu. Ne smejo se razrešiti iz razlogov, povezanih s pravilnim opravljanjem njihovih nalog in izvajanjem njihovih pooblastil pri uporabi členov 101 in 102 PDEU, kakor je opredeljeno v členu 5(2);

d)  se lahko direktor in člani organa odločanja v okviru nacionalnih upravnih organov, pristojnih za konkurenco, razrešijo samo, če ne izpolnjujejo več pogojev, ki se zahtevajo za opravljanje njihovih nalog, ali če so bili spoznani za krive hujše kršitve po nacionalnem pravu. Razloge za razrešitev bi bilo treba vnaprej določiti v nacionalnem pravu. Ne smejo se razrešiti iz razlogov, povezanih s pravilnim opravljanjem njihovih nalog in izvajanjem njihovih pooblastil pri uporabi členov 101 in 102 PDEU, kakor je opredeljeno v členu 5(2) te direktive;

Predlog spremembe    17

Predlog direktive

Člen 4 – odstavek 2 – točka e a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

ea)  člani organa odločanja NOK se izbirajo in imenujejo v skladu z jasnimi, preglednimi in vnaprej določenimi pravili in postopki.

Obrazložitev

Namen pripravljavke mnenja je okrepiti neodvisnost NOK od političnih ali poslovnih vplivov. Podobne določbe že obstajajo v sektorskih predpisih, na primer v predpisih za regulativne organe v železniškem sektorju (člen 55 Direktive 2012/34).

Predlog spremembe    18

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Države članice zagotovijo, da imajo nacionalni organi, pristojni za konkurenco, na voljo človeške, finančne in tehnične vire, ki jih potrebujejo za učinkovito opravljanje svojih nalog in izvajanje svojih pooblastil pri uporabi členov 101 in 102 PDEU, kakor je opredeljeno v odstavku 2.

1.  Države članice zagotovijo, da imajo nacionalni organi, pristojni za konkurenco, na voljo človeške, finančne in tehnične vire, ki jih potrebujejo za učinkovito in neodvisno opravljanje svojih nalog in izvajanje svojih pooblastil pri uporabi členov 101 in 102 PDEU, kakor je opredeljeno v odstavku 2.

Predlog spremembe    19

Predlog direktive

Člen 5 – odstavek 1 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

1a.  države članice zagotovijo, da imajo NOK ločene dodelitve proračunskih sredstev ter da kljub upoštevanju nacionalnih proračunskih pravil lahko neodvisno upravljajo dodeljena proračunska sredstva s ciljem, da dajo prednost preiskavi posebnih primerov.

Obrazložitev

Podelitev pravice NOK, da samostojno razdeljuje svoja finančna sredstva med različne primere, bo omogočila prilagodljivost in neodvisnost pri odločanju, kateri primeri zaslužijo večjo pozornost. Za nekatere NOK bi to lahko pomenilo bistveno večjo neodvisnost.

Predlog spremembe    20

Predlog direktive

Člen 6 – odstavek 1 – točka b

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

b)  pregledajo poslovne knjige in drugo dokumentacijo, povezane s poslovanjem podjetja, ne glede na vrsto nosilca, na katerem je shranjena, vključno s pravico do dostopa do informacij, ki so dostopne subjektu, ki je predmet pregleda;

b)  pregledajo poslovne knjige in drugo dokumentacijo, povezane s poslovanjem podjetja, ne glede na vrsto nosilca, na katerem je shranjena, kot so na primer prenosni računalniki, mobilne naprave in shranjevanje v oblaku, vključno s pravico do dostopa do informacij, ki so dostopne subjektu, ki je predmet pregleda;

Obrazložitev

Namen pripravljavke mnenja je zagotoviti, da bo predlog primeren za digitalno dobo, NOK pa omogočiti boljši dostop do relevantnih medijev. Informacije o kartelih so redko dokumentirane v pisni obliki, prej jih najdemo v elektronskih dopisih.

Predlog spremembe    21

Predlog direktive

Člen 8 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice zagotovijo, da lahko nacionalni upravni organi, pristojni za konkurenco, z odločitvijo od podjetij in podjetniških združenj zahtevajo, da jim predložijo vse potrebne informacije za uporabo členov 101 in 102 PDEU v določenem roku. Ta obveznost zajema informacije, ki so dostopne podjetjem in podjetniškim združenjem.

Države članice zagotovijo, da lahko nacionalni upravni organi, pristojni za konkurenco, od podjetij in podjetniških združenj zahtevajo, da jim predložijo vse potrebne informacije za uporabo členov 101 in 102 PDEU v določenem roku. Ta obveznost zajema informacije, ki so dostopne podjetjem in podjetniškim združenjem.

Obrazložitev

Namen pripravljavke mnenja je NOK olajšati vlaganje zahtevkov za informacije, jim zagotoviti več prožnosti in pospešiti postopke.

Predlog spremembe    22

Predlog direktive

Člen 12 – odstavek 2 – točka d

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

d)  predložijo napačne, nepopolne ali zavajajoče informacije v odgovor na zahtevek, podan z odločitvijo iz člena 8, ali ne predložijo informacij v določenem roku;

d)  predložijo napačne, nepopolne ali zavajajoče informacije v odgovor na zahtevek iz člena 8, ali ne predložijo informacij v določenem roku;

Obrazložitev

Namen pripravljavke mnenja je NOK olajšati vlaganje zahtevkov za informacije, jim zagotoviti več prožnosti in pospešiti postopke.

Predlog spremembe    23

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Države članice zagotovijo, da se najvišji znesek globe, ki ga nacionalni organ, pristojen za konkurenco, lahko naloži vsakemu posameznemu podjetju ali podjetniškemu združenju, udeleženemu pri kršitvi člena 101 ali 102 PDEU, ne določi na manj kot 10 % njegovega skupnega svetovnega prometa v poslovnem letu pred odločitvijo.

1.  Države članice zagotovijo, da nacionalni organ, pristojen za konkurenco, lahko naloži vsakemu posameznemu podjetju ali podjetniškemu združenju, udeleženemu pri kršitvi člena 101 ali 102 PDEU, najvišji znesek globe, ki ne sme biti nižji od 10 % njegovega skupnega svetovnega prometa v poslovnem letu pred odločitvijo.

Obrazložitev

Ukrepi, ki določajo najvišje minimalne sankcije so pogosti v zakonodaji EU, ki se nanaša na pravosodje in notranje zadeve. To besedilo ustreza tistemu iz člena 5 Okvirnega sklepa Sveta z dne 13. junija 2002 o boju proti terorizmu.

Predlog spremembe    24

Predlog direktive

Člen 14 – odstavek 2

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

2.  Kadar se kršitev podjetniškega združenja nanaša na dejavnost njegovih članov, se najvišji znesek globe ne določi na manj kot 10 % vsote skupnega svetovnega prometa vsakega posameznega člana, dejavnega na trgu, ki ga je kršitev združenja prizadela. Vendar finančna obveznost vsakega posameznega podjetja v zvezi s plačilom globe ne presega najvišjega zneska, določenega v skladu z odstavkom 1.

2.  Kadar se kršitev podjetniškega združenja nanaša na dejavnost njegovih članov, najvišji znesek globe ne sme biti nižji od 10 % vsote skupnega svetovnega prometa vsakega posameznega člana, dejavnega na trgu, ki ga je kršitev združenja prizadela. Vendar finančna obveznost vsakega posameznega podjetja v zvezi s plačilom globe ne presega najvišjega zneska, določenega v skladu z odstavkom 1.

Obrazložitev

Ukrepi, ki določajo najvišje minimalne sankcije so pogosti v zakonodaji EU, ki se nanaša na pravosodje in notranje zadeve. To besedilo ustreza tistemu iz člena 5 Okvirnega sklepa Sveta z dne 13. junija 2002 o boju proti terorizmu.

Predlog spremembe    25

Predlog direktive

Člen 19 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice zagotovijo, da lahko prijavitelji vložijo prijavo zaradi prizanesljivosti v pisni obliki in da imajo nacionalni organi, pristojni za konkurenco, vzpostavljen sistem, ki jim omogoča, da sprejmejo izjave zaradi prizanesljivosti bodisi ustno bodisi na drug način, katerega rezultat ni priprava dokumentacije, informacij ali drugega materiala, ki so v lasti prijavitelja, v njegovi hrambi ali pod njegovim nadzorom.

Države članice zagotovijo, da lahko prijavitelji vložijo prijavo zaradi prizanesljivosti v pisni obliki in da imajo nacionalni organi, pristojni za konkurenco, vzpostavljen sistem, ki jim omogoča, da sprejmejo izjave zaradi prizanesljivosti bodisi ustno bodisi na drug način, katerega rezultat ni priprava dokumentacije, informacij ali drugega materiala, ki so v lasti prijavitelja, v njegovi hrambi ali pod njegovim nadzorom. Države članice NOK omogočijo, da sprejemajo popolne prijave zaradi prizanesljivosti in skrajšane prijave v drugih uradnih jezikih EU, ne le v uradnem jeziku ali jezikih države članice zadevnega NOK.

Obrazložitev

Namen pripravljavke mnenja je, da v primerih, ko je to mogoče, z zmanjšanjem stroškov za prevajanje prošenj za prizanesljivost podjetja dodatno spodbudi, da zanjo zaprosijo.

Predlog spremembe    26

Predlog direktive

Člen 21 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Države članice zagotovijo, da lahko prijavitelj, ki je vložil prijavo zaradi prizanesljivosti bodisi z vložitvijo prošnje za zaznamek bodisi s predložitvijo popolne prijave Komisiji v zvezi z domnevnim skrivnim kartelom, v zvezi z istim kartelom vloži skrajšano prijavo nacionalnim organom, pristojnim za konkurenco, za katere prijavitelj meni, da so primerni za obravnavo primera.

(Ne zadeva slovenske različice.)  

Predlog spremembe    27

Predlog direktive

Člen 22 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

Države članice zagotovijo, da so trenutni in nekdanji zaposleni in vodilni delavci prosilcev, ki pri organih, pristojnih za konkurenco, vložijo prošnjo za imuniteto pred globami, zaščiteni pred kakršnimi koli kazenskimi in upravnimi sankcijami ter pred sankcijami, ki se naložijo v nekazenskem sodnem postopku za njihovo udeležbo v skrivnem kartelu, ki ga zajema prijava, če ti zaposleni in vodilni delavci dejavno sodelujejo z zadevnimi organi, pristojnimi za konkurenco, prošnja za imuniteto pa je vložena pred začetkom kazenskega postopka.

Države članice zagotovijo, da so trenutni in nekdanji zaposleni in vodilni delavci prosilcev, ki pri organih, pristojnih za konkurenco, vložijo prošnjo za imuniteto pred globami, zaščiteni pred kakršnimi koli kazenskimi in upravnimi sankcijami ter pred sankcijami, ki se naložijo v nekazenskem sodnem postopku za njihovo udeležbo v skrivnem kartelu, ki ga zajema prijava, če ti zaposleni in vodilni delavci dejavno sodelujejo z zadevnimi organi, pristojnimi za konkurenco, in če je bila prošnja za imuniteto vložena preden so pristojni organi držav članic obvestili zaposlene in vodilne delavce o kazenskem postopku.

Obrazložitev

Če določba o prizanesljivosti iz Direktive preširoka, je lahko izničen odvračilni učinek sankcij.

Predlog spremembe    28

Predlog direktive

Člen 25 – odstavek 5

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

5.  Zaprošeni organ ni dolžan izvršiti odločitve v skladu z odstavkom 1, če bi bilo to očitno v nasprotju z javnim redom v državi članici, v kateri se zahteva izvršba odločitve.

5.  Zaprošeni organ izvrši odločitve v skladu z odstavkom 1, razen če lahko organu prosilcu navede utemeljene razloge, ki kažejo, da bi bilo to očitno v nasprotju z javnim redom v državi članici, v kateri se zahteva izvršba odločitve.

Predlog spremembe    29

Predlog direktive

Člen 26 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

Člen 26a

 

Delitev stroškov med nacionalnimi organi, pristojnimi za konkurenco

 

Države članice zagotovijo, da na zahtevo zaprošenega organa, organ prosilec

 

(a)  v zvezi z ukrepom, sprejetim v skladu s členoma 23 in 24, krije vse razumne dodatne stroške, vključno s stroški prevoda in upravnimi stroški;

 

(b)  v zvezi z ukrepom, sprejetim v skladu s členom 25, omogoči zaprošenemu organu, da izterja vse razumne upravne stroške iz pobrane globe ali plačila kazni.

Predlog spremembe    30

Predlog direktive

Člen 27 – odstavek 2 a (novo)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

 

2a.  Komisija zagotovi, da bo obvestilo o začetku formalnega preiskovalnega ukrepa, prejeto od nacionalnega organa, pristojnega za konkurenco, v skladu s členom 11(3) Uredbe št. 1/2003 na voljo nacionalnim organom, pristojnim za konkurenco, drugih držav članic v okviru sistema Evropske mreže za konkurenco.

Predlog spremembe    31

Predlog direktive

Člen 29 – odstavek 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

1.  Informacije, zbrane na podlagi določb iz te direktive, bi bilo treba uporabljati le za namen, za katerega so bile pridobljene. Ne smejo se uporabljati kot dokaz za naložitev sankcij zoper fizične osebe.

1.  Informacije, zbrane na podlagi določb iz te direktive, bi bilo treba uporabljati le za namen, za katerega so bile pridobljene. Ne smejo se uporabljati kot dokaz za naložitev sankcij zoper fizične osebe. V primeru kazenske odgovornosti posameznika lahko organi, pristojni za konkurenco, podatke iz spisa posredujejo sodišču ali tožilstvu.

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o krepitvi vloge organov držav članic, pristojnih za konkurenco, da bodo učinkoviteje izvajali pravila konkurence in zagotavljali pravilno delovanje notranjega trga

Referenčni dokumenti

COM(2017)0142 – C8-0119/2017 – 2017/0063(COD)

Pristojni odbor

Datum razglasitve na zasedanju

ECON

26.4.2017

 

 

 

Mnenje pripravil

Datum razglasitve na zasedanju

IMCO

26.4.2017

Pripravljavec/-ka mnenja

Datum imenovanja

Eva Maydell

25.4.2017

Obravnava v odboru

4.9.2017

11.10.2017

20.11.2017

 

Datum sprejetja

21.11.2017

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

34

0

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pascal Arimont, Dita Charanzová, Carlos Coelho, Sergio Gaetano Cofferati, Lara Comi, Anna Maria Corazza Bildt, Daniel Dalton, Nicola Danti, Dennis de Jong, Maria Grapini, Sergio Gutiérrez Prieto, Liisa Jaakonsaari, Philippe Juvin, Antonio López-Istúriz White, Eva Maydell, Marlene Mizzi, Nosheena Mobarik, Virginie Rozière, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Olga Sehnalová, Jasenko Selimovic, Igor Šoltes, Ivan Štefanec, Catherine Stihler, Richard Sulík, Róża Gräfin von Thun und Hohenstein, Mylène Troszczynski, Mihai Ţurcanu, Anneleen Van Bossuyt, Marco Zullo

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Kaja Kallas, Arndt Kohn

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Heidi Hautala, Jaromír Štětina

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

34

+

ALDE

ECR

ENF

GUE/NGL

PPE

 

 

S&D

 

 

Verts/ALE

Dita Charanzová, Kaja Kallas, Jasenko Selimovic

Daniel Dalton, Nosheena Mobarik, Richard Sulík, Anneleen Van Bossuyt

Mylène Troszczynski

Dennis de Jong

Pascal Arimont, Carlos Coelho, Lara Comi, Anna Maria Corazza Bildt, Philippe Juvin, Antonio López-Istúriz White, Eva Maydell, Andreas Schwab, Ivan Štefanec, Jaromír Štětina, Róża Gräfin von Thun und Hohenstein, Mihai Ţurcanu

Sergio Gaetano Cofferati, Nicola Danti, Maria Grapini, Sergio Gutiérrez Prieto, Liisa Jaakonsaari, Arndt Kohn, Marlene Mizzi, Virginie Rozière, Christel Schaldemose, Olga Sehnalová, Catherine Stihler

Heidi Hautala, Igor Šoltes

0

-

 

 

1

0

EFDD

Marco Zullo

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani


POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o krepitvi vloge organov držav članic, pristojnih za konkurenco, da bodo učinkoviteje izvajali pravila konkurence in zagotavljali pravilno delovanje notranjega trga

Referenčni dokumenti

COM(2017)0142 – C8-0119/2017 – 2017/0063(COD)

Datum predložitve EP

23.3.2017

 

 

 

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

ECON

26.4.2017

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

ITRE

26.4.2017

IMCO

26.4.2017

JURI

26.4.2017

 

Odbori, ki niso podali mnenja

       Datum sklepa

ITRE

25.4.2017

JURI

12.4.2017

 

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Andreas Schwab

21.3.2017

 

 

 

Obravnava v odboru

11.7.2017

9.10.2017

21.11.2017

 

Datum sprejetja

27.2.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

48

5

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Burkhard Balz, Hugues Bayet, Pervenche Berès, Udo Bullmann, David Coburn, Esther de Lange, Markus Ferber, Jonás Fernández, Neena Gill, Roberto Gualtieri, Brian Hayes, Gunnar Hökmark, Danuta Maria Hübner, Cătălin Sorin Ivan, Petr Ježek, Wolf Klinz, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Philippe Lamberts, Werner Langen, Bernd Lucke, Olle Ludvigsson, Gabriel Mato, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Bernard Monot, Caroline Nagtegaal, Luděk Niedermayer, Stanisław Ożóg, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Dariusz Rosati, Pirkko Ruohonen-Lerner, Anne Sander, Alfred Sant, Molly Scott Cato, Pedro Silva Pereira, Theodor Dumitru Stolojan, Kay Swinburne, Tibor Szanyi, Ramon Tremosa i Balcells, Ernest Urtasun, Marco Valli, Tom Vandenkendelaere, Jakob von Weizsäcker

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Enrique Calvet Chambon, Jan Keller, Verónica Lope Fontagné, Paloma López Bermejo, Thomas Mann, Michel Reimon, Andreas Schwab, Romana Tomc, Miguel Urbán Crespo, Roberts Zīle

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Zbigniew Kuźmiuk, Edouard Martin

Datum predložitve

6.3.2018


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

48

+

ALDE

Enrique Calvet Chambon, Petr Ježek, Wolf Klinz, Caroline Nagtegaal, Ramon Tremosa i Balcells

ECR

Zbigniew Kuźmiuk, Bernd Lucke, Stanisław Ożóg, Pirkko Ruohonen-Lerner, Kay Swinburne, Roberts Zīle

PPE

Burkhard Balz, Markus Ferber, Brian Hayes, Gunnar Hökmark, Danuta Maria Hübner, Georgios Kircos (Georgios Kyrtsos), Werner Langen, Verónica Lope Fontagné, Thomas Mann, Gabriel Mato, Luděk Niedermayer, Dariusz Rosati, Anne Sander, Andreas Schwab, Theodor Dumitru Stolojan, Romana Tomc, Tom Vandenkendelaere, Esther de Lange

S&D

Hugues Bayet, Pervenche Berès, Udo Bullmann, Jonás Fernández, Neena Gill, Roberto Gualtieri, Cătălin Sorin Ivan, Jan Keller, Olle Ludvigsson, Edouard Martin, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Alfred Sant, Pedro Silva Pereira, Tibor Szanyi, Jakob von Weizsäcker

Verts/ALE

Philippe Lamberts, Michel Reimon, Molly Scott Cato, Ernest Urtasun

5

-

EFDD

David Coburn

ENF

Bernard Monot

GUE/ NGL

Paloma López Bermejo, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Miguel Urbán Crespo

1

0

EFDD

Marco Valli

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 21. marec 2018Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov