POROČILO o splošnih smernicah za pripravo proračuna za leto 2019, oddelek III – Komisija

9.3.2018 - (2017/2286(BUD))

Odbor za proračun
Poročevalec: Daniele Viotti


Postopek : 2017/2286(BUD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A8-0062/2018

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o splošnih smernicah za pripravo proračuna za leto 2019, oddelek III – Komisija

(2017/2286(BUD))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020[1],

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju[2],

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002[3],

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2014/335/EU, Euratom z dne 26. maja 2014 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije[4],

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2018[5] in skupnih izjav Parlamenta, Sveta in Komisije, ki so mu priložene,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 20. februarja 2018 o proračunskih smernicah za leto 2019 (06315/2018),

–  ob upoštevanju člena 86a Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0062/2018),

A.  ker bodo pogajanja o proračunu Unije za leto 2019, zadnjem v sedanjem parlamentarnem obdobju, potekala sočasno s pogajanji o naslednjem večletnem finančnem okviru in reformi sistema virov lastnih sredstev EU; ker bo leto 2019 šesto leto večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020;

B.  ker bi si morali obe veji proračunskega organa v okviru spravnega odbora prizadevati za ambiciozen in celovit dogovor o proračunu za leto 2019, da bi pozitivno vplivali na vzporedna pogajanja in še pred iztekom tega parlamentarnega obdobja omogočili sporazum o večletnem finančnem okviru po letu 2020 in lastnih sredstvih;

C.  ker z dogovorom iz decembra 2017 o začetku druge faze pogajanj o izstopu Združenega kraljestva iz EU ta postopek ne bi smel neposredno vplivati na proračun za leto 2019, saj naj bi Združeno kraljestvo v skladu s skupnim poročilom EU in Združenega kraljestva[6] prispevalo v proračun Unije za leti 2019 in 2020 ter sodelovalo pri njegovem izvrševanju, kot bi bilo še vedno del Unije;

D.   ker so vse večja populistična in skrajna gibanja v vseh državah članicah objavljala in podžigala zavajajoče informacije o EU in njenem proračunu, kar razkriva potrebo po boljših in preglednejših informacijah;

E.  ker so državljani po letih negativnega dojemanja reševanja finančne, socialne in ekonomske krize, priča trenutnim boljšim gospodarskim napovedim, ki so rezultat usklajenih prizadevanj za okrevanje gospodarstva EU in ki dopuščajo bolj velikodušno proračunsko načrtovanje;

F.  ker je Svet v zadnjih letih večkrat nastopil protislovno, ko je predstavil nove politične prednostne naloge EU, a se je obenem pokazal nepripravljenega, da bi zagotovil nova proračunska sredstva za njihovo financiranje; ker bi bilo treba nove politične prednostne naloge in prihodnje izzive za EU financirati z dodatnimi sredstvi, ne pa s krčenjem obstoječih uspešnih programov;

G.  ker bo izvrševanje večletnih programov proti koncu sedanjega obdobja finančnega načrtovanja doseglo polno hitrost, s tem pa se povečujejo potrebe po ustreznih finančnih virih;

Reševanje izzivov v zvezi s pričakovanji EU in njenih državljanov

1.  potrjuje okrevanje od posledic finančne, ekonomske in socialne krize, ki je rezultat prizadevanj EU in držav članic za ustvarjanje rasti in delovnih mest, ki pa mora biti dodatno utrjeno, da bi pozitivno vplivalo na vsakdan državljanov EU, med katerimi so bili številni močno prizadeti v večletni krizi; poziva, naj se posebna pozornost nameni mladim in osebam, ki jim grozi revščina ali brezposelnost, da bi zagotovili, da bodo čutili pozitivne učinke okrevanja, in tako preprečili nadaljnje večanje socialnih in regionalnih razlik; v zvezi s tem poudarja, da je treba obravnavati zlasti zmogljivosti različnih regij za izkoriščanje vedno večje rasti;

2.  podarja, da je iz podatkov Eurostata razvidno, da v nasprotju s trditvami populistov državljani EU optimistično gledajo na prihodnost EU; poudarja, da bi morala EU opraviti svoje naloge in izpolniti odgovornost do državljanov, pa tudi narediti več za izboljšanje njihovega sedanjega in prihodnjega življenja, ob tem pa jih zaščititi pred nepravično trgovino in ekonomsko prakso na svetovnem trgu, ter jim pomagati pri koriščenju njegovih prednosti; poudarja, se je treba soočiti z izzivi podnebnih sprememb in z grožnjami mednarodni varnosti; je prepričan, da mora biti EU, če želi uresničiti ta pričakovanja in odgovornosti, v okviru svojih pristojnosti uspešnejša, da bi tako podprla trajnostno rast in zaposlovanje, zmanjšala vrzel med življenjskimi standardi državljanov EU v vseh regijah, ob tem pa v celoti izvajala strategijo Evropa 2020, cilje trajnostnega razvoja OZN in pariški sporazum; poudarja, da je treba evropsko gospodarstvo in državljane EU pripraviti na priložnosti, ki jih ponuja digitalizacija; meni, da bi reševanje problemov, ki povzročajo migracije, odpravilo različne oblike diskriminacije, kot je diskriminacija žensk in oseb LGBTI, ki so med glavnimi izzivi za leto 2019;

Priprava na trajnostno prihodnost in okrepljeno solidarnost znotraj Unije in navzven

Prednostne naloge za proračun EU za leto 2019

3.  meni, da bi moral proračun EU okrepiti vse ustrezne instrumente za boj proti brezposelnosti mladih, zlasti v regijah EU, ki ekonomsko zaostajajo, ob tem pa se zlasti posvetiti izboljšanju podjetniških in strokovnih spretnostni ter mobilnosti, priznavanju kvalifikacij na vseh ravneh izobrazbe in poklicnega usposabljanja, ter podpori rasti, konkurenčnosti, ustvarjanju delovnih mest, naložbam v infrastrukturo, inovacijam, raziskavam ter srednjim in malim podjetjem; poudarja, da je zaposlenost mladih, ki ima zelo velik vpliv na družbo, med glavnimi izzivi na evropski ravni;

4.  meni, da bi morale biti prednostne naloge proračuna EU za 2019 rast, inovacije, konkurenčnost, boj proti podnebnim spremembam, prehod na energijo iz obnovljivih virov, migracije in varnost;

5.  podpira nove priložnosti za mlade, da sodelujejo v solidarnostnih dejavnostih; poziva, naj se evropska solidarnostna enota po predvidenem sprejetju pobude v letu 2018 hitro in temeljito vzpostavi;

6.  pozdravlja dejstvo, da je bila na odločno zahtevo Parlamenta v spravnem postopku za proračun EU za leto 2018 sprejeta odločitev o povečanju prvotno predlaganih posebnih sredstev za pobudo za zaposlovanje mladih in da nove odobritve znašajo 116,7 milijonov EUR, kar pomeni, da je za leto 2018 skupaj na voljo 350 milijonov EUR, vendar poudarja, da je treba izboljšati uporabe skladov, ki zaostajajo; se ne strinja z razlago Komisije, ki je v svoji tehnični posodobitvi finančnega načrtovanja za obdobje 2019–2020 po sprejetju proračuna za leto 2018 in finančnega načrtovanja za leto 2018 menila, da se s to pridobitvijo vnaprej zagotavljajo sredstva za prihodnja leta, ter pričakuje, da bo Komisija izpolnila obljube, ki jih je leta 2017 dala Parlamentu ob koncu spravnega obdobja ; pričakuje, da bo v osnutku proračuna za leto 2019 izražena resnejša namera za boj proti brezposelnosti mladih, in da bo vzpostavljeno pravo ravnovesje med dejanskim razvojem absorpcijske sposobnosti na tem področju ter politično voljo za izražanje podpore temu vprašanju; opozarja na zavezo Komisije, da bo pri spremembi proračuna dodatno povečala sredstva za pobudo za zaposlovanje mladih, če bo v letu 2018 to dovoljevala absorpcijska zmožnost pobude; vztraja, naj države članice in Komisija ponudbe za zaposlitev, izobraževanje ali usposabljanje uskladijo s profili udeležencev in povpraševanjem na trgu dela, da bi udeležencem zagotovile trajno zaposlitev;

7.  poziva Komisijo, naj za postopek za leto 2019 priskrbi finančne podatke o izvajanju pobude za zaposlovanje mladih, razčlenjene po nacionalnih deležih, da se dopolnijo podatki, izraženi v obliki skupnih stroškov, ki so že na voljo javnosti; odločno poziva Komisijo, naj izboljša sinergije med pobudo za zaposlovanje mladih, Evropskim socialnim skladom in nacionalnimi proračuni držav članic, s čimer bi se zagotovilo, da pobuda za zaposlovanje mladih ne bo nadomeščala nacionalnega financiranja za mlade, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET);

8.  meni, da program Erasmus+ ob svoji 30. obletnici skupaj s kulturnimi programi EU ostaja, skupaj s kulturnimi programi EU, vodilni program za spodbujanje mobilnosti mladih in učenje o ključnih evropskih vrednotah ter njihovo vcepljanje mladim, kot je dokazala količina prijav, ki je presegla razpoložljiva sredstva; meni, da je treba proračun programa Erasmus+ za leto 2019 še dodatno povečati (vsaj podvojiti), da bi zadostili upravičenemu povpraševanju po tem programu, zlasti po delu, povezanim z vseživljenjskim izobraževanjem;

9.  meni, da so raziskave, konkurenčnost ter mala in srednja podjetja ključni za gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest; zato poudarja, kako pomembno je podjetjem iz EU, zlasti malim in srednjim podjetjem, zagotoviti okolje, ki bo naklonjeno inovacijam, raziskavam in naložbam, da se ustvari gospodarstvo EU, ki bo resnično konkurenčno na globalni ravni; poudarja pomen povečanega proračuna v razdelku 1a in razširitev financiranja za uspešne programe, kot so Obzorje 2020 in programi, ki podpirajo mala in srednja podjetja, vključno s Programom za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME), pri katerih je prosilcev za sredstva veliko več kot prejemnikov; poudarja, da je pri oblikovanju programov za mala in srednja podjetja treba upoštevati posebne zahteve in šibke upravne vire teh podjetij; meni, da je to treba narediti zaradi hitro se spreminjajočega in zelo konkurenčnega sveta ter globokih sprememb, ki jih je v vse sektorje prinesla digitalizacija; ugotavlja, da k vsem tem prednostnim nalogam prispevajo tudi evropski strukturni in investicijski skladi;

10.  poudarja, da naložbe v raziskave in inovacije predstavljajo pogoj za doseganje dejanske konkurenčnosti v EU; obžaluje, da se je zaradi skrb vzbujajoče nizke stopnje uspešnosti vlog število visokokakovostnih projektov na področju raziskav in inovacij, ki prejemajo finančna sredstva EU, zmanjšalo; v zvezi s tem poudarja, da je treba za Obzorje 2020 zagotoviti primerno raven odobritev;

11.  poudarja potencial za gospodarsko rast, ki izhaja iz tehnoloških sprememb, in poziva k ustrezni vlogi proračuna EU pri podpiranju digitalizacije evropske industrije ter spodbujanju digitalnih znanj in spretnosti ter digitalnega podjetništva;

12.  priznava, da mala in srednja podjetja ostajajo temelj evropskega gospodarstva in bodo še naprej imela odločilno vlogo pri ustvarjanju delovnih mest in rasti v vsej EU; v zvezi s tem poziva, naj se glede na uspeh programa COSME v letu 2019 povečajo odobritve zanj;

13.  pozdravlja podaljšanje izvajanja in okrepitev Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), ki ima s svojim povečanim jamstvenim skladom ključno vlogo pri zmanjševanju naložbene vrzeli v EU; spominja, da se je jamstveni sklad EFSI deloma financiral na račun programa Obzorje 2020 in instrumenta za povezovanje Evrope, čeprav sta oba dolgoročna in v prihodnost usmerjena programa; poudarja dolgoletno stališče Parlamenta, da je treba vse nove pobude financirati z novimi odobritvami in ne s prerazporeditvami, in da je treba škodo, povzročeno obstoječim programom, popraviti v okviru letnega proračunskega postopka; ponavlja, da je treba reze v te programe v največji možni meri odpraviti;

14.  poudarja, da bi s podaljšanim izvajanjem sklada EFSI v letu 2019 dosegli pomemben napredek pri uresničevanju boljše geografske pokritosti, da bi lahko vse regije enakovredno koristile učinek vzvoda, ki ga ponuja jamstvo proračuna EU; poziva države članice, naj izvedejo strukturne reforme, ki bi izboljšale naložbeno okolje in lokalne zmogljivosti za uspešno izvajanje podpore sklada EFSI v vseh regijah;

15.  pozdravlja nedavno zavezo držav članic glede obnovljene agende EU za obrambo, ki poskuša okrepiti trdo in mehko moč, in meni, da je ta v skladu z zaskrbljenostjo državljanov glede varnosti, saj se vse večja globalna nestabilnost zaradi nove vrste groženj le še zaostruje; podpira nedavno pobudo Komisije za začetek evropskega programa za razvoj obrambne industrije kot prvo fazo Evropskega obrambnega sklada; zahteva, da se ta program financira izključno iz nerazporejenih razlik in/ali posebnih instrumentov, ne pa iz prerazporeditev iz obstoječih programov;

16.  poudarja, da mora ostati obravnavanje notranje varnosti med glavnimi prednostnimi nalogami Unije, in poziva, naj se povečajo sredstva za to razvijajočo se politiko; je prepričan, da mora EU več vlagati v krepitev in upravljanje svojih meja, izboljšanje sodelovanja med organi kazenskega pregona in nacionalnimi organi ter boj proti terorizmu, radikalizaciji in organiziranemu kriminalu, in sicer z izvajanjem ustreznega in sodobnega digitalnega informacijskega sistema; v zvezi s tem izpostavlja vlogo Sklada za notranjo varnost (ISF) in nujnost ustreznega financiranja agencij na področju meja, varnosti in pravosodja; spominja, da so se finančna sredstva, ki so bila v letu 2018 namenjena za ta instrument, občutno zmanjšala;

17.  poziva, naj se poveča financiranje za boj proti radikalizaciji, ki povzroča nasilni ekstremizem v Uniji; meni, da je ta cilj mogoče doseči s spodbujanjem vključevanja ter z bojem proti diskriminaciji, rasizmu, ksenofobiji, fundamentalizmu, sovražnemu govoru in sovražnemu pisanju;

18.  pozdravlja vlogo, ki jo ima Sklad za migracije, azil in vključevanje; poziva, naj se temu skladu v letu 2019 zagotovi dovolj sredstev, da bo mogoče podpreti dostojno sprejemanje prosilcev za azil v državah članicah, pravične strategije vračanja, programe za preselitev, politike zakonitih migracij in spodbujanje učinkovitega vključevanja državljanov tretjih držav, pa tudi da bo mogoče obravnavati nezakonite migracije; ponovno poudarja, kako pomembno je imeti na voljo ciljno usmerjena sredstva za odpravljanje temeljnih vzrokov za migracijsko in begunsko krizo; v ta namen poudarja, da je treba s proračunom EU financirati ukrepe v državah izvora migrantov, pa tudi v državah, ki gostijo begunce, med drugim ukrepe za odpravljanje revščine in brezposelnosti, reševanje izzivov na področju izobraževanja in gospodarstva, pa tudi za obravnavanje nestabilnosti;

19.  poziva Komisijo, naj pripravi predlog, s katerim bi žrtvam terorističnih dejanj in njihovim družinam na ravni EU zagotovili finančno solidarnost;

20.  opozarja na pomen agencij EU pri zagotavljanju izvajanja zakonodajnih prednostnih nalog EU in s tem pri doseganju ciljev politike EU, kot so tisti v zvezi s konkurenčnostjo (zaposlovanje, trajnostna rast, energetska unija), migracijami (azil, čezmejno upravljanje), podpiranjem temeljnih pravic (varstvo podatkov) in varnostjo (kibernetska kriminaliteta, droge, goljufije, pranje denarja, terorizem, pravosodno in policijsko sodelovanje, podpora obsežnim informacijskim sistemom); pričakuje, da bodo pogajanja o proračunu za leto 2019 privedla do realističnih in ustreznih sredstev za operativne in upravne dejavnosti agencij EU in drugih organov EU, ki jim bodo omogočila izpolnjevanje njihovih dolžnosti, vključno s čedalje številčnejšimi nalogami in večjo delovno obremenitvijo; poziva, naj se dodelijo zadostna sredstva, da bi se zagotovila ustrezna ustanovitev in pravilno delovanje Evropskega javnega tožilstva; na splošno poziva k temeljiti oceni strateških interesov in nalog vseh agencij ter možnosti razvrstitve agencij glede na strateško naravo njihovih nalog in rezultatov; ponavlja, da je leto 2018 zadnje leto uresničevanja 5-odstotnega zmanjševanja števila zaposlenih in uporabe „rezerve za prerazporeditev“; pričakuje, da Komisija in Svet v proračunu za leto 2019 ne bosta dodatno zmanjšala sredstev agencije;

21.  meni, da je treba v času, ko ključni akterji, kot so ZDA, niso pripravljeni uresničiti svojih zavez glede boja proti podnebnim spremembam v skladu s Pariškim sporazumom, EU s proračunom za leto 2019 jasno postaviti na čelo boja proti temu izzivu, ki je eden največjih naše generacije, in sicer tako da se zagotovi dodatna finančna podpora za pobude, kot so program za podnebne ukrepe LIFE, projekt ECOPOTENTIAL in Čisto nebo; poudarja, da bi bi bilo treba odhodke v zvezi s tem obravnavati kot dolgoročne naložbe in ne kot stroške ter da sta Evropsko računsko sodišče in Svet za ekonomske in finančne zadeve ugotovila, da EU ne dosega svojega cilja glede financiranja ukrepov na področju podnebnih sprememb; poziva Komisijo, naj uresniči cilje Pariškega sporazuma in dolgoročne podnebne cilje, ki si jih je zastavila sama EU, tako da izpolni cilj iz sedanjega večletnega finančnega okvira (2014–2020) glede 20-odstotne porabe za podnebje; v zvezi s tem poudarja, da bi moral prispevek za leto 2019 močno presegati splošni cilj, da bi se kompenzirale nižje dodelitve, odobrene v prvih letih večletnega finančnega okvira, ter da bi bilo treba povsem optimizirati mehanizem vključevanja podnebnih sprememb;

Večja solidarnost za obravnavo socialnih, ozemeljskih in svetovnih izzivov

22.  meni, da bi moral proračun EU prispevati k prizadevanjem držav članic na področjih, kot sta brezposelnost in zdravstveno varstvo, tako da se dajo na voljo ustrezna sredstva za programe, namenjene boju proti neenakostim, blaženju najhujših oblik revščine, zlasti za najbolj izolirane in ranljive skupine prebivalstva, predvsem otroke, in omogočanju, da državljani pridobijo spretnosti in znanja, ki so potrebni za prilagajanje digitalizaciji;

23.  vztraja, da je treba povečati podporo za programe Unije, ki spodbujajo rast in ustvarjanje dolgoročnih kakovostnih delovnih mest, zlasti za mlade, s tem pa dopolniti prizadevanja držav članic, da bi na trgu dela namesto zgodnje specializacije zagotovile raznolike poklicne kvalifikacije, da se na ta način poveča odpornost in omogoči prilagajanje družbe, hkrati pa obravnava demografska regresija, preprečuje pomanjkanje kvalificirane delovne sile v določenih sektorjih ter ohranja trajnost sistemov socialne varnosti; ugotavlja, da bi se razmislek o posebnih prilagojenih ukrepih lahko izkazal za koristnega v zvezi s sektorji in/ali regijami, ki so najbolj prizadeti oziroma ki so postali veliko bolj ranljivi;

24.  opozarja na znatno staranje prebivalstva in povečanje števila tistih, ki potrebujejo posebno in njim namenjeno oskrbo, zlasti starejših; poziva Komisijo, naj uvede dodatne podporne ukrepe, da bi obravnavala demografske izzive, in ponovno izraža podporo pobudam, kot je „vasi za osebe z demenco“, kjer se ustrezna oskrba zagotavlja že od začetka;

25.  meni, da diskriminacija na podlagi spola, zlasti na trgu dela, ni zgolj v nasprotju z vrednotami EU, temveč predstavlja tudi resno oviro za gospodarsko rast, saj ženskam onemogoča kakovostno zaposlitev; poudarja ključni prispevek opolnomočenja žensk k uresničevanju bolj vključujočih, pravičnih in miroljubnih družb, katerih rast je bolj trajnostna; pričakuje, da se bo s proračunom za leto 2019 podpiralo podjetništvo žensk in spodbujal dostop žensk do sredstev EU, na primer v okviru programov COSME in Obzorje 2020, in povečal obseg kohezijske politike, da bi spodbudili dodatno vlaganje v infrastrukturo na področju izobraževanja, otroškega varstva in zdravstva in tako pomagali ženskam pri usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja;

26.  ponovno izraža zaskrbljenost zaradi zamude pri izvajanju kohezijske politike, pri kateri gre za izkaz teritorialne solidarnosti EU in njeno najpomembnejšo naložbeno politiko, a se zaveda, da je bilo leto 2017 prvo leto pospešenega izvajanja programov v sklopu evropskih strukturnih in investicijskih skladov, in pričakuje, da se bo ta trend nadaljeval tudi v letih 2018 in 2019; meni, da bi bilo treba za nemoteno izvajanje te politike zagotoviti zadostne ravni odobritev plačil;

27.  želi spomniti, da je Unija veliko prispevala k spodbujanju miru in sprave na Irskem, zlasti s programoma PEACE in INTERREG, ki sta ciljno usmerjena na Severno Irsko in mejne okraje na jugu; poziva k popolnemu upoštevanju okvira predhodno prevzetih obveznosti, kot v primeru Velikonočnega sporazuma, ter spoštovanju pravne države in demokracije; poziva Komisijo in države članice, naj mirovni proces še naprej podpira z nadaljnjim financiranjem programa PEACE in z njim povezanih programov;

28.  poudarja, da je skupna kmetijska politika eden temeljev evropskega povezovanja, prav tako pa zagotavlja dobavo varne in izjemno kakovostne hrane evropskim državljanom, ustrezno delovanje kmetijskega enotnega trga in večletno trajnost podeželja; opozarja, da sredstva za skupno kmetijsko politiko prispevajo predvsem k dobičkonosnosti in stabilnosti EU na področju kmetijstva;

29.  poziva Komisijo, naj še naprej podpira kmete po vsej Evropi pri spopadanju z nepričakovano nestanovitnostjo trga in pri zagotavljanju varne in izjemno kakovostne preskrbe s hrano; prosi, da se ustrezna pozornost nameni malim kmetijam in malemu ribolovu;

30.  meni, da morajo imeti regionalizacija in družbeno-gospodarski cilji večjo vlogo v skupni ribiški politiki in da je treba razširiti področje uporabe Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo; poziva Komisijo, naj olajša dostop do financiranja in poenostavi politike v zvezi s tem; izraža posebno zaskrbljenost zaradi morebitnih negativnih posledic izstopa Združenega kraljestva iz EU za ribištvo, zlasti v sosednjih obalnih državah;

31.  pozdravlja predlog za razširitev področja uporabe mehanizma Unije na področju civilne zaščite in okrepitev tega mehanizma; meni, da je okrepitev tega mehanizma izjemno pomembna za zagotovitev hitrejšega in bolj usklajenega odziva na področju civilne zaščite na ravni Unije, in sicer na področjih preprečevanja, pripravljenosti in odzivanja na naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroči človek, v Uniji in zunaj nje;

32.  glede na omejitve sredstev in zahteve, da EU prevzame večjo odgovornost, pričakuje, da se bodo pri izvrševanju proračuna tekoči postopki in ukrepi izboljšali, s čimer bi zagotovili, da bodo finančne obveznosti izpolnjene pravočasno in stroškovno učinkovito;

33.  meni, da bi bilo treba agencijam, programom in politikam EU, povezanim z obvladovanjem migracijskih in begunskih tokov ter mejnim nadzorom, zagotoviti zadostne finančne in človeške vire, da bi bili kos sedanji begunski krizi, odgovornost na tem področju pa bi morale v skladu z načeli delitve bremena in Ženevskih konvencij prevzeti tudi države članice; je prepričan, da bi morala EU, če želi najti dolgoročno rešitev, pokazati tudi zunanjo solidarnost pri spodbujanju pogojev za mir in blaginjo v državah izvora, in sicer z namenjanjem večjega poudarka naložbam in razvojni politiki, predvsem prek izvajanja Evropskega sklada za trajnostni razvoj (EFSD), instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja in instrumenta za humanitarno pomoč; priznava pomen in izstopajočo vrednost razvojne politike, med katere prednostnimi nalogami so izkoreninjenje revščine, izobraževanje, zdravje in gospodarski razvoj; poudarja, da je treba podpreti ukrepe in programe agencije UNRWA; poudarja, da je eden od pogojev za ohranitev stabilnosti in blaginje v EU stabilno sosedstvo EU; zato poziva Komisijo, naj prednostno obravnava naložbe v sosedstvu EU, da bi podprla prizadevanja za obravnavo najbolj perečih vprašanj v tem območju, namreč migracije, begunskih izzivov in razvoja južnega sosedstva, pa tudi nestabilnosti v vzhodnem sosedstvu, ki jo gre delno pripisati ruski zunanji politiki, ki ni v skladu z mednarodnim pravom ter demokratičnimi standardi in standardi na področju človekovih pravic; poudarja, da bi bilo treba nove politične prednostne naloge in bodoče izzive za EU, kot sta varnost in obramba, financirati s svežimi sredstvi, ne pa z zmanjševanjem sredstev za obstoječe – pomembne in uspešne – politike in programe, kot sta razvojna in humanitarna pomoč in sosedska politika; prav tako poudarja, da varnostna in razvojna politika vplivata druga na drugo in da je varnost pomemben pogoj za vzpostavitev delujoče države;

34.  ponovno izraža stališče, da satelitski proračunski mehanizmi, kot so skrbniški skladi in drugi podobni instrumenti, zaobidejo proračunski postopek, spodkopavajo preglednost proračunskega poslovodenja in ovirajo pravico Parlamenta do izvajanja učinkovitega nadzora nad odhodki; zato meni, da je treba te zunanje instrumente, ustvarjene v preteklih letih, vključiti v proračun Unije, prav tako pa je treba poiskati nadomestne rešitve, da se bo lahko Unija na mednarodni ravni začela hitro odzivati v izrednih razmerah in po njih;

35.  poudarja, da bi se moral instrument za predpristopno pomoč med drugim osredotočati predvsem na olajševanje političnih in gospodarskih reform v državah širitve; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj v predlogu proračuna za leto 2019 dodatno oceni sredstva te pomoči, ob tem pa upošteva vse slabše politične razmere v Turčiji, pa tudi nujno potrebo po obravnavanju čedalje večje radikalizacije v balkanskih državah;

Pričakovanja za proračunski postopek 2019

36.  poziva Komisijo, naj še naprej v vseh fazah postopka deluje kot pošten posrednik ter dosledno in natančno izvaja sklepe proračunskega organa;

37.  pozdravlja, da je po vmesnem pregledu večletnega finančnega okvira in v nasprotju s sklepi Sveta z dne 20. februarja 2018 o smernicah za proračun za leto 2019 proračunski postopek za leto 2018 pokazal, da lahko proračunski organ v celoti izvaja svoje pristojnosti v letnem proračunskem postopku, kar zadeva višino in vsebino proračuna EU;

38.  verjame, da bi moral Parlament kot veja proračunskega organa, ki ga neposredno volijo državljani, izpolniti svojo politično vlogo in predložiti predloge za pilotne projekte in pripravljalne ukrepe, v katerih bi izrazil svojo politično vizijo za prihodnost; se glede tega zavezuje, da bo predlagal sveženj pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, pripravljenih v tesnem sodelovanju z vsemi odbori, da bi se tako poiskalo ustrezno ravnotežje med politično voljo in tehnično izvedljivostjo po oceni Komisije;

39.  pričakuje, da bodo pogajanja o proračunu za leto 2019 temeljila na skupnih političnih ambicijah in solidarnosti ter upoštevala dodano vrednost programov in politik EU; meni, da je ta cilj mogoče uresničiti le, če strani v pogajanjih hitro obveščata druga drugo o svojih stališčih ter s pogajanji začneta kar najbolj zgodaj in sta pripravljeni na kompromis;

o

o    o

40.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču.

  • [1]  UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
  • [2]  UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
  • [3]  UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
  • [4]  UL L 168, 7.6.2014, str. 105.
  • [5]  UL L xx, ....
  • [6]  Skupno poročilo pogajalcev Evropske unije in vlade Združenega kraljestva z dne 8. decembra 2017 o napredku v prvi fazi pogajanj v skladu s členom 50 PEU o urejenem izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije (TF50 (2017)19 – Komisija za 27 držav članic EU).

INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

8.3.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

26

4

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Jean Arthuis, Richard Ashworth, Reimer Böge, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Gérard Deprez, Manuel dos Santos, André Elissen, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazabal Rubial, Iris Hoffmann, Monika Hohlmeier, John Howarth, Bernd Kölmel, Vladimír Maňka, Jan Olbrycht, Urmas Paet, Paul Rübig, Petri Sarvamaa, Patricija Šulin, Indrek Tarand, Isabelle Thomas, Daniele Viotti, Marco Zanni

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Xabier Benito Ziluaga, Heidi Hautala, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Stanisław Ożóg, Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos), Marie-Pierre Vieu, Rainer Wieland

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Michael Detjen, Norbert Lins

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

26

+

ALDE

Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Jean Arthuis, Gérard Deprez, Urmas Paet

ECR

Stanisław Ożóg

PPE

Richard Ashworth, Reimer Böge, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), José Manuel Fernandes, Monika Hohlmeier, Norbert Lins, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Jan Olbrycht, Paul Rübig, Petri Sarvamaa, Rainer Wieland, Patricija Šulin

S&D

Michael Detjen, Eider Gardiazabal Rubial, Iris Hoffmann, John Howarth, Vladimír Maňka, Isabelle Thomas, Daniele Viotti, Manuel dos Santos

VERTS/ALE

Indrek Tarand

4

-

ECR

Bernd Kölmel

ENF

André Elissen, Marco Zanni

NI

Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos)

3

0

GUE/NGL

Xabier Benito Ziluaga, Marie-Pierre Vieu

VERTS/ALE

Heidi Hautala

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 12. marec 2018
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov