Postopek : 2017/2188(DEC)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0130/2018

Predložena besedila :

A8-0130/2018

Razprave :

PV 18/04/2018 - 10
CRE 18/04/2018 - 10

Glasovanja :

PV 18/04/2018 - 12.17
CRE 18/04/2018 - 12.17

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0122

POROČILO     
PDF 935kWORD 101k
28.3.2018
PE 612.401v02-00 A8-0130/2018

o posebnih poročilih Evropskega računskega sodišča v okviru razrešnice Komisiji za leto 2016

(2017/2188(DEC))

Odbor za proračunski nadzor

Poročevalec: Joachim Zeller

PRED. SPREM.
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o posebnih poročilih Evropskega računskega sodišča v okviru razrešnice Komisiji za leto 2016

(2017/2188(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju posebnih poročil Računskega sodišča, pripravljenih v skladu z drugim pododstavkom člena 287(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2016 (COM(2017)0365 – C8-0299/2017)(2),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2016, skupaj z odgovori institucij(3),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(4) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2016 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju sklepa z dne ……. 2018 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016, oddelek III – Komisija(5), in svoje resolucije s pripombami, ki je sestavni del tega sklepa,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 20. februarja 2018 o podelitvi razrešnice Komisiji glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2016 (05940/2018 – C8-0042/2018),

–  ob upoštevanju členov 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(6) in zlasti členov 62, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju člena 93 in Priloge IV Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0130/2018),

A.  ker Komisija v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji izvršuje proračun in upravlja programe in ker v skladu s členom 317 Pogodbe o delovanju Evropske unije proračun izvršuje v sodelovanju z državami članicami ter na lastno odgovornost in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

B.  ker posebna poročila Računskega sodišča vsebujejo podatke, ki se nanašajo na vprašanja izvrševanja sredstev, zato so Parlamentu v pomoč pri opravljanju njegovih nalog organa za razrešnico;

C.  ker so ugotovitve iz posebnih poročil Računskega sodišča sestavni del omenjenega sklepa Parlamenta z dne …… 2018 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016, oddelek III – Komisija;

Del I – posebno poročilo Računskega sodišča št. 21/2016 z naslovom „Predpristopna pomoč EU za krepitev upravne zmogljivosti na Zahodnem Balkanu: metarevizija“

1.  pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča v obliki metarevizije, ki ponuja pregled nad tem, kako Komisija upravlja predpristopno pomoč v Albaniji, Bosni in Hercegovini, na Kosovu, v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji in Srbiji ter, v nadaljevanju navaja svoje ugotovitve in priporočila;

2.  je seznanjen, da mora Komisija delovati v težavnem političnem kontekstu, javne institucije upravičencev pa imajo mnogo šibkih točk, kot so na primer pretirana birokracija, pogosto menjavanje osebja, nizka učinkovitost, pomanjkanje odgovornosti in korupcija;

3.  poziva deležnike, naj posebno pozornost namenijo opredelitvi kvalitativnih nacionalnih strategij ter nacionalnim in regionalnim programom z jasnimi, realističnimi in merljivimi cilji, pri snovanju programov v državi upravičenki pa naj upoštevajo te strategije in dejanske potrebe;

4.  podpira prizadevanja oblasti zahodnobalkanskih držav za izboljšanje razmer na področjih, ki so ključna za dobro vodenje, in za reformo njihovih javnih uprav, vključno s finančnim nadzorom pri upravljanju javnih financ; vabi vse udeležence, naj si bolj prizadevajo za razvoj ali utrditev strategij, s katerimi bodo uskladili izvajanje reforme upravljanja javnih financ;

5.  meni, da je treba strožje izvajati načelo pogojenosti, še posebej s predhodnim preverjanjem zmožnosti upravičenca, da zagotovi visokokakovosten projekt, in sicer na specifično merljiv način;

6.  obžaluje, da približno polovica vseh projektov za okrepitev reforme javne uprave in načel pravne države, ki jih je financirala EU, ni bilo trajnostnih; poudarja pomen razvijanja trajnosti, še posebej pri projektih, namenjenih povečanju upravne zmogljivosti; obžaluje, da trajnost v veliko primerih ni bila zagotovljena, kar je posledica nezadostnih proračunskih sredstev, premalo zaposlenih in, najpomembnejše, pomanjkanja politične volje upravičencev za reformo institucij; poziva Komisijo, naj se opre na dosežke uspešnih projektov, ki imajo merljivo dodano vrednost, ter zagotovi trajnost in izvedljivost projektov tako, da ju jasno zahteva kot pogoj pri izvajanju instrumenta za predpristopno pomoč IPA II;

7.  verjame, da so še vseeno mogoče izboljšave, kako določena ključna področja, kot so načela pravne države, reforma javne uprave in dobro vodenje, približati standardom EU; meni, da bi morali na teh področjih povečati pomoč, ki bi morala biti učinkovitejša in zaradi tesne povezanosti s strategijo širitve in političnimi merili bolj nagnjena k trajnosti;

8.  poziva Komisijo, naj se prednostno osredotoči na boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter naj spodbuja javno tožilstvo in oblikovanje zahtev za preglednost in integriteto v javni upravi; ponovno poudarja, da je potrebna stalnejša in strožja strategija ter večja politična zavezanost državnih organov, da bi se v zvezi s tem zagotovili trajnostni rezultati;

Del II – posebno poročilo Računskega sodišča št. 24/2016 z naslovom „Potrebnih je več prizadevanj za seznanjanje s pravili o državni pomoči in uveljavljanje njihovega spoštovanja“

9.  pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča in podpira njegova priporočila;

10.  z zadovoljstvom ugotavlja, da bo Komisija izvedla veliko večino priporočil;

11.  poudarja, da morajo vsi zadevni generalni direktorati, zlasti GD COMP in GD REGIO, imeti dostop do vseh podatkovnih zbirk služb Komisije, kar jim omogoča učinkovito prevzemanje odgovornosti;

12.  poziva Komisijo, naj prouči svojo zavrnitev izvajanja priporočila 4(b), saj bi to lahko ogrozilo zaščito finančnih interesov Unije;

13.  razume oklevanje Komisije, da bi v praksi izvajala priporočilo 4(d), dokler so alternativne metode, ki jih izberejo države članice, enako učinkovite kot centralni register za spremljanje pomoči de minimis; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bo tako;

14.  je prepričan, da je za države članice bistvena pravna gotovost glede veljavnih pravil o državni pomoči pred začetkom izvajanja večjih projektov, saj lahko jasna in usklajena pravila prispevajo k zmanjšanju stopnje napak na tem področju;

15.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo nacionalni revizijski organi seznanjeni z veljavnimi pravili o državni pomoči in jih preverijo, preden vložijo letno poročilo o nadzoru;

16.  v zvezi s tem pozdravlja dejstvo, da sta GD COMP in GD REGIO marca 2015 sprejela skupni akcijski načrt za državno pomoč; ugotavlja, da je akcijski načrt prvotno vseboval šest ukrepov, katerih namen sta ozaveščanje in izboljšanje strokovnega znanja o državni pomoči v vseh državah članicah: tj. opredeljevanje in razširjanje dobre prakse, usposabljanje za specialiste za državno pomoč, delavnice za posamezne države, seminarji za specialiste, dodaten razvoj podatkovne zbirke z vprašanji in odgovori (mreža ECN-ET) in razvoj informacijske podatkovne zbirke o državni pomoči; Komisija od leta 2016 zagotavlja tudi namenski modul usposabljanja;

17.  pozdravlja tudi dejstvo, da je GD COMP januarja 2016 organiziral programe usposabljanja o državni pomoči in infrastrukturi v Bolgariji, na Hrvaškem, Češkem, v Romuniji in na Slovaškem;

18.  podpira poziv Računskega sodišča k vzpostavitvi centralne zbirke podatkov za celotno EU, v kateri bodo ustrezni organi držav članic lahko preverili identiteto podjetij, za katera so bili izdani nalogi za izterjavo državne pomoči, in stanje postopkov izterjave; meni, da bi bila taka podatkovna zbirka lahko pomembna za prihodnje analize tveganja;

Del III – posebno poročilo Računskega sodišča št. 29/2016 z naslovom „Enotni mehanizem nadzora – dober začetek, a potrebne so nadaljnje izboljšave“

19.  opozarja na naslednje pravne podlage:

(a)  člen 287(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU): „1. Računsko sodišče izvaja revizije vseh prihodkov in odhodkov Unije. Prav tako izvaja revizije prihodkov in odhodkov vseh organov, uradov ali agencij, ki jih je ustanovila Unija, če ustrezni ustanovni akt takšne revizije ne izključuje.

Računsko sodišče predloži Evropskemu parlamentu in Svetu izjavo o zanesljivosti poslovnih knjig ter zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov, ki se objavi v Uradnem listu Evropske unije. Ta izjava je lahko dopolnjena s posebnimi ocenami za vsako večje področje dejavnosti Unije.“;

(b)  člen 27 statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (protokol št. 4, priložen PEU in PDEU): „27.1. Revizijo računovodskih izkazov ECB in nacionalnih centralnih bank opravljajo neodvisni zunanji revizorji, ki jih priporoči Svet ECB in potrdi Svet. Revizorji so pooblaščeni za pregled vseh poslovnih knjig in računov ECB in nacionalnih centralnih bank ter za pridobivanje celovitih informacij o njihovem poslovanju.

27.2. Določbe člena 287 te pogodbe se uporabljajo samo za preverjanje učinkovitosti upravljanja ECB.“;

(c)  člen 20(1) in (7) Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013(7) o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko: „1. ECB v skladu s tem poglavjem odgovarja za izvajanje te uredbe Evropskemu parlamentu in Svetu. 7. Evropsko računsko sodišče pri preverjanju učinkovitosti upravljanja ECB na podlagi člena 27.2 Statuta ESCB in ECB upošteva tudi nadzorniške naloge, ki se na ECB prenesejo s to uredbo.“

20.  podpira ugotovitve Računskega sodišča in pozdravlja dejstvo, da je ECB sprejela njegova priporočila(8);

21.  vseeno pa izraža zaskrbljenost zaradi poročila odbora za stike vrhovnih revizijskih institucij EU, v katerem so primerjane revizijske pravice 27 od 28 nacionalnih vrhovnih revizijskih institucij v EU glede revidiranja bančnih nadzornikov; obžaluje, da je v izjavi, pripravljeni na podlagi tega poročila, poudarjeno, da se je v državah, kjer prejšnje pristojnosti nacionalnih vrhovnih revizijskih institucij za revizijo bančnih nadzornikov niso bile nadomeščene s podobnim obsegom revizije nadzornih dejavnosti ECB, ki jo izvaja Računsko sodišče, pojavila revizijska vrzel(9);

22.  poudarja, da je to skrb še sam izrazil v resoluciji z dne 10. marca 2016 o letnem poročilu o bančni uniji za leto 2015(10);

23.  obžaluje določeno omejeno preglednost informacij za nadzorovane subjekte, ki je posledica pristopa ECB do razkrivanja in ki je povzročila, da nadzorovani subjekti niso mogli v celoti razumeti izida procesa pregledovanja in bonitetne ocene; poudarja, da je Računsko sodišče izrazilo zaskrbljenost glede pomanjkanja preglednosti, ki po njegovem mnenju povečuje „tveganje naključnosti pri nadzoru“;

24.  poudarja, da je zaradi odsotnosti vsakršnega nadzora nad izpostavljenostjo banke do nelikvidnih „dejavnosti na ravni 3“, vključno s slabo aktivo in izvedenimi finančnimi instrumenti, prišlo do neskladnega izvajanja nadzorne funkcije; meni, da je zaradi izrazite odklonilnosti do kreditnih tveganj glede na tržna in operativna tveganja, ki izhajajo iz špekulativnih finančnih dejavnosti, prišlo do prikrajšanja komercialnih bank na račun velikih investicijskih bank, kar postavlja pod vprašaj veljavnost in zanesljivost doslej opravljenih celovitih ocen; je zaskrbljen zaradi nedavnih izjav predsednice nadzornega sveta Danièle Nouy glede težav in nezmožnosti ECB, da opravi ustrezno vrednotenje postavk, povezanih s temi kompleksnimi in tveganimi produkti;

25.  opozarja na ugotovitev Računskega sodišča, da ni učinkovitega organizacijskega ločevanja med monetarno politiko ECB in njenimi nadzornimi funkcijami ter jasnih in strogih pravil upravljanja za preprečevanje navzkrižij interesov, kar še povečuje zaskrbljenost glede vgrajenega navzkrižja interesov med vlogo ECB pri ohranjanju stabilnosti evra in bonitetnim nadzorom velikih evropskih kreditnih institucij;

26.  podpira ugotovitev Računskega sodišča, da je treba opraviti analizo tveganj glede uporabe skupnih služb za naloge, povezane z monetarno politiko in nadzornimi funkcijami ECB;

27.  v zvezi s tem izraža zaskrbljenost, ker je Računsko sodišče poudarilo, da je raven informacij, ki jo je zagotovila ECB, samo deloma zadostovala za oceno učinkovitosti operacij, povezanih s strukturo upravljanja EMN, dela njegovih skupnih nadzorniških skupin in inšpekcijskih pregledov na kraju samem; podarja, da pomembna področja torej niso bila revidirana;

28.  meni, da je z vidika prevzemanja odgovornosti nesprejemljivo, da želi revidiranec, tj. ECB, sam določiti, do katerih dokumentov lahko dostopajo zunanji revizorji(11); zato poziva ECB, naj v celoti sodeluje z Računskim sodiščem kot zunanjim revizorjem ter mu zagotovi poln dostop do informacij in tako spoštuje zgoraj omenjena pravila;

29.  poziva Računsko sodišče, naj pred novembrom 2018 obvesti pristojni odbor Parlamenta, ali se je našla rešitev za težavo v zvezi z dostopom do informacij;

30.  je seznanjen z obstoječo ureditvijo poročanja med ECB in Evropskim parlamentom(12); vendar pa to poročanje nikakor ne more nadomestiti revizije Računskega sodišča;

31.  opozarja, da bi morala Komisija do 31. decembra 2015 objaviti pregled uporabe Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko; obžaluje, da se to ni zgodilo;

32.  zato poziva Komisijo, naj to poročilo čim prej dokonča;

Del IV – posebno poročilo Računskega sodišča št. 30/2016 z naslovom „Uspešnost podpore EU za prednostne sektorje v Hondurasu“

33.  pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča, podpira priporočila v njem ter v nadaljevanju navaja svoje pripombe in priporočila; je seznanjen tudi z odgovori Komisije;

34.  z zadovoljstvom ugotavlja, da sta poročilo Računskega sodišča zelo dobro sprejeli tako honduraška vlada kot Komisija in da so bili izzivi, ki jih je opredelilo Računsko sodišče, pa tudi njegove ugotovitve zelo koristni pri poglabljanju političnega dialoga med Hondurasom in Unijo;

35.  opozarja, da odnosi med Hondurasom kot delom Srednje Amerike in Unijo zdaj temeljijo predvsem na sporazumu o pridružitvi, ki je bil podpisan leta 2012 in pomeni močno dolgoročno vez, temelječo na medsebojnem zaupanju in zavzemanju za skupne vrednote in načela; sporazum določa tri glavne stebre ukrepanja: politični dialog, sodelovanje in trgovino, in opozarja zlasti, da sta se v sporazumu obe strani zavezali uvedbi ukrepov za spodbujanje gospodarskega razvoja ob upoštevanju vzajemnih interesov, kot so odprava revščine, ustvarjanje delovnih mest ter pravičen in trajnostni razvoj;

36.  poudarja, da je ta sporazum doslej ratificiralo 21 držav članic, in pričakuje, da bodo tiste, ki ga še niso, to storile čim prej, saj se bo s polnim izvajanjem navedenih treh stebrov okrepil razvoj političnega dialoga, omogočeno bo učinkovito dodeljevanje finančnih sredstev, pomoč Unije pa bo nazadnje učinkovito pripomogla k obnovi in preoblikovanju Hondurasa;

37.  opozarja, da Honduras prejema največ razvojne pomoči Unije med srednjeameriškimi državami ter da je njen prispevek četrti največji od dvanajstih glavnih donatorjev Hondurasa in znaša 11 % skupne uradne razvojne pomoči, ki jo prejema ta država; pri tem dodaja, da so skupna dodeljena sredstva narasla z 223 milijonov EUR v obdobju 2007–2013 na 235 milijonov EUR v obdobju 2014–2020;

38.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se je finančni prispevek EU v proučevanem obdobju povečal na samo 0,2 % BDP te države, kar je mnogo manjši delež kot pri drugih donatorjih, zlasti ZDA;

39.  ugotavlja tudi, da si je Honduras po podatkih Svetovne banke po svetovni gospodarski krizi zmerno gospodarsko opomogel, k čemur so prispevali javne naložbe, izvoz in visoka nakazila izseljencev, kar je omogočilo 3,7-odstotno rast v letu 2016 in približno 3,5-odstotno v letu 2017;

40.  ugotavlja, da so gospodarski obeti dobri, vendar vseeno poudarja, da ima Honduras kljub prizadevanju vlade in donatorjev še vedno najvišjo raven revščine in ekonomskih neenakosti v Latinski Ameriki, saj je po uradnih podatkih v letu 2016 približno 66 % prebivalstva živelo v revščini, nasilje, korupcija in nekaznovanost pa so še vedno močno razširjeni in globoko zakoreninjeni; ugotavlja, da se je pogostost umorov v zadnjih letih nekoliko zmanjšala, vendar ostaja med največjimi nasveti in največja v Latinski Ameriki; poudarja tudi, da so resna težava in izziv še vedno zadovoljevanje osnovnih potreb, dostop do zaposlitve in naravnih virov, kot so zemlja in sredstva za preživljanje, ter da so ženske, domorodna ljudstva in potomci Afričanov zaradi neenakosti najbolj ranljive skupine prebivalstva, kar zadeva kršitve človekovih pravic;

41.  s posebno zaskrbljenostjo poudarja, da je Honduras še vedno ena najnevarnejših držav na svetu za zagovornike človekovih in okoljskih pravic, ki so v številnih primerih tesno povezane; poudarja, da je bilo po podatkih organizacije Global Witness od leta 2009 v Hondurasu umorjenih najmanj 123 zagovornikov okolja in zemlje, večinoma pripadnikov domorodskih in podeželskih skupnosti, ki so nasprotovali velikim projektom na svoji zemlji, kot je bila Berta Cáceres, katere umor ostaja nepojasnjen; poziva Komisijo, naj redno in strogo spremlja in nadzira sodelovanje Unije v Hondurasu, da to nikakor ne bi ogrozilo človekovih pravic tamkajšnjih prebivalcev; v zvezi s tem znova poudarja, kako pomemben je evropski instrument za demokracijo in človekove pravice (EIDHR) pri zagotavljanju nujne neposredne finančne in stvarne podpore za ogrožene zagovornike človekovih pravic ter kako pomemben je sklad za nujno pomoč, ki delegacijam EU omogoča, da jim neposredno izplačajo priložnostna nepovratna sredstva; poleg tega Komisijo poziva, naj spodbuja učinkovito uporabo smernic Unije o zagovornikih človekovih pravic s sprejetjem lokalnih strategij za njihovo polno izvajanje v sodelovanju z organizacijami civilne družbe, ki že imajo izkušnje na tem področju;

42.  z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da je v Hondurasu po volitvah 26. novembra 2017 prišlo do resnih incidentov; poudarja, da so evropske mreže za varstvo človekovih pravic in medijske hiške obsodile nesorazmerno in mestoma smrtonosno uporabo sile s strani državnih varnostnih sil zoper demonstrante, pa tudi druge napade na zagovornike človekovih pravic med krizo po volitvah, pri čemer so organizacije za človekove pravice zabeležile, da je bilo 30 ljudi ubitih (21 jih je ubila vojaška policija (PMOP)), 232 ranjenih in 1.085 pridržanih; poudarja, da je urad visokega komisarja OZN v Hondurasu evidentiral več kot 50 primerov zastraševanja in nadlegovanja zagovornikov človekovih pravic, lokalnih voditeljev in novinarjev; je seznanjen, da je honduraška vlada v odziv na razmere napovedala ustanovitev ministrstva za človekove pravice, ki bo delovalo neodvisno od obstoječega ministrstva za človekove pravice, pravosodje, upravo in decentralizacijo, ki je začelo delovati 27. januarja 2018; poziva ESZD, naj okrepi podporo Unije za zagovornike človekovih pravic in spodbujanje političnega dialoga ter naj vztraja, da vlada Hondurasa izpolnjuje svoje odgovornosti in obveznosti ohranjanja miru in zagotavljanja varnosti njenih državljanov;

43.  opozarja, da mora tudi zasebni sektor iz držav Unije spoštovati človekove pravice in najstrožje družbene in okoljske predpise ter upoštevati vsaj minimalne evropske standarde na tem področju; ob tem Unije in njene države članice poziva, naj še naprej dejavno sodelujejo pri delu Združenih narodov glede priprave mednarodne pogodbe, v skladu s katero bodo podjetja odgovorna za morebitno sodelovanje pri kršitvah človekovih pravic;

44.  opominja, da je imel državni udar leta 2009 hude posledice za državo: družbena in gospodarska rast se je močno upočasnila, mednarodne pomoči ni bilo več in Honduras je bil izključen iz Organizacije ameriških držav; je seznanjen, da so se dejavnosti Unije v Hondurasu v tem obdobju vseeno nadaljevale, čeprav so nastale zamude pri izvedbi v vseh prednostnih sektorjih in nekaterih nalog, na primer uskladitve pravnega okvira, sploh ni bilo mogoče izvesti; poudarja, da bi bile razmere v prednostnih sektorjih sodelovanja še slabše, če jim Unija ne bi nudila pomoči in je ohranila;

45.  je seznanjen z izjavo honduraške vlade, da je pripravljena pristati na mednarodno preverjanje in sodelovati z mednarodnimi organizacijami (odprtje urada visokega komisarja OZN za človekove pravice, nedavna vzpostavitev misije za podporo boju proti korupciji in nekaznovanosti v Hondurasu (MACCIH), revizije državnih računovodskih izkazov, ki jih opravi organizacija Transparency International, itd.); kljub temu opozarja, da je treba sprejeti in uporabiti pridobljena spoznanja in primere dobre prakse ter da se odvisnost od teh organizacij na področju temeljnih odgovornosti države ne sme podaljševati v nedogled; z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da je 18. februarja 2018 odstopil vodja misije za podporo boju proti korupciji in nekaznovanosti v Hondurasu, ker mu Organizacija ameriških držav (OAS) ni zagotovila zadostne podpore za opravljanje nalog v boju proti korupciji v Hondurasu, ki so mu bile naložene pred dvema letoma (premajhni viri, potrata sredstev pri organizaciji, primerni prostori niso bili zagotovljeni itd.); ugotavlja, da je misija za podporo boju proti korupciji in nekaznovanosti v Hondurasu, kljub temu pomanjkanju podpore, od leta 2017 dosegla znatne rezultate v boju proti korupciji, saj so bile začete pomembne preiskave vladnih uradnikov, vpletenih v resne primere korupcije, in pripadnikov honduraškega političnega razreda; je zaskrbljen, da bi te okoliščine ogrozile prva pomembnejša regionalna prizadevanja za boj proti korupciji in nekaznovanosti v eni od držav, ki najbolj potrebujejo tovrstno ukrepanje; poziva vlado Hondurasa in Organizacijo ameriških držav, naj zagotovita brezpogojno podporo in spodbude za delo misije za podporo boju proti korupciji in nekaznovanosti v Hondurasu, ESZD pa poziva, naj nadaljuje sodelovanje s to misijo, da bi bili doseženi skupni cilji;

46.  ugotavlja, da se je revizija, ki jo je opravilo Računsko sodišče, osredotočala na obdobje 2007–2015, ko so plačila EU znašala 119 milijonov EUR, proučeni prednostni sektorji pa so bili odpravljanje revščine, gozdarstvo, varnost in pravosodje, ki so prejeli 89 % odhodkov za dvostransko podporo; ob tem meni, da je obdobje, ki ga je v poročilu zajelo Računsko sodišče, predolgo, saj presega obdobje delovanja Evropske komisije in vključuje posebno resne in raznovrstne politične in gospodarske razmere; meni, da bi morala biti obdobja za revizijo zaradi večje učinkovitosti krajša ali pa bi bilo treba opraviti vmesne ocene, saj so v poročilu v številnih primerih ugotovljene odpravljene težave ali nepravilnosti, zato so nekateri sklepi in priporočila odveč; poudarja še, da Računsko sodišče v poročilu ne navaja rezultatov pogovorov, ki jih je opravilo med obiskom v Hondurasu, zlasti pogovorov z upravičenci, drugimi donatorji in organizacijami civilne družbe;

47.  je seznanjen z ugotovitvijo v poročilu Računskega sodišča, da je bil sicer dosežen določen napredek, vendar je bila pomoč Unije prednostnim sektorjem samo delno učinkovita, zlasti zaradi razmer v državi, pa tudi zaradi številnih problemov pri upravljanju, ki so zmanjšali učinek pomoči; ugotavlja tudi, da je bila strategija Komisije ustrezna in usklajena, vendar ne dovolj specifična, financiranje pa razpršeno na preveč področij, zato kljub zahtevam honduraške vlade ni bilo mogoče zadostiti precejšnjim potrebam prednostnih sektorjev, ki niso prejemali podpore drugih donatorjev;

48.  čeprav se strinja s pomisleki Računskega sodišča, deli tudi mnenje Komisije, da je bila v številnih primerih potrebna določena prožnost za prilagoditev krizi, ki je bila posledica državnega udara, in da se je bilo treba odzvati na resnično izredne razmere in zadovoljiti osnovne potrebe prebivalstva; poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za učinkovito ravnovesje med prožnostjo, ki je potrebna za prilagajanje spremenljivim okoliščinam, potrebam in zahtevam v državi, odzivanjem na najhujše izzive, tudi na področju človekovih pravic, pravice do življenja in pravice do dostojnega življenja, ter potrebo po odzivanju in izboljšanju možnega učinka pomoči Unije;

49.  ugotavlja, da se je sodelovanje Unije v preteklosti osredotočalo na socialno kohezijo in gospodarsko rast, v novem programskem obdobju pa na potrebe, ki izvirajo iz glavnih razvojnih izzivov, s katerimi se srečuje država: odpravljanje revščine in neenakosti, prehranska varnost, izobraževanje in zdravstvo, varnost in človekove pravice, davčne reforme, boj proti nekaznovanosti in korupciji, ustvarjanje delovnih mest s socialnim varstvom, konkurenčnost, upravljanje naravnih virov in ranljivost zaradi podnebnih sprememb;

50.  vztraja, da je treba glede na posebne razmere v državi okrepiti ali začeti celovite programe boja proti revščini (posebej namenjene ranljivejšim skupinam, kot so ženske, otroci in domorodna ljudstva, k čemur je pozvala tudi vlada Hondurasa) ter celovite programe izobraževanja in poklicnega usposabljanja za otroke in mlade iz najbolj prikrajšanih okolij, da bi jim omogočili razvoj sposobnosti in veščin ter zmanjšali tveganje, da se znajdejo v oblasti nasilniških mrež in organiziranega kriminala;

51.  poudarja tudi, da imajo ženske in organizacije za pravice žensk, zlasti gibanja, ki jih vodijo mladi, ključno vlogo pri družbenem napredku; poziva Unijo, naj vztraja pri tem, da je treba podpirati opolnomočenje žensk in vzpostavljanje varnega in ugodnega okolja za ženske organizacije civilne družbe in zagovornike pravic žensk, poleg tega pa se boriti proti oblikam represije na podlagi spola, zlasti na konfliktnih območjih; poudarja, da je treba aktivno prispevati k podpori politikam in ukrepom, povezanim s pravicami žensk ter z zdravjem, spolnimi in reproduktivnimi pravicami;

52.  meni, da si mora Unija še naprej odločno prizadevati za sodelovanje, da bi povečali preglednost, verodostojnost in odgovornost državnih institucij, ter izkoreninjenje korupcije in nekaznovanosti, ki sta omajali zaupanje državljanov in sta glavni oviri za razvoj države;

53.  izraža zaskrbljenost zaradi pomanjkanja političnega dialoga, ki ga je Računsko sodišče ugotovilo na nekaterih kritičnih področjih, ki so prejemala pomoč iz naslova podpore za nacionalni načrt (cilji izobraževanja, razvoja nacionalne strategije za statistiko in reforme državne uprave); glede na to, da politični dialog Komisije spodbuja izvajanje ukrepov Unije in vodi do oprijemljivih izboljšav, Komisijo poziva, naj utrdi politični dialog zlasti v strateških in prednostnih sektorjih ter ostane nepopustljiva na področjih, kjer vlada ne kaže veliko interesa ali odprtosti, kot se je zgodilo v primeru politike državne varnosti in pravosodja ter opazovalnice za sodstvo;

54.  poziva Komisijo, naj še naprej izboljšuje načrtovanje skupnih programov z vlado Hondurasa in državami članicami Unije, skupaj z drugimi donatorji pa si še posebej prizadeva za interno usklajevanje, da bo delitev dela čim bolj učinkovita, naj doseže dopolnjevanje, kjer je le mogoče, in zlasti prepreči težave, na katere je opozorilo Računsko sodišče: podvajanje istih ali podobnih projektov (isti sektorji ali upravičenci), nasprotujoči si ali prekrivajoči se ukrepi oziroma neukrepanje, zlasti v prednostnih sektorjih; meni, da bi Komisija morala poiskati tudi hiter in učinkovit sistem sodelovanja z drugimi donatorji, da bi se roki skrajšali, dinamičnost, učinkovitost in rezultati pa izboljšali;

55.  ugotavlja, da se približno polovica dvostranske pomoči Unije v Hondurasu izvaja kot splošna in sektorska proračunska podpora, in z zaskrbljenostjo poudarja, da lahko proračunska podpora pomeni precejšnje tveganje zlasti zaradi posebne makroekonomske nestabilnosti države ter tehničnih pomanjkljivosti in težav z goljufijami in korupcijo pri upravljanju javnih financ;

56.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da vlada v nekaterih prednostnih sektorjih ni imela jasnih strategij ali so bile te razdrobljene in niso imele posebnega proračuna – čeprav Računsko sodišče v poročilu navaja, da je bila proračunska podpora usmerjena v ustrezne in verodostojne nacionalne strategije – ter da zadevne institucije niso bile pooblaščene za oblikovanje politik in pripravo reform;

57.  priznava, da je Komisija ta tveganja prepoznala in jih poskusila ublažiti; vseeno znova opozarja Komisijo, da proračunska podpora ni brezpogojna in neomejena ter da vladne obljube o skorajšnjih reformah niso nujno zadostno jamstvo; v tem smislu Komisijo poziva, naj še naprej strogo nadzira uporabo in spoštovanje smernic o proračunski podpori v vseh fazah postopka, da bi zmanjšala morebitna tveganja; Komisijo poziva še, naj prepreči proračunsko podporo v tistih sektorjih, v katerih ni zagotovljen verodostojen in ustrezen odziv vlade;

58.  se strinja s Komisijo, da začasna ustavitev izplačil proračunske podpore v določenem obdobju – to se je zgodilo leta 2012 zaradi splošne makroekonomske situacije in dejstva, da Honduras in Mednarodni denarni sklad nista sklenila sporazuma – ni nujno nejasno sporočilo, ki bi lahko ogrozilo učinkovitost pomoči, kot trdi Računsko sodišče, prav nasprotno, lahko da jasno vedeti, da mora vlada takoj in učinkovito rešiti težave, ki so se pojavile;

59.  z velikim zanimanjem ugotavlja, da je Honduras prva država, v kateri se uporablja proračunska podpora, usmerjena v rezultate, vendar izraža zaskrbljenost, ker je Računsko sodišče ugotovilo, da so pomanjkljivosti v orodjih za spremljanje ovirale ocenjevanje doseženih rezultatov, da je bilo pri njihovem spremljanju ugotovljenih več nepravilnosti in da podana priporočila niso bila sistematično upoštevana; ob tem Komisijo poziva, naj pripravi podrobno poročilo, ki bo vključevalo cilje, uporabljene kazalnike in merila, metode izračunavanja in preverjanja ipd., ter oceni njihovo učinkovitost in vpliv, da bi izmerila dosežene rezultate in obenem izboljšala komuniciranje, prepoznavnost in učinke ukrepov EU; Komisijo poziva še, naj bolj poudarja rezultate glede na cilje, določene v njenih strategijah za politični dialog s Hondurasom, ter dialog s civilno družbo in drugimi donatorji;

60.  ker je dobro upravljanje javnih financ temeljni pogoj za izvedbo izplačil proračunske podpore in ker je to kljub vladnim načrtom in pomoči Komisije ena največjih pomanjkljivosti v Hondurasu, meni, da bi morala Komisija posebej poudarjati nadaljnjo krepitev tega sektorja, glede na vlogo, ki jo mora imeti pri upravljanju državnih sredstev honduraško računsko sodišče, v zvezi s tem Komisijo poziva, naj razvije posebne programe sodelovanja s tem sodiščem, da bi mu nudila tehnično pomoč in usposabljanje na tem področju;

61.  vlado Hondurasa poziva, naj zagotovi vsa potrebna sredstva in predvidi potrebno financiranje, da bo lahko honduraško računsko sodišče svoje poslanstvo opravljalo neodvisno, učinkovito in v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi ter standardi preglednosti in računovodskih izkazov;

62.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je Računsko sodišče ugotovilo, da v uradu Unije v Hondurasu ni dovolj strokovnjakov za upravljanje javnih financ in makroekonomska vprašanja, povezana z nakazili proračunske podpore, kar je še zlasti tvegano zaradi nenehne gospodarske nestabilnosti v državi, ki kljub tem resnim okoliščinam še naprej prejema proračunsko podporo; glede na tveganja, na katera je opozorilo Računsko sodišče, Komisijo poziva, naj nujno okrepi kadrovske vire v uradu Unije v Hondurasu;

63.  ugotavlja, da Unija v Hondurasu podpira organizacije civilne družbe, da bi prispevala k prehranski varnosti, človekovim pravicam in enakosti spolov, ter da se izvaja približno 35 tematskih projektov v vrednosti več kot 9 milijonov EUR; ugotavlja še, da je delegacija Unije v sodelovanju z organizirano civilno družbo v Hondurasu pripravila časovni načrt, sprejet leta 2014, ki zajema ukrepe političnega dialoga in ukrepe pomoči, predvidene za to državo; meni, da je ključno, da se organizacije civilne družbe vključijo ne le v posvetovalni proces za pripravo časovnih načrtov, temveč tudi v njihovo izvajanje, spremljanje in pregled;

64.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi krčenja prostora za civilno družbo v državah v razvoju; z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja še, da je enota za registracijo in spremljanje civilnih združenj samo v prvih treh mesecih leta 2014 odvzela dovoljenja več kot 10.000 nevladnim organizacijam, ker vladi niso predložile poročil o financiranju in programih (FitW 2015) in ker kljub nekaterim pozitivnim spremembam v zadnjih letih nekateri zakoni, ki so bili pred kratkim sprejeti v Hondurasu, in upravni ukrepi otežujejo in omejujejo prostor in dejavnosti teh združenj, zato so številna prisiljena k zaprtju;

65.  pozdravlja podporo in zavezanost civilni družbi v državah v razvoju, ki ju Unija zagotavlja že dolgo; meni, da se mora Komisija v političnem dialogu in pri pripravi programov sodelovanja osredotočiti na oblikovanje strategij za vzpostavitev pravnega, upravnega in političnega okolja, ki bo organizacijam civilne družbe omogočalo učinkovito delovanje in opravljanje nalog, svetovati tem združenjem, jih redno obveščati o skladih in možnostih financiranja ter jih spodbujati, naj se pridružijo mednarodnim organizacijam in mrežam civilne družbe;

66.  meni, da bi moralo Računsko sodišče eno poglavje poročila posvetiti sodelovanju Unije z organizacijami civilne družbe v Hondurasu, ker imajo te pomembno vlogo v družbi nasploh in zlasti v lokalnem razvoju, posebej ob upoštevanju, da je Unija glavna donatorka teh organizacij v državah v razvoju in da zaseda vodilni položaj na področju zaščite predstavnikov civilne družbe in zagovornikov človekovih pravic z uporabo in izvajanjem številnih instrumentov in politik; pričakuje, da bo Računsko sodišče to upoštevalo v svojih prihodnjih poročilih.

Del V – posebno poročilo Računskega sodišča št. 31/2016 z naslovom „Poraba vsaj enega evra od petih iz proračuna EU za podnebne ukrepe: delo, ki poteka, je ambiciozno, vendar obstaja resno tveganje, da cilj ne bo dosežen“

67.  pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča in v nadaljevanju navaja svoje pripombe in priporočila;

68.  pozdravlja velikopotezno zavezo Unije, da bo do leta 2020 emisije zmanjšala najmanj za 20 % glede na ravni iz leta 1990 in do leta 2030 za 40 %, v proračunskem obdobju 2014–2020 pa vsaj 20 % svojega proračuna porabila za podnebne ukrepe; pozdravlja splošni napredek; vseeno obžaluje, da po mnenju Računskega sodišča obstaja resno tveganje, da cilj 20 % proračuna ne bo dosežen;

69.  meni, da je zelo pomembno, da Komisija z učinkovitim izvajanjem Pariškega sporazuma nenehno dokazuje vodilno vlogo in zavezanost problematiki podnebnih sprememb ter krepi svojo mednarodno verodostojnost in orodja za oblikovanje pogojev za podnebno politiko Unije in zeleno diplomacijo v prihodnjih letih;

70.  pozdravlja uresničevanje zaveze v obstoječih politikah namesto uvajanja novih finančnih instrumentov; meni, da bo to prispevalo k večji usklajenosti med različnimi politikami Unije; poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo usklajen načrt za ohranjanje čim večje kohezije in neprekinjenosti različnih programov;

71.  poziva Komisijo, naj razvije konkretno celovito strategijo za dosego zadanega cilja, ki bo vključevala akcijske načrte za posamezna področja s poudarkom na podrobnih ukrepih in instrumentih, metodologiji za merjenje in poročanje ter kazalnikih uspešnosti, uporabljenih pri podnebnih ukrepih v okviru posameznih politik; poziva Komisijo in države članice, naj še naprej razvijajo skupne, enotne standarde za izvajanje ustreznih sistemov spremljanja, ocenjevanja in pregledovanja, zlasti glede uporabe kazalnikov iz Ria in poročanja o porabi na področju izplačil, povezanih s podnebjem;

72.  obžaluje, da je Računsko sodišče ugotovilo pomanjkljivosti pri sistemu spremljanja, ki znatno povečujejo tveganje, da se poraba, povezana s podnebnimi ukrepi, oceni previsoko; poziva Komisijo, naj sistematično upošteva načelo konservativnosti, da bi se preprečile previsoke ocene; poziva jo, naj pregleda ocene in popravi podnebne koeficiente, če obstaja tveganje previsoke ocene;

73.  poziva Komisijo, naj da prednost razvoju akcijskega načrta na nekaterih področjih z izjemnim potencialom, kot so program Obzorje 2020, kmetijstvo in ribištvo, v sodelovanju z državami članicami; poleg tega jo poziva, naj intenzivno usklajuje dejavnosti na področju razvoja novih tehnologiji in inovacij glede varstva okolja skupaj z Evropskim inštitutom za inovacije in tehnologijo;

74.  poudarja, da mora Komisija za spodbujanje visoke stopnje usklajenosti in po možnosti okrepljenega usklajevanja med državami članicami z uveljavljanjem svojih različnih programskih instrumentov zlasti izpolnjevati referenčna merila, povezana s podnebjem, da bo lahko dosegla splošni cilj, da se najmanj 20 % proračuna Unije nameni za nizkoogljično in na podnebne spremembe odporno družbo;

75.  obžaluje, da v precejšnjih delih proračuna Unije ni specifičnih ciljev; poziva Komisijo, naj pripravi splošen načrt, v katerem bo opredelila, kateri instrumenti financiranja bi lahko prispevali k dosegi cilja 20 % proračuna in v kolikšni meri; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je manjkajoči načrt znak slabe združljivosti različnih področij proračuna;

76.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je malo informacij o tem, kolikšna je poraba za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter v kolikšnem obsegu bodo podnebni ukrepi Unije prispevali k zmanjšanju emisij CO2, pri čemer razpoložljivi podatki morda niso primerljivi med državami članicami; poziva Komisijo, naj še naprej razvija poročanje o tem, v kolikšnem obsegu je cilj 20 % porabe proračuna Unije za podnebne ukrepe v obdobju 2014–2020 vključen v vse politike tako, da se tudi navede, kaj je bilo prevzeto in kaj izplačano, kaj je povezano z blaženjem podnebnih sprememb in prilagajanjem tem spremembam, ter da se opredelijo področja, na katerih je treba podnebne rezultate izboljšati;

77.  meni, da je treba dodatno izboljšati uveljavljanje programov financiranja z opredelitvijo jasnih strategij za prilagajanje podnebnim spremembam ali njihovo blaženje ter povezanih akcijskih načrtov, tudi ustreznih orodij za količinsko opredelitev potrebnih naložb in podnebnih spodbud ter boljših metod za spremljanje ocen, s katerimi bi pravilno napovedali napredek pri programih Unije in ukrepih držav članic;

78.  poziva Komisijo, naj hitro razvije ugodno okolje za prehod na nizkoogljično gospodarstvo tako, da prilagodi njegove naložbene pogoje in okvire porabe ter instrumente za inovacije in modernizacijo v vseh najpomembnejših panogah;

79.  z obžalovanjem ugotavlja, da ni nobenega orodja za zagotavljanje večletnih konsolidiranih informacij o najnovejšem stanju proračuna Unije; meni, da je treba predvidene prispevke za financiranje podnebnih ukrepov naknadno oceniti in ponovno izračunati;

80.  obžaluje, da Komisija ne izvaja posebnega okvira poročanja za zaznavanje in merjenje neželenih posledic politik Unije, ki negativno prispevajo k podnebnim spremembam, ter za merjenje, kolikšen delež proračuna se porabi v tej nasprotni smeri; je zaskrbljen, da brez teh podatkov ni popolnoma razvidno, v kolikšni meri Unija pomaga blažiti podnebne spremembe; poziva Komisijo, naj sistematično odkriva morebitne ukrepe, ki imajo nasprotni učinek od želenega, in jih upošteva pri končnih izračunih glede ukrepov za blaženje podnebnih sprememb;

Del VI – posebno poročilo Računskega sodišča št. 32/2016 z naslovom „Pomoč EU Ukrajini“

81.  ugotavlja, da sta bili finančna in strokovna pomoč Unije za reformiranje Ukrajine potrebni; kljub temu poudarja, da izvajanje reform precej zaostaja za pričakovanji;

82.  obžaluje, da stare strukture, ki niso naklonjene reformam, modernizaciji in demokratizaciji, ostajajo, obenem pa se sile, ki so pripravljene izvesti reformo, soočajo z resnimi težavami;

83.  pozdravlja pomoč Unije Ukrajini; vseeno meni, da bi morala biti povezana z otipljivimi prizadevanji ukrajinske vlade za izboljšanje razmer v lastni državi, in sicer za izboljšanje sistema lastnih sredstev s pomočjo učinkovitega in preglednega davčnega sistema, ki ne upošteva samo dohodkov državljanov, ampak tudi premoženje oligarhov;

84.  poziva k učinkovitemu boju proti še vedno zelo razširjeni korupciji ter k učinkoviti podpori za organizacije, ki so se zavezale temu cilju;

85.  poziva k utrditvi sodne oblasti v državi, da bi postala samostojni instrument, zavezan načelu pravne države;

86.  se zavzema za strožji nadzor bančnega sektorja, da bi se izognili begu kapitala v tretje države, ki bi povzročil insolventnost bančnih ustanov; poudarja, da je treba v zvezi s tem dodeliti proračunsko podporo le pod pogojem, da se finančna pomoč izplačuje pregledno in celovito;

87.  meni, da bi finančna pomoč morala na splošno slediti predhodni oceni možnosti za uspeh;

88.  je prepričan, da bi bilo treba več pozornosti posvetiti oblikovanju in izobraževanju pristojnih in decentraliziranih upravnih struktur;

Del VII – posebno poročilo Računskega sodišča št. 33/2016 z naslovom „Mehanizem Unije na področju civilne zaščite: usklajevanje odzivanja na nesreče izven EU je bilo v glavnem uspešno“

89.  pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča; podpira priporočila v njem in odobrava pripravljenost Komisije, da jih upošteva;

90.  poudarja, da je hitro in usklajeno ukrepanje ob naravnih nesrečah in nesrečah, ki jih povzroči človek, zelo pomembno, da se zmanjšajo njihove posledice za ljudi, okolje in gospodarstvo;

91.  je seznanjen s splošnim zadovoljstvom Računskega sodišča, kako Komisija vodi postopke pri odzivanju na nesreče;

92.  spodbuja Komisijo, naj še poveča svoje vire, vključno s proračunskimi sredstvi, ter izboljša postopek mobilizacije in postopek za izbiro strokovnjakov, da bodo prizadete države prejele takojšnjo pomoč Unije glede na svoje potrebe; poudarja, da je treba določiti kontaktne točke za civilno zaščito v nacionalnih in regionalnih uradih terenske mreže GD ECHO ter med uslužbenci delegacij Unije v ogroženih državah;

93.  pozdravlja začetek delovanja evropskih zdravstvenih sil februarja 2016, s čimer se je nabor prostovoljcev mehanizma EU za civilno zaščito močno povečal z rezervnimi skupinami s področja medicine in javnega zdravja, ki jih je mogoče vpoklicati, kar se je pokazalo kot potrebno ob izbruhu ebole; meni, da je treba ta pristop, da so vedno na voljo rezervne skupine zdravstvenih delavcev ter druge specializirane skupine za ocenjevanje in podporo, ohraniti in še izboljšati;

94.  predlaga, da se odstrani vsa nepotrebna upravna bremena, ki so zamudna in ovirajo tako sodelujoče države kot center za usklajevanje nujnega odziva, zaradi česar ne morejo ukrepati hitreje, predvsem ob izbruhu krize;

95.  poziva sodelujoče države, naj namenijo več virov za prostovoljski nabor, da se izboljša pripravljenost za odzivanje na nesreče;

96.  poudarja pomen izmenjave informacij in sodelovanja med Komisijo, drugimi organi Unije in Združenimi narodi pri omogočanju strukturiranega odziva v izrednih razmerah; pozdravlja sporazum o sodelovanju, podpisan z Uradom Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA) in Svetovnim programom za hrano, in poziva Komisijo, naj sporazum o sodelovanju podpiše še s Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO), Mednarodno organizacijo za migracije (IOM) in drugimi udeleženimi akterji;

97.  opominja, da so bile zahteve za kakovost in medopravilnost določene in razširjene v skladu z novimi standardi WHO za zdravstvene module, pa tudi v dogovoru z drugimi strateškimi partnerji in njihovimi okvirnimi pogoji, da bi zagotovili čimprejšnje ukrepanje v povezavi s temeljitejšim usklajevanjem mednarodnih misij; meni, da je treba optimizirati in v veliki meri standardizirati postopke dobave, da se zagotovi takojšnjo razpoložljivost/uporabo zmogljivosti že ob nastanku izrednih razmer in da se prepreči napake pri financiranju;

98.  poziva, da se tudi v prihodnje izkoriščajo morebitne sinergije z drugimi udeleženimi akterji in instrumenti, zlasti humanitarno in razvojno pomočjo, in se prepreči podvajanje ukrepov, ki so bili že izvedeni;

99.  poziva Komisijo, naj izboljša delovanje komunikacijske platforme centra za usklajevanje nujnega odziva, CECIS, da bodo lahko deležniki lažje prišli do informacij, vključno z mobilnim dostopom za ekipe mehanizma EU za civilno zaščito na terenu;

100.  meni, da bi morale humanitarni pomoči in civilni zaščiti slediti druge dejavnosti za spodbujanje kulture preprečevanja, pa tudi gradnjo zmogljivosti in odpornosti ranljivih skupnosti in skupnosti, ki so jih prizadele nesreče;

Del VIII – posebno poročilo Računskega sodišča št. 34/2016 z naslovom „Boj proti potrati hrane: priložnost, da EU izboljša učinkovitost rabe virov v verigi preskrbe s hrano“

101.  pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča o učinkovitosti Unije v boju proti potrati hrane; se strinja z njegovimi priporočili in poziva Komisijo, naj jih upošteva;

102.  se z globoko zaskrbljenostjo seznanja z ocenami, da se v svetovnem merilu potrati ali izgubi približno tretjina hrane, proizvedene za prehrano ljudi; obžaluje, da se Unija ne spopada učinkovito s potrato hrane in da je doslej ponudila samo nedosledne in razdrobljene ukrepe;

103.  poudarja, da ima Unija velik potencial za reševanje problema potrate hrane s prilagoditvijo obstoječih politik, ne da bi pri tem imela dodatne stroške, ter da bi si morala prizadevati za to; vseeno z obžalovanjem ugotavlja, da ni bilo prave politične volje, s katero bi se zaveze prenesle v ukrepe politike, navkljub govorom, ki so to obljubljali;

104.  globoko obžaluje, da so sčasoma ambicije Komisije na področju boja proti potrati hrane splahnele; obžaluje, da ni usmerjenih političnih ukrepov na področju potrate hrane in da so pozitivni učinki nekaterih političnih področjih bolj kot ne naključni; se veseli, da bo lahko ocenil rezultate svežnja o krožnem gospodarstvu na področju boja proti potrati hrane;

105.  meni, da je znak nedoslednosti pristopa Komisije, če se (a) Unija šteje za vodilno silo v boju proti podnebnim spremembam, a nudi le nezadostne zaveze v boju proti potrati hrane, ki neposredno prispeva k negativnim podnebnim učinkom, in (b) če Unija po eni strani letno nameni več sto milijonov evrov za razvojno pomoč, boj proti lakoti in pravično trgovino, po drugi strani pa se premalo posveča boju proti potrati hrane, ki je med neposrednimi vzroki za omenjene težave;

106.  ponovno poziva Komisijo, naj takoj ukrepa proti potrati hrane; poziva jo, naj uresniči zaveze glede ustreznih političnih dokumentov, ki zadevajo boj proti potrati hrane;

107.  poziva Komisijo, naj zagotovi kompleksno usklajevanje na ravni EU in na nacionalni ravni, da bi se združili različni pristopi posameznih držav članic, kar zadeva preprečevanje potrate hrane, darovanje hrane, varnost hrane in dobre higienske prakse; poziva Komisijo, naj oblikuje platformo za izmenjavo najboljše prakse v boju proti potrati hrane, ki bo omogočala boljše usklajevanje njenih dejavnosti z dejavnostmi držav članic;

108.  obžaluje, da so bili ukrepi Komisije na tehnični ravni omejeni na ustanavljanje delovnih in strokovnih skupin, ki pa niso ponudile uporabnega prispevka; poziva Komisijo, naj izboljša svoje ukrepe na tehnični ravni ter uresniči konkretne rezultate; poziva Komisijo, naj vzpostavi tesnejše sodelovanje z Evropsko agencijo za okolje in Evropskim inštitutom za inovacije in tehnologijo, ki lahko ponudita zanesljivo strokovno in tehnično pomoč;

109.  obžaluje, da se Komisiji ne zdi potrebno oblikovati skupne opredelitve potrate hrane in določiti posebne hierarhije živilskih odpadkov; poziva jo, naj v sodelovanju z državami članicami pripravi skupno opredelitev potrate hrane, skupno metodologijo za merjenje in spremljanje potrate hrane ter smernice za uporabo hierarhije ravnanja z odpadki v primeru živilskih odpadkov;

110.  poziva Komisijo, naj pripravi akcijski načrt, v katerem bo opredelila področja politik, na katerih bi bilo mogoče obravnavati potrato hrane, s poudarkom na preprečevanju in darovanju, ter naj opredeli priložnosti, ki bi jih bilo mogoče izkoristiti v okviru teh politik; poziva jo, naj pripravi akcijske načrte, ki bodo vsebovali merljive cilje in kazalnike uspešnosti, ter ocene učinka na posebnih področjih politik;

111.  obžaluje številne ovire na različnih ravneh, zaradi katerih se darovanje hrane premalo izkorišča, čeprav gre za drugo najbolj priljubljeno možnost preprečevanja potrate hrane; opozarja na težave, s katerimi se soočajo organi držav članic, zlasti pri zagotavljanju, da bo darovanje hrane skladno z obstoječim pravnim okvirom; poziva Komisijo, naj oblikuje posebno platformo za izmenjavo dobre prakse med državami članicami, da bi se spodbujalo darovanje hrane; poziva jo, naj pri reviziji ustreznih pravnih predpisov upošteva prispevke lokalnih in regionalnih oblasti;

112.  poziva Komisijo, naj dokonča in objavi smernice za prerazporejanje in darovanje hrane, vključno z davčnimi ureditvami za darovalce, ki bodo temeljile na izmenjavi najboljše prakse med državami članicami, ki trenutno dejavno ukrepajo v boju proti potrati hrane; spodbuja jo, naj pripravi smernice za premagovanje različnih ovir pri darovanju hrane in za davčne ugodnosti za verige in podjetja, ki darujejo hrano;

113.  obžaluje, da pojma „minimalni rok trajanja“ in „datum uporabe“ na splošno nista jasna udeležencem na vseh ravneh verige preskrbe s hrano; poziva Komisijo, naj ta pojma pojasni in smernice za njuno uporabo razglasi za zavezujoče, da bi preprečila nesporazume;

114.  spodbuja države članice, naj občo javnost izobražujejo o ravnanju z živili in potrati hrani;

115.  obžaluje, da kljub posameznim in omejenim pobudam v nekaterih institucijah Unije evropski organi nimajo niti zakonodajnega okvira niti skupnih smernic za urejanje ravnanja s hrano, ki jo strežejo ponudniki gostinskih storitev v institucijah in ni bila porabljena; poziva Komisijo, naj oblikuje skupne določbe za obravnavanje vprašanja živilskih odpadkov v evropskih institucijah, vključno s smernicami za preprečevanje potrate hrane in pravili o darovanju živilskih odpadkov, da bi se čim bolj zmanjšala potrata hrane, do katere prihaja v evropskih institucijah;

Del IX – posebno poročilo Računskega sodišča št. 35/2016 z naslovom „Uporaba proračunske podpore za izboljšanje mobilizacije domačih javnofinančnih prihodkov v podsaharski Afriki“

116.  pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča; podpira priporočila v njem; izraža zadovoljstvo nad pripravljenostjo Komisije, da jih uresniči v praksi; obžaluje, da so odgovori Komisije dvoumni in premalo ambiciozni;

117.  poudarja, kako pomembna je mobilizacija domačih javnofinančnih prihodkov v manj razvitih državah, saj zmanjšuje odvisnost od razvojne pomoči, prispeva k boljšemu javnemu upravljanju in ima osrednjo vlogo pri konsolidaciji države;

118.  poudarja, da po navedbah Računskega sodišča Komisija pogodb o proračunski podpori v korist mobilizacije domačih javnofinančnih prihodkov v državah podsaharske Afrike v nizkem ali nižjem srednjem prihodkovnem razredu še ne uporablja uspešno; vseeno ugotavlja, da je novi pristop Komisije povečal potencial te vrste pomoči za uspešno podporo mobilizacije domačih javnofinančnih prihodkov;

119.  poudarja, da izboljšanje davčnih sistemov ne prispeva samo k večji predvidljivosti prihodkov, temveč tudi k odgovornosti vlad, saj ustvarja neposredno povezavo med davkoplačevalci in njihovo vlado; se zavzema za to, da Komisija boljšo mobilizacijo domačih javnofinančnih prihodkov izrecno vključi na seznam glavnih razvojnih izzivov, ki jih je mogoče reševati s proračunsko podporo;

120.  obžaluje, da je Komisija pri zasnovi dejavnosti proračunske podpore mobilizacijo domačih javnofinančnih prihodkov premalo upoštevala; poudarja tudi, da ključna tveganja, povezana z davčnimi oprostitvami ter pobiranjem in transferjem davkov in nedavčnih prihodkov od izkoriščanja naravnih virov, niso bila ocenjena;

121.  znova opozarja na pomembnost mobilizacije javnofinančnih prihodkov v državah v razvoju in na izzive, povezane z izogibanjem davkom, davčno utajo in nezakonitimi finančnimi tokovi; priporoča okrepitev finančne in tehnične pomoči državam v razvoju, izboljšanje okvirov regionalnih davčnih uprav ter sprejetje načel za pogajanja o davčnih sporazumih;

122.  opozarja, da se je pri reviziji pokazalo, da ni dovolj ustreznih orodij za oceno, koliko je proračunska podpora prispevala k splošnemu izboljšanju mobilizacije domačih javnofinančnih prihodkov;

123.  je prepričan, da se je treba na področju davčne politike tudi v prihodnje zavzemati za pravične in pregledne nacionalne davčne sisteme, povečati podporo za nadzorne procese in organe ter še naprej podpirati reforme upravljanja, ki spodbujajo trajnostno izkoriščanje naravnih virov in pregledno upravljanje; poudarja, da sporazumi o prosti trgovini zmanjšujejo davčne prihodke držav z nizkimi in srednjimi prihodki in da morda tem državam celo škodijo; poziva Komisijo, naj pri oceni tveganja, ki je del pogajanj o prostotrgovinskih sporazumih, upošteva javnofinančne posledice teh sporazumov za omenjene države;

124.  poziva Komisijo, naj pri ocenah učinkov mobilizacije domačih javnofinančnih prihodkov z vidika makroekonomije in upravljanja javnih financ upošteva svoje smernice, da bo imela boljši pregled nad najbolj težavnimi vprašanji, npr. obsegom davčnih spodbud, transfernimi cenami in davčnimi utajami;

125.  poudarja, da bi bilo treba načrtovanje operacij proračunske podpore izboljšati s popolnejšimi postopki opredeljevanja tveganj, ki bi lahko ogrozila uresničenje zadanih ciljev, in uporabo diagnostičnega orodja za ocenjevanje davčnih uprav (TADAT), kjer je le mogoče;

126.  poudarja, da je treba specifične pogoje za mobilizacijo domačih javnofinančnih prihodkov uporabljati pogosteje, saj izplačilo proračunske podpore jasno povezujejo z napredkom partnerske države pri reformah na tem področju; poziva Komisijo, naj izbere pogoje, ki so relevantni in bodo imeli največji učinek na mobilizacijo domačih javnofinančnih prihodkov;

127.  se zaveda, da mora Komisija delovati v zapletenih političnih in institucionalnih okoliščinah; znova opominja na pomen strukturiranega političnega dialoga, v katerem bodo sodelovali predstavniki nacionalnih vlad in drugih donatorjev, da se opredelijo glavna interesna področja in oblikuje prilagojena strategija pomoči;

128.  spodbuja Komisijo, naj razširi komponento proračunske podpore za gradnjo zmogljivosti, saj bo tako položila trdne temelje za dolgoročno gospodarsko in družbeno preobrazbo ter se spopadla z glavnimi ovirami za učinkovito pobiranje javnih prihodkov;

129.  poudarja, da je za potrditev, da proračunska podpora neposredno vpliva na mobilizacijo domačih javnofinančnih prihodkov, potrebna podrobnejša ocena posebnih področij davčnega sistema, da bo mogoče doseženi napredek pripisati posameznim elementom ponujene pomoči;

Del X – posebno poročilo Računskega sodišča št. 36/2016 z naslovom „Ocena ureditev za zaključevanje programov na področjih kohezije in razvoja podeželja iz obdobja 2007–2013“

130.  pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča in podpira njegova priporočila;

131.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je Komisija ustrezno in pravočasno zagotovila podporo, da bi državam članicam pomagala pri pripravah na zaključitev programov za obdobje 2007–2013;

132.  je zadovoljen, da si je Komisija pripravljena prizadevati za dodatno harmonizacijo regulativnih določb med skladi, vključno s terminologijo ter postopki dajanja zagotovil in zaključitve, kadar bi se s tem izboljšalo upravljanje skladov Unije in prispevalo k enostavnejšemu in učinkovitejšemu izvajanju v državah članicah in regijah;

133.  ugotavlja, da odločitve o šestih pomembnih projektih v obdobju 2007–2013 še vedno niso bile uresničene;

134.  z začudenjem ugotavlja, da Komisija ni želela obravnavati posebnih obveznosti v zvezi z zakonodajnimi predlogi za obdobje po letu 2020, čeprav bi se bilo mogoče pri tem opirati na izkušnje iz dveh končanih finančnih obdobij (2000–2006 ter 2007–2013); vendar je pomirjen, ker je Komisija nalogo bržkone zavrnila zaradi pomislekov o pravnih pristojnostih, ne pa zato, ker se ne bi strinjala z vsebino;

135.  podpira poziv Računskega sodišča k dodatni uskladitvi regulativnih določb za zaključevanje kohezijskih programov in naložbene ukrepe v sklopu razvoja podeželja;

136.  meni, da ostaja – glede na izkušnje iz preteklosti – izračunano preostalo tveganje neznanka in ga je mogoče v najboljšem primeru uporabljati zgolj kot smernico;

137.  je seznanjen z zahtevo Računskega sodišča, da se obdobja upravičenosti v prihodnje ne bi smela pokrivati z naslednjim programskim obdobjem po letu 2020, pa tudi s pomislekom, da so podaljšana obdobja upravičenosti (npr. n+2, n+3) skupaj z zamudami pri dokončnem oblikovanju spremenjenih programov in zakonodaje o financiranju ter z njo povezanih izvedbenih pravil, zlasti v letih 2014 in 2015, eden od vzrokov za finančno zamudo in zapoznel začetek naslednjega programskega obdobja; v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je zagotoviti čim boljše črpanje sredstev in neovirano izvajanje večletnih projektov;

138.  ugotavlja, da se končna zaključitev programskega obdobja opravi le vsakih sedem let; zato enako kot Računsko sodišče meni, da bi morala Komisija proračunski organ in njegov Odbor za proračunski nadzor v posebnem dokumentu seznaniti s končnimi rezultati postopka zaključitve; meni, da ta dokument ne bi zgolj potrjeval zakonitosti in pravilnosti odhodkov, temveč bi meril tudi rezultate in učinke programov (pristop na podlagi uspešnosti);

Del XI – posebno poročilo Računskega sodišča št. 1/2017 z naslovom „Za izkoriščanje celotnega potenciala omrežja Natura 2000 je potrebnih več prizadevanj“

139.  pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča in podpira njegova priporočila;

140.  poudarja, kako pomembna je biotska raznovrstnost za človeštvo; ugotavlja, da je omrežje Natura 2000, ki ga vzpostavljata direktivi o pticah(13) in o habitatih(14), temeljni kamen strategije Unije za biotsko raznovrstnost; z zaskrbljenostjo pa opaža, da še ni bil izkoriščen njegov celotni potencial;

141.  ugotavlja, da je glavna naloga Komisije zagotavljati smernice državam članicam; obžaluje, da države članice teh smernic niso dovolj upoštevale;

142.  obžaluje ugotovitev Računskega sodišča, da države članice omrežja Natura 2000 niso upravljale ustrezno in da usklajevanje med organi in deležniki v državah članicah ni bilo zadostno;

143.  opominja, da ima omrežje Natura 2000 čezmejni značaj, zato je potrebno tesno usklajevanje med državami članicami; slednje poziva, naj na nacionalni ravni vzpostavijo učinkovite strukture za spodbujanje čezmejnega sodelovanja; poziva Komisijo, naj državam članicam posreduje boljša navodila za vzpostavitev platforme za sodelovanje;

144.  je zelo zaskrbljen, ker ohranitveni cilji pogosto niso bili dovolj specifični in količinsko opredeljeni, načrti upravljanja pa niso bili dovolj natančni in niso imeli mejnikov za uresničevanje; znova opozarja, da bi to lahko zmanjšalo dodano vrednost omrežja Natura 2000; poziva Komisijo, naj v naslednjem programskem obdobju uskladi pravila o učinkovitem pristopu k določanju ohranitvenih ciljev in pripravi načrtov upravljanja; poziva jo tudi, naj spremlja, ali države članice navodila upoštevajo, in jim po potrebi nudi dodatne nasvete;

145.  poziva države članice, naj potrebne ohranitvene ukrepe izvedejo pravočasno, da bodo zagotovile njihovo dodano vrednost, in ustrezno posodobijo svoje načrte upravljanja; poziva Komisijo, naj temeljito preveri ohranitvene projekte, ki bi utegnili imeti zamude;

146.  poudarja, da je za uspešnost omrežja Natura 2000 bistvena udeležba glavnih deležnikov, pa tudi uporabnikov in lastnikov zemljišč; obžaluje, da večina držav članic nima učinkovitih komunikacijskih kanalov; poziva jih, naj izboljšajo usklajevanje med državnimi organi in deležniki;

147.  je zaskrbljen, ker države članice niso ustrezno ocenile, kateri projekti bodo negativno vplivali na območja Natura 2000, ker niso dovolj dobro uporabile izravnalnih ukrepov in ker so se njihovi pristopi močno razlikovali; poziva Komisijo, naj državam članicam ponudi bolje strukturirana navodila o tem, kdaj in kako uporabiti izravnalne ukrepe v praksi in kako nadzirati njihovo izvajanje;

148.  obžaluje, da programski dokumenti za obdobje 2014–2020 niso v celoti odražali potreb po financiranju in da Komisija teh pomanjkljivosti ni obravnavala strukturirano; poziva jo, naj se na naslednje programsko obdobje pripravi bolj temeljito;

149.  obžaluje, da sistemi spremljanja in poročanja za omrežje Natura 2000 niso bili dovolj dobri, da bi zagotovili izčrpne informacije o učinkovitosti omrežja; je zaskrbljen, ker za omrežje Natura 2000 ni bil oblikovan poseben sistem kazalnikov uspešnosti za uporabo sredstev Unije; meni, da to ovira učinkovitost omrežja Natura 2000; pozdravlja, da je Komisija uvedla sklop obveznih celovitih kazalnikov za vse projekte v okviru programa LIFE za obdobje 2014–2020; poziva jo, naj v naslednjem programskem obdobju enak pristop uporabi za druge programe;

150.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da načrti spremljanja na ravni območij pogosto niso bili vključeni v dokumentacijo o upravljanju območja, niso bili dovolj podrobni ali pa niso bili časovno opredeljeni; je zaskrbljen tudi zato, ker standardni obrazci niso bili posodobljeni, podatki, ki so jih posredovale države članice za poročilo o stanju narave, pa so bili nepopolni, netočni in neprimerljivi; poziva države članice in Komisijo, naj to pomanjkljivost odpravijo v akcijskem načrtu, ki se pripravlja;

151.  pozdravlja, da je Komisija oblikovala centralni register za zbiranje pritožb in poizvedb v zvezi z omrežjem Natura 2000; ugotavlja, da je bila večina primerov zaključenih brez nadaljnjih postopkovnih korakov; poziva Komisijo, naj pozorno spremlja vse pritožbe in poizvedbe;

152.  pozdravlja uvedbo biogeografskega procesa, ki nudi mehanizem za sodelovanje med deležniki glede upravljanja omrežja Natura 2000 ter ustrezno priložnost za mreženje; vseeno poziva Komisijo, naj odpravi jezikovne ovire, ki onemogočajo njegov doseg;

153.  globoko obžaluje, da je prednostni okvir ukrepanja predstavil nezanesljivo sliko stroškov omrežja Natura 2000 in da so bili podatki, ki so jih posredovale države članice, netočni in omejeni; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da ocene o financiranju niso bile zanesljive in primerljive, zato ni bilo mogoče natančno spremljati zneska sredstev Unije, namenjenih omrežju Natura 2000; obžaluje, da so bili zato prednostni okviri ukrepanja le delno koristni pri zagotavljanju doslednosti financiranja Unije za zaščito biotske raznovrstnosti v omrežju Natura 2000; spodbuja Komisijo, naj državam članicam posreduje bolj strukturirane smernice o poročanju in spremljanju ter izvedbi prednostnih okvirov ukrepanja; poziva države članice, naj poskrbijo, da bodo posredovani podatki točni;

154.  meni, da morajo biti dodeljena finančna sredstva za omrežje Natura 2000 opredeljiva, njihova uporaba pa sledljiva, sicer ni mogoče meriti učinka naložb; poziva zadevne direktorate Komisije, naj v letna poročila o dejavnostih vključijo poglavje o omrežju Natura 2000 za področja, ki se sofinancirajo iz ESRR, Kohezijskega sklada in EKSRP;

155.  pozdravlja ustanovitev strokovno skupine in priložnostnih delovnih skupin o usklajevanju prakse ter poziva Komisijo, naj v naslednjem programskem obdobju uporabi rezultate njihovih dejavnosti;

156.  poziva Komisijo, naj ustrezne odbore Parlamenta obvesti o akcijskem načrtu za izboljšanje izvajanje direktiv o omrežju Natura 2000(15);

Del XII – posebno poročilo Računskega sodišča št. 2/2017 z naslovom „Pogajanja Komisije o partnerskih sporazumih in programih na področju kohezije za obdobje 2014–2020: poraba je bolj osredotočena na prioritete strategije Evropa 2020, vendar je ureditev za merjenje smotrnosti vedno bolj zapletena“

157.  pozdravlja ugotovitve, zaključke in priporočila iz posebnega poročila Računskega sodišča; meni, da je analiza faze načrtovanja izvrševanja skladov ESI za obdobje 2014–2020, ki jo je pripravilo, koristna in pravočasna ter bo pomagala zakonodajalcema in Komisiji oblikovati ustrezne zaključke za obdobje po letu 2020;

158.  je seznanjen z odgovori Komisije in dejstvom, da Komisija sprejema pet priporočil Računskega sodišča, dve priporočili pa delno; pozdravlja njeno pripravljenost za izvajanje teh priporočil ter njo in države članice poziva, naj priporočila izvedejo v celoti in pravočasno;

159.  se ne strinja z mnenjem Računskega sodišča in Komisije, da so bile okrepljene pristojnosti Parlamenta same po sebi dejavnik pretiranih zamud pri sprejemanju ustreznih uredb za obdobje 2014–2020;

160.  obžaluje, da Komisija zamuja pri predstavitvi svojega predloga za večletni finančni okvir po letu 2020, zaradi česar bi lahko prišlo do velikih zamud pri pogajanjih o ustrezni zakonodaji o večletnem finančnem okviru in njenem sprejetju ter pri finančnih programih in instrumentih, kar bi lahko ogrozilo njihovo pravočasno izvajanje v obdobju po letu 2020;

161.  poudarja, da mora predlog novih uredb za kohezijsko politiko po letu 2020, ki bi ga lahko sestavljal enoten niz pravil, v praksi zagotavljati poenostavitev, boljši dostop do sredstev in uspešno uresničevanje ciljev te politike;

162.  poudarja, da se je treba izogniti ponovni zamudi pri sprejemanju operativnih programov, pa tudi težavam, ki jih je ugotovilo Računsko sodišče, kot so bolj zapletena, zahtevna in dolga pogajanja o uredbah o skladih ESI za obdobje 2014–2020, pozno sprejetje sekundarne zakonodaje in smernic ter dejstvo, da je bilo potrebnih več krogov potrjevanja operativnih programov na Komisiji; obžaluje, da so te pomanjkljivosti v nasprotju s ciljem poenostavitve sistema upravljanja kohezijske politike;

163.  je seznanjen, da je Računsko sodišče v posebnem poročilu št. 2/2017 ugotovilo, da so partnerski sporazumi uspešen instrument za omejevanje financiranja v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov na tematske cilje in naložbene prioritete ter podpiranje osredotočenosti na cilje strategije Evropa 2020 za rast in delovna mesta; vendar poudarja, da uspešno uresničevanje ciljev zahteva ustrezen proračun za kohezijsko politiko po letu 2020;

164.  ugotavlja, da je moral za razliko od preteklih obdobij opažanja Komisije o osnutkih operativnih programov sprejeti kolegij komisarjev, v prejšnjem programskem obdobju pa je moral ta kolegij sprejeti samo končne operativne programe; poziva Komisijo, naj ponovno premisli o dodani vrednosti takšnega postopka, ko bo pripravljala svoj predlog za programsko obdobje po letu 2020;

165.  poziva Komisijo, naj skrbno analizira zgoraj navedene težave in sprejme ukrepe, da bi se jim v obdobju po letu 2020 izognila, vključno z vsemi potrebnimi izboljšavami, pri tem pa omogoči hitro in kakovostno načrtovanje;

166.  poziva države članice in Komisijo, naj okrepijo svoje posvetovanje pri pripravi operativnih programov, kar bi moralo pripomoči k hitremu procesu potrjevanja teh programov;

167.  poudarja, kako pomembno je uporabiti natančno in usklajeno terminologijo, ki bi omogočala ustrezno merjenje dosežkov kohezijske politike; obžaluje, da Komisija v svojem predlogu nove finančne uredbe ni predlagala skupnih opredelitev za „rezultate“ in „izložke“; poziva jo, naj čim prej – vsekakor pa mnogo pred začetkom obdobja po letu 2020 – uvede jasne skupne opredelitve pojmov, kot so „izložki“, „rezultati“ in „učinek“;

168.  želi spomniti, da je ustrezna upravna zmogljivost, zlasti na nacionalni in regionalni ravni, bistvena za nemoteno upravljanje in izvajanje operativnih programov, vključno s spremljanjem in poročanjem o ciljih in doseženih rezultatih z ustreznimi kazalniki; v zvezi s tem vztraja, da morajo Komisija in države članice uporabiti razpoložljivo tehnično pomoč za izboljšanje upravne zmogljivosti na različnih ravneh;

169.  poziva Komisijo, naj okrepi in olajša izmenjavo najboljše prakse na vseh ravneh;

170.  je zaskrbljen, ker države članice uporabljajo številne dodatne kazalnike izložkov in rezultatov poleg tistih, ki so vključeni v temeljne pravne akte; se boji učinka „pretirane regulacije“, zaradi česar bi lahko bila uporaba strukturnih skladov bolj okorna in manj učinkovita; poziva Komisijo, naj države članice odvrača od uporabe takega pristopa;

171.  poudarja pomen merjenja srednje- in dolgoročnega učinka programov, saj lahko odločevalci ugotovijo, ali so bili politični cilji uresničeni, le, če se učinek meri; poziva Komisijo, naj izrecno meri „učinek“ med programskim obdobjem po letu 2020;

Del XIII – posebno poročilo Računskega sodišča št. 3/2017 z naslovom „Pomoč EU Tuniziji“

172.  pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča, v katerem sta bili ocenjeni učinkovitost in uspešnost pomoči Unije Tuniziji; podpira priporočila v njem ter v nadaljevanju navaja svoje pripombe in priporočila;

173.  ugotavlja, da so bila sredstva Unije v glavnem dobro porabljena, saj so znatno prispevala k prehodu v demokracijo in gospodarski stabilnosti Tunizije po revoluciji;

174.  ugotavlja, da so bili ukrepi Unije dobro usklajeni z ukrepi glavnih donatorjev ter v okviru institucij in oddelkov EU; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo za izboljšanje osredotočenosti in usklajenosti pomoči doseženo skupno načrtovanje programov z državami članicami;

175.  se zaveda, da sta Komisija in ESZD morali delati v nestanovitnih političnih, socialnih in varnostnih razmerah, ki so bile velik izziv pri zagotavljanju obsežne pomoči;

176.  poziva Komisijo, naj še podrobneje opredeli pristop k sektorski proračunski podpori z določitvijo prednostnih nalog države in oblikovanjem pogojev, s tem pa omogoči bolj strukturiran in ciljno usmerjen pristop Unije ter okrepi splošno verodostojnost tunizijske nacionalne strategije;

177.  ugotavlja, da je Unija s financiranjem znatno prispevala k prehodu v demokracijo in ekonomski stabilnosti v Tuniziji; Komisijo in ESZD vseeno poziva, naj svoje ukrepe osredotočita na manjše število dobro opredeljenih področij, da se bo vpliv pomoči Unije povečal;

178.  poziva Komisijo, naj upošteva najboljšo prakso na področju programov proračunske podpore in uporablja ustrezne pogoje za izplačilo, ki bodo tunizijske oblasti spodbudili k izvedbi bistvenih reform; je zaskrbljen zaradi popustljivosti pri dodeljevanju sredstev mehanizma „več za več“, ki običajno ni bilo povezano z izpolnjevanjem dodatnih zahtev in pred katerim ni bil natančno ocenjen dosežen napredek;

179.  poudarja, kako pomembna je obsežna ocena upravljanja javnih financ, po možnosti z uporabo javnih odhodkov in finančne odgovornosti (PEFA)(16), da bi se odkrile in odpravile morebitne pomanjkljivosti pri dodeljevanju pomoči Unije;

180.  poziva Komisijo, naj izboljša zasnovo programov in projektov, tako da določi natančna izhodišča in kazalnike, na podlagi katerih bo mogoče ustrezno oceniti, v kakšni meri so bili cilji doseženi;

181.  poudarja, da se je pomembno osredotočiti na dolgoročni in trajnostni gospodarski razvoj, ne pa na ukrepe, ki prinašajo le začasno okrevanje trga dela;

Del XIV – posebno poročilo Računskega sodišča št. 4/2017 z naslovom „Zaščita proračuna EU pred nepravilnimi odhodki: Komisija je v obdobju 2007–2013 na področju kohezije vse več uporabljala preventivne ukrepe in finančne popravke“

182.  pozdravlja ugotovitve, zaključke in priporočila iz posebnega poročila Računskega sodišča;

183.  se strinja, kako pomembno je doseči cilje kohezijske politike, namreč zmanjšati razvojne razlike med regijami, prestrukturirati propadajoča industrijska območja in spodbuditi čezmejno, nadnacionalno in medregijsko sodelovanje, s tem pa prispevati k doseganju strateških ciljev Unije; meni, da njihov pomen upravičuje velik delež, ki ga imajo v proračunu Unije; poudarja pomen dobrega finančnega poslovodenja kohezijske politike, preprečevanja nepravilnosti in odvračanja od njih ter finančnih popravkov;

184.  je seznanjen, da je Komisija sprejela vsa priporočila Računskega sodišča, in jo poziva, da jih uresniči v celoti in pravočasno;

185.  ugotavlja, da je Komisija ukrepe, ki jih je imela na voljo v programskem obdobju 2007–2013 za zaščito proračuna Unije pred nepravilnimi odhodki, v splošnem uspešno uporabljala;

186.  pozdravlja dejstvo, da je začela Komisija v programskem obdobju 2007–2013 popravljalne ukrepe in končne popravke izvajati veliko prej kot v obdobju 2000–2006 in da so imeli večji učinek; kljub temu opozarja, da je treba s temi popravljalnimi ukrepi zaščititi finančne interese Unije, hkrati pa pravočasno in učinkovito izvajati operativne programe, za katere se uporabljajo;

187.  poziva Komisijo, naj bo pozorna pri pregledovanju zaključnih izjav držav članic za programsko obdobje 2007–2013, pa tudi v prihodnje;

188.  poziva Komisijo, naj predloži analitično zbirno poročilo o preventivnih ukrepih in finančnih popravkih v programskem obdobju 2007–2013, pri tem pa se opre na poročilo za prejšnje obdobje;

189.  poudarja, da prekinitve in ustavitve plačil pomenijo precejšnje finančno tveganje za države članice in lahko povzročijo težave tudi Komisiji pri upravljanju proračuna; poziva Komisijo, naj si uravnoteženo prizadeva za zaščito proračuna in uresničevanje ciljev kohezijske politike;

190.  poudarja, da bo manj časa porabljenega za ugotavljanje težav in več za njihovo reševanje, če bodo države članice same odkrivale nepravilnosti in izvajale preventivne ukrepe; meni, da bo to tudi pomenilo, da sistemi upravljanja in kontrole v državah članicah delujejo učinkovito in bi torej stopnja nepravilnosti lahko ostala pod pragom pomembnosti; zato države članice poziva, naj bodo bolj proaktivne in odgovorne in naj nepravilnosti odkrivajo in odpravljajo z lastnimi kontrolami in revizijami, prav tako pa naj izboljšajo sisteme upravljanja in kontrole na državni ravni, da bi preprečile nadaljnje neto finančne popravke in izgubo sredstev;

191.  poziva države članice, naj Komisiji v primeru finančnih popravkov, ki jih slednja sproži na osnovi revizije, posredujejo dovolj veliko količino kakovostnih podatkov, da bodo postopki potekali nemoteno;

192.  v zvezi s tem opozarja na pomen jasnosti zakonodaje ter ustreznih navodil in tehnične pomoči Komisije organom držav članic, kar vključuje dovolj natančno opredelitev zahtev; poziva Komisijo, naj tesno sodeluje z organi držav članic, da bi izboljšala učinkovitost kontrol na prvi in drugi stopnji;

193.  poziva Komisijo, naj državam članicam ponudi nasvete o usklajenem poročanju o finančnih popravkih, ki jih izvajajo, kar bo olajšalo spremljanje in ocenjevanje učinka teh popravkov;

194.  se strinja z zaključkom Računskega sodišča, da je treba v programskem obdobju po letu 2020 izboljšati pravni okvir, kar zadeva finančne popravke, vendar mora v ospredju ostati preprečevanje nepravilnosti in goljufij;

195.  poziva Komisijo, naj čim prej vzpostavi integrirani sistem spremljanja za preventivne ukrepe in finančne popravke v obdobju 2014–2020, ki bo dopuščal uporabo podatkovnih zbirk pri primerjalnih analizah, ter Parlamentu, Svetu in ustreznim organom držav članic pravočasno omogoči dostop do informacij;

196.  poziva Računsko sodišče, naj se pri prihodnjih revizijah bolj osredotoči na sistemske pomanjkljivosti ter Komisiji in državam članicam svetuje, kako izboljšati delovanje splošnega sistema finančnega upravljanja in kontrol;

Del XV – posebno poročilo Računskega sodišča št. 5/2017 z naslovom „Brezposelnost mladih – ali so politike EU prinesle spremembe? Ocena jamstva za mlade in pobude za zaposlovanje mladih“

197.  pozdravlja poročilo Računskega sodišča in izraža zadovoljstvo, da se Komisija strinja z nekaterimi priporočili v njem in da jih bo upoštevala;

198.  ugotavlja, da se je brezposelnost mladih v Uniji v zadnjih nekaj letih zmanjševala; vseeno obžaluje, da je bilo sredi leta 2016 še vedno brezposelnih 18,8 % mladih; toplo priporoča državam članicam, da za reševanje tega dolgotrajnega problema uporabijo razpoložljivo podporo Unije;

199.  je globoko zaskrbljen, ker so mladi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET), izključeni iz izobraževanja in trga dela; se zaveda, da je te ljudi prek obstoječih operativnih programov za izvajanje finančnih shem za brezposelne mlade najtežje doseči; meni, da bi se bilo treba v obdobju 2017–2020 osredotočiti na to skupino, da bo mogoče uresničiti glavne cilje jamstva za mlade;

200.  poudarja, da vključevanje mladih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, zahteva veliko več finančne pomoči Unije, pa tudi države članice bi morale iz svojih proračunov za to nameniti dodatna sredstva;

201.  poudarja, da je jamstvo za mlade pozitivno prispevalo k zmanjševanju stopnje brezposelnosti mladih od leta 2012, vendar ta ostaja nesprejemljivo visoka, zato poziva, da se pobuda za zaposlovanje mladih podaljša do leta 2020;

202.  obžaluje, da nobena od držav članic, ki so bile obiskane med revizijo, ni mogla zagotoviti, da bi vsi mladi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, v štirih mesecih od vključitve v program jamstva za mlade sprejeli ponudbo;

203.  pozdravlja zlasti priporočilo Računskega sodišča, da je treba več pozornosti posvetiti povečanju kakovosti ponudb;

204.  je seznanjen, da Komisija v sporočilu, objavljenem oktobra 2016(17), ugotavlja, da je treba izboljšati učinkovitost;

205.  je seznanjen, da ponudba znanja in veščin ne ustreza povpraševanju na trgu dela in da tega izziva doslej še ni bilo mogoče rešiti; poziva Komisijo, naj v odboru Sveta za zaposlovanje (EMCO). spodbuja izmenjavo dobre prakse med državami članicami, da bo to vprašanje obravnavano v okviru načrta za zaposlovanje;

206.  pozdravlja sodelovanje Komisije z državami članicami pri opredeljevanju in širjenju dobre prakse spremljanja in poročanja na podlagi obstoječih sistemov v državah članicah; opominja Komisijo, da je primerljivost podatkov za te namene bistvenega pomena;

207.  ugotavlja, da bi za uresničitev cilja, namreč kakovostne in trajne zaposlitve za vse mlade do 24. leta starosti v identificiranih regijah, potrebovali občutno več sredstev;

Del XVI – posebno poročilo Računskega sodišča št. 6/2017 z naslovom „Odziv EU na begunsko krizo: pristop po načelu žariščnih točk“

208.  pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča; podpira priporočila v njem ter v nadaljevanju navaja svoje pripombe in priporočila;

209.  je seznanjen z odgovorom Komisije ter njeno zavezo k podpiranju italijanskih in grških organov; pozdravlja, da Komisija sprejema vsa priporočila Računskega sodišča za nadaljnji razvoj specifičnih vidikov pristopa po načelu žariščnih točk;

210.  obžaluje, da Računsko sodišče v svojem posebnem poročilu ni moglo obravnavati širše slike, vključno s premestitvami prosilcev v druge države članice; poudarja, da ozka grla v postopkih nadaljnje obravnave pomenijo stalen izziv za ustrezno delovanje žariščnih točk;

211.  priznava pomembnost izvajanja evropske agende o migracijah; poudarja, da je treba še naprej razvijati kratkoročne in tudi dolgoročne ukrepe za boljše upravljanje meja ter odpravo temeljnih vzrokov nedovoljenih migracij;

212.  poziva Komisijo, Evropski azilni podporni urad (EASO), Europol, Frontex (glede na njegov novi mandat, ki ga ima kot evropska mejna in obalna straža), nacionalne organe in druge mednarodne organizacije, naj še naprej zagotavljajo oziroma povečajo podporo žariščnim točkam; ugotavlja, da se lahko le z okrepljenim sodelovanjem med Komisijo, agencijami in državami članicami dolgoročno zagotovi uspešnejši razvoj koncepta žariščnih točk;

213.  v zvezi s tem poudarja, da zlasti v primeru Italije stalen prihod migrantov še naprej pomeni izjemno velik izziv, pri katerem je bistvena podpora Unije in njenih držav članic;

214.  poudarja pomembnost Sklada za azil, migracije in vključevanje ter Sklada za notranjo varnost; poziva, naj se omogoči uporaba finančnih pravil nujne pomoči za Sklad za azil, migracije in vključevanje ter Sklad za notranjo varnost; vztraja, da je edini način za večjo učinkovitost žariščnih točk pri podpiranju držav članic na prvi črti povečanje finančnih sredstev za izboljšanje in vzpostavitev infrastrukture za sprejem in namestitev, ki je bistvena pri prihodu velikega števila migrantov;

215.  pozdravlja rezultate revizije Računskega sodišča o razmerah mladoletnih migrantov na žariščnih točkah in poudarja pomembnost razvoja celostnega pristopa za njihov sprejem, pri čemer je treba vedno upoštevati korist zanje; poziva k boljši uporabi finančnih sredstev za sprejem mladoletnikov in usposabljanje zaposlenih, ki bodo pri svojem delu v tesnem stiku z najbolj ranljivimi osebami; želi spomniti, da je Komisija po objavi tega posebnega poročila objavila sporočilo, ki je bilo v celoti namenjeno obravnavi mladoletnih beguncev(18); poudarja pomembnost tega sporočila in poziva države članice, naj v celoti izvajajo priporočila iz tega dokumenta;

216.  zato poziva Komisijo in Svet, naj okrepita svoja prizadevanja za podpiranje žariščnih točk z učinkovitejšimi premestitvami in postopki vračanja, če ni razlogov za sprejem;

217.  je zaskrbljen zaradi stalnega poročanja o trgovini z otroki; poziva k sprejetju dodatnih ukrepov za zaščito otrok, zlasti mladoletnikov brez spremstva, vse od njihovega prihoda; šteje za nesprejemljivo, da lahko trgovci z ljudmi še naprej neposredno ogrožajo otroke;

218.  poziva Europol, naj si še naprej prizadeva za boj proti nezakonitim migracijam, trgovini z ljudmi in vpletenim hudodelskim združbam ter naj podpre nacionalne organe pri obravnavi morebitnih kazenskih preiskav v zvezi z upravljanjem žariščnih točk;

219.  pozdravlja prizadevanja italijanskih in grških nacionalnih organov, da bi registrirali čim več migrantov, ki prihajajo na njihove obale, pri čemer je bilo v Grčiji leta 2015 registriranih 8 % migrantov, leta 2016 pa 78 %, v Italiji pa 60 % leta 2015 in povprečno 97 % leta 2016; poudarja, da je lahko sprejemni sistem učinkovit le, če imamo na voljo natančne podatke o stanju na terenu;

220.  poziva Komisijo in Svet, naj poskrbita za kakovosten pregled prošenj za azil na žariščnih točkah; priznava, da se prošnje za azil obravnavajo v težkih razmerah, vendar poudarja, da se je treba izogniti pospeševanju postopkov, ki utegnejo privesti do napak; poudarja tudi, da bi morale biti države članice na prvi črti odgovorne le za registracijo in odvzem prstnih odtisov vseh migrantov, za postopke nadaljnje obravnave pa bi morale biti v duhu solidarnosti skupaj odgovorne vse države članice; poziva, da je treba prosilce za azil ustrezno seznaniti s samim postopkom za premestitev, njihovih pravicah in morebitnih namembnih državah;

221.  poziva Svet, naj s podporo EASO in držav članic nemudoma poskrbi za odpravo stalne težave v zvezi s pomanjkanjem strokovnjakov; je prepričan, da se bo zlasti v primeru Italije pokazalo, da bo treba podporo zagotoviti tudi v prihodnosti; poziva Komisijo in Svet, naj se dogovorita o načrtu, da se bo na zahtevo Italije in Grčije zagotovila taka dodatna zmogljivost;

222.  poudarja, da so žariščne točke namenjene registraciji prispelih migrantov in zato ne bi smele biti prenatrpane ali se uporabljati kot centri za pridržanje; poziva države članice, naj si še naprej prizadevajo za izvajanje vseh potrebnih ukrepov, da se zagotovi popolna skladnost z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah;

223.  je zaskrbljen, ker je zdaj v vzpostavitev in delovanje žariščnih točk vključenih veliko različnih deležnikov ter od Komisije in držav članic zahteva, naj predložijo predloge za povečanje njihove preglednosti in odgovornosti;

224.  priporoča, naj Računsko sodišče razmisli o pripravi kratkega poročila o spremljanju delovanja žariščnih točk, pri čemer naj razširi njegovo področje ter vanj vključi tudi analizo azilnih postopkov ter postopkov premestitev in vračanja;

Del XVII – posebno poročilo Računskega sodišča št. 7/2017 z naslovom „Nova vloga certifikacijskih organov pri odhodkih SKP: napredek k uvedbi modela enotne revizije, vendar je treba odpraviti številne pomanjkljivosti“

225.  pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča ter se strinja s podanimi pripombami in priporočili; z zadovoljstvom ugotavlja, da je Komisija sprejela večino priporočil in bo razmislila o njihovi uresničitvi oziroma jih je že začela izvajati;

226.  priznava, da je bil pri revizijskem modelu za odhodke SKP dosežen pozitiven napredek; vseeno obžaluje, da program enotne revizije še vedno ni dosegel svojega celotnega potenciala;

227.  opominja Komisijo, da je navsezadnje ona odgovorna za učinkovito uporabo odhodkov SKP; spodbuja jo tudi, naj zagotovi, da bo uporaba nadzornih metod dovolj usklajena po celotni Uniji in da bodo vsi certifikacijski organi pri svojem delu uporabljali ista merila;

228.  ugotavlja, da certifikacijski organi od leta 1996 izvajajo neodvisne revizije plačilnih agencij v svojih državah; v zvezi s tem pozdravlja, da so morali certifikacijski organi v letu 2015 prvič ugotoviti zakonitost in pravilnost povezanih odhodkov; meni, da je to zelo pozitivno, saj lahko državam članicam pomaga pri okrepitvi kontrolnih sistemov in zmanjšanju stroškov revizij, Komisiji pa omogoči, da pridobi neodvisno dodatno zagotovilo glede zakonitosti in pravilnosti odhodkov SKP;

229.  obžaluje, da lahko Komisija izdelke certifikacijskih organov uporabi samo v omejenem obsegu, saj po poročanju Računskega sodišča v obstoječem okviru obstajajo precejšnje pomanjkljivosti, zaradi katerih mnenja certifikacijskih organov niso povsem skladna z revizijskimi standardi in pravili na nekaterih pomembnih področjih;

230.  se z zaskrbljenostjo seznanja z ugotovitvijo Računskega sodišča, da je odkrilo pomanjkljivosti v metodologiji in pri izvajanju, na primer da revizijske strategije niso vedno ustrezne, da so vzorci podatkov premajhni in da je tehnično in pravno znanje revizorjev certifikacijskih organov pogosto nezadostno; se vseeno zaveda, da je bilo leto 2015 najbrž težavno za države članice, saj so se pravila in smernice Unije šele začela uporabljati, certifikacijski organi pa morda niso bili deležni dovolj informacij in usposabljanja o njihovem praktičnem izvajanju oziroma ustreznih nasvetov o zahtevanem številu vzorcev;

231.  poziva Komisijo, naj si bolj prizadeva za odpravo pomanjkljivosti, na katere je opozorilo Računsko sodišče, in naj za odhodke SKP vzpostavi res učinkovit model enotne revizije; spodbuja jo, naj certifikacijske organe spremlja in dejavno podpira pri izboljševanju njihovega dela in metodologije v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo odhodkov;

232.  opozarja zlasti na to, da je treba v smernicah oblikovati zanesljivejše delovne metode glede tveganja, da se preceni raven zagotovila, izhajajočega iz sistemov notranje kontrole, in odobrava pripombe Računskega sodišča glede neustrezne reprezentativnosti vzorcev in dovoljene vrste preizkušanja, glede nepotrebnega izračuna dveh različnih stopenj napake in načina njune uporabe in glede nezanesljivih mnenj na osnovi prenizko ocenjene stopnje napake;

233.  je seznanjen z navedbo iz poročila Računskega sodišča, da Komisija kljub pogosto nezanesljivim kontrolnim statističnim podatkom, ki jih posredujejo države članice, svoj model zagotovila še vedno opira na te podatke in da so bila v letu 2015 mnenja certifikacijskih organov samo eden od dejavnikov, ki jih je upoštevala;

234.  obžaluje, da so posledice te nezanesljivosti jasne; ugotavlja, da je moral GD AGRI na primer povečati neposredna plačila za 12 izmed 69 plačilnih agencij s stopnjo napake več kot 2 %, pri čemer je samo ena od njih oddala izjavo s pridržki, poleg tega pa je imel GD AGRI v letu 2015 pridržke glede 10 plačilnih agencij; ugotavlja tudi, da je GD AGRI na področju podeželja povečal sredstva za 36 izmed 72 plačilnih agencij in da je v 14 primerih prilagojena stopnja napake presegla 5 %, v letu 2015 pa je imel pridržke glede 24 plačilnih agencij iz 18 držav članic;

235.  poziva Komisijo, naj se osredotoči na to nezanesljivost in oblikuje ukrepe, da bo imela zanesljivo osnovo za svoj model zagotovil; meni, da bi morala pri tem dejavno usmerjati certifikacijske organe, da bodo pripravljali ustrezna mnenja, saj bi lahko tako izkoristila posredovane informacije in podatke;

236.  spodbuja Komisijo, naj od certifikacijskih organov zahteva, da uvedejo ustrezna varovala, da bi zagotovili reprezentativnost svojih vzorcev, naj jim omogoči izvedbo zadostnih testov na kraju samem, naj od njih zahteva, da za zakonitost in pravilnost izračunavajo samo eno stopnjo napake, in poskrbi, da bo stopnja napake, ki jo sporočijo plačilne agencije v kontrolnih statističnih podatkih, ustrezno vključena v stopnjo napake certifikacijskih organov;

237.  še zlasti priporoča, naj Komisija zahteva, da bodo imela mnenja o zakonitosti in pravilnosti odhodkov SKP takšno kakovost in obseg, da bo lahko ocenila zanesljivost kontrolnih podatkov plačilnih agencij oziroma na osnovi mnenj certifikacijskih organov po potrebi ocenila, kako je treba popraviti stopnje napake plačilnih agencij;

238.  ugotavlja, da mora Komisija v zvezi s priporočilom Računskega sodišča št. 7 poskrbeti, da stopnje napake plačilnih agencij ne bodo neprimerno zbrane v skupni stopnji napake certifikacijskih organov; meni, da bi morale biti smernice glede tega čim bolj jasne, da se bo mogoče izogniti nesporazumom pri finančnih popravkih;

239.  je seznanjen z ugotovitvijo iz poročila Računskega sodišča, da v Italiji ni bilo poskrbljeno za zaupnost podatkov o tem, katere transakcije bodo ponovno preverjene, saj so certifikacijski organi plačilne agencije vnaprej obvestili, kateri upravičenci bodo pod nadzorom, še preden so plačilne agencije opravile večino pregledov na kraju samem; odločno poudarja, da je treba v vseh primerih zagotoviti na zahtevkih temelječo metodo izbora, vnaprejšnje obveščanje pa mora imeti posledice;

240.  opozarja, da je pri transakcijah, ki niso zajete v integriranem administrativnem in kontrolnem sistemu (IAKS) (tako EKJS kot EKSRP), velika razlika med obdobjem pregledov na kraju samem (koledarsko leto) in obdobjem, za katerega so bili izplačani odhodki (med 16. oktobrom 2014 in 15. oktobrom 2015 za proračunsko leto 2015); ugotavlja, da zaradi tega razhajanja nekateri upravičenci, ki so bili predmet pregledov na kraju samem v koledarskem letu 2014, niso prejeli povračila v proračunskem letu 2015, certifikacijski organi pa rezultatov takih transakcij ne morejo uporabiti pri izračunu stopnje napake za zadevno proračunsko leto; poziva Komisijo, naj poišče ustrezno rešitev za uskladitev teh koledarjev;

241.  opozarja, da so lahko kontrolni urniki plačilnih agencij zelo natrpani, zlasti v državah članicah s kratko kmetijsko sezono, pravočasno posredovanje ustreznih informacij certifikacijskim organom pa je lahko velik izziv; ugotavlja, da to lahko privede do hkratne uporabe različnih kontrolnih metod in podvojenih stopenj napake, saj certifikacijski organi ne morejo povsem slediti kontrolnim postopkom plačilnih agencij; je prepričan, da bi to težavo lahko rešili z ukrepi za satelitsko spremljanje;

242.  meni, da bi lahko pri nadzoru nad odhodki SKP v splošnem bolje izkoristili nove tehnologije: če je mogoče na primer s satelitskim nadzorom doseči zadostno raven zanesljivosti, upravičencev in revizorjev ne bi smeli obremenjevati s pretiranimi revizijami na kraju samem; poudarja, da bi moral biti glavni cilj programa enotne revizije poleg zavarovanja finančnih interesov Unije pri financiranju SKP zagotoviti učinkovite kontrole in delujoče upravne sisteme ter zmanjšati birokratsko breme;

243.  poudarja tudi, da bi moral imeti model enotne revizije manj ravni v kontrolnem sistemu in predstavljati manjše stroške za Unijo, države članice in upravičence; meni, da bi morali večji poudarek nameniti zanesljivosti kontrolnega sistema posamezne države članice kot celote, ne pa da se osredotoča le na dodatno preverjanje upravičencev; meni, da je kontrolni sistem za upravičence še vedno preveč obremenjujoč, da je v državah članicah, kjer so nepravilnosti in goljufije manj pogoste, revizijski sistem nasploh dokazano učinkovit ter da je zanesljivost mogoče doseči na drugačne načine, ne samo s pretiranim preverjanjem na kraju samem;

244.  poziva Komisijo, naj poročilo Računskega sodišča in priporočila Parlamenta pozorno preuči ter dopolni kontrolni sistem za odhodke SKP, da bo revizijski pristop resnično enoten;

245.  poudarja, da je Komisija v svojih smernicah za leto 2018 obravnavala in odpravila številne pomanjkljivosti, ki jih je ugotovilo Računsko sodišče; pozdravlja stalen napredek, ki ga dosegajo certifikacijski organi;

Del XVIII – posebno poročilo Računskega sodišča št. 8/2017 z naslovom „Nadzor ribištva v EU: potrebnih je več prizadevanj“

246.   poziva države članice, naj do leta 2018 vzpostavijo postopke za preverjanje točnosti informacij, evidentiranih v njihovih nacionalnih registrih flot, da bi izboljšale točnost informacij o ribolovni zmogljivosti;

247.  poziva Komisijo, naj v kontekstu morebitnih prihodnjih sprememb Uredbe (ES) št. 1224/2009(19) (uredba o nadzoru) in za povečanje točnosti informacij o ribolovni zmogljivosti v svoj zakonodajni predlog vključi natančna pravila za redna preverjanja dokumentacije in preverjanja na kraju samem v zvezi s kazalnikoma bruto tonaže (BT) in moči motorja (kW), ki se uporabljata za izračun ribolovne zmogljivosti;

248.   v kontekstu možnih prihodnjih sprememb uredbe o nadzoru in za izboljšanje spremljanja dejavnosti majhnih ribiških plovil poziva Komisijo, naj v svoj zakonodajni predlog vključi:

(a)  odpravo izvzetja iz sistema VMS(20) za plovila, dolga od 12 do 15 metrov;

(b)  zahtevo za namestitev manjših in cenejših sistemov lokalizacije za plovila, krajša od 12 metrov;

249.  poziva države članice, naj do leta 2019, da bi zagotovile preglednost razdeljevanja ribolovnih kvot, obvestijo Komisijo o svojih sistemih za dodelitve kvot v skladu s členom 16 uredbe o SRP(21), in navedejo, kako so bila transparentna in objektivna merila vključena v postopek razdeljevanja ribolovnih kvot med deležnike;

250.   poziva države članice, naj do leta 2019, da bi povečale popolnost in zanesljivost podatkov o ribištvu:

(a)  pregledajo in izboljšajo proces evidentiranja in preverjanja podatkov v papirni obliki v zvezi z ribolovnimi dejavnostmi; postopno uvedejo postopke za beleženje in preverjanje elektronskih podatkov o ribolovnih dejavnostih, ki jih posredujejo plovila, krajša od 10 metrov; zagotovijo, da so ti sistemi skladni in da omogočajo izmenjavo podatkov med državami članicami, Komisijo in Evropsko agencijo za nadzor ribištva;

(b)   zagotovijo razpoložljivost zanesljivih podatkov o dejavnostih plovil, krajših od 10 metrov, s postopno uvedbo ustreznih, cenejših in uporabniku prijaznih zahtev glede beleženja in poročanja ter uporabljajo pravila o zbiranju podatkov, opredeljenih v uredbi o nadzoru;

(c)   dokončajo potrjevanje in navzkrižno preverjanje podatkov o dejavnostih ribištva;

251.  poziva Komisijo, naj do leta 2020:

(a)   vzpostavi platformo za izmenjavo informacij, na katero bodo države članice pošiljale potrjene podatke v standardnih formatih in s standardno vsebino, tako da se bodo informacije, ki so na voljo različnim službam Komisije, ujemale s podatki držav članic;

(b)   spodbuja razvoj cenejšega, preprostejšega in uporabniku bolj prijaznega sistema za olajšanje elektronskega sporočanja ribolovnih dejavnosti plovil, krajših od 12 metrov; za plovila dolžine od 10 do 12 metrov uvede obveznost uporabe sistemov za elektronsko beleženje in poročanje (elektronski ladijski dnevnik) namesto papirnega dnevnika; za plovila krajša od 10 metrov postopoma uvede obveznost beleženja ulova in poročanja o njem z elektronskimi sistemi, ki so cenejši, enostavnejši in uporabniku prijazni;

(c)   analizira preostale težave v zvezi s popolnostjo in zanesljivostjo podatkov na ravni držav članic ter po potrebi skupaj z državami članicami določi potrebne ukrepe;

252.   poziva Komisijo, naj v kontekstu možnih prihodnjih sprememb uredbe o nadzoru in za povečanje popolnosti in zanesljivosti podatkov o ribištvu v svoj zakonodajni predlog vključi:

(a)   odpravo izvzetja iz sistema za elektronsko poročanje in iz obveznosti elektronskih deklaracij za plovila, dolga od 12 do 15 metrov;

(b)   pregled obveznosti držav članic v skladu z uredbo o nadzoru glede poročanja o podatkih o ulovu, da bi se vključile podrobnosti o ribolovnem območju, velikosti plovil in ribolovnem orodju;

253.  poziva države članice, naj za izboljšanje inšpekcijskih pregledov razvijejo in uporabljajo standardne inšpekcijske protokole in poročila o inšpekcijskih pregledih, ki so bolj prilagojeni specifičnim regionalnim in tehničnim pogojem ribištva kot protokoli in poročila iz Priloge XXVII Uredbe (EU) št. 404/2011(22); poziva jih, naj to storijo ob posvetovanju z Evropsko agencijo za nadzor ribištva in do leta 2019, ko naj bi začela veljati nova uredba o tehničnih ukrepih(23);

254.  poziva Komisijo, naj v kontekstu možnih prihodnjih sprememb uredbe o nadzoru v svoj zakonodajni predlog vključi obveznost uporabe elektronskega sistema za poročila o inšpekcijskem pregledu za države članice, da bi se zagotovili izčrpni in posodobljeni rezultati nacionalnih inšpekcijskih pregledov; poziva jo, naj v predlog vključi tudi obveznost za države članice, da te rezultate izmenjajo z drugimi zadevnimi državami članicami;

255.   poziva države članice, naj do leta 2019, da bi zagotovile uspešnost sistema sankcij:

(a)   pri določanju sankcij ustrezno upoštevajo ponavljajoče se kršitve ali kršitelje povratnike;

(b)    v celoti izvajajo sisteme točk in zagotovijo, da se na njihovih ozemljih dosledno uporabljajo;

256.  poziva Komisijo, naj v kontekstu možnih prihodnjih sprememb uredbe o nadzoru v svoj zakonodajni predlog vključi določbo, ki predvideva uvedbo sistema za izmenjavo podatkov o kršitvah in sankcijah v sodelovanju z Evropsko agencijo za nadzor ribištva in državami članicami;

Del XIX – posebno poročilo Računskega sodišča št. 9/2017 z naslovom „Podpora EU za boj proti trgovini z ljudmi v južni/jugovzhodni Aziji“

257.  pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča; podpira priporočila v njem ter v nadaljevanju navaja svoje pripombe in priporočila;

258.  priznava, da je Unija kljub težavnemu okolju, v katerem je bila primorana delovati, občutno prispevala k boju proti trgovini z ljudmi v južni in jugovzhodni Aziji;

259.  pozdravlja napredek, dosežen na področju boja proti trgovini z ljudmi z ukrepi, kot je imenovanje evropskih migracijskih uradnikov za zveze v posameznih državah; poziva, naj se delo v zvezi s tem nadaljuje;

260.  spodbuja Unijo, naj okrepi sodelovanje z nacionalnimi in regionalnimi vladami, pa tudi z drugimi organizacijami, ki delujejo na tem območju (kot so OZN, ASEAN in ustrezne nevladne organizacije) in civilno družbo, da bi pridobili boljši pregled nad preostalimi prednostnimi nalogami in pripravili bolj ciljno usmerjen akcijski načrt;

261.  poudarja, kako pomembno je izkoreniniti skrajno revščino ter diskriminacijo manjšin in diskriminacijo na podlagi spola v državah južne in jugovzhodne Azije, prav tako pa s pomočjo EIDHR utrditi njihove temelje na področju demokracije in človekovih pravic;

262.  poziva Komisijo, naj pripravi izčrpno, celovito in zanesljivo bazo podatkov o finančni podpori v sklopu boja proti trgovini z ljudmi, da bo mogoče pravičneje porazdeliti sredstva, tako da bodo izplačana prejemnikom, ki jih najbolj potrebujejo; se strinja s Svetom, da je treba pripraviti posodobljen seznam regij in držav, ki se spopadajo s težavo trgovine z ljudmi, in ga vključiti v bazo podatkov;

263.  pozdravlja sporočilo Komisije z naslovom Poročilo o ukrepih na podlagi strategije EU za odpravo trgovine z ljudmi in opredelitev nadaljnjih konkretnih ukrepov (COM(2017)0728), ki je bilo objavljeno decembra 2017; poziva Komisijo, naj predlaga posebne ukrepe, ki bi jih bilo treba pripraviti za posamezne regije;

264.  pozdravlja, da bo vprašanje trgovine z ljudmi prednostna naloga tudi v prihodnjem političnem ciklu Unije za boj proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu in hudim oblikam mednarodnega kriminala v obdobju 2018–2021;

265.  meni, da je nujno treba okrepiti agencije kazenskega pregona v državah južne in jugovzhodne Azije, da bodo učinkovitejše pri odkrivanju in razbijanju mrež za trgovino z ljudmi; poziva k strožjim kaznim za zločince, vpletene v trgovino z ljudmi;

266.  poziva Komisijo in države članice, naj se s političnim in pravosodnim sodelovanjem še naprej borijo proti trgovini z ljudmi v Uniji, da bi se spoprijeli z mafijo, ki Unijo uporablja kot končno destinacijo za žrtve trgovine z ljudmi, kakor je navedeno v sporočilu iz decembra 2017;

267.  meni, da je potrebna boljša povezava med trenutkom izvedbe blažilnih ukrepov ter sredstvi, ki se namenjajo temu vprašanju, pa tudi tesnejše sodelovanje med ESZD, Komisijo, ASEAN in OZN, da bi povečali učinkovitost boja proti trgovini z ljudmi;

268.  poziva ESZD in Komisijo, naj v zvezi z vprašanjem trgovine z ljudmi preučita tudi druge možnosti ukrepanja, kot so dvostranski in večstranski sporazumi;

Del XX – posebno poročilo Računskega sodišča št. 10/2017 – „Podpora EU za mlade kmete bi morala biti bolje usmerjena, da bi spodbujala učinkovito generacijsko pomladitev“

269.   meni, da je glede obstoječih politik SKP:

(a)  potrebna celovita ocena vseh orodij in ukrepov, ki jih je mogoče združiti, da bi pomagali mladim kmetom in se osredotočili na primerljivost po celotni Uniji, doslednost oziroma nedoslednost kazalnikov rezultatov ter ovire za mlade kmete pri vstopu na trg, ki jih bo mogoče obravnavati pri prihodnjem pregledu SKP;

(b)  treba bolje opredeliti cilje za pomladitev generacij, po možnosti tudi količinsko, in zbirati podatke o stopnji uspešnosti pri pomlajevanju generacij in dejavnikih, ki prispevajo k njemu ali ga ovirajo;

270.   meni, da bi morala Komisija za SKP po letu 2020 opredeliti (ali v skladu z deljenim upravljanjem to zahtevati od držav članic) jasno intervencijsko logiko za instrumente politike, ki so namenjeni obravnavanju generacijske pomladitve v kmetijstvu; meni, da bi morala intervencijska logika zajemati:

(a)   zanesljivo oceno potreb mladih kmetov, s katero bi se preučili temeljni razlogi, zakaj se mladi, ki bi želeli postati kmetje, spopadajo z ovirami v procesu vzpostavljanja kmetij, in razširjenost teh ovir glede na geografska območja, kmetijske sektorje ali druge specifične značilnosti kmetijskih gospodarstev;

(b)  oceno, katere potrebe je mogoče obravnavati z instrumenti politik Unije in katere bi se lahko (ali pa se že) bolje obravnavalo s politikami držav članic, ter analizo, katere oblike pomoči (npr. neposredna plačila, pavšalni zneski, finančni instrumenti) so najprimernejše za obravnavanje ugotovljenih potreb;

(c)  ozaveščanje o možnih oblikah pomoči za predčasno predajo kmetije nasledniku ter spremne storitve ali ukrepe svetovanja, na primer zadovoljivo upokojitveno shemo na podlagi nacionalnih ali regionalnih dohodkov ali prihodkov v kmetijskem, živilskem in gozdarskem sektorju;

(d)  opredelitev ciljev v skladu z načeli SMART z jasnimi in količinsko opredeljivimi pričakovanimi rezultati instrumentov politike glede pričakovane stopnje generacijske pomladitve in prispevka k sposobnosti preživetja kmetijskih gospodarstev, ki so prejela podporo, ne glede na dolga obdobja načrtovanja predaje kmetijskih gospodarstev; meni zlasti, da bi moralo biti jasno, ali je cilj instrumentov politike podpora kar največjega številna mladih kmetov ali ciljna usmerjenost na specifično skupino mladih kmetov (npr. najbolj izobraženi, tisti, ki vzpostavljajo kmetijsko gospodarstvo na območjih z omejenimi možnostmi, tisti, ki na kmetijskih gospodarstvih uvajajo tehnologije za varčevanje energije ali vode, tisti, ki izboljšajo donosnost ali produktivnost svojih kmetijskih gospodarstev, tisti, ki zaposlujejo več ljudi);

271.   poziva države članice, naj pri izvajanju ukrepov SKP v obdobju po letu 2020 izboljšajo ciljno usmerjanje ukrepov, in sicer z:

(a)  uporabo meril, s katerimi bi se zagotovila izbira stroškovno najučinkovitejših projektov, kot so projekti, ki prinašajo največje povečanje trajnostne produktivnosti ali sposobnosti preživetja kmetijskih gospodarstev ali najbolj povečajo zaposlovanje na območjih z najvišjo brezposelnostjo ali območjih z najnižjo stopnjo generacijske pomladitve;

(b)  uporabo jasnih meril za ocenjevanje vlog za podporo mladih kmetov v primeru skupnega obvladovanja kmetijskih gospodarstev, ki so organizirana kot pravne osebe (npr. z opredelitvijo, kolikšen odstotek glasovalnih pravic ali delnic mora imeti upravičenec ali v kakšnem obdobju se mora spremeniti delež delnic, kolikšen je minimalni odstotek njegovih prihodkov, ki mora izvirati iz njegove dejavnosti v kmetijskem gospodarstvu, ki je prejelo podporo), da bi pomoč usmerile na mlade kmete, katerih glavna dejavnost je kmetovanje v kmetijskem gospodarstvu, ki prejme podporo;

(c)  uporabo dovolj visokega minimalnega praga za zbrane točke, ki bi jih morali doseči projekti, ter ustrezno porazdelitvijo proračuna za ukrepe, da bi zagotovile enako razpoložljivost sredstev za mlade kmete, ki vzpostavijo kmetijo, v celotnem programskem obdobju;

(d)  boljšo uporabo poslovnih načrtov kot orodij, s katerimi bi se – ob vložitvi zahtevka – ovrednotila tako potreba po javnem financiranju z oceno verjetne sposobnosti preživetja kmetijskih gospodarstev brez pomoči kot tudi – po zaključku projekta – učinek pomoči na sposobnost preživetja kmetijskega gospodarstva ali na druge jasno določene cilje (npr. zaposlovanje, uvedba tehnologij za varčevanje energije ali vode);

272.   meni, da bi bilo treba v zakonodaji o ukrepih SKP po letu 2020 zagotoviti, da bodo Komisija in države članice (v skladu z deljenim upravljanjem) izboljšale sistem spremljanja in vrednotenja; zlasti meni, da:

(a)  bi morala Komisija opredeliti kazalnike izložkov, rezultatov in učinkov, s katerimi bi bilo mogoče oceniti napredek, uspešnost in učinkovitosti orodij politike glede na cilje, pri tem pa bi morala izhajati iz najboljše prakse, kot so uporabni kazalniki, ki so jih države članice razvile za svoje sisteme spremljanja;

(b)  bi morale države članice redno zbirati dejanske podatke o strukturnih in finančnih značilnostih gospodarstev, ki prejemajo podporo (npr. prihodki, dohodki, število zaposlenih, uvedene inovacije, izobrazbena stopnja kmetov), s katerimi bi bilo mogoče oceniti učinkovitost in uspešnost ukrepov pri doseganju zastavljenih ciljev politike;

(c)  bi morale Komisija in države članice zahtevati, da se pri vrednotenjih pridobijo uporabne informacije o dosežkih projektov in ukrepov, ki temeljijo na dejanskih podatkih o razvoju strukturnih in finančnih značilnosti kmetijskih gospodarstev, ki so prejela podporo, pri tem pa bi morale izhajati iz najboljših praks (npr. primerjalna analiza, analiza hipotetičnih scenarijev, raziskave), kot so na primer tiste, ugotovljene med to revizijo (glej okvir 5 posebnega poročila Računskega sodišča in odstavek 75, primer Emilije Romanje);

(d)  je treba zagotoviti, da bodo imeli mladi kmeti dostop do svetovanja in orodij, da se bodo učinkovito in uspešno spopadali s tržnimi motnjami in zasičenostjo, pa tudi nihanjem cen; meni, da bi tako lahko povečali konkurenčnost in izboljšali tržno usmerjenost ter zmanjšali nihanja prihodkov proizvajalcev, povezana s krizo;

Del XXI – posebno poročilo Računskega sodišča št. 11/2017 z naslovom „Skrbniški sklad EU Bêkou za Srednjeafriško republiko: kljub nekaterim pomanjkljivostim obetajoč začetek“

273.  pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča ter se strinja s podanimi pripombami in priporočili;

274.  pozdravlja ustanovitev evropskega skrbniškega sklada Bêkou in njegov prispevek k mednarodnemu odzivu na krizo v Srednjeafriški republiki; priznava, da je mogoče skrbniški sklad z več vidikov obravnavati kot pomemben pilotni projekt in da je treba oblikovati natančnejše smernice glede sistemskega vprašanja usklajevanja donatorjev ter spremljanja in ocenjevanja v skladu z bolj sistemskim pristopom pridobivanja jamstev;

275.  ugotavlja, da so bili skrbniški skladi del ad hoc odziva zaradi pomanjkanja sredstev in prilagodljivosti, potrebnih za hiter in celovit pristop k večjim krizam; meni, da mora preteči več časa, da se dokaže njihova učinkovitost in pridobijo dodatne izkušnje pri izvajanju v praksi;

276.  meni tudi, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti učinkovitosti in političnemu upravljanju skrbniških skladov, pa tudi neobstoječim jamstvom in pomanjkanju nadzora nad končno porabo dodeljenih sredstev;

277.  meni, da bi bilo treba posebno pozornost posvetiti ugotovitvam Računskega sodišča o omejenem vplivu sklada na usklajevanje med deležniki in da bi morala Komisija storiti vse, kar je v njeni moči, da bi uporabila izkušnje, pridobljene pri dejavnostih Evropskega razvojnega sklada (ERS), na področjih, kot so izvajanje in usklajevanje večstranskih naložb ter upravljanje prevzemanja odgovornosti za rezultate;

278.  poudarja, da bi morali biti vsi novi finančni instrumenti in kombinirani finančni instrumenti tudi v prihodnje usklajeni s krovnimi cilji razvojne politike Unije in se osredotočati na tista področja, kjer prinesejo največjo dodano vrednost in strateški učinek;

279.  ugotavlja, da so bili prispevki držav članic v skrbniški sklad doslej razmeroma majhni; poziva države članice, naj povečajo prizadevanja in zagotovijo, da bo sklad uresničil pričakovane politične cilje;

280.  meni, da bi bilo treba, ko gre za celoten prispevek, ustrezno pozornost nameniti nadzoru nad stroški upravljanja in upravnimi stroški; je naklonjen skladnosti in dopolnjevanju teh novih razvojnih orodij s strateškimi in političnimi cilji ERS;

281.  poziva Komisijo, naj začne izvajati celovite nadzorne mehanizme, s katerimi bi zagotovila, da bo Parlament izvajal politični nadzor nad vodenjem, upravljanjem in izvajanjem teh novih instrumentov v okviru postopka razrešnice; meni, da je pomembno razviti posebne strategije nadzora za te instrumente s specifičnimi in splošnimi cilji ter pregledi;

Del XXII – posebno poročilo Računskega sodišča št. 12/2017 z naslovom „Izvajanje direktive o pitni vodi: kakovost vode in dostop do nje sta bila v Bolgariji, na Madžarskem in v Romuniji izboljšana, vendar so potrebe po naložbah še vedno velike“

282.  ker je kakovostna pitna voda ena najosnovnejših potreb državljanov, poudarja, da bi morala Komisija narediti vse, kar je v njeni moči, da bi bolje spremljala razmere, zlasti na malih oskrbovalnih območjih, ki so najbliže končnim uporabnikom; opozarja, da lahko pitna voda slabe kakovosti prinese zdravstvena tveganja za evropske državljane;

283.  poziva države članice, naj državljanom posredujejo več informacij o kakovosti pitne vode, ki se jim dobavlja, saj ti v nekaterih državah članicah sploh ne vedo, da je voda iz pipe pitna;

284.  obžaluje, da države članice niso obvezane poročati o kakovosti vode na malih oskrbovalnih območjih; upa, da bo v revidirani direktivi o pitni vodi(24) ta pomanjkljivost odpravljena;

285.  poudarja, da je trajnost vodne infrastrukture zelo pomembna in da je treba državljane pritegniti k njenemu vzdrževanju;

286.  poudarja, da morajo politike glede cene vode spodbujati učinkovitost in kriti stroške uporabe vode; ugotavlja, da so države članice odgovorne za zagotavljanje cenovno dostopne in visokokakovostne pitne vode vsem svojim državljanom, ob upoštevanju načela, da je voda skupno dobro in človekova pravica;

287.  opominja Komisijo, da so potekajoče razprave in naraščajoči trendi liberalizacije in privatizacije vodnih storitev v številnih državah članicah za državljane postali zelo pereče vprašanje;

Del XXIII – posebno poročilo Računskega sodišča št. 13/2017 z naslovom „Enotni evropski sistem za upravljanje železniškega prometa: ali bo ta politična odločitev kdaj postala resničnost?“

288.   pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča ter se strinja s podanimi pripombami in priporočili;

289.   ugotavlja, da Komisija ni ustrezno ocenila učinka zakonodajnih svežnjev, ki jih je sprejela od leta 2000, na sektor železniškega prometa; obžaluje, da sredstva Unije, vložena v nekatere projekte, niso bila porabljena stroškovno učinkovito;

290.   ugotavlja, da sektor železniškega prometa v splošnem obvladujejo velike gospodarske družbe, ki utegnejo liberalizacijo trga videti bolj kot grožnjo in ne kot prednost;

291.  ugotavlja, da morajo interese držav članic za povečanje interoperabilnosti spremljati ocena stroškov in zahtevana finančna sredstva; spodbuja države članice, naj pri dodeljevanju finančne podpore Unije za evropski sistem za upravljanje železniškega prometa (ERTMS) zastavijo realistične cilje, in Komisiji svetuje, naj določi časovni razpored za izvajanje, ki bo uresničljiv;

292.  pozdravlja, da je Komisija zavezala, da bo v sodelovanju z državami članicami pripravila časovni načrt za odpravo s pravno zavezujočimi cilji; zato pozdravlja, da se je Komisija odločila sodelovati z industrijo, da bi spodbujala uporabo skupnega sistema javnega naročanja, ki ga je pripravila skupnost evropskih železnic;

293.  meni, da drage naložbe, ki jih zahteva ta sistem, in tudi dejstvo, da tisti, ki nosijo stroške, od njega ne bodo imeli takojšnjih koristi, zahtevajo strateško presojo prednostnih nalog, določenih v okviru Sveta in v državah članicah; pozdravlja evropski načrt za uvedbo in z njim povezan podrobni akcijski načrt ERTMS, katerega cilj je zagotoviti enakomeren dotok pomoči; spodbuja države članice, naj se osredotočijo na boljše usklajevanje evropskega načrta za uvedbo in zagotovijo, da se bodo obveznosti Unije obravnavale v okviru nacionalnih prednostnih nalog; pozdravlja, da je Komisija zavezala, da bo določila vmesne cilje v nacionalnih načrtih za uvedbo, da bi izboljšala spremljanje posameznih oddelkov;

294.  je zaskrbljen zaradi visoke stopnje sprostitev sredstev, povezanih s podporo TEN-T za projekte ERTMS, ki je v glavnem posledica dejstva, da finančne določbe Unije niso usklajene z nacionalnimi strategijami izvajanja; pozdravlja, da Komisija prilagaja postopke financiranja IPE, kadar je to mogoče; poziva jo, naj obravnava in oceni razmere ter sprejme ustrezne ukrepe za odpravljanje teh pomanjkljivosti;

295.   obžaluje, da se financiranje Unije za naprave, vgrajene v vozilo, večinoma izkoristi za domači promet in da tovornega prometa ni mogoče podpreti s kohezijskimi sredstvi; želi spomniti, da je železniški tovorni promet eden od ključnih vidikov enotnega trga;

296.   poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo mogoče pomanjkljivosti, povezane z nezdružljivostmi sistema, učinkovito odpraviti v naslednjem programskem obdobju;

297.  meni, da bo za delovanje enotnega železniškega trga potrebna celovita vključenost vseh zadevnih udeležencev na trgu pred dodelitvijo sredstev Unije; meni, da sta za politiko Unije o železniškem sektorju potrebna realistična preusmeritev strategije, ki bi morala vključevati oceno stroškov in koristi, ter razvoj ekonomskega modela v državah članicah, kjer takšnega modela ni, z namenom zagotoviti ustrezno financiranje in omogočiti učinkovito opredelitev virov;

Del XXIV – posebno poročilo Računskega sodišča št. 14/2017 z naslovom „Pregled smotrnosti vodenja zadev na Sodišču Evropske unije“

298.   pozdravlja posebno poročilo Računskega sodišča; se strinja s podanimi pripombami in priporočili;

299.  izraža kritiko na račun Sodišča Evropske unije, ki je Evropskemu računskemu sodišču zavrnilo dostop do nekaterih dokumentov, ki jih je zahtevalo za pregled smotrnosti Sodišča Evropske unije; spominja Sodišče Evropske unije, da člane Računskega sodišča in revizorje pri opravljanju dolžnosti zavezuje načelo zaupnosti in varovanja poklicne skrivnosti(25); obžaluje, da ni bilo mogoče opraviti intervjuja s strokovnimi sodelavci, čeprav imajo pomembno vlogo pri delu Sodišča Evropske unije;

300.   z obžalovanjem ugotavlja, da je splošno sodišče od leta 2012 večkrat prekoračilo razumen rok, v katerem je stranka upravičena do razsodbe; poziva Splošno sodišče, naj poroča Odboru Parlamenta za proračunski nadzor, da bi pojasnilo razmere;

301.   ugotavlja, da se po reformi sodnega sistema Sodišča Evropske unije sodniki senatom dodeljujejo glede na število obravnavanih zadev na različnih področjih; želi izvedeti, kako se izvede ta dodelitev in ali so za nekatera področja imenovani posebni senati; poziva k predložitvi statističnih podatkov o napredku pri zadevah v sklopu novega sistema;

302.   obžaluje, da je Računsko sodišče iz vzorca izključilo zadeve, katerih obravnava je trajala več kot dvakrat dlje od povprečja; meni, da za oceno uspešnosti ne pridejo v poštev zgolj običajni primeri;

303.   predlaga, naj se delovni jeziki Sodišča Evropske unije, zlasti tisti, ki jih uporablja v razpravah, razširijo na angleščino, francoščino in nemščino, saj gre za delovne jezike institucij Unije; spodbuja Sodišče Evropske unije, naj v institucijah Unije poišče primere najboljše prakse in na podlagi tega reformira svoje jezikovne prakse;

304.   ugotavlja, da imajo strokovni sodelavci precejšen vpliv na postopke odločanja Sodišča Evropske unije, vendar njihova vloga in pravila, ki urejajo njihovo ravnanje, ostajajo zunaj institucije neznana;

305.   je zaskrbljen, ker se je pri pregledu najpogostejših dejavnikov, ki vplivajo na trajanje pisnega postopka na Splošnem sodišču, izkazalo, da prejetje in obdelava procesne dokumentacije v sodnem tajništvu terjata 85 % časa; sprašuje, če ima sodno tajništvo dovolj virov;

306.   je zaskrbljen zaradi trajanja postopkov na Splošnem sodišču, pri katerih se postavljajo vprašanja glede zaupnosti;

307.   je seznanjen s postopkom dodeljevanja zadev, predloženih sodiščema; poziva Sodišče Evropske unije, naj posreduje pravila, ki določajo postopek dodeljevanja na obeh sodiščih;

308.   ugotavlja, da je bilo v letih 2014 in 2015 približno 40 % zadev na Splošnem sodišču dodeljenih zunaj sistema vrstnih redov, zaradi česar se porajajo dvomi glede samega sistema; obenem izraža pomisleke v zvezi s samovoljnim razdeljevanjem zadev na Splošnem sodišču; obžaluje premajhno preglednost, kar zadeva postopek;

309.   je zaskrbljen, ker so sodne počitnice najpogostejši dejavnik, ki vpliva na trajanje obravnave zadev na Sodišču Evropske unije; predlaga, naj se v tem obdobju dovolijo razprave in sprejemanje odločitev za širšo paleto zadev, ne samo za tiste, za katere veljajo posebne okoliščine;

310.   ugotavlja, da na trajanje zadev vplivajo tudi bolniška odsotnost, porodniški ali starševski dopust ter odhod strokovnih sodelavcev; poziva Sodišče Evropske unije, naj preuči morebitne nadomestne metode, s katerimi bi prebrodilo začasne odsotnosti in zagotovilo nemoten potek dela;

311.   meni, da sredstva glede na delovno obremenitev niso sorazmerno razdeljena med sodišči; predlaga, naj enota pravnih redaktorjev sodb na Splošnem sodišču posreduje v poznejši fazi postopka;

312.   poziva države članice, naj zagotovijo, da bo odločitev o imenovanju novih sodnikov sprejeta precej pred dnevom odhoda starih, da se zagotovi nemotena predaja dela;

313.   je zaskrbljen, ker Sodišče Evropske unije k vsem fazam postopka pristopa na en sam način; svetuje mu, naj prilagodi postavljene roke ter upošteva tipologijo in kompleksnost zadev;

314.   ugotavlja, da se znatno število zadev na obeh sodiščih ukvarja z vprašanjem intelektualne lastnine; spodbuja Sodišče Evropske unije, naj analizira možnosti za poenostavitev postopkov v zvezi s temi zadevami in razmisli o tem, da bi jih raziskovalne in dokumentacijske službe pri Sodišču Evropske unije vnaprej pregledovale;

Del XXV – posebno poročilo Računskega sodišča št. 16/2017 z naslovom „Načrtovanje programov razvoja podeželja: manj zapletenosti in več osredotočenosti na potrebne rezultate“

315.   poziva, naj za večjo osredotočenost na smotrnost in rezultate pri pripravi programskega obdobja po letu 2020, za povečanje povezovanja med programi razvoja podeželja in drugimi programi ter za izboljšanje ocene prispevka programov razvoja podeželja k strateškim ciljem:

(a)  Komisija zagotovi, da bodo predlogi politik vsebovali opis, kako se bo z nadaljnjim oblikovanjem zahtev izboljšala doslednost posameznih programov,

(b)  države članice do leta 2020 natančno navedejo, kako se bodo izvajali in spremljali mehanizmi usklajevanja, dopolnjevanja in sinergije ter kako se bo o njih poročalo v okviru krovnih ciljev in pravil Unije;

316.   poziva Komisijo, naj do konca leta 2020 pregleda zasnovo programskih dokumentov, da bi se poenostavila njihova vsebina in zmanjšalo število zahtev za programsko obdobje po letu 2020; meni zlasti, da je treba omejiti strukturo programskih dokumentov na elemente in možnosti, ki so bistveni za pravilno načrtovanje, izvajanje in spremljanje odhodkov za razvoj podeželja;

317.   poziva Komisijo, naj do konca leta 2018 skupaj z državami članicami sprejme ukrepe za zagotovitev, da bo okrepljeno letno poročanje o izvajanju leta 2019 dalo jasne in celovite informacije o dosežkih programa in da bodo zahtevani odgovori na skupna vprašanja za vrednotenje zagotavljali boljšo osnovo za naslednje programsko obdobje;

318.   poziva Komisijo, naj pri pripravi programskega obdobja po letu 2020 v okviru krovnih ciljev Unije na področju kmetijstva in razvoja podeželja točneje opredeli vrste kazalnikov, ki jih je treba določiti za ocenjevanje rezultatov in učinka intervencij na področju razvoja podeželja; meni, da bi se komisija pri tem lahko oprla na izkušnje in rešitve, ki so jih že razvile druge mednarodne organizacije (npr. Svetovna zdravstvena organizacija, Svetovna banka in OECD) za osredotočanje na uspešnost in rezultate;

319.  meni, da bi morala Komisija zagotoviti stalnost naložb, ki se trenutno izvajajo v drugem stebru skupne kmetijske politike, saj gre za bistven instrument financiranja za spodbujanje gospodarske rasti, konkurenčnosti, inovacij in zaposlovanja na podeželskih in gorskih območjih regij, ki zaostajajo v razvoju, in zagotavljanje trajnostnega razvoja podeželja;

320.  poziva Komisijo, naj do konca leta 2020 spodbuja in omogoča nacionalno sodelovanje in mreženje ter tako razširja dobre prakse na področju merjenja smotrnosti, razvite na nacionalni ravni;

321.   za programsko obdobje po letu 2020 poziva Komisijo, naj do konca leta 2020 pregleda in oceni izkušnje pri izvajanju sedanjega sistema, vključno z:

(a)   učinkom rezerve za smotrnost poslovanja in nadomestnimi mehanizmi, s katerimi bi bilo mogoče izboljšati poslovanje,

(b)   ustreznostjo in merljivostjo kazalnikov rezultatov, ki se uporabljajo za dostop do rezerve za smotrnost poslovanja, ter

(c)   uporabo finančnih sankcij za obravnavanje problema nezadostne smotrnosti;

322.   poziva Svet in Komisijo, naj pred sprejetjem nadaljnjih zakonodajnih predlogov sredi leta 2018 razmislita o tem, da bi uskladila dolgoročne strategije in oblikovanja politik s proračunskim ciklom ter opravila celovit pregled porabe pred določitvijo novega dolgoročnega proračuna;

323.  meni, da bi morala Komisija v zakonodajnih predlogih navesti, katere spremembe v časovnem razporedu zasnove politik, načrtovanju programov in izvajanju so vključene, da bo mogoče programe razvoja podeželja odobriti ob začetku naslednjega programskega obdobja in omogočiti pravočasno izvajanje od leta 2020 naprej;

324.   meni, da bi bilo treba pri odločitvi o trajanju večletnega finančnega okvira najti pravo ravnovesje med dvema na videz nasprotujočima si zahtevama: na eni strani potrebo, da vrsta politik Unije – zlasti tistih v okviru deljenega upravljanja, kot sta kmetijstvo in kohezija – na podlagi stabilnosti in predvidljivosti obveze deluje najmanj sedem let, in, na drugi strani, potrebo po demokratični legitimnosti in odgovornosti, ki izhaja iz uskladitve vseh finančnih okvirov s petletnim političnim ciklom Parlamenta in Komisije;

Del XXVI – posebno poročilo Računskega sodišča št. 17/2017 z naslovom „Posredovanje Komisije v grški finančni krizi“

325.  se zahvaljuje Računskemu sodišču, da je pripravilo celovito poročilo o zelo pomembnem vprašanju, ki je tesno povezano z dejavnostmi Odbora za proračunski nadzor; obžaluje, da je priprava revizijskega poročila trajala tri leta; poudarja pomen pravočasnih poročil, saj bi to znatno olajšalo delo Komisije in Parlamenta;

326.  obžaluje, da je imelo Računsko sodišče zgolj omejena pooblastila pri reviziji finančne pomoči Unije Grčiji, ki jo je upravljala trojka v sestavi Komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada, ter da od Evropske centralne banke ni prejelo zadostnih informacij; spodbuja Evropsko centralno banko, naj v duhu vzajemnega sodelovanja zagotovi informacije, s katerimi bi Računskemu sodišču omogočili širši pregled uporabe skladov Unije;

327.  se zaveda zapletenih gospodarskih razmer po vsej Evropi in zlasti težkih političnih razmer v Grčiji v času izvajanja finančne pomoči Unije, ki so neposredno vplivale na učinkovitost izvajanja pomoči;

328.  poudarja bistven pomen preglednosti uporabe skladov Unije pri različnih instrumentih finančne pomoči, ki se izvajajo v Grčiji;

329.  poziva Komisijo, naj izboljša splošne postopke za zasnovo programov podpore, pri čemer bi morala zlasti določiti obseg analitičnega dela, ki je potrebno za utemeljitev vsebine pogojev, in po možnosti določiti orodja, ki bi se lahko uporabila v ustreznih situacijah;

330.  poudarja, da mora Komisija izboljšati svoje ureditve glede spremljanje izvajanja in uvedbe reform, da bi lažje ugotovila upravne ali druge ovire za njihovo uspešno izvedbo; meni tudi, da mora Komisija zagotoviti, da ima potrebne vire za izvedbo teh ocen;

Del XXVII – posebno poročilo Računskega sodišča št. 18/2017 z naslovom „Enotno evropsko nebo“

331.  poudarja, da enotno evropsko nebo ni povsem zaživelo v praksi zaradi odpora nekaterih poklicev v zračnem prometu, ki branijo svoje pristojnosti, pa tudi zato, ker države članice niso pokazale dovolj politične volje, da bi izpolnile vse pogoje za izvajanje te pobude;

332.  obžaluje, da Unija doslej ni bila sposobna odpraviti meja v zraku med schengenskimi državami članicami, zaradi česar nastaja izguba za vse v znesku 5 milijard EUR letno, čeprav ji je uspelo odstraniti kopenske meje med temi istimi državami članicami;

333.  poudarja, da je treba pregledati in posodobiti kazalnike, da bi racionalizirali načrt izvedbe zračnega prometa; pozdravlja, da je Komisija izjavila, da se že pregledujejo; poudarja, da so potrebni natančni, ustrezni podatki, da bi zagotovili učinkovitost pregleda kazalnikov;

334.  poudarja, da bi izvajanje enotnega evropskega neba emisije CO2 letalske industrije zmanjšalo do 10 %, kar bi zelo pomagalo doseči cilje iz pariškega podnebnega sporazuma;

335.  poziva Komisijo, naj podrobneje preuči rezultate skupnega podjetja SESAR, saj morda v trenutnih razmerah, ko se enotno evropsko nebo še ne izvaja, niso uporabni in obstaja tveganje, da bodo uporabljeni v sistemih zračnega prometa, ki ne morejo sodelovati med seboj;

336.  poziva Komisijo, naj predstavi podrobnosti o svoji pogodbi z organom Eurocontrol, da bo mogoče nadzirati porabo denarja davkoplačevalcev Unije;

337.  poudarja, da je treba nacionalnim nadzornim organom zagotoviti neodvisnost ter jim dati zadostne finančne in organizacijske zmogljivosti;

338.  poziva Komisijo, naj pristojni odbor Parlamenta obvesti, zakaj ni sprožila postopka za ugotavljanje kršitev zaradi neizvajanja funkcionalnih blokov zračnega prostora, ki bi morali začeti delovati že leta 2012, pa še danes niso v uporabi;

Del XXVIII – posebno poročilo Računskega sodišča št. 21/2017 z naslovom „Ozelenitev: shema dohodkovne podpore je kompleksnejša, a še ni okoljsko uspešna“

  pozdravlja priporočila Računskega sodišča, Komisijo pa poziva, naj dodatno obravnava priporočila in pripombe iz posebnega poročila;

  je seznanjen s precej visoko porabo za nova plačila za zeleno komponento, ki zajemajo 30 % vseh neposrednih plačil SKP in skoraj 8 % celotnega proračuna EU; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da ta znesek ne ustreza ravni ambicij, ki jo ponujajo plačila za zeleno komponento; poziva Komisijo, naj to upošteva pri pripravi reforme SKP;

  obžaluje dejstvo, da še zmeraj ni jasno, kako naj bi ozelenitev prispevala k uresničevanju širših ciljev Unije na področju boja proti podnebnim spremembam; poziva Komisijo, naj v okviru nove reforme SKP pripravi poseben akcijski načrt za ozelenitev, v katerem bi natančno opisala logiko za intervencijo ter določila niz posebnih, izmerljivih ciljev;

  je zaskrbljen, ker instrument ozelenitve ostaja ukrep, ki podpira dohodke in kmetom omogoča celo, da svoje prihodke povečajo tudi do 1 %, pri tem pa le redko določa obveznosti ali prinaša stroške, povezane z izvajanjem, zaradi česar se v številnih primerih porajajo dvomi o sami smiselnosti financiranja; poziva Komisijo, naj določi strožje ukrepe za kmete, pri tem pa se izogne čezmerni uporabi izjem;

343.  je zaskrbljen zaradi stopnje kompleksnosti in preglednosti ozelenitve in same SKP; poziva Komisijo, naj racionalizira program ozelenitve in celotno SKP, da bi povečala stopnjo preglednosti in preprečila visoko tveganje zlorabe in dvojnega financiranja;

  je še posebej zaskrbljen, ker je Računsko sodišče zaključilo, da ozelenitev najverjetneje ne bo prinesla pomembnih prednosti za okolje in podnebje, ter poziva Komisijo, naj ponovno razmisli o smiselnosti tega instrumenta, pa tudi o možnosti, da bi precejšnja sredstva, namenjena ozelenitvi, ponovno naložili v obstoječe programe, ki se sicer pogosto prekrivajo, a so se izkazali kot bolj učinkoviti in upravičeni;

0

0 0

345.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču in poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

(1)

  UL L 48, 24.2.2016.

(2)

  UL C 323, 28.9.2017, str. 1.

(3)

  UL C 322, 28.9.2017, str. 1.

(4)

  UL C 322, 28.9.2017, str. 10.

(5)

  Sprejeta besedila, P8_TA-PROV(2018)0000.

(6)

  UL L 298, 26.10.2012, str. 1.

(7)

  UL L 287, 29.10.2013, str. 63.

(8)

  ECB bi morala:

1.  še bolj poenostaviti postopek odločanja in nekatere odločitve prenesti na nižje ravni, da bi nadzornemu odboru omogočila osredotočanje na zahtevnejša vprašanja;

2.  oceniti povezano tveganje in uvesti potrebne zaščitne ukrepe, vključno z obvladovanjem možnih nasprotujočih si zahtev in namenskim spremljanjem skladnosti, da bi premagala pomisleke glede uporabe skupnih služb;

3.  zagotoviti dovolj notranjega revizijskega znanja in virov, da bodo zajeta področja z visokimi in srednjimi tveganji, kakor in kadar je to potrebno;

4.  v polni meri sodelovati z Računskim sodiščem, da mu bo omogočila izvrševanje pooblastil ter s tem povečala odgovornost;

5.  formalizirati svojo sedanjo ureditev za merjenje uspešnosti nadzora in javno objavo informacij o njej, da bi izboljšala svojo zunanjo odgovornost;

6.  spremeniti okvirno uredbo o EMN, da bo formalizirala zaveze sodelujočih pristojnih nacionalnih organov in zagotovila, da bodo vsi v polni meri in sorazmerno sodelovali pri delu skupnih nadzorniških skupin;

7.  skupaj s pristojnimi nacionalnimi organi pripraviti opise vlog/skupin in metod za ocenjevanje primernosti osebja, ki ga nameravajo pristojni nacionalni organi dodeliti skupnim nadzorniškim skupinam, in njihove uspešnosti pri opravljanju teh nalog;

8.  vzpostaviti in vzdrževati centralizirano, standardizirano in celovito zbirko podatkov o znanjih in veščinah, izkušnjah ter kvalifikacijah zaposlenih v skupnih nadzorniških skupinah, tako osebja iz ECB kot iz pristojnih nacionalnih organov;

9.  izvajati formalen učni načrt za usposabljanje novega in obstoječega nadzornega osebja v skupnih nadzorniških skupinah;

10.  razviti in izvajati metodologijo, ki temelji na tveganju, za opredelitev ciljnega števila osebja in sestave skupnih nadzorniških skupin glede na znanja in veščine;

11.  redno pregledovati model razvrščanja v grozde, ki se uporablja v pomembnem postopku načrtovanja nadzora, in ga po potrebi posodabljati;

12.  dopolniti ali ponovno razporediti svoje osebje, da bi se na podlagi jasne opredelitve prednostnih tveganj znatno povečala navzočnost osebja ECB pri inšpekcijskih pregledih pomembnih bank na kraju samem;

13.  natančno spremljati slabosti sistema IT za inšpekcijske preglede na kraju samem in si prizadevati za izboljšanje kvalifikacij, znanja in veščin inšpektorjev pristojnih nacionalnih organov, ki izvajajo preglede na kraju samem;

(9)

  Izjava odbora za stike vodij vrhovnih revizijskih institucij držav članic EU in Evropskega računskega sodišča z naslovom „Zagotavljanje popolnoma revizijsko preverljive, odgovorne in uspešne ureditve nadzora bank po uvedbi enotnega mehanizma nadzora”.

(10)

  UL C 50, 9.2.2018, str. 80.

(11)

  Za omejevanje dostopa do informacij gl. prilogo II k posebnemu poročilu.

(12)

  Glede obstoječih ureditev poročanja med ECB in Evropskim parlamentom gl. prilogo IX k posebnemu poročilu.

(13)

  Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7).

(14)

  Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).

(15)

  Akcijski načrt za naravo, ljudi in gospodarstvo (COM(2017)0198).

(16)

  Public Expenditure and Financial Accountability assessment (Ocena javnih odhodkov in finančne odgovornosti).

(17)

  Jamstvo za mlade in pobuda za zaposlovanje mladih: po treh letih izvajanja (COM(2016)0646).

(18)

  Zaščita otrok pri migracijah (COM(2017)0211).

(19)

  Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006 (UL L 343, 22.12.2009, str. 1).

(20)

  Sistem spremljanja plovil.

(21)

  Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22).

(22)

  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 404/2011 z dne 8. aprila 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (UL L 112, 30.4.2011, str. 1).

(23)

  Glej predlog Komisije za Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o ohranjanju ribolovnih virov in varstvu morskih ekosistemov s tehničnimi ukrepi, spremembi uredb Sveta (ES) št. 1967/2006, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1224/2009 ter uredb (EU) št. 1343/2011 in (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 894/97, (ES) št. 850/98, (ES) št. 2549/2000, (ES) št. 254/2002, (ES) št. 812/2004 in (ES) št. 2187/2005 (COM(2016)0134).

(24)

  Glej predlog Komisije za Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (prenovitev) (COM(2017)0753).

(25)

  Glej člen 6 kodeksa ravnanja za člane Evropskega računskega sodišča, zlasti člen 6, in etične smernice Evropskega računskega sodišča, ki velja za osebje, zlasti oddelek 4, ki se nanaša na poklicno skrivnost.


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

26.3.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

18

3

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Inés Ayala Sender, Ryszard Czarnecki, Martina Dlabajová, Raffaele Fitto, Luke Ming Flanagan, Ingeborg Gräßle, Jean-François Jalkh, Wolf Klinz, Arndt Kohn, Gilles Pargneaux, Georgi Pirinski, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Claudia Schmidt, Bart Staes, Indrek Tarand, Marco Valli, Derek Vaughan, Joachim Zeller

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Andrej Novakov (Andrey Novakov), Patricija Šulin

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Norbert Lins, Lieve Wierinck


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

18

+

ALDE

Martina Dlabajová, Wolf Klinz, Lieve Wierinck

EFDD

Marco Valli

PPE

Ingeborg Gräßle, Norbert Lins, Andrej Novakov (Andrey Novakov), José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Claudia Schmidt, Patricija Šulin, Joachim Zeller

S&D

Inés Ayala Sender, Arndt Kohn, Gilles Pargneaux, Georgi Pirinski, Derek Vaughan

VERTS/ALE

Bart Staes, Indrek Tarand

3

-

ECR

Ryszard Czarnecki, Raffaele Fitto

ENF

Jean-François Jalkh

1

0

GUE/NGL

Luke Ming Flanagan

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 12. april 2018Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov