POROČILO o izvajanju instrumentov SKP za mlade kmete v EU po reformi leta 2013

    2.5.2018 - (2017/2088(INI))

    Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja
    Poročevalec: Nicola Caputo

    Postopek : 2017/2088(INI)
    Potek postopka na zasedanju
    Potek postopka za dokument :  
    A8-0157/2018
    Predložena besedila :
    A8-0157/2018
    Sprejeta besedila :

    OBRAZLOŽITEV – POVZETEK DEJSTEV IN UGOTOVITEV

    Uvod

    V tem poročilu so podane informacije o stanju izvajanja sedanjega mehanizma za mlade kmete v okviru skupne kmetijske politike (SKP). Oblikovanih je več priporočil politike za izboljšanje obstoječe sheme podpore in zagotavljanje pomoči mladim kmetom pri spopadanju z velikimi ovirami pri vstopu na kmetijski trg.

    Glavne ugotovitve[1]

    1. Ustvarjanje priložnosti za mlade kmete in nove udeležence

    1.1 Nadaljnje zagotavljanje podpore za mlade kmete

    Na splošno za sedanje podpore večinoma velja, da novi generaciji kmetov omogočajo vstop v sektor. V zvezi z novo SKP po letu 2020 poročevalec priporoča nadaljnje zagotavljanje podpore za orodja za mlade kmete v okviru SKP in zvišanje najvišje stopnje financiranja na več kot 2 %. Več držav iz študij primerov je poročalo, da je bilo zanimanje za sheme nepovratnih sredstev večje od ponudbe, tj. da ni bilo dovolj sredstev za vse pozitivno ocenjene vloge.

    2. Spodbujanje mobilnosti lastništva zemljišč

    Dostop do zemljišč je največja ovira za nove kmete v Evropi, kar je bilo ugotovljeno v več študijah[2]. Dostop do zemljišč v številnih regijah omejuje majhna ponudba zemljišč za prodajo ali najem, pa tudi konkurenca drugih kmetov, vlagateljev in zasebnih uporabnikov. Zaradi sedanje strukture neposrednih plačil, ki odvrača od prodaje in najema zemljišč ter podpira špekulacije v zvezi z zemljišči, se težave z dostopnostjo zemljišč še zaostrujejo.

    2.1 Ponovna ocena strukture neposrednih plačil

    Sedanja struktura neposrednih plačil zahteva minimalno aktivno rabo zemljišč, subvencije pa se dodeljujejo večinoma na podlagi lastništva zemljišč. Obstoječi kmetje se spodbujajo k ohranjanju dostopa do zemljišč, da ohranijo dostop do subvencij, ne pa k najboljši rabi zemljišč. Neposredna plačila uporabljajo tudi starejši kmetje kot obliko pokojnine. Poročevalec priporoča zvišanje ravni dejavnosti, ki so potrebne za prejemanje plačil, in ciljno usmerjanje izplačil subvencij za doseganje določenih rezultatov (npr. ustvarjanje določenih okoljskih ali socialnih dobrin). Poročevalec izraža pomisleke glede smiselnosti omogočanja nakupa pravic do subvencij in njihove prodaje ločeno od zemljišča, za katero so bile prvotno določene. Ta praksa spodbuja kopičenje pravic do subvencij pri vlagateljih in ne kmetih ter umetno zvišuje vrednost zemljišč. EU bi morala državam članicam omogočiti več svobode pri urejanju trgov zemljišč, da bi omejila nakup zemljišč za naložbene (namesto proizvodne) namene. Opozoriti je treba, da Evropska komisija trenutno ocenjuje dobre prakse pri dostopu tujcev do kmetijskih zemljišč.

    2.2 Ponovna proučitev sistema upokojevanja kmetov in drugih spodbud za upokojitev

    Rezultati študije[3] kažejo, da v številnih državah članicah pozno nasledstvo ovira generacijsko pomladitev, pa tudi dostop mladih do kmetijskih zemljišč. Sedanja SKP ne vključuje nobene spodbude za starejše kmete, da bi kmetije prepustili mlajšim generacijam. Kljub mešanim izkušnjam s sistemom zgodnjega upokojevanja se priporoča ponovna proučitev izvajanja ukrepov, ki bi spodbudili starejše lastnike, da bi kmetije prepustili mladim kmetom. Ti ukrepi bi lahko vključevali predpise, povezane s pokojninami (na primer omejitve za posameznike pri pridobivanju državnih pokojnin in kmetijskih subvencij), in kmetom, ki se upokojujejo, nudili možnosti za pokojnino.

    2.3 Proučiti bi bilo treba zahtevo po varnem, dolgoročnem dostopu do zemljišč

    Odobritev dodelitve nepovratnih sredstev lahko olajša dostop do zemljišč in drugih virov kapitala. V nekaterih regijah predstavlja veliko oviro nepripravljenost lastnikov zemljišč, da bi dajali zemljišča v dolgoročni najem. Potrebna je večja prožnost pri dodeljevanju sredstev, zlasti v zvezi z dostopom do zemljišč, da se kar največjemu številu novih udeležencev omogoči zagon kmetije.

    3. Obravnavanje dodatnih ovir za nove udeležence

    V študiji[4] so bile opredeljene tudi naslednje večje ovire za nove udeležence: dostop do kapitala, slaba donosnost ter razvoj usposabljanja in spretnosti. Te ugotovitve so skladne z ugotovitvami iz študije EIP Agri Focus Group on New Entrants (Tematska skupina EIP AGRI za nove udeležence)[5].

    3.1 Večji dostop do zasebnega kapitala

    Mladi kmetje, ki prevzamejo obstoječe kmetije, ali novi udeleženci, ki se odločijo za zagon kmetije, lahko pridobijo finančna sredstva iz drugega stebra. Dodatna finančna sredstva je treba pridobiti od zasebnih posojilodajalcev. Dostop do teh dodatnih finančnih sredstev ne zadošča in predstavlja eno glavnih ovir za zagon kmetijske dejavnosti. Zato se priporoča izboljšanje dostopa do finančnih sredstev. To bi lahko dosegli s subvencioniranimi obrestnimi merami za posojila za nove udeležence. Možnosti za razvoj ciljno usmerjenih finančnih instrumentov na nacionalni ravni ponuja Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP). Italija je na primer nedavno vzpostavila finančni instrument, ki olajšuje dostop do finančnih sredstev ter naložb v mala in srednja podjetja na področju proizvodnje, predelave in distribucije kmetijskih proizvodov (v osmih regijah). Podobna podpora bi lahko bila namenjena mladim kmetom in novim udeležencem. Z nudenjem podpor za stabilizacijo dohodkov ali zavarovanja posojil za nove udeležence (npr. za obravnavanje spremenljivosti dobička) bi se zmanjšala tveganja, povezana z nihanji cen primarnih proizvodov, in kopičenje velikega dolga. Uredba omnibus, ki se je začela izvajati januarja 2018, ponuja možnosti za sprožitev zavarovanja v primeru zmrzali, suše ali poplave, pa tudi instrumente za stabilizacijo dohodkov za obvladovanje tveganj na trgu.

    3.2 Povečanje poslovnih znanj pri novih udeležencih in mladih kmetih

    Sedanji ukrepi vključujejo pravico do financiranja svetovalnih storitev za mlade kmete. Kjer se te storitve izvajajo, so dobro sprejete, kar vodi do razvoja novih znanj ter priprave uresničljivih poslovnih načrtov. Vendar se trenutno večina neposrednih podpor za nove udeležence zagotavlja v okviru sheme kapitalskih sredstev, pri kateri se razlikuje med lokacijo kmetije, predvidenim obsegom poslovanja, ustvarjanjem dodatnih delovnih mest itd. Novim udeležencem in mladim kmetom bi bilo treba zagotoviti dodatno usposabljanje, zlasti na področju poslovodenja ter finančnih znanj. Poročevalec priporoča ponovno uravnoteženje podpor, da bi povečali možnosti za svetovalne storitve in usposabljanje. Priporoča tudi, da se te možnosti usposabljanja zagotovijo, preden se omogoči dostop do formalnih podpor za nove udeležence (tj. morebitne in dejanske nove udeležence, ki so v fazi priprave poslovnih načrtov). S tem se bodo novi udeleženci lahko ustrezno pripravili na obveznosti, povezane z zagonom nove kmetije, in se seznanili z njimi. V okviru usposabljanja na področju razvoja poslovanja bi bilo treba obravnavati tudi vprašanja donosnosti, kar bi sedanjim in morebitnim novim udeležencem omogočilo prepoznavanje ustreznih priložnosti na trgu. Pričakuje se, da bo dostop do poslovnega usposabljanja za mlade na splošno pospešil gospodarski razvoj podeželja. Mladi kmetje in novi udeleženci, ki začenjajo kmetijsko dejavnost, potrebujejo več informacij o upravljanju in tehničnih vidikih kmetovanja, pa tudi dostop do skupnih primerov dobre prakse. Študija[6] je pokazala, da kmetje zelo cenijo svetovalne storitve, ki so prilagojene razmeram na kmetiji. Take storitve bi morale združevati tehnične vidike kmetovanja z upravnimi in finančnimi vidiki, povezanimi z obstoječimi politikami.

    3.3 Podpora za načrtovanje nasledstva

    V študijah primerov je bilo ugotovljeno slabo načrtovanje nasledstva. Trenutno so podpore za usposabljanje usmerjene v nove udeležence in ne celotna družinska podjetja. Glede na mediano starosti kmetov je načrtovanje nasledstva pomembno za večino kmetijskih gospodarstev. Pričakovati je mogoče, da se bodo z razpoložljivostjo svetovanja o poslovnem načrtovanju in zlasti o načrtovanju nasledstva pospešili postopki nasledstva in povečala splošna ekonomska uspešnost družinskih kmetij v Evropi.

    4. Upravljanje ukrepov, ki se izvajajo

    Treba je zmanjšati upravne ovire za mlade kmete in nove udeležence. Čeprav so deležniki pozitivno ocenili ukrepe, ki se izvajajo, je treba zmanjšati število upravnih postopkov, povezanih z obstoječim ukrepom za mlade kmete. Splošno upravljanje neposrednih plačil in ukrepov v okviru programa za razvoj podeželja velja za težavno, zlasti za nove udeležence, ki niso seznanjeni s sistemom plačil. Priporoča se zmanjšanje upravnega bremena za nove udeležence s poenostavljenim upravljanjem (podobno shemi za male kmete, ki poenostavlja plačilno shemo in izboljšuje dostop kmetij do SKP).

    Priporoča se tudi, da se kmetom omogoči večja prožnost, da se bodo lahko s svojimi poslovnimi načrti odzivali na spreminjajoče se razmere na trgih. Razmisliti bi bilo treba o spremembah obročnega izplačevanja (uporabljal bi se lahko plačilni koledar, ki bi namesto naknadnih plačil kmetom zagotavljal nepovratna sredstva v skladu s finančnim načrtom).

    5. Nove oblike podpore

    5.1 Izmenjava praktičnega znanja

    Razmisliti bi bilo treba o posebnih podpornih ukrepih za inovativne pristope v smislu vzornih primerov vključevanja novih udeležencev in zagotavljanja podpore mladim kmetom, ko nasledijo kmetije. Opozoriti je treba, da v okviru programa Obzorje 2020 obstaja nov projekt NEWBIE – New Entrant netWork: Business models for Innovation, entrepreneurship and resilience in European agriculture (2018-2021) (Mreža za nove udeležence: poslovni modeli za inovacije, podjetništvo in odpornost v evropskem kmetijstvu (2018–2021)), s katerim bo vzpostavljena mreža novih udeležencev po vsej Evropi, kar bo spodbudilo izmenjavo praktičnih izkušenj in možnosti razvoja podjetij.

    5.2 Ciljno usmerjanje na določene obsege poslovanja in oblike kmetijstva

    Pri novih udeležencih obstaja večja verjetnost, da bodo vključeni v kmetijske dejavnosti manjšega obsega na nišnih trgih. To odraža izzive, povezane z dostopom do zemljišč, in težavo pri zbiranju zadostnega kapitala za konkuriranje na trgih, ki temeljijo na obsegu.

    Sklepi in priporočila

    Poročevalec meni, da bi bilo treba določiti naslednja glavna priporočila za politiko:

    – priporoča se nadaljnje zagotavljanje podpore za orodja za mlade kmete v okviru SKP in zvišanje najvišje stopnje financiranja na več kot 2 %;

    – dostop do zemljišč je glavna ovira za mlade kmete in nove udeležence. Obravnavanje te težave zahteva ponovno oceno sheme neposrednih plačil in oblikovanje spodbud za starejše kmete, da bi prepustili svoje kmetije mlajšim generacijam;

    – priporoča se osredotočanje na odpravo dodatnih ovir za mlade kmete, kot so dostop do kapitala, pomanjkanje poslovnih znanj in spretnosti ter nezadostni načrti za nasledstvo;

    – priporoča se tudi, da se zmanjšajo upravne ovire in da se kmetom v EU omogoči večja prožnost, da se bodo lahko s svojimi poslovnimi načrti odzivali na spreminjajoče se razmere na trgih;

    – upoštevati bi bilo treba nove oblike podpore, ki poudarjajo inovativne načine izmenjave znanja.

    • [1] Ugotovitve temeljijo na raziskavi, ki jo je naročil odbor AGRI, z naslovom Young farmers - Policy implementation after the 2013 CAP reform (Mladi kmetje – izvajanje politike po reformi SKP leta 2013): http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2017/602006/IPOL_STU(2017)602006_EN.pdf
    • [2] EIP Agri Focus Group on New Entrants to Farming (Tematska skupina EIP AGRI za nove udeležence v kmetijstvu): https://ec.europa.eu/eip/agriculture/sites/agri-eip/files/eip-agri_fg_new_entrants_final_report_2016_en.pdf
      –Young farmers - Policy implementation after the 2013 CAP reform (Mladi kmetje – izvajanje politike po reformi SKP leta 2013): http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2017/602006/IPOL_STU(2017)602006_EN.pdf
    • [3] Young farmers - Policy implementation after the 2013 CAP reform (Mladi kmetje – izvajanje politike po reformi SKP leta 2013): http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2017/602006/IPOL_STU(2017)602006_EN.pdf
    • [4] Young farmers - Policy implementation after the 2013 CAP reform (Mladi kmetje – izvajanje politike po reformi SKP leta 2013): http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2017/602006/IPOL_STU(2017)602006_EN.pdf
    • [5] EIP Agri Focus Group on New Entrants to Farming (Tematska skupina EIP Agri za nove udeležence): https://ec.europa.eu/eip/agriculture/sites/agri-eip/files/eip-agri_fg_new_entrants_final_report_2016_en.pdf
    • [6] Young farmers - Policy implementation after the 2013 CAP reform (Mladi kmetje – izvajanje politike po reformi SKP leta 2013): http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2017/602006/IPOL_STU(2017)602006_EN.pdf

    PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

    o izvajanju instrumentov SKP za mlade kmete v EU po reformi leta 2013

    (2017/2088(INI))

    Evropski parlament,

    –  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005[1],

    –  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009[2],

    –  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/2393 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2017 o spremembi uredb (EU) št. 1305/2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), (EU) št. 1306/2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike, (EU) št. 1307/2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike, (EU) št. 1308/2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in (EU) št. 652/2014 o določbah za upravljanje odhodkov v zvezi s prehransko verigo, zdravjem in dobrobitjo živali ter v zvezi z zdravjem rastlin in rastlinskim razmnoževalnim materialom[3],

    –  ob upoštevanju študije ‘Young farmers: Policy implementation after the 2013 CAP reform“ (Mladi kmetje: izvajanje politike po reformi SKP leta 2013), ki jo je naročil tematski sektor B Evropskega parlamenta – strukturne in kohezijske politike – in je bila predstavljena na seji odbora AGRI 23. novembra 2017,

    –  ob upoštevanju razprave v Evropskem parlamentu o izvajanju politike za mlade kmete po reformi SKP leta 2013, ki je potekala 23. novembra 2017,

    –  ob upoštevanju Posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 10/2017 z naslovom „Podpora EU za mlade kmete bi morala biti bolje usmerjena, da bi spodbujala učinkovito generacijsko pomladitev“,

    –  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. aprila 2017 o stanju koncentracije kmetijskih zemljišč v EU: kako olajšati dostop kmetov do zemljišč?[4],

    –  ob upoštevanju študije Evropskega sveta za mlade kmete z naslovom Young farmers are key in the future CAP (Mladi kmetje so ključnega pomena za prihodnjo skupno kmetijsko politiko), objavljene 17. maja 2017,

    –  ob upoštevanju mnenja Evropskega odbora regij z naslovom „Podpiranje mladih evropskih kmetov“ (NAT-VI/012, 2017),

    –  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika ter člena 1(1)(e) sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku odobritve samoiniciativnih poročil in Priloge 3 k temu sklepu,

    –  ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0157/2018),

    A.  ker je v EU le okoli 6 % upraviteljev kmetij mlajših od 35 let, več kot polovica pa starejših od 55 let in ker so razlike med državami članicami velike;

    B.  ker se te številke v zadnjem desetletju niso bistveno spremenile, odstotek mladih kmetov se zmanjšuje in staranje kmečkega prebivalstva še naprej ostaja velik problem; ker se razmere na področju generacijske pomladitve med državami članicami močno razlikujejo, zato je potreben prožen in raznolik pristop;

    C.  ker se s kmetijskim razvojem, ki ga podpira SKP, že več kot 50 let spodbuja širjenje, koncentracija kmetijskih gospodarstev in močna kapitalizacija proizvodnih sredstev, kar otežuje, da bi se nekatera gospodarstva prenesla na mlade in/ali jim bila dostopna zaradi kapitalskih zneskov, potrebnih za prevzem;

    D.  ker je staranje kmečkega prebivalstva zaradi sedanje omejene gospodarske donosnosti zlasti kritično v živinorejskem sektorju, predvsem v ovčje- in kozjerejskem sektorju;

    E.  ker se je v obdobju 2007–2013 število mladih kmetov v EU v celoti zmanjšalo s 3,3 na 2,3 milijona, površina kmetij, ki jih obdelujejo, pa se je v tem obdobju zmanjšala s 57 na 53 milijonov hektarjev;

    F.  ker je ob upoštevanju demografskih sprememb, kot sta odseljevanje in staranje prebivalstva na podeželju, ključnega pomena ustvariti priložnosti, da kmetijstvo kot sodoben in privlačen sektor spodbuja mlade k izbiri poklicne poti na tem področju;

    G.  ker obstaja pri dostopu do zemljišč huda konkurenca med mladimi, ki se želijo ukvarjati s kmetijstvom, in dobro uveljavljenimi kmeti, ponekod pa tudi med mladimi in naložbenimi podjetji, ki so se začela zanimati za kmetijstvo;

    H.  ker bo v prihodnosti ogrožen celoten model kmetijskega razvoja, ki temelji na družinskih kmetijah;

    I.  ker ima v tem smislu skupna kmetijska politika osrednjo vlogo ;

    J.  ker je generacijska pomladitev v kmetijstvu težavna zaradi dveh dejavnikov, in sicer zaradi težav mlajše generacije pri vstopu v kmetijstvo in težav sedanje generacije kmetov pri izstopu iz te dejavnosti, in ker je zaradi pomanjkanja mladih, ki se odločijo za poklicno pot v kmetijstvu, v nevarnosti gospodarska in socialna vzdržnost podeželskih območij, pa tudi samooskrba s hrano ter prehranska varnost EU; ker je zadovoljiv ekonomski položaj prvi pogoj za privlačnost sektorja;

    K.  ker so bila z zadnjo reformo SKP potrjena in uvedena številna orodja, ki jih je mogoče kombinirati in prilagajati nacionalnim okoliščinam v državah članicah, predvsem obvezno plačilo za mlade kmete v prvem stebru (6,9 milijarde EUR za 180.000 mladih kmetov) in ukrepi v drugem stebru, kot so zagonska pomoč, dostop do financiranja in posojil ali možnost vzpostavitve tematskega podprograma za mlade kmete (2,6 milijarde EUR);

    L.  ker vse države članice EU nimajo dejanske politike za vzpostavitev kmetijske dejavnosti in ne uporabljajo vseh instrumentov, ki jih SKP nudi za podporo mladim kmetom, zlasti je to ukrep iz drugega stebra za zagonsko pomoč za mlade kmete;

    M.  ker mlade ženske, ki prevzamejo vodenje kmetijskega gospodarstva, predstavljajo le majhen del mladih kmetov, vendar niso homogena skupina in imajo zato na začetku poklicne poti različne potrebe;

    N.  ker bi morala biti generacijska pomladitev ena glavnih prednostnih nalog prihodnje skupne kmetijske politike, ki bi zagotavljala skupni okvir politike za nacionalne prilagojene strategije in ker je podpiranje generacijske pomladitve nujni pogoj za ohranitev kmetijstva v EU ter ohranjanje privlačnosti in živosti podeželja, in sicer s spodbujanjem raznolikosti kmetij in promoviranjem trajnostnega družinskega kmetovanja;

    O.  ker je dostop do zemljišč opredeljen kot najpomembnejša ovira za mlade kmete in nove udeležence, kar traja že leta in zahteva dejanske rešitve; ker je dostop do zemljišč po eni strani oviran zaradi izgubljanja kmetijskih površin, ki je posledica pozidave, razvoja mest, turizma, infrastrukturnih projektov, sprememb v rabi in širjenja dezertifikacije zaradi podnebnih sprememb, po drugi strani pa zaradi koncentracije lastništva zemljišč; ker špekulativno zviševanje cen pomeni resne in vse bolj zaskrbljujoče težave za nove udeležence in mlade kmete v številnih državah članicah; ker sedanje podpore sicer omogočajo lažji dostop do finančnih sredstev oziroma kapitala, ne obravnavajo pa bistvenega vprašanja o dostopu do zemljišč za ustanovitev novih kmetij;

    P.  ker nove udeležence, kot so mladi kmetje, še zlasti ogroža nestanovitnost cen in ker se soočajo z dodatnimi težavami pri dostopu do financiranja bank ali drugih posojilnih programov zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, ki bi jih uporabili kot jamstvo;

    Q.  ker bi morala biti podpora EU mladim kmetom bolje usmerjena, da bi zagotovili generacijsko pomladitev in se borili proti zmanjšanju števila in koncentracije kmetijskih gospodarstev;

    R.  ker kljub podpornim ukrepom EU še vedno obstajajo izzivi, s katerimi se je treba soočiti pri uvajanju mladih kmetov v dejavnost in v zvezi z generacijsko pomladitvijo v kmetijskem sektorju EU;

    S.  ugotavlja, da so med novimi udeleženci ženske pogosteje opredeljene kot primarni kmet kot pa v kmetijskem sektorju na splošno;

    T.  ker je demografska slika v nekaterih regijah EU zelo neuravnotežena, saj tam živi zelo malo mladih ali pa jih sploh ni;

    U.  ker so mladi kmetje in novi udeleženci pomemben vir inovacij in podjetništva v kmetijstvu, ki prinaša koristi, kot so uvedba novih znanj ali tehnik, razvoj novih poslovnih modelov, ki temeljijo na končnih uporabnikih, razvoj bolj trajnostnih kmetijskih sistemov, razvoj novih organizacijskih modelov (npr. skupinsko kmetovanje, predfinanciranje, črpanje iz množic (crowdsourcing)), okrepitev povezav med kmetijstvom in lokalno skupnostjo in prilagoditev tradicionalnega znanja za razvoj poslovnih inovacij (npr. obrtne živilske proizvodnje);

    V.  ker se večina gorskih regij spopada s posebnimi težavami zaradi nižje stopnje naložb, posebnih razmer in zahtevne lege, ki mlade odvračajo mlade, da bi ostali ali začeli dejavnost v teh regijah;

    W.  ker kot pogoj določa prožnejši pristop nacionalnih in/ali regionalnih organov pri odločanju o uporabi mehanizma „mladega kmeta“ v državah s takimi regijami;

    X.  ker novi udeleženci običajno vodijo manjše kmetije in imajo zato težave pri dostopu do surovin po konkurenčnih cenah in pri proizvodnji količin, potrebnih za ekonomijo obsega;

    Y.  ker je 80 % subvencij skupne kmetijske politike razdeljenih le med 20 % kmetij EU in je dejanska razdelitev subvencij verjetno še bolj neenaka, saj iz razpoložljivih statističnih podatkov ni mogoče ugotoviti ničesar o lastništvu in nadzoru kmetij;

    Z.  ker dokument Young Farmers Manifesto (Manifest mladih kmetov), ki ga je leta 2015 objavil Evropski svet mladih kmetov, poziva k: dostopu do zemljišč in posojil z ukrepi javne podpore; ureditvi za omejitev nepoštenih trgovinskih praks v verigi preskrbe s hrano; ukrepom za zmanjšanje nestabilnosti dohodkov za mlade kmete; in podpori za naložbe in dostop do zemljišč za zaščito in varovanje tal ter optimizacijo rabe zemljišč s strani mladih kmetov za proizvodnjo hrane;

    AA.  ker so mladi kmetje ključ do trajnostnega, diverzificiranega in vključujočega kmetijskega sektorja in ker se s spodbujanjem njihovega dostopa do kmetovanja zagotavlja prihodnost prehranski proizvodnji ter varstvu okolja in podeželske krajine;

    AB.  ker izredna nestanovitnost cen kmetijskih proizvodov zelo odvrača tiste, ki bi želeli začeti kmetijsko dejavnost, in jih usmerja v proizvodne niše z bolj zanesljivim dobičkom;

    AC.  ker zakonodaja EU vsebuje pojma „mladi kmet“ in „kmet, ki začenja opravljati kmetijsko dejavnost“;

    AD.  ker se proces koncentracije zemljišč vse bolj krepi; ker se je med letoma 2005 in 2015 število kmetij zmanjšalo za približno 3,8 milijona, medtem ko se je njihova povprečna velikost povečala za 36 %;

    AE.  ker je v izjavi Cork 2.0 z dne 6. septembra 2016 izražena zaskrbljenost zaradi odseljevanja s podeželja in bega mladih ter da morajo podeželska območja in skupnosti (pokrajina, kmetije, vasi in majhna mesta) ostati privlačni za življenje in delo, tako da se izboljša dostop do storitev, kot so šole, bolnišnice, vključno s porodništvom, širokopasovne povezave in rekreativni objekti ter priložnosti za podeželske državljane za spodbujanje podjetništva v tradicionalnih podeželskih panogah in v novih gospodarskih sektorjih;

    AF.  ker je generacijska pomladitev odvisna predvsem od resnične volje izvoljenih politikov (na ravni EU in nacionalnih), od ustreznih strokovnjakov in zlasti od starejših; ker ta volja predvideva ambiciozno in usklajeno skupno politiko – ta danes pravzaprav ne obstaja –, ki vključuje orodja SKP in različne instrumente nacionalne politike na različnih področjih, kot so zemljišča, financiranje, oblike zemljiške posesti in politike v zvezi s strukturo kmetij, obdavčitev, dedno pravo, pokojninske sheme, usposabljanja itd.;

    AG.  ker danes mladi kmetje v EU konkurirajo v hitro razvijajočem se kmetijskem sektorju; ker imajo inovacije, raziskave in precizno kmetijstvo potencial za sočasno izboljšanje donosnosti kmetijstva in upravljanja virov;

    AH.  ker je število prošenj za ukrep za pomoč mladim prevzemnikom kmetij v okviru drugega stebra SKP v nekaterih državah članicah preseglo skupno vrednost ukrepov za prevzem kmetij, določeno za programsko obdobje 2014–2020;

    AI.  ker mladi kmetje, tako kot vsi drugi kmetje v EU, proizvajajo in dajejo svoje proizvode na enotni evropski trg, vendar v vseh državah članicah nimajo enakih pogojev poslovanja ali posojilnih pogojev;

    AJ.  ker so bile vzpostavljene pobude, kot je ukrep EU za pametne vasi;

    AK.  ker je treba podeželje ohraniti poseljeno tako z mlajšim, delovno aktivnim prebivalstvom, kot s starejšimi;

    Priporočila

    Proračun in dostop do financiranja

    1.  zagovarja, naj se pri prihodnji reformi ohrani trdna skupna kmetijska politika, ki bo glavna spodbuda za mlade, ki se želijo začeti ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo;

    2.  poziva k izvajanju nedavnih sklepov iz uredbe omnibus ter nadaljnje zagotavljanje podpore za shemo za mlade kmete, da se zviša najvišja raven dodeljenih nacionalnih sredstev na več kot 2 % za obvezna plačila (v prvem stebru) in da se zviša stopnja podpore v drugem stebru za spodbujanje generacijske pomladitve; poudarja, da bi bilo treba v prihodnji SKP proučiti okrepitev zagonske pomoči za mlade kmete (pomoč za mlade kmete);

    3.  pozdravlja, da imajo države članice v okviru uredbe omnibus možnost, da povečajo sredstva za mlade kmete v okviru prvega stebra do 50 % obstoječih pragov (prej 25 %), priporoča, naj se podaljša obdobje, ko kmetija lahko koristi to pomoč, s čimer se spodbuja generacijska pomladitev; pozdravlja odločitev, da se z uredbo „omnibus‟ pregledajo omejitve za dostop do podpore iz prvega stebra ter da se rok podaljša s pet na deset let od ustanovitve podjetja;

    4.  pozdravlja možnost iz uredbe omnibus za mlade kmete, da prejmejo pomoč za razvoj podeželja, tudi ko začnejo kmetovati, tudi kadar začnejo opravljati dejavnost z drugimi kmeti, tudi starejšimi od 40 let, da se zagotovi večja menjava generacij, pri mlajših pa, da se poveča podpora;

    5.  ugotavlja, da bi morali biti instrumenti skupne kmetijske politike za mlade kmete usmerjeni na posebne potrebe mladih kmetov, vključno z njihovimi ekonomskimi in socialnimi potrebami;

    6.  priporoča, naj se podpora prilagodi tudi starosti mladih kmetov in stopnji njihove usposobljenosti;

    7.  pozdravlja oblikovanje kmetijskega jamstvenega instrumenta, ki sta ga marca 2015 predlagali Komisija in Evropska investicijska banka in ki bi moral mladim kmetom olajšati dostop do posojil; priporoča izboljšanje dostopa do finančnih sredstev s subvencioniranimi obrestnimi merami za posojila za nove udeležence, tudi pri zasebnih finančnih subjektih, zlasti z izvajanjem finančnih instrumentov za dodelitev brezobrestnih posojil za naložbe mladih kmetov; poziva k boljšemu sodelovanju z Evropsko investicijsko banko in Evropskim investicijskim skladom, da bi spodbudili oblikovanje finančnih instrumentov, namenjenih mladim kmetom v vseh državah članicah;

    8.  meni, da je treba spodbujati nove oblike participativnega financiranja v kmetijstvu in tiste, ki se v EU že uporabljajo pri prenosu zemljišč in jih je mogoče kombinirati z novimi finančnimi instrumenti;

    9.  priporoča, naj banke in posojilne ustanove izboljšajo ocenjevanje kreditne sposobnosti kmetij, tudi z razvojem finančnih instrumentov SKP;

    10.  priporoča, naj se izkoristijo priložnosti za mlade kmete, ki jih poleg podpore SKP ponujajo evropski strukturni in investicijski skladi (ESI), in sicer za oblikovanje in sinergijsko uvajanje finančnih instrumentov v obliki posojil, jamstev ali lastniških skladov, da se omogoči boljši dostop mladih kmetov do finančnih sredstev; ugotavlja, da je trden poslovni načrt kmetije običajno bistven sestavni del za pridobitev financiranja, ter meni, da bi bilo treba uporabljati norme preudarnega posojanja; poudarja, da je potrebna mediacija za kmete, in zato priporoča, naj pomoč spremljajo usposobljene in neodvisne finančne svetovalne storitve;

    11.  poudarja, da morajo države članice bolj promovirati shemo za mlade kmete, in poziva k tesnejšemu sodelovanju nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov pri obveščanju o orodjih za podporo mladih kmetov;

    12.  poziva Komisijo, naj predlaga podporne ukrepe za naložbe v pametno kmetovanje, da bo tehnološki napredek dostopnejši za mlade kmete;

    Upravljanje in poenostavitev ukrepov, ki se izvajajo

    13.  pozdravlja dejstvo, da so bili z reformo skupne kmetijske politike (SKP) za obdobje 2014–2020 sprejeti novi ukrepi za podporo mladim kmetom pri zagonu kmetij; izraža zaskrbljenost, da raven upravnih bremen pogosto ovira izvajanje teh ukrepov; ugotavlja, da splošno upravljanje neposrednih plačil in ukrepov v programu za razvoj podeželja velja za zelo zapleteno in težavno, zlasti za nove udeležence, ki niso seznanjeni s sistemom plačil; priporoča, da si je treba bolj prizadevati za poenostavitev postopkov in skrajšanje časa za odobritev plačila;

    14.  pozdravlja predloge sprememb k uredbi omnibus, namenjene za boljši dostop mladih do finančnih instrumentov in za povečanje zneskov enkratnih plačil v prvem stebru;

    15.  poziva, naj se sistematično zagotavlja svetovalna podpora, zlasti za mlade, ki ne prihajajo iz podeželskega okolja;

    16.  čestita Komisiji, ker namerava pri prihodnji reformi skupne kmetijske politike okrepiti ukrepe za spodbujanje generacijske pomladitve, vendar meni, da bi morala nove pobude spremljati zadostna proračunska sredstva EU, ker sicer ne bo želenega spodbudnega učinka;

    17.  obžaluje premajhno usklajevanje med plačili mladim kmetom in ukrepom za pomoč mladim prevzemnikom kmetij, s katerimi upravljata različna organa;

    18.  poziva Komisijo, naj razvije bolj celosten pristop, ki bo omogočal večje sinergije med podporami iz prvega in drugega stebra, in poudarja, da bi morale vse države članice izvajati te druge podpore;

    19.  ugotavlja, da so na novo vzpostavljene kmetije postavljene v konkurenčno okolje s hitro spreminjajočimi se razmerami; priporoča, da se kmetom EU omogoči večja prožnost, da se bodo lahko s svojimi poslovnimi načrti odzivali na spreminjajoče se razmere na trgih; meni, da bi bilo treba razmisliti o spremembah obročnega izplačevanja;

    20.  ugotavlja, da lahko države članice prek obeh stebrov skupne kmetijske politike uvajajo dodatne instrumente, in spodbuja države članice s posebnimi geografskimi izzivi, kot so gorska območja ali v nekaterih primerih regije z omejenimi možnostmi, da razmislijo o uvedbi množitelja (na primer 2), ki upošteva število letin na leto ali nabor kulturnih rastlin, ki jih je mogoče pridelovati, pri odobritvi podpore mladim kmetom, ki se želijo ukvarjati s kmetijstvom v teh regijah, da bi spodbudili dejavnosti v teh regijah in se tako poskusili zoperstaviti tamkajšnjim demografskim izzivom;

    21.  opozarja, da nepoštene trgovske prakse v verigi preskrbe s hrano, ki jih odkupovalci in/ali predelovalci ter trgovci izkoriščajo za znatno pogajalsko premoč nad dobavitelji, ogrožajo stabilnost poslovanja kmetov; poziva Komisijo, naj sprejme ustrezno uredbo na ravni EU;

    22.  poziva države članice, naj naredijo potrebne zakonodajne spremembe, da bi v vse nacionalne zakonodaje prenesle opredelitev pomoči za mlade, ki se začnejo ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo, in za izboljšanje kmetijskih gospodarstev kot denarno pomoč in ne kot kratkoročna nepovratna sredstva;

    23.  se zaveda, da morajo kmetje ohraniti nadzor nad svojimi zemljišči in da morajo kmetije kot vsako druge podjetje ostati svobodne in prilagodljive, da bi lahko dobro poslovale;

    24.  poudarja, da se plačila za mlade kmete ne bi smela odlagati, ampak bi se morala izplačevati redno in predvidljivo, da bi preprečili zadolževanje mladih kmetov in oviranje njihovih projektov;

    25.  poziva k pristopu, usmerjenemu v rezultate, ki spodbuja razvoj inovacij in boljše upravljanje virov, s čimer se krepi položaj motiviranih mladih kmetov;

    26.  poudarja, da mora imeti kmetija, če želi biti gospodarsko vzdržna, možnost širjenja, da bi dosegla kritično velikost, ki bo sorazmerna z ekonomskimi razmerami na trgu;

    27.  poudarja, da je treba upoštevati raznolikost območij in zlasti težavna območja, ki potrebujejo prilagojeno podporo;

    Dostop do zemljišč in preprečevanje prilaščanja zemljišč

    28.  ugotavlja, da je dostop do zemljišč ena glavnih ovir za mlade kmete in nove udeležence v kmetovanju v EU in da je v številnih regijah omejen zaradi majhne ponudbe zemljišč za prodajo ali najem, pa tudi zaradi konkurence drugih kmetov, vlagateljev in zasebnih uporabnikov ter težav s pridobivanjem finančnih sredstev; meni, da je treba v vsaki državi članici preučiti okoliščine, ki omejujejo dostop do zemljišč; meni, da struktura neposrednih plačil, ki lahko prispeva k višjim stroškom zakupa zemljišč in nakupnim cenam zemljišč, zahteva minimalno aktivno rabo zemljišč in v okviru katere se subvencije dodeljujejo večinoma na podlagi lastništva zemljišč, še zaostruje težavo, povezano z dostopom do zemljišč; meni, da nekateri kmetje, ki so bodisi lastniki ali najemniki zemljišč, dobivajo spodbude, da ostanejo aktivni kmetje, da bi bili še naprej upravičeni do subvencij, pri čemer za izkoriščanje svojih zemljišč uporabljajo ponudnike storitev ali ta zemljišča obdelujejo le minimalno; pri dodeljevanju plačil priporoča zvišanje ravni potrebne dejavnosti – upoštevajoč nove modele kmetovanja – za ciljno usmerjanje podpore za doseganje določenih rezultatov (npr. dejanski delovni čas, porabljen za kmetovanje, upoštevanje inovacij, ustvarjanje določenih okoljskih ali socialnih dobrin) ter prepoved združevanja subvencij s plačilom upokojenske pokojnine, kar ni upravičeno;

    29.  opozarja, da morajo mladi kmetje za doseganje trajnostnega kmetijstva imeti možnost, da vlagajo v kmetijsko zemljišče in ga pridobijo, nabavijo nove ali rabljene stroje in optimizirajo tehnike kmetovanja;

    30.  poudarja, da morajo imeti lastniki prosto izbiro, komu bodo prodali, in poziva Komisijo, naj olajša prenose lastništva zemljišč, še posebej dedovanje, da bodo mladi lažje ustanavljali kmetije;

    31.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe za boj proti špekulacijam s kmetijskimi zemljišči, saj je dostop do zemljišč največja težava, s katero se soočajo mladi in novi kmetje;

    32.  poziva Komisijo, naj oblikuje priporočila na ravni Evropske unije za spodbujanje aktivnih nacionalnih politik za dostop do zemljišč z dobrimi praksami;

    33.  poziva države članice, naj dajo novim in mladim kmetom prednost pri dostopu do kmetijskih zemljišč, pri čemer naj v celoti izkoristijo regulativne instrumente, ki jih v nekaterih državah članicah že uspešno izvajajo, v skladu z razlagalnim sporočilom Komisije o nakupu kmetijskih zemljišč in pravu Evropske unije[5]; pri tem meni, da bi lahko države članice razvile orodja, kot so skladi zemljišč, da bi še olajšale dostop do zemljišč in kartirale neuporabljena zemljišča, ki so na voljo mladim kmetom;

    34.  meni, da je pomembno, da se mladi kmetje izvzamejo iz sedanje omejitve 10 % za nakup zemljišč, kot določa Delegirana uredba Komisije (EU) št. 480/2014 z dne 3. marca 2014 o strukturnih skladih in smernicah za državno pomoč;

    35.  poziva, naj se pomoč v večji meri usmerja na izolirana območja oziroma na manj poseljena ali demografsko ogrožena območja;

    36.  poziva Komisijo, naj podpre izmenjavo najboljše prakse pri dostopu do zemljišč v državah članicah;

    37.  poziva Komisijo, naj pripravi oceno neposrednih in posrednih učinkov kupovanja zemljišč in kmetijskih zemljišč s strani subjektov, ki niso rezidenti EU, na razpoložljivost in ceno kmetijskih zemljišč;

    38.  predlaga, naj države članice v okviru svojih nacionalnih politik spodbujajo svetovalne storitve na področju kmetijstva in upravljanja kmetij, da bi podpirale in spodbujale mobilnost lastništva zemljišč in načrtovanje nasledstva;

    39.  poziva države članice k uvedbi podpore za prenos lastništva kmetij, da bi podprle upravitelje kmetij, ki so starejši od 55 let in nimajo naslednikov, ko nastopi čas za upokojitev pa se utegnejo znajti v negotovem položaju, pod pogojem, da celotno kmetijo ali njen del prenesejo na enega ali več mladih;

    40.  poziva države članice, naj vzpostavijo mehanizme, ki zagotavljajo skupno lastništvo kmetijskih gospodarstev, posebno pozornost pa namenijo mladim ženskam, da bi zagotovili uresničevanje njihovih pravic;

    41.  meni, da opredelitev aktivnega kmeta ne bi smela povzročiti dodatnih upravnih obremenitev poleg tistih, določenih pri najnovejši reformi, ali da bi z uvedbo pretiranih pogojev omejevali dostop mladih;

    42.  ugotavlja, da v številnih državah članicah pozno nasledstvo ovira generacijsko pomladitev in dostop mladih do kmetijskih zemljišč; meni, da sedanja SKP ne vključuje več nobene spodbude za starejše kmete, da bi kmetije prepustili mlajšim generacijam; priporoča vnovičen razmislek o uvedbi ukrepov, ki bi spodbudili starejše lastnike, da bi prepustili svoje kmetije mlajšim kmetom, kot so sistem upokojevanja kmetov in druge spodbude za upokojevanje, da zemljišča ne bi prišla v roke sosednjih kmetij; poudarja potrebo po pravnih strukturah, kot so združenja kmetijskih zadrug (fr. Groupements Agricoles d'Exploitation en Commun - GAEC), ki lahko mladim pomagajo pri skupni vzpostavitvi kmetij in olajšajo prenose lastništva med generacijami;

    43.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo izkoriščanje možnosti v okviru razvoja podeželja za podpiranje novih ukrepov za spodbujanje mobilnosti lastništva zemljišč, kot so skladi zemljišč, pobude za posredovanje kmetijskih zemljišč in druge pobude na lokalni ravni za spodbujanje dostopa novih kmetov do zemljišč;

    44.  meni, da bi morali imeti mladi kmetje v celotni Uniji dostop do posojil pod enakimi pogoji in po obrestnih merah, ki se ne bi smele razlikovati; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj skupaj z Evropsko investicijsko banko določi ustrezne ukrepe za podporo mladim kmetom in možnosti posojanja zanje;

    45.  poziva k promociji novih modelov sodelovanja med generacijami kmetov s partnerstvom, zadrugami za skupno uporabo kmetijskih strojev, dolgoročnim zakupom in drugimi dolgoročnimi ureditvami, dogovori o sodelovanju med kmetijami in sredstvi za nacionalne ali regionalne organizacije, ki so dejavne na področju spodbujanja in olajševanja storitev povezovanja mladih in starejših kmetov (kot so storitve mobilnosti zemljišč);

    46.  poudarja, da lahko večja in močnejša organizacija kmetov v obliki zadrug in oblikovanjem organizacij proizvajalcev v sektorjih, ki so na ravni EU urejeni v okviru skupne ureditve trgov, prispevata k večji dobičkonosnosti kmetijske dejavnosti, zaščitita prihodke kmetov, zlasti mladih, ter podpreta proizvodne odločitve in zagotovita optimalno ovrednotenje značilnosti podeželskih območij; dodaja, da lahko strukturna reforma organizacij proizvajalcev, usmerjena k povečanju njihove odgovornosti in učinkovitosti, ter intenzivnejše združevanje sčasoma učinkovito prispevata zlasti k zaščiti in povečanju dobičkonosnosti sektorja;

    47.  je seznanjen z razlikami pri generacijski pomladitvi v družini in pri novih udeležencih; meni, da morajo biti poklicno usposabljanje in tečaji prilagojeni potrebam tistih, ki nameravajo prevzeti družinsko podjetje, oziroma tistih, ki načrtujejo ustanovitev novega podjetja;

    48.  poudarja, da je treba mlade ženske spodbujati, da prevzamejo odgovornost za upravljanje v kmetijstvu, ter jih ustrezno podpreti v smislu dostopa do zemljišč, posojil in boljšega poznavanja pravil in predpisov;

    49.  meni, da bi morale imeti države članice možnost, da se prosto odločajo o urejanju dostopa do kmetijskih zemljišč in o omejitvah ali spodbudah za ta namen, zlasti glede prilaščanja zemljišč v EU in spodbujanja mladih kmetov k ustanovitvi kmetij;

    50.  poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami in deležniki dodatno razvijejo pred kratkim sprejeto sporočilo o sistemu meril za zemljiški trg, da bo pravo EU resnično ohranjalo enake konkurenčne pogoje za vse morebitne kupce zemljišč, vključno s pozitivno diskriminacijo evropskih kmetov, in da bo državam članicam Evropske unije v okviru štirih temeljnih svoboščin povsem jasno, kateri ukrepi za urejanje trga zemljišč so dovoljeni, da bi kmetje lažje pridobili zemljišča za kmetijstvo in gozdarstvo; poziva Komisijo, naj do objave končnega sporočila, ki bo vsebovalo omenjena merila, ustavi tekoče postopke za ugotavljanje kršitev, katerih namen je oceniti združljivost prava članic o prodaji kmetijskih zemljišč s pravom EU;

    51.  meni, da bi morale nacionalne politike na področjih zemljišč, urbanizma in prostorskega načrtovanja (na primer prometne infrastrukture) upoštevati neobdelana in opuščena zemljišča ter ta zemljišča vrniti v kmetijsko rabo, da bi se mladim, ki ustanavljajo kmetije, zagotovilo več obdelovalnih površin;

    52.  pozdravlja razlagalno sporočilo Komisije o nakupu kmetijskih zemljišč in pravu Evropske unije, a poudarja, da v sporočilu ni dovolj opisano, kako urediti nakupe deležev, ki jih pogosto opravljajo skupine podjetij z dejavnostmi na nadnacionalni ravni; poziva Komisijo, naj poročilo na tem področju ustrezno posodobi;

    53.  poudarja pomen usklajenosti med ukrepi za mlade kmete na lokalni in nacionalni ravni ter na ravni Evropske unije; poziva države članice, naj olajšajo generacijsko pomladitev, na primer s pomočjo dedne in davčne zakonodaje, pravil o dostopu do zemljišč, prostorskim načrtovanjem in strategijami za dedovanje kmetij;

    54.  poziva države članice, naj ženskam omogočijo pravičen dostop do zemlje, da bi jih spodbudili, da se ustalijo na podeželju in prevzamejo celovito in dejavno vlogo v kmetijskem sektorju;

    55.  poziva Komisijo, naj financira študijo o sedanjem stanju koncentracije zemljišč v EU, pri kateri bo upoštevala pojav skupin podjetij s hčerinskimi družbami, ki kupujejo in nadzirajo zemljišča z nakupi deležev, ter proučila nevarnost take koncentracije zemljišč ne le z vidika njihove dostopnosti za mlade kmete in nove udeležence, ampak tudi preskrbe s hrano, zaposlovanja, okolja, kakovosti tal in razvoja podeželja na splošno;

    56.  meni, da bi morala EU sprejeti zakonodajo na področju kakovosti zemljišč, saj se kakovost zemljišč slabša zaradi neustreznega kmetijskega razvoja; poudarja, da to slabšanje kakovosti zemljišč vpliva na trg z zemljišči in na njihove cene, zmanjšuje pa tudi pridelovalno zmogljivost zemljišč, ki se prenašajo na prihodnje generacije kmetov;

    57.  ugotavlja, da sedanji sistem plačil skupne kmetijske politike, zlasti nevezana plačila, ne spodbuja prenosa lastništva zemljišč ali zagotavlja primernega varstva mladih kmetov pred nestanovitnostjo kmetijskih cen, ki so jim iz jasnih razlogov bolj izpostavljeni, saj so se šele začeli ukvarjati z dejavnostjo in nimajo dovolj praktičnih izkušenj ali imajo morda na voljo omejene finančne instrumente;

    Usposabljanje, inovacije in komuniciranje

    58.  ugotavlja, da je treba posodobiti in bolj ovrednotiti poklicno usposabljanje v podeželskih regijah z aktivnim sodelovanjem nacionalnih svetovalnih služb; meni, da bi bilo treba olajšati dostop do Evropskega socialnega sklada in nameniti več proračunskih sredstev poklicnemu usposabljanju na podeželju;

    59.  opozarja na najnovejšo pobudo EU Evropska solidarnostna enota, ki ustvarja priložnosti za mlade za prostovoljno delo ali sodelovanje pri projektih na področju naravnih virov in v različnih sektorjih, recimo v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu;

    60.  priporoča spodbujanje in vključevanje teh mladih v zadruge, kjer bodo imeli samodejno na voljo pomembno svetovanje glede trženja, proizvodnje in drugih vidikov, povezanih z njihovo kmetijo;

    61.  poudarja, da je treba pregledati merila, da bi spodbudili vključevanje mladih v družbo, nad čimer nimajo nadzora, pri čemer mora biti vsaka prejeta pomoč sorazmerna z vlogo, ki jo imajo mladi v družbi;

    62.  poziva Komisijo in države članice, naj potencialnim in uveljavljenim mladim kmetom zagotovijo več možnosti usposabljanja in svetovanja, vključno z znanji in spretnostmi za začetek kmetijske dejavnosti, s področja kmetovanja, tehnologij, novih tehnologij in podjetništva, kot so trženje, mreženje, komuniciranje, inovacije, multifunkcionalnost in diverzifikacija ter strokovno znanje s področja financ;

    63.  poziva Komisijo in države članice, naj ponudijo več možnosti usposabljanja ter več priložnosti in spodbud za mednarodno mobilnost; spodbuja vzpostavitev sistema tipa „Erasmus“, povezanega s poklicnim usposabljanjem, da se izboljšajo znanje in izkušnje mladih kmetov, tudi na področju novih tehnologij in novih poslovnih modelov, s čimer bi omogočili učinkovit in uspešen prenos znanja;

    64.  meni, da je treba spodbujati širjenje mrež raziskovalcev, strokovnjakov, akademikov, menedžerjev in mladih evropskih kmetov, ki jih zanimajo novi modeli gospodarskega razvoja, da bi poiskali inovativne rešitve za socialne in tržne potrebe, ki se pojavljajo v svetu novih kmetijskih podjetij;

    65.  poziva Komisijo in države članice, naj dajo mladim kmetom in novim udeležencem na razpolago informacije o inovativnih in nekonvencionalnih pristopih, ki so najprimernejši za zagon nove kmetije, kot so razvoj novih poslovnih modelov, ki temeljijo na končnih uporabnikih, razvoj bolj trajnostnih kmetijskih sistemov, razvoj novih organizacijskih modelov (npr. skupinsko kmetovanje, predfinanciranje, črpanje iz množic (crowdsourcing)), okrepitev povezav med kmetijstvom in lokalno skupnostjo in prilagoditev tradicionalnega znanja za razvijanje poslovnih inovacij (npr. obrtne živilske proizvodnje);

    66.  poziva, naj se uporablja mehanizem za nadzor ali poslovno svetovanje, da bi zmanjšali število podjetij, ki prenehajo delovati, ter stalno spremljali mlade in jim nudili pomoč pri odločanju vsaj v prvih treh letih delovanja podjetja;

    67.  poziva Komisijo in države članice, naj podpirajo pobude, kot je francoska "jutri bom kmet", namenjene promociji kmetovanja kot poklicne poti med mladimi, ter naj slednjim zagotovijo vse potrebne informacije, da bodo pridobili ustrezno usposabljanje in vzpostavili svoje kmetije;

    68.  meni, da bi bilo treba vzpostaviti okolje, ki bo naklonjeno sprejemanju mladih v kmetijske poklice prek kolektivnih in solidarnostnih struktur, kot so združenja kmetijskih zadrug (kmečka društva), zadruge za skupno uporabo kmetijske mehanizacije, zadruge za predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, skupine za sodelovanje pri delu, nadomestne storitve, skupine za vzajemno pomoč, skupine za širjenje kmetijstva in inovacije v kmetijstvu, združenja kmetov in potrošnikov, mreže kmetijskih in nekmetijskih subjektov (LEADER) itd.; poudarja, da tovrstne organizacije ljudem v istem poklicu pomagajo pri izmenjavi izkušenj in nasvetov, pa tudi prihraniti nekatere stroške, kar je pomembno z vidika proračuna in dohodkov mladih, ki se pogosto soočajo z visokimi zagonskimi stroški;

    69.  opozarja, da je pomembno, da so mladim na podeželju storitve in infrastruktura (na primer dostop do visokohitrostnega širokopasovnega omrežja, šole in vrtci, ceste itd.) enako dostopne kot mladim v mestih; zato je bistveno mladim kmetom na podeželju omogočiti, da razvijajo svoje kmetije in preživljajo svoje družine;

    70.  poziva k spodbujanju podjetniškega duha in pobud pri ženskah, zlasti s promocijo ženskega lastništva, mrež mladih kmetic, novih udeleženk in podjetnic, v finančnem sektorju pa bi morale imeti poslovne ženske na podeželju lažji dostop do naložb in posojil, kar bi jim omogočilo razvijanje poslovne dejavnosti in s tem trden ekonomski položaj;

    71.  meni, da je generacijska pomladitev odvisna od privlačnosti kmečkega poklica, še zlasti pa od njegove zmožnosti ustvarjanja dohodkov za tiste, ki se želijo z njim preživljati; poudarja, da bi za ekonomsko vzdržnost kmetijstva morala SKP omogočati določeno raven reguliranja trgov, zlasti v primerih, ko trgi ne delujejo dobro in povzročajo krize; poudarja, da sedanja deregulacija trgov negativno vpliva na razvoj kmetijstva, mlade odvrača od tega sektorja in pušča resne posledice na mladih, ki so se že odločili za vzpostavitev kmetij in imajo zaradi zagonskih stroškov ogromne dolgove;

    Javne storitve

    72.  meni, da se bo z razvojem sodobnih kmetijsko-ekoloških kmetijskih praks in novih poslovnih modelov povečala privlačnost kmetijstva za mlade kmete; poudarja, da morajo biti mladi kmetje izobraženi in usposobljeni na področju najnovejših tehnologij, da se bodo lahko spoprijemali zlasti s sedanjimi in prihodnjimi okoljskimi izzivi; poudarja, da je treba podpreti inovativne in nekonvencionalne pristope, kot so kmetijska ekologija, novi poslovni modeli na podlagi končnih uporabnikov ter digitalne kmetijske tehnologije in pametne rešitve, ter poziva Komisijo, naj bo to izraženo v prihodnji SKP;

    73.  ugotavlja, da imajo mladi kmetje velik potencial na področju inovacij in diverzifikacije, da imajo običajno več spretnosti ter vodstvenih sposobnostih in si bolj pripravljeni za vstop na nove trge, razvijanje novih načinov proizvodnje in čim boljše izkoriščanje tehnološkega napredka in inovacij v kmetijstvu, kar je lahko zlasti v pomoč pri spoprijemanju z okoljskimi izzivi, s katerimi se sooča kmetijstvo; zato meni, da bi bilo treba nameniti odločilno podporo mladim, ki želijo uvesti inovativne proizvodne postopke in tehnologije, kot je precizno kmetijstvo in ohranjanje naravnih virov, namenjene izboljšanju stroškovne učinkovitosti in okoljske trajnosti kmetijskega sektorja; poziva Komisijo, naj okrepi raziskave na področju uporabe kmetijskih tehnologij in praks, ki omogočajo trajnostno kmetijstvo z majhnim vplivom na okolje; poudarja, da je za konkurenčnost kmetijstva EU bistveno ustvarjanje novih delovnih mest in njihovo ohranjanje, spodbujanje inovacij ter digitalizacija na področju poklicnega usposabljanja v kmetijstvu;

    74.  opozarja, da kmetje potrebujejo dostop do infrastrukture ter cenovno dostopne in kakovostne javne zmogljivosti in storitve, vključno z zdravstveno oskrbo, izobraževanjem, širokopasovnimi povezavami, pomočjo, usposabljanjem kulturnimi storitvami, poštnimi uradi, javnim prometom in boljšimi cestami; ugotavlja, da je treba mladim na podeželju omogočiti enake razmere in življenjski standard kot mladim v mestih, da bi preprečili nadaljnje izseljevanje s podeželja in teritorialni razkorak;

    75.  poziva Komisijo in države članice, naj se trdno zavežejo, da bodo vzpostavile kanale neposrednega trženja, ki bodo mladim kmetom omogočili prodajo njihovih proizvodov na lokalnih trgih na bolj trajnosten način in z več koristi;

    76.  poudarja, da je za trajnostni razvoj malih kmetij in podeželja potrebna generacijska pomladitev;

    77.  poziva Komisijo k oblikovanju agende za podeželje, ki mora vsebovati usklajene ukrepe različnih nacionalnih, regionalnih in lokalnih politik ter politik EU za razvoj podeželja;

    78.  poudarja, da potrebuje skupna kmetijska politika pametne pristope, saj so s temi novimi rešitvami podeželsko življenje in vasi privlačnejše za mlade;

    Ukrepi za zaustavitev množičnega izseljevanja s podeželja

    79.  meni, da je treba mladim kmetom zagotoviti dolgoročne obete, da bi preprečili množično izseljevanje s podeželja, zato poziva Komisijo in države članice, naj preučijo nove pobude za vzpostavitev ustrezne infrastrukture na podeželju za podporo novim podjetnikom in njihovim družinam;

    80.  v zvezi s tem priporoča razmislek o harmonizaciji ukrepov iz programov razvoja podeželja in prvega stebra SKP, ukrepov kohezijske politike EU ter ukrepov na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, s čemer bi bili ukrepi bolj učinkoviti;

    81.  opozarja, da inovacije ne zadevajo le kmetijskih tehnologij in nove mehanizacije, ampak tudi razvoj novih poslovnih modelov, vključno s tržnimi in prodajnimi instrumenti, usposabljanjem ter zbiranjem podatkov in informacij;

    82.  poziva Komisijo, naj v prihodnji reformi skupne kmetijske politike neposredna plačila usmeri v majhne kmetije in agro-ekološko kmetovanje, saj bo to nesorazmerno koristilo mladim in novim kmetom;

    83.  poudarja, da bi morale biti na podeželskih območjih na voljo storitve, ki bi ublažile pritiske v kmetijstvu, kot so poklicno svetovanje, finančno svetovanje ter nasveti o upravljanju kmetij;

    84.  poudarja, da je treba zagotoviti širokopasovne povezave na podeželskih in oddaljenih območjih; pozdravlja različne pobude na področju "pametnih vasi", katerih končni cilj mora biti ustvarjanje novih priložnosti za ustvarjanje delovnih mest in zaposlovanje mladih na podeželju, bodisi v obliki dopolnilnih dejavnosti na kmetijah bodisi v nekmetijskih dejavnostih (socialno varstvo, mobilnost, zdravstvo, turizem, energetika); ocenjuje, da bo zaradi vedno večje produktivnosti v kmetijstvu in padanja cen kmetijskih pridelkov čedalje težje ustvariti dovolj prihodkov v osnovni kmetijski dejavnosti, predvsem na manjših kmetijah;

    85.  meni, da bi bilo treba v vsaki uspešni strategiji za generacijsko pomladitev in podporo mladim kmetom uporabiti celovit pristop, ki bi mladim kmetom olajšal dostop do zemljišč, financiranja, svetovalnih storitev in usposabljanja, ter upoštevati medgeneracijsko prenovo v korist mladih in starejših kmetov; poudarja, da bi na ta način kmetovanje, ki je bistveno za človeštvo, postalo privlačen poklic za mlade in širšo družbo.

    86.  ugotavlja, da sta odločna podpora mladim kmetom in razvoj novih gospodarskih dejavnosti v kmetijskem sektorju EU bistvena za prihodnost podeželja in ju je treba spodbujati v okviru nove SKP po letu 2020;

    Okolje in trajnost

    87.  poziva Komisijo, naj zagotovi večjo doslednost okoljskih ukrepov in njihovo harmonizacijo; ponovno opozarja, da morajo biti ukrepi za mlade kmete jasni in preprosti za izvajanje;

    88.  meni, da je za ohranjanje poseljenosti na podeželju in zagotavljanje podobnega življenjskega standarda tamkajšnjih prebivalcev v primerjavi z mestnimi območji nujno treba odpraviti regulatorne in upravne ovire, ki bodo nosilcem kmetijskih dejavnosti omogočale opravljanje dopolnilnih kmetijskih ter nekmetijskih dejavnosti, predvsem v sektorjih socialnega varstva, zdravstva, turizma, mobilnosti starejših in energetiki, ter s tem nosilcem kmetijske dejavnosti in njihovim družinam zagotoviti ustrezne dohodke in zmanjšati tveganje za izseljevanje s podeželja;

    89.  zahteva nov dialog v družbi o prihodnosti kmetijsko-živilske industrije, da bi ustvarili realno sliko kmetijske dejavnosti in izboljšali poznavanje poklica kmeta in proizvodnje hrane;

    Drugo

    90.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe za zagotavljanje dohodka kmetom ob soočanju s podnebnimi, zdravstvenimi in gospodarskimi tveganji ter tako povečajo odpornost kmetij, zlasti z uvedbo novih in krepitvijo že obstoječih instrumentov za obvladovanje tveganja;

    91.  opozarja na posebnosti najbolj oddaljenih regij Evropske unije, kjer so edinstvene okoljske, podnebne in zdravstvene razmere, ki se močno razlikujejo od razmer na evropski celini, in v zvezi s tem poziva, kot določa člen 349 PDEU, naj se te regije ter njihove posebne potrebe in prednosti bolj upoštevajo pri izvajanju in pripravi instrumentov skupne kmetijske politike, namenjenih mladim kmetom, vključno s pogoji dostopa do financiranja;

    92.  poudarja, da bi bilo treba še bolj podpreti predvsem male in družinske kmetije, ki delajo v težkih pogojih in iščejo dodaten vire prihodka, na primer s financiranjem svetovalnih storitev ali inovativnih poslovnih modelov;

    93.  priporoča, naj se pri generacijski pomladitvi upošteva tudi medgeneracijska prenova v korist mladih in starejših kmetov; ugotavlja, kako pomembno je, da kmetje pripravijo načrte za dedovanje kmetij in da so potrebna prehodna plačila za olajšanje tega dedovanja;

                   º

    º  º

    94.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu računskemu sodišču ter vladam in parlamentom držav članic.

    • [1] UL L 347, 20.12.2013, str. 487.
    • [2] UL L 347, 20.12.2013, str. 608.
    • [3]  UL L 350, 29.12.2017, str. 15.
    • [4] Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0197.
    • [5]  UL C 350, 18.10.2017, str. 5.

    MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (22.3.2018)

    za Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja

    o izvajanju instrumentov SKP za mlade kmete v EU po reformi leta 2013
    (2017/2088(INI))

    Pripravljavka mnenja: Mairead McGuinness

    POBUDE

    Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

    –  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. aprila 2017 o „Poročilu o stanju koncentracije kmetijskih zemljišč v EU: kako olajšati dostop kmetov do zemljišč?“;

    A.  ker je stopnja žensk med novimi udeleženci višja kot v kmetijskem sektorju na splošno;

    1.  meni, da je bistveno, zlasti zaradi staranja evropskega prebivalstva, da kmetijski sektor EU spodbuja novo generacijo mladih kmetov k uporabi trajnostnih praks, da razmišlja globalno in se ozavešča o okoljskih vprašanjih, in sicer za prehod na nizkoogljično družbo, ki je gospodarna z viri, in za reševanje številnih prihodnjih izzivov, kot so podnebne spremembe, ohranjanje naravnih virov (voda in zrak), izboljšanje kakovosti tal, povečanje biotske raznovrstnosti in spodbujanje trajnostne kmetijske proizvodnje skozi celotno proizvodno verigo, in sicer z razvojem proizvodnih tehnik, ki povečujejo varnost in kakovost izdelkov, s poudarkom na zdravi in hranljivi hrani;

    2.  meni, da se bo z razvojem sodobnih kmetijskih praks, ki so prijazne do okolja, ter krepitvijo kratkih prodajnih poti, ki bi okrepile položaj pridelovalcev v vrednostni verigi in spodbudile kakovost živil, povečala privlačnost kmetijstva za mlade kmete;

    3.  poziva Komisijo, naj zagotovi večjo doslednost okoljskih ukrepov in njihovo skladnost; opozarja, da mladi kmetje potrebujejo ukrepe, ki so jasni in lahko izvedljivi;

    4.  poudarja, da je treba upoštevati raznolikost območij in zlasti težavna območja, ki potrebujejo prilagojeno podporo;

    5.  poziva Komisijo, naj okrepi raziskovalna prizadevanja na področju uporabe kmetijskih tehnologij in praks, ki omogočajo trajnostno kmetijstvo z majhnim vplivom na okolje;

    6.  opozarja, da morajo mladi kmetje za doseganje trajnostnega kmetijstva imeti možnost, da vlagajo v kmetijsko zemljišče in ga pridobijo, nabavijo nove ali rabljene stroje in optimizirajo svojo tehniko kmetovanja;

    7.  poudarja, da bi bilo treba sedanje instrumente skupne kmetijske politike za mlade kmete in nove udeležence okrepiti in poenostaviti ter se odzvati na dejanske potrebe mladih kmetov z uvedbo novih instrumentov, kot so vzajemni skladi in spodbude za zavarovanje dobička, da bi zaščitili prihodke kmetov pred tržnim nihanjem cen; ugotavlja, da se morajo ta orodja osredotočati na posebne potrebe mladih kmetov in novih udeležencev, zlasti na dostop do zemljišč ter njihove ekonomske in socialne potrebe, spodbujati projekte, ki prinašajo najvišjo dodano vrednost za kmete in varujejo okolje ter jasno ločevati med novimi udeleženci in mladimi kmeti; dodaja, da bi morali imeti mladi kmetje možnost, da razširijo svoja kmetijska podjetja; poudarja, da bi morali biti upravni postopki za mlade kmete učinkoviti in enostavni, da bi čim bolj zmanjšali upravno breme za vložnike in javne organe; meni, da je ključno vprašanje uporaba okolju prijaznih in podnebju prilagojenih inovativnih rešitev ter tehnologij za okrepitev konkurenčnosti kmetijstva in dolgoročne prehranske varnosti;

    8.  meni, da bi bilo treba obdobje, v katerem lahko kmetijsko podjetje prejema podporo, zvišati s pet na sedem let, da bi spodbudili generacijsko prenovo;

    9.  poziva Komisijo in države članice, naj podprejo ter financirajo raziskave na področju inovativnih okoljskih praks in njihovo uporabo ter razvoj obnovljivih virov energije na kmetijah in spodbujajo izmenjavo dobrih praks med kmeti;

    10.  poudarja, da je generacijska prenova bistvena za ohranitev dinamičnega podeželja in družinskih podjetij v Evropi, ki ustvarjajo delovna mesta, trajnostno podjetništvo in inovacije ter zagotavljajo neprekinjeno kmetijsko proizvodnjo, ohranjajo naravno in kulturno krajino ter krepijo lokalne skupnosti;

    11.  meni, da bi bilo treba pri generacijski prenovi upoštevati starost mladih kmetov in spodbujati zgodnejši prenos lastništva kmetij;

    12.  ugotavlja, da je za to potrebno sprejeti dolgoročno perspektivo, zlasti glede dostopa do infrastrukture in storitev, kot so zdravstvo, socialno varstvo, izobraževanje, promet in širokopasovne povezave, dostop do posojil pod ugodnimi pogoji, ustrezne davčne olajšave, namenjene nakupu ali najemu zemljišč, poenostavitev birokratskih postopkov, ustanovitev agencij ali okrepitev že obstoječih, da bi mladim kmetom zagotavljali storitve v skladu z njihovimi potrebami in novimi digitalnimi tehnologijami; zato meni, da je treba zagotoviti, da lahko mladi na podeželskih območjih razvijejo svoja kmetijska podjetja in preživljajo svoje družine;

    13.  poudarja, da lahko večja in močnejša organizacija kmetov v obliki zadrug in združevanje organizacij proizvajalcev v sektorjih, ki so na evropski ravni urejeni v okviru skupne ureditve trgov, prispevata k večji dobičkonosnosti kmetijske dejavnosti, zaščitita prihodke kmetov, zlasti mladih, ter podpreta proizvodne odločitve in zagotovita optimalno ovrednotenje značilnosti podeželskih območij; dodaja, da lahko strukturna reforma organizacij proizvajalcev, usmerjena k povečanju njihove odgovornosti, zmogljivosti in učinkovitosti, ter intenzivnejše združevanje sčasoma učinkovito prispevata zlasti k zaščiti in povečanju dobičkonosnosti sektorja;

    14.  poudarja, da so mladi kmetje in novi udeleženci pomemben vir inovacij in podjetništva v kmetijstvu, s čimer prinašajo koristi, kot so uvedba novega znanja, razvoj novih poslovnih modelov na podlagi končnih uporabnikov, razvoj bolj trajnostnih sistemov kmetovanja, razvoj novih organizacijskih modelov (npr. delni zakup, predhodno financiranje, črpanje iz množic), povečanje povezav med kmetovanjem in lokalno skupnostjo in prilagajanje tradicionalnega znanja razvoju poslovnih inovacij (npr. obrtniška proizvodnja živil);

    15.  opozarja, da nepoštene trgovske prakse v verigi preskrbe s hrano, z uporabo katerih se izkorišča pomembna pogajalska premoč odkupovalcev in/ali predelovalcev ali trgovcev glede na njihove dobavitelje in kmetijske pridelovalce, pomenijo resno grožnjo stabilnosti poslovanja mladih kmetov in odvračajo mlajše generacije od prevzemanja kmetijskih gospodarstev svojih staršev ter večjega vključevanja v menjavo generacij na podeželju; poziva Komisijo, naj sprejme ustrezne predpise na evropski ravni;

    16.  upošteva dejstvo, da dostop do zemljišč velja za največjo oviro za mlade kmete in nove udeležence;

    17.  opozarja, da je prenos znanja na akterje, odgovorne za izvajanje okoljskih politik, še vedno ključni izziv, ki ga je treba nujno obravnavati s potrebno tehnično in finančno podporo; poudarja, da se morajo mladi kmetje izobraževati in pridobivati spretnosti v okviru kakovostnega izobraževalnega programa s posebnim poudarkom na znanjih in spretnostih, ki jih najbolj primanjkuje, da se bodo lahko poklicno razvijali in se katerimi bodo lahko razvili vse kompleksnejše rešitve za reševanje sedanjih in prihodnjih okoljskih, kakovostnih in gospodarskih izzivov, vključno z dostopom do najnovejših tehnoloških dosežkov in njihovo uporabo v kmetijstvu ali trajnostnem kmetijstvu; meni, da ima stopnja izobrazbe mladih kmetov ključno vlogo pri uspešnem premagovanju prihodnjih izzivov in bi jo bilo zato treba nagraditi z višjim finančnim prispevkom; poudarja, da morajo za zmanjšanje tehnološkega razkoraka institucije spodbujati in podpirati to izobraževanje; glede na to poziva k razvoju in širjenju znanja ter inovacijam; poudarja, da je treba spodbujati uspešne rešitve in inovacije, upravna obremenitev pa se ne sme povečati;

    18.  spodbuja vzpostavitev sheme, podobne programu Erasmus, za izboljšanje znanj in spretnosti ter izkušenj mladih kmetov; meni, da bi tak program moral biti osredotočen na poklicno usposabljanje in da bo koristil mladim kmetom ter tudi spodbujal shemo za mlade kmete;

    19.  ugotavlja, da je treba na podeželskih območjih posodobiti poklicno izobraževanje; meni, da bi bilo treba olajšati dostop do Evropskega socialnega sklada in nameniti več proračunskih sredstev poklicnemu usposabljanju na podeželskih območjih;

    20.  poziva Komisijo in države članice, naj potencialnim in uveljavljenim mladim kmetom ponudijo več priložnosti za izobraževanje, ki zajemajo spretnosti za začetek poslovne dejavnosti v kmetijstvu (zagonska kmetijska podjetja) ter spretnosti in znanja na področju kmetijstva, tehnologije in podjetništva, kot so trženje, mreženje, komunikacija in finance;

    21.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe za zagotavljanje dohodka kmetom ob soočanju s podnebnimi, zdravstvenimi in gospodarskimi tveganji ter tako povečajo odpornost kmetij, zlasti z uvedbo novih in krepitvijo že obstoječih instrumentov za obvladovanje tveganja;

    22.  poudarja pomen usklajenosti med ukrepi za mlade kmete na lokalni in nacionalni ravni ter na ravni Evropske unije; poziva države članice, naj spodbudijo generacijsko prenovo, tudi s pomočjo dedne in davčne zakonodaje, pravil o dostopu do zemljišč, preglednih postopkov, prostorskim načrtovanjem in strategijami za dedovanje; ugotavlja, da bi lahko sedanji sistem plačil skupne kmetijske politike, zlasti nevezana plačila, privedel do višjih najemnih in nabavnih cen, ter da ne spodbuja prenosa lastništva zemljišč ali zagotavlja primernega varstva mladih kmetov pred nestanovitnostjo kmetijskih cen, ki so jim iz jasnih razlogov bolj izpostavljeni, saj so se šele začeli ukvarjati z dejavnostjo in nimajo dovolj praktičnih izkušenj ali imajo morda na voljo omejene finančne instrumente;

    23.  poziva Komisijo in države članice, naj se trdno zavežejo kanalom neposrednega trženja, ki mladim kmetom omogočajo prodajo njihovih proizvodov na lokalnih trgih na bolj trajnosten način in z več koristi;

    24.  priporoča ponoven razmislek o izvedbi ukrepov, ki bi starejše lastnike spodbudili k prenosu svojega kmetijskega podjetja na mlade kmete, kot so sistem predčasne upokojitve in druge spodbude za upokojevanje;

    25.  izraža prepričanje, da mora uspešna strategija za generacijsko prenovo temeljiti na celovitem pristopu, ki spodbuja dobre okoljske prakse, in biti zasnovana tako, da bo ustvarjala nove zaposlitvene priložnosti za mlade, zagotavljala neprekinjeno kmetijsko proizvodnjo, varovanje zemljišč in krepitev skupnosti ter hkrati mladim kmetom prek preglednih postopkov in nepristranskih pogodb, finančnih sredstev bank in drugih kreditnih programov ter financiranja na podlagi koncesij, namenjenih mladim novim udeležencem, zlasti za male kmetije, spodbujala izmenjavo izkušenj med mladimi kmeti iz različnih držav na podlagi modela projekta Erasmus, svetovanje, kmetijsko izobraževanje in trajnostne kmetijske prakse; poudarja, da bi na ta način postalo trajnostno kmetovanje, ki je bistveno za človeštvo, privlačen in trajnosten poklic za mlade in širšo družbo; poudarja, da bi morala civilna družba prepoznati delo mladih kmetov kot javno koristno delo in da bi mladi kmetje morali prejeti priznanje zanj;

    26.  opozarja na posebnosti najbolj oddaljenih regij Evropske unije, kjer so edinstvene okoljske, podnebne in zdravstvene razmere, ki se močno razlikujejo od razmer na evropski celini, in v zvezi s tem poziva, kot to omogoča člen 349 PDEU, naj se te razmere ter posebne potrebe in prednosti najbolj oddaljenih regij bolj upoštevajo pri izvajanju in oblikovanju instrumentov skupne kmetijske politike, namenjenih mladim kmetom, vključno s pogoji dostopa do zemljišč;

    27.  poudarja, da bi bilo treba še bolj podpreti predvsem male in družinske kmetije, ki delajo v težkih pogojih in iščejo dodaten prihodek, na primer s financiranjem svetovalnih storitev ali inovativnih poslovnih modelov;

    28.  meni, da je treba spodbuditi širjenje mrež evropskih raziskovalcev, strokovnjakov, vodij in mladih kmetov, ki proučujejo nove modele gospodarskega razvoja z namenom opredelitve inovativnih rešitev za socialne in tržne potrebe novih kmetijskih podjetij;

    29.  priporoča, naj se pri generacijski prenovi upošteva tudi medgeneracijska prenova v korist mladih in starejših kmetov; opozarja, kako pomembno je, da kmetje pripravijo načrte za dedovanje kmetij in na potrebo po prehodnem plačilu za olajšanje tega dedovanja;

    30.  poudarja, da bi bilo treba v vsaki prihodnji SKP proučiti uvedbo obvezne zagonske pomoči za mlade kmete;

    INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

    Datum sprejetja

    20.3.2018

     

     

     

    Izid končnega glasovanja

    +:

    –:

    0:

    61

    1

    0

    Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

    Marco Affronte, Margrete Auken, Pilar Ayuso, Ivo Belet, Biljana Borzan, Paul Brannen, Soledad Cabezón Ruiz, Nessa Childers, Birgit Collin-Langen, Miriam Dalli, Seb Dance, Angélique Delahaye, Mark Demesmaeker, Stefan Eck, Bas Eickhout, Karl-Heinz Florenz, Francesc Gambús, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Arne Gericke, Jens Gieseke, Julie Girling, Sylvie Goddyn, Françoise Grossetête, Andrzej Grzyb, Jytte Guteland, Anneli Jäätteenmäki, Karin Kadenbach, Kateřina Konečná, Urszula Krupa, Giovanni La Via, Jo Leinen, Peter Liese, Lukas Mandl, Valentinas Mazuronis, Susanne Melior, Rory Palmer, Massimo Paolucci, Piernicola Pedicini, Bolesław G. Piecha, Pavel Poc, Julia Reid, Frédérique Ries, Michèle Rivasi, Daciana Octavia Sârbu, Annie Schreijer-Pierik, Davor Škrlec, Renate Sommer, Claudiu Ciprian Tănăsescu, Ivica Tolić, Adina-Ioana Vălean, Jadwiga Wiśniewska, Damiano Zoffoli

    Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

    Christofer Fjellner, Elena Gentile, Merja Kyllönen, Norbert Lins, Gesine Meissner, Ulrike Müller, Mihai Ţurcanu

    Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

    Fernando Ruas, Ruža Tomašić

    POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

    61

    +

    ALDE:

    Gerben-Jan Gerbrandy, Anneli Jäätteenmäki, Valentinas Mazuronis, Gesine Meissner, Ulrike Müller, Frédérique Ries

    ECR:

    Mark Demesmaeker, Arne Gericke, Urszula Krupa, Bolesław G. Piecha, Ruža Tomašić, Jadwiga Wiśniewska

    EFDD:

    Piernicola Pedicini

    ENL:

    Sylvie Goddyn

    GUE/NGL:

    Stefan Eck, Kateřina Konečná, Merja Kyllönen

    PPE:

    Pilar Ayuso, Ivo Belet, Birgit Collin-Langen, Angélique Delahaye, Christofer Fjellner, Karl-Heinz Florenz, Francesc Gambús, Elisabetta Gardini, Jens Gieseke, Julie Girling, Françoise Grossetête, Andrzej Grzyb, Giovanni La Via, Peter Liese, Norbert Lins, Lukas Mandl, Fernando Ruas, Annie Schreijer-Pierik, Renate Sommer, Ivica Tolić, Mihai Ţurcanu, Adina-Ioana Vălean

    S&D:

    Biljana Borzan, Paul Brannen, Soledad Cabezón Ruiz, Nessa Childers, Miriam Dalli, Seb Dance, Elena Gentile, Jytte Guteland, Karin Kadenbach, Jo Leinen, Susanne Melior, Rory Palmer, Massimo Paolucci, Pavel Poc, Daciana Octavia Sârbu, Claudiu Ciprian Tănăsescu, Damiano Zoffoli

    VERTS/ALE:

    Marco Affronte, Margrete Auken, Bas Eickhout, Michèle Rivasi, Davor Škrlec

    1

    -

    EFDD

    Julia Reid

    0

    0

     

     

    Uporabljeni znaki:

    +  :  za

    -  :  proti

    0  :  vzdržani

    INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

    Datum sprejetja

    24.4.2018

     

     

     

    Izid končnega glasovanja

    +:

    –:

    0:

    33

    2

    3

    Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

    Clara Eugenia Aguilera García, Eric Andrieu, Daniel Buda, Nicola Caputo, Matt Carthy, Jacques Colombier, Michel Dantin, Paolo De Castro, Albert Deß, Jørn Dohrmann, Herbert Dorfmann, Norbert Erdős, Luke Ming Flanagan, Martin Häusling, Esther Herranz García, Peter Jahr, Ivan Jakovčić, Jarosław Kalinowski, Zbigniew Kuźmiuk, Norbert Lins, Philippe Loiseau, Mairead McGuinness, Giulia Moi, Ulrike Müller, Maria Noichl, Laurenţiu Rebega, Bronis Ropė, Maria Lidia Senra Rodríguez, Czesław Adam Siekierski, Tibor Szanyi, Marc Tarabella, Maria Gabriela Zoană, Marco Zullo

    Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

    Bas Belder, Franc Bogovič, Jens Gieseke, Karin Kadenbach, Elsi Katainen, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Ivari Padar, Tom Vandenkendelaere, Thomas Waitz

    Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

    Stanisław Ożóg

    POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

    33

    +

    ALDE

    Ivan Jakovčić, Elsi Katainen, Ulrike Müller

    ECR

    Jørn Dohrmann, Zbigniew Kuźmiuk, Stanisław Ożóg, Laurenţiu Rebega

    EFDD

    Giulia Moi, Marco Zullo

    ENF

    Jacques Colombier, Philippe Loiseau

    GUE/NGL

    Matt Carthy

    PPE

    Franc Bogovič, Daniel Buda, Michel Dantin, Albert Deß, Herbert Dorfmann, Norbert Erdős, Jens Gieseke, Esther Herranz García, Jarosław Kalinowski, Norbert Lins, Mairead McGuinness, Tom Vandenkendelaere

    S & D

    Eric Andrieu, Nicola Caputo, Paolo De Castro, Karin Kadenbach, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Maria Noichl, Tibor Szanyi, Marc Tarabella, Maria Gabriela Zoană

    2

    -

    GUE/NGL

    Luke Ming Flanagan, Maria Lidia Senra Rodríguez

    3

    0

    VERTS/ALE

    Martin Häusling, Bronis Ropė, Thomas Waitz

    Uporabljeni znaki:

    +  :  za

    -  :  proti

    0  :  vzdržani

    Zadnja posodobitev: 25. maj 2018
    Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov