Postopek : 2018/2009(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0161/2018

Predložena besedila :

A8-0161/2018

Razprave :

PV 28/05/2018 - 31
CRE 28/05/2018 - 31

Glasovanja :

PV 29/05/2018 - 7.13
CRE 29/05/2018 - 7.13
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0216

POROČILO     
PDF 708kWORD 64k
3.5.2018
PE 616.858v02-00 A8-0161/2018

o pregledu stanja na področju pravosodja v EU za leto 2017

(2018/2009(INI))

Odbor za pravne zadeve

Poročevalka: Jytte Guteland

Pripravljavka mnenja (*): Sylvie Guillaume

(*)  Pridruženi odbori – člen 54 Poslovnika

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o pregledu stanja na področju pravosodja v EU za leto 2017

(2018/2009(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji, zlasti členov 2, 6 in 7,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 70, 85, 86, 258, 259 in 260,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju ustreznih resolucij s področja pravne države in pravice,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropski centralni banki, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 10. aprila 2017 z naslovom „Pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2017“ (COM(2017)0167),

–  ob upoštevanju študije Skupnega raziskovalnega središča Evropske komisije iz leta 2017 z naslovom „The judicial system and economic development across EU Member States“ (Pravosodni sistem in gospodarski razvoj v državah članicah EU)(1),

–  ob upoštevanju študije Inštituta za pravno reformo ameriške gospodarske zbornice iz leta 2017 z naslovom „The Growth of Collective Redress in the EU“ (Rast kolektivnih pravnih sredstev v EU)(2),

–  ob upoštevanju zbirke statističnih podatkov po spolu Evropskega inštituta za enakost spolov (EIGE)(3),

–  ob upoštevanju poročil Evropske komisije za demokracijo skozi pravo (Beneške komisije), zlasti njenega seznama meril za pravno državo(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2014 o oceni pravosodja na področju kazenskega prava in pravne države(5),

–  ob upoštevanju študije družbe Milieu iz leta 2011, naslovljene „Comparative study on access to justice in gender equality and anti-discrimination law“ (Primerjalna študija o dostopu do pravnega varstva na področju zakonodaje o enakosti spolov in protidiskriminacijske zakonodaje)(6),

–  ob upoštevanju Priporočila Sveta Evrope o neodvisnosti, učinkovitosti in odgovornosti sodnikov (CM/Rec(2010)12)(7),

–  ob upoštevanju študije tematskega sektorja za pravice državljanov in ustavne zadeve Evropskega parlamenta iz leta 2017, naslovljene „Mapping the Representation of Women and Men in Legal Professions Across the EU“ (Zastopanost žensk in moških v pravniških poklicih v EU)(8),

–  ob upoštevanju letnih poročil o oceni evropskih pravosodnih sistemov, ki jih pripravlja Komisija Sveta Evrope za učinkovito pravosodje (CEPEJ)(9),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0161/2018),

A.  ker so neodvisni, učinkoviti in kakovostni pravosodni sistemi ključni za spoštovanje pravne države, pravičnost sodnih postopkov in zaupanje državljanov in podjetij pravnemu sistemu, ki zagotavlja, da lahko posamezniki in podjetja v celoti uveljavljajo svoje pravice; ker je uspešen pravosodni sistem neločljiv od neodvisnosti sodstva in podpira gospodarsko rast, ščiti temeljne pravice in je temelj za ustrezno uporabo prava EU; ker je pravica, ki je tudi sama po sebi vrednota, zlasti ko gre za možnost dostopa do sodnega varstva za državljane in spoštovanje pravice do poštenega sojenja;

B.  ker je Komisija objavila pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2017, ki je informativno, primerjalno, nezavezujoče orodje za načelno oceno učinkovitosti, neodvisnosti in kakovosti nacionalnih pravosodnih sistemov, da se ugotovijo pomanjkljivosti, opredelijo dobre prakse in napredek ter boljše opredelijo pravosodne politike držav članic, pri čemer se pregled v ta namen osredotoča na parametre pravosodnih sistemov, ki prispevajo k izboljšanju poslovnega, naložbenega in potrošniškega okolja v Uniji;

C.  ker se v petem pregledu stanja na področju pravosodja v EU analizirajo zlasti vprašanja v zvezi z dostopom javnosti do sodnih postopkov, neodvisnostjo sodstva, kakor jo zaznavajo posamezniki in poslovni sektor, trenutno uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije v pravosodnem sistemu in delovanjem nacionalnih pravosodnih sistemov na specifičnih področjih v zvezi z enotnim trgom in poslovnim sektorjem, predstavljen pa je tudi začetni pregled delovanja nacionalnih kazenskopravnih sistemov pri izvajanju zakonodaje EU o preprečevanju pranja denarja;

D.  ker pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2017 ni splošna razvrstitev nacionalnih pravosodnih sistemov in ni njegov namen dati prednost enemu sistemu pred drugimi;

E.  ker bi po drugi strani pregled stanja na področju pravosodja moral biti koristen priročnik, ki nudi pregled najboljših praks, ki naj jih države članice uporabijo na področju civilnega, gospodarskega in upravnega sodstva;

F.  ker veliko podatkov o nekaterih državah članicah še vedno ni na razpolago; ker obstajajo razhajanja v količini in specifični vsebini podatkov, ki jih nekatere države članice dajo na razpolago;

G.  ker se pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2017 osredotoča predvsem na civilno, gospodarsko in upravno sodstvo, v njem pa je predstavljen tudi začetni pregled delovanja nacionalnih sistemov pri izvajanju zakonodaje EU za boj proti pranju denarja v okviru kazenskega sodstva;

H.  ker ima ta nezavezujoč pregled to prednost, da prepoznava pozitivne in negativne trende ter nudi priložnost za učenje med kolegi in izmenjavo najboljših praks po celotni Uniji, s čimer se spodbuja in zagotavlja spoštovanje pravne države;

I.  ker je nudenje informacij o pravosodnem sistemu na uporabniku prijazen način pogoj za dostop do sodnega varstva;

J.  ker je treba zagotoviti pravosodne sisteme, ki bodo prilagojeni novim izzivom Evropske unije;

Splošne ugotovitve

1.   poudarja, da pravosodje utrjuje pravno državo v družbi in zagotavlja pravico vseh do pravičnega sojenja pred neodvisnim in nepristranskim sodiščem; poziva države članice, naj zagotovijo, da vsaka reforma pravosodja podpira pravno državo in je skladna s standardi EU na področju neodvisnosti sodstva; v zvezi s tem spodbuja Komisijo, naj še naprej spremlja nacionalne reforme pravosodja v okviru evropskega semestra, ki prav tako temelji na podatkih iz pregleda stanja na področju pravosodja v EU; nadalje poziva Komisijo, naj oblikuje nova merila za boljše ocenjevanje skladnosti pravosodnih sistemov s pravno državo, pri tem pa naj se predvsem opira na seznam meril za pravno državo, ki ga je pripravila Beneška komisija;

2.  poziva Komisijo, naj zbere natančnejše podatke o obravnavi kršitev, ki ogrožajo spoštovanje pravne države in temeljne pravice, vključno s korupcijo, diskriminacijo, kršitvami zasebnosti ter svobodo misli, vesti, veroizpovedi, izražanja, zbiranja in združevanja;

3.  želi spomniti na prošnjo Komisiji iz svoje resolucije z dne 25. oktobra 2016 o mehanizmu EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice, naj predloži predlog za sklenitev pakta EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice, in to prošnjo ponavlja; poziva Komisijo, naj združi obstoječa poročila, vključno s pregledom stanja na področju pravosodja, dokler ta pakt ne bo začel veljati;

4.  je seznanjen s pregledom stanja na področju pravosodja v EU za leto 2017 in izraža veliko zanimanje zanj ter poziva Komisijo, naj ob upoštevanju Pogodb in v posvetovanju z državami članicami spodbuja njegovo pripravo tudi v prihodnje;

5.   poudarja, da bo vzpostavitev pregleda stanja na področju kazenskih zadev bistveno prispevala k oblikovanju skupnega dogovora sodnikov in tožilcev glede zakonodaje EU na področju kazenskega prava, s čimer se bo okrepilo medsebojno zaupanje;

6.  poziva Komisijo, naj v pregledu stanja na področju pravosodja upošteva boj proti korupciji, in meni, da je vključitev tega vprašanja prednostna naloga.

7.   podpira namen te izmenjave ter poudarja, da lahko neodvisen, učinkovit in kakovosten pravosodni sistem spodbuja podjetja k razvoju in naložbam na nacionalni in čezmejni ravni, obenem pa varuje temeljne pravice državljanov in ščiti pravice potrošnikov in delavcev ter tako krepi njihov gospodarski prispevek;

8.  opozarja na pomen primerjalnih analiz pravosodnih sistemov za čezmejno medsebojno zaupanje, učinkovito sodelovanje pravosodnih organov ter oblikovanje skupnega pravosodnega območja in evropske pravosodne kulture; zato spodbuja Komisijo, naj nadaljuje z razvojem konkretnih kazalnikov za ocenjevanje spoštovanja vrednot EU, kot sta pravna država in spoštovanje temeljnih pravic, v praksi;

9.  meni, da mora takšna primerjava temeljiti na objektivnih merilih in dokazih, ki so natančno zbrani, primerjani in analizirani ob hkratnem upoštevanju posameznih ustavnih in pravnih okvirov; poudarja pomen zagotavljanja enake obravnave držav članic pri nepristranskem ocenjevanju njihovih pravosodnih sistemov;

10.  pozdravlja prizadevanja Komisije, ki želi prvič oceniti nekatere vidike kazenskega pravosodja s področja boja proti pranju denarja, ter Komisiji priporoča, naj sprejme ukrepe, potrebne za spodbujanje držav članic, da bodo poskrbele za informacije o trajanju sodnih postopkov na tem področju glede na začetek veljavnosti četrte in pozneje pete direktive o preprečevanju pranja denarja;

11.   pozdravlja prizadevanja Komisije, da predstavi merljive podatke in oblikuje konkretne sklepe o tem, kako so države članice izboljšale ali še lahko izboljšajo kakovost in učinkovitost svojih pravosodnih sistemov, zlasti v zvezi s statusom in imenovanjem sodnikov, njihovo neodvisnostjo in uravnoteženostjo med spoloma; ugotavlja, da se podatkovna vrzel še vedno zmanjšuje, zlasti za kazalnike o učinkovitosti pravosodnih sistemov; vendar obžaluje, da še vedno obstajajo primeri, ko nekatere države članice niso zagotovile podatkov za določene kategorije, čeprav so le-ti uporabni ali razpoložljivi; zato poziva države članice, naj okrepijo prizadevanja za primerljivost podatkov in naj popolnoma sodelujejo s Komisijo tako, da posredujejo zahtevane podatke; poudarja, da morajo države članice še naprej zmanjševati podatkovno vrzel, da izpolnijo prednostne naloge za učinkovite pravosodne sisteme; poziva države članice, naj tesno sodelujejo s komisijo Sveta Evrope za učinkovito pravosodje in Komisijo, zlasti v okviru neformalne skupine nacionalnih strokovnjakov z ministrstev in različnih pravosodnih sistemov, da se zapolni podatkovna vrzel, ki še obstaja v nekaterih kategorijah pregleda stanja pravosodja;

12.  poziva države članice, naj podrobno preučijo rezultate pregleda stanja pravosodja za leto 2017 in ugotovijo, kaj se je treba iz tega naučiti, ter preučijo, ali je treba sprejeti nacionalne ukrepe, da se popravijo pomanjkljivosti v zvezi s kakovostjo, učinkovitostjo in neodvisnostjo njihovih nacionalnih pravosodnih sistemov;

13.  ugotavlja, da si številne države članice še vedno prizadevajo izboljšati učinkovitost svojih nacionalnih pravosodnih sistemov prek uvedbe reform; pozdravlja dejstvo, da so bile napovedane številne nove reforme v zvezi z brezplačno pravno pomočjo, alternativnimi metodami reševanja sporov, specializacijo sodišč in mrežo sodišč;

Učinkovitost

14.   poudarja pomen učinkovitih in hitrih postopkov v skladu s členom 6 Evropske konvencije o človekovih pravicah in členom 47 Listine EU o temeljnih pravicah; nadalje poudarja pomen hitrih in učinkovitih postopkov v zvezi z varstvom potrošnikov, intelektualno lastnino in pravico do zasebnosti podatkov; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so ti postopki v nekaterih državah članicah še vedno preveč dolgotrajni; poudarja, da velika količina nerešenih zadev lahko državljane in podjetja tudi odvrača od zaupanja pravosodnemu sistemu, pa tudi zmanjšuje pravno gotovost, saj je zaupanje temelj spoštovanja pravne države;

15.   spodbuja države članice, naj vlagajo v uporabo in nadaljnji razvoj orodij IKT v svojih pravosodnih sistemih, s ciljem, da bi postali dostopnejši, razumljivejši in lažje uporabni za vse državljane EU, zlasti za tiste, ki imajo kakršno koli obliko invalidnosti in ranljive skupine, vključno z narodnimi manjšinami in/ali migranti; poudarja prednosti sistemov IKT za čezmejno sodelovanje med pravosodnimi organi držav članic in na nacionalni ravni za zmanjšanje stroškov za vse vključene deležnike ter tudi za izboljšanje splošne učinkovitosti in kakovosti pravosodnih sistemov, recimo z elektronskim vlaganjem tožb, možnostjo spremljanja in vodenja postopkov na spletu in elektronsko komunikacijo med sodišči in odvetniki; obžaluje dejstvo, da se še ni dosegel poln potencial IKT sistemov po vsej EU; pozdravlja preglednost v zvezi z objavljanjem sodb v večini držav članic; poudarja, da razpoložljivost informacij na spletu v uporabniku prijazni obliki znatno prispeva k dostopnosti pravnega varstva za državljane in podjetja; poziva države članice, naj vse sodbe objavijo na spletu, saj bo to državljanom in podjetjem pomagalo, da se bodo bolj seznanili s pravosodnim sistemom, ki bo tako postal tudi bolj pregleden; nadalje ugotavlja, da bi to lahko prispevalo k doslednosti sodne prakse;

16.   poudarja, da je treba okrepiti in povečati raznolikost usposabljanja za sodnike, saj je to prav tako temelj učinkovitega, neodvisnega in nepristranskega sodnega sistema; zlasti poudarja potrebo po usposabljanju na področjih spolnih vlog, norm in stereotipov, sodniške etike, spretnosti informacijske tehnologije, sodnega upravljanja, mediacije ter komunikacije s strankami v postopku ter mediji; poleg tega poudarja pomen primernega usposabljanja na področju prava EU in različnih struktur sodelovanja v EU, kot je Eurojust; ugotavlja, da posebna področja prava EU, kot sta avtorska pravica in zakonodaja na področju zasebnosti, zahtevata razumevanje tako prava kot tudi tehnološkega napredka; ugotavlja, da kaže, da specializacija sodnikov in sodišč pozitivno vplivata na učinkovitost in kakovost sodnih sistemov; poziva Komisijo, naj v pregledu prihodnje leto to vprašanje dodatno preuči; poudarja, da je stalno in sistematično usposabljanje sodnikov in drugih pravnih strokovnjakov nujno, da se zagotovi dosledno in kakovostno izvajanje in učinkovito zagotavljanje izvrševanja zakonodaje; poziva države članice, naj več vlagajo v razvoj pravosodnega usposabljanja in izobraževanja za pravnike, npr. sodnike, tudi v drugih državah članicah, da bi se izmenjale izkušnje in najboljše prakse;

17.  spodbuja države članice in institucije EU, naj podprejo nadaljnji razvoj mediacije na ravni EU; poziva Komisijo, naj sistematično oceni učinek mediacije v sodnih sistemih EU;

Kakovost

18.   poziva Komisijo, naj v okvir primerjalnega pregleda za naslednje leto v zvezi z dejavniki dostopnosti sodnih sistemov doda postopke kolektivnih pravnih mehanizmov, saj meni, da je dostop do pravnega varstva in učinkovitega reševanja sporov ključnega pomena; meni, da so ti postopki pomembno orodje za okrepitev varstva potrošnikov, okolja in zdravja v vseh EU, na področjih, kjer je neposredno prizadetih veliko tožnikov; meni, da postopki kolektivnih pravnih mehanizmov olajšajo dostop državljanov do sodnega varstva in učinkovitega reševanja sporov ter posledično odstranjujejo nepotrebne ovire, zlasti za državljane, ki živijo pod pragom revščine ali ki so vključeni v postopke s čezmejno razsežnostjo;

19.  ugotavlja, da večina držav članic zahteva, da stranke plačajo sodno takso ob začetku sodnega postopka; poudarja, da razpoložljivost brezplačne pravne pomoči in višina sodnih taks pomembno vplivata na dostop do pravnega varstva, zlasti za revne državljane, in poudarja vlogo brezplačne pravne pomoči pri zagotavljanju, da imajo šibkejše stranke lahko dostop do sodnega varstva pod enakimi pogoji; poudarja, da je pravna pomoč potrošnikom pod pragom revščine še vedno bistven dejavnik uravnovešanja; poudarja, da ima lahko težavnost pridobivanja brezplačne pravne pomoči velik odvračalni učinek, če sodna taksa in/ali odvetniški stroški predstavljajo znatni delež vrednosti zahtevka; meni, da bi morala biti brezplačna pravna pomoč vezana na prag revščine v državah članicah; vztraja, da bi bilo treba sodne stroške v splošnem dodatno znižati, na primer z uporabo nacionalnih elektronskih portalov e-pravosodje; poziva države članice, naj povečajo prijaznost uporabnikom spletnih informacij, ki državljanom omogočajo, da ugotovijo, ali imajo pravico do brezplačne pravne pomoči, vključno z dostopnimi spletnimi informacijami za slabovidne osebe;

20.  poziva Komisijo, naj pred zaključkom pregleda prihodnje leto uvede nov kazalnik o dostopu do sodnega varstva za skupine, ki bi lahko bile ogrožene ali diskriminirane, da se ugotovijo možne ovire;

21.  poudarja potrebo po obravnavanju še vedno obstoječe neenakosti v zastopanosti spolov in znatnih vrzeli v razmerju med sodniki, in sicer na sodiščih višje stopnje/vrhovnih sodiščih na nacionalni ravni in ravni EU; obžaluje nedavni negativni razvoj, kar zadeva delež poklicnih sodnic v nekaterih državah članicah;

22.   poudarja, da je treba v zvezi z enakostjo spolov v pravosodnih poklicih v Evropi opraviti še veliko dela, nenazadnje na področju dostopa do položaja sodnika, spolnih stereotipov, preglednosti pri imenovanju, usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja in obstoja praks mentorstva; poudarja očitno neskladje med deležem žensk, zaposlenih na nižjih ravneh pravosodja (vključno z nesodniškim osebjem) ter na ravni višjih sodišč in tožilstva; spodbuja države članice, naj svoja prizadevanja, zlasti na področju visokega šolstva, usmerijo na ženske na sodniških položajih ter naj spodbudijo pozitiven pristop do žensk sodnic;

23.  opozarja na skupno izjavo Evropskega parlamenta in Sveta iz leta 2015, v kateri je bilo navedeno, da bi države članice morale v največji možni meri in z namenom doseganja cilja enakosti med moškimi in ženskami, določenega v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji, zagotoviti enako zastopanost žensk in moških pri imenovanju kandidatov za sodnike na Splošnem sodišču Sodišča Evropske unije; poziva države članice, naj bodo za zgled v zvezi s tem;

24.  poudarja, da določanje finančnih sredstev še vedno v glavnem temelji na preteklih stroških namesto na dejanski delovni obremenitvi ali številu sodnih zahtevkov, pri čemer so se izdatki za pravosodni sistem na prebivalca v letu 2015 v več kot polovici držav članic povečali;

25.  pozdravlja večjo uporabo mehanizmov za alternativno reševanje sporov v večini držav članic, zlasti evropske platforme za spletno reševanje sporov (SRS) za potrošnike in trgovce;

26.  ugotavlja pomanjkanje razpoložljivih podatkov na področju zakonskih in starševskih sporov; spodbuja Komisijo, naj te podatke vključi v pregled stanja na področju pravosodja v EU, ko jih bodo države članice dale na razpolago, po možnosti kot vmesni cilj, ki naj se doseže po pregledu in po potrebi spremembi Uredbe Sveta št. 2201/2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo;

Neodvisnost

27.   poudarja, da so neodvisnost, kakovost in učinkovitost ključne sestavine uspešnega pravosodnega sistema, ki pa je osrednjega pomena za pravno državo, pravičnost sodnih postopkov in zaupanje državljanov in podjetij pravnemu sistemu; nadalje poudarja, da je neodvisnost sodstva nujna sestavina demokracije; meni, da neodvisen pravosodni sistem na eni strani temelji na odsotnosti vmešavanja ali pritiskov vlad in politike ali strani z gospodarskim interesom, na drugi pa na učinkovitih jamstvih, ki jih zagotavlja status in položaj sodnikov ter njihov finančni položaj; poudarja, da je treba zagotoviti dovolj samostojnosti, da se organi pregona zaščitijo pred neustreznimi političnimi vplivi; zato poziva Komisijo, naj v pregled stanja vključi razdelek o statusu državnih tožilcev in njihovi neodvisnosti; nadalje poziva Komisijo, naj še naprej spremlja pravne varovalke sodniške neodvisnosti, tudi v sodelovanju z mrežo vrhovnih sodišč in sodnih svetov;

28.  poudarja pomen nepristranskega, torej brez samovoljne diskrecijske pravice izvršilne oblasti, in celovitega mehanizma za imenovanje, ocenjevanje, premeščanje ali razreševanje sodnikov;

º

º º

29.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)

http://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/bitstream/JRC104594/jrc104594__2017_the_judicial_system_and_economic_development_across_eu_member_states.pdf (dostop 14. decembra 2017).

(2)

http://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/bitstream/JRC104594/jrc104594__2017_the_judicial_system_and_economic_development_across_eu_member_states.pdf (dostop 14. decembra 2017).

(3)

http://eige.europa.eu/gender-statistics/dgs

(4)

http://www.venice.coe.int/webforms/documents/default.aspx?pdffile=CDL-AD(2016)007-e

(5)

UL C 378, 9.11.2017, str. 136.

(6)

Milieu Ltd (2011), „Comparative study on access to justice in gender equality and anti-discrimination law“, zbirno poročilo, GD za pravosodje Evropske komisije, Bruselj.

(7)

https://wcd.coe.int/ViewDoc.jsp?p=&Ref=CM/Rec(2010)12&Language=lanEnglish&Ver=original&BackColorInternet=C3C3C3&BackColorIntranet=EDB021&BackColorLogged=F5D383&direct=true

(8)

http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2017/596804/IPOL_STU(2017)596804_EN.pdf (dostop 14. decembra 2017).

(9)

https://www.coe.int/t/dghl/cooperation/cepej/evaluation/default_en.asp


OBRAZLOŽITEV

To samoiniciativno poročilo je odziv na pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2017, ki ga je pripravila Komisija.

V Uniji je izvrševanje prava pred sodišči še vedno v veliki meri stvar nacionalnih postopkovnih pravil in prakse. Nacionalna sodišča so tudi sodišča Unije. Zato morajo postopki pred njimi zagotavljati poštenost, pravičnost in učinkovitost ter učinkovito uporabo prava Unije.

Pravica do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča, zapisana v členu 47 Listine in členu 6 EKČP, je eno temeljnih jamstev za spoštovanje pravne države in demokracije.

Čeprav so države članice pogodbenice Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP), izkušnje kažejo, da zgolj to ne jamči vedno zadostnega zaupanja v pravosodne sisteme drugih držav članic. Obseg vzajemnega zaupanja je močno odvisen od številnih dejavnikov, ki med drugim vključujejo mehanizme za zavarovanje pravic tožeče ali tožene stranke ob hkratnem zagotavljanju dostopa do sodišč in sodnega varstva.

Pomemben in aktualen primer pomembnosti navedenih dejavnikov so primeri diskriminacije LGBTI. Podobno kot to še vedno pogosto drži za druge oblike diskriminacije (na podlagi spola, vere itd.), je učinkovitost evropskega pravnega okvira – vključno s členom 21 Listine EU o temeljnih pravicah, ki se nanaša na prepoved diskriminacije – odvisna od zmožnosti žrtve, da dostopa do pravnega varstva. Ta zmožnost med drugim vključuje učinkovite in pravočasne postopke, razumne stroške pravnega zastopanja in sodnikovo ozaveščenost o ravnanju v takšnih primerih (npr. praktično izvajanje ukrepov, kot je obrnjeno dokazno breme). Kot navaja ustrezna literatura, ti dejavniki še niso v celoti del realnosti. S tega vidika bi bilo zato koristno, če bi države članice zagotovile konkretne podatke o ukrepih ali politikah – bodisi v razvoju ali že v uporabi –, ki so namenjene boljšemu obravnavanju omenjenih ovir. Zagotovile bi lahko na primer informacije o tem, ali njihova nacionalna zakonodaja zagotavlja časovne omejitve (in kakšne) za izdajo sodnih odločb in, če jih, ali se te omejitve razlikujejo glede na zadevne primere in ali se zaradi prekomerne delovne obremenitve, omejenih sredstev itd. spoštujejo ali ne(1).

Poročevalka zato pozdravlja cilj glede učinkovitih, neodvisnih in visokokakovostnih pravosodnih sistemov v državah članicah. Ti bi dodatno prispevali h gospodarski rasti in večjemu varstvu potrošnikov. Da bi zagotovila bolj izčrpno oceno, se je poročevalka poleg pregleda stanja odločila uporabiti tudi druge vire informacij, kot so podatki Inštituta za pravno reformo, Evropskega inštituta za enakost spolov (EIGE), Sveta Evrope, enega od tematskih sektorjev Parlamenta itd.

Izboljšanje učinkovitosti sodišč vsekakor lahko privede do večje stopnje rasti gospodarstva, mnenje podjetij o neodvisnosti sodstva pa lahko privede do večje rasti produktivnosti. Če pravosodni sistemi zagotavljajo uveljavljanje pravic, so upniki bolj pripravljeni posojati, podjetja so odvrnjena od preračunljivega ravnanja, stroški transakcij so nižji, inovativna podjetja pa so bolj pripravljena vlagati(2).

Kakorkoli že, poudariti je treba, da so potrebne nadaljnje izboljšave glede zagotavljanja informacij o nacionalnih pravosodnih sistemih prek spleta, in sicer prek spletišč, ki so dostopna slabovidnim osebam ali zagotavljajo interaktivna orodja, ki državljanom omogočajo, da ugotovijo, ali so upravičeni do pravne pomoči. Izboljšala bi se lahko tudi spletna dostopnost sodb sodišč v civilnih/gospodarskih in upravnih zadevah na vseh stopnjah.

Poleg tega je treba opozoriti, da negativni trend v zvezi z ravnjo uravnotežene zastopanosti spolov pri sodnikih na višjih sodiščih/vrhovnih sodiščih, ki ga je trenutno moč opaziti v nekaterih državah članicah, ni težava samo na nacionalni ravni. Najnovejši podatki, ki jih je zbral Evropski inštitut za enakost spolov, kažejo, da je razmerje predsednic in članic evropskih sodišč, in sicer Sodišča Evropske unije, v primerjavi z moškimi 19,2 % proti 80,8 %. Vendar je pomanjkanje uravnotežene zastopanosti spolov moč opaziti tudi v drugih pravosodnih poklicih, ne samo pri sodnikih. Ugotoviti je mogoče tudi, da se znižuje skupni delež zaposlenih žensk na ravni sodišč. To dejstvo, skupaj z velikim neskladjem med deležem žensk, zaposlenih na nižjih ravneh pravosodja (vključno z nesodniškim osebjem) ter na ravni višjih sodišč in tožilstva, je med drugim mogoče razložiti s pomanjkanjem praks mentorstva, preglednih postopkov imenovanja, podpornih omrežij ali vidnosti vzornic na vodilnih položajih v pravosodnih poklicih.(3)

Kar zadeva neodvisnost sodstva, poročevalka pozdravlja peto raziskavo Svetovnega gospodarskega foruma, ki kaže, da se je v več kot dveh tretjinah držav članic, kjer je bilo izraženo mnenje o nizki stopnji neodvisnosti, mnenje podjetij o neodvisnosti izboljšalo ali ostalo nespremenjeno. Vendar meni, da več jamstev samo po sebi ne zagotavlja učinkovitosti pravosodnega sistema in da je izvajanje politik in praks za spodbujanje integritete in preprečevanje korupcije v pravosodnem sistemu prav tako bistveno za zagotavljanje neodvisnosti sodstva. Na potrebo po takšnih politikah in praksah nazorno kaže zaskrbljujoč nedavni razvoj v nekaterih državah članicah, zato to ostaja nujna prednostna naloga.

V tem okviru se zdi uvedba celovitega in nepristranskega postopka zaposlovanja sodnikov, od presoje do imenovanja, ki bi v največji možni meri preprečeval diskrecijsko sprejemanje odločitev in zagotavljal utemeljitev odločitve na konkretnih in objektivnih dejavnikih, najbolj obetavna pot naprej. Poleg tega je treba zagotoviti tudi trdna jamstva v primerih neimenovanja, kot sta na primer obveznost navedbe razlogov in možnost sodnega varstva. Z istim namenom bi bil sistem za ocenjevanje sodnikov na podlagi objektivnih meril bistven za pregled odločitev za premestitev ali razrešitev sodnikov s strani neodvisne komisije(4).

Kar zadeva usposabljanje sodnikov, so kljub velikemu napredku na tem področju še vedno potrebna prizadevanja za razširitev obsega ponujenih usposabljanj. Stalno usposabljanje v zvezi s pravosodnimi veščinami, veščinami na področju informacijske tehnologije, upravljanjem sodišč in sodniško etiko ni na voljo v vseh državah članicah. Poleg tega nekatere države članice ne zagotavljajo usposabljanja na področju komuniciranja s strankami in mediji. Zagotoviti je treba nadaljnje usposabljanje v zvezi z uravnoteženo zastopanostjo spolov v poklicnem okolju in z obravnavanjem primerov nasilja na podlagi spola.

Za zagotovitev celovite in natančne ocene stanja bi bilo še zlasti pomembno obravnavati vprašanje podatkovne vrzeli. Čeprav se podatkovna vrzel zaradi dobrega sodelovanja z državami članicami, pravosodjem in drugimi zainteresiranimi stranmi ter zaradi razvoja novih kazalnikov, kot je „pogled končnih uporabnikov“, zmanjšuje, se še vedno zdi, da veliko podatkov ni na voljo ter da med državami članicami obstaja velika razlika v količini in specifičnosti zagotovljenih podatkov.

(1)

Glej dokumenta „Joint Contribution on the Commission’s Monitoring of the implementation of the Gender Goods and Services Directive and the Gender ‘Recast’ Directive in EU Member States“ (Skupni prispevek o nadzoru Evropske komisije nad izvajanjem direktive o enakosti spolov pri dostopu do blaga in storitev ter preoblikovane direktive o enakosti spolov pri zaposlovanju in poklicnem delu) (ILGA, 2011) in „Comparative study on access to justice in gender equality and anti-discrimination law“ (Primerjalna študija o dostopu do pravnega varstva na področju zakonodaje o enakosti spolov in protidiskriminacijske zakonodaje) (2011, Milieu).

(2)

Glej študijo „The judicial system and economic development across EU Member States“ (Pravosodni sistem in gospodarski razvoj v državah članicah EU) (Evropska komisija, 2017)

(3)

Glej zbirko statističnih podatkov po spolu Evropskega inštituta za enakost spolov in študijo „Mapping the Representation of Women and Men in Legal Professions Across the EU“ (Zastopanost žensk in moških v pravniških poklicih v EU) (EP, 2017).

(4)

Glej CM/Rec(2010)12.


MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (16.4.2018)

za Odbor za pravne zadeve

o pregledu stanja na področju pravosodja v EU za leto 2017

(2018/2009(INI))

Pripravljavka mnenja (*): Sylvie Guillaume

(*)  Pridruženi odbor – člen 54 Poslovnika

POBUDE

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji, zlasti členov 2, 6 in 7,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 70, 85, 86, 258, 259 in 260,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju dejavnosti in poročil Evropske komisije za demokracijo skozi pravo (Beneške komisije), zlasti njenega seznama meril za pravno državo (CDL-AD(2016)007-e),

–  ob upoštevanju ustreznih resolucij s področja pravne države in pravice,

A.  ker je pravica, ki je tudi sama po sebi vrednota, bistveni element pravne države, zlasti ko gre za možnost dostopa do sodnega varstva za državljane in spoštovanje pravil poštenega sojenja;

B.  ker ima zaščita pravne države, temeljnih pravic in učinkovitih neodvisnih pravosodnih sistemov ključno vlogo pri ustvarjanju pozitivnega političnega okolja, vračanju zaupanja v institucije, pomoči pri izvajanju zakonodaje EU, podpori trajne gospodarske rasti in zagotavljanju večje pravne in regulativne predvidljivosti;

C.  ker sedanje razmere prinašajo nove izzive za evropske pravosodne sisteme, s katerimi se bodo ti morali soočiti;

1.  spodbuja Komisijo, naj še naprej spodbuja pregled stanja, da bi tako postal orodje za zainteresirane strani, ki bi okrepilo učinkovitost in kakovost evropskih pravosodnih sistemov v skladu s Pogodbama in v posvetovanju z državami članicami;

2.  poziva Komisijo, naj izvede pregled stanja za kazensko pravosodje, pa tudi za domnevo nedolžnosti in druge vidike pravice do poštenega sojenja, ki so tesno povezani s spoštovanjem pravne države, da bi dobili celovit pregled pravosodja v Evropski uniji in s tem prispevali k skupnemu razumevanju različnih evropskih pravosodnih sistemov in krepitvi evropskega pravosodnega območja; poziva Komisijo, naj v pregled vključi priporočila za posamezne države glede izboljšanja nacionalnih pravosodnih sistemov;

3.  poudarja, da so postopki s kolektivnimi pravnimi sredstvi vse pomembnejši za omogočanje lažjega dostopa do pravnega varstva in učinkovitega reševanja sporov; poziva Komisijo, naj te postopke preuči v prihajajočih primerjavah dejavnikov, ki določajo dostopnost pravosodnih sistemov;

4.  pozdravlja prizadevanja Komisije, ki želi prvič oceniti nekatere vidike kazenskega pravosodja s področja boja proti pranju denarja, ter Komisiji priporoča, naj sprejme ukrepe, potrebne za spodbujanje držav članic, da bi poskrbele za informacije o trajanju sodnih postopkov na tem področju glede na začetek veljavnosti četrte in pozneje pete direktive o preprečevanju pranja denarja;

5.  poziva Komisijo, naj preuči možnost, da bi v naslednji pregled stanja na področju pravosodja vključila informacije o dostopu do sodnega varstva za skupine, ki bi lahko bile prikrajšane zaradi invalidnosti, spola, spolne usmerjenosti itd., da bi opredelili morebitne ovire;

6.  poudarja, da pravna pomoč potrošnikom pod pragom revščine še naprej ostaja bistven dejavnik uravnovešanja; ugotavlja, kako pomembna je vloga brezplačne pravne pomoči pri zagotavljanju, da imajo tudi šibkejše stranke dostop do sodnega varstva;

7.  poudarja koristi, ki jih imajo sistemi IKT za vse zainteresirane strani, ki sodelujejo pri izboljšanju splošne učinkovitosti in kakovosti pravosodnih sistemov, in poziva države članice in evropske institucije, naj spodbujajo stalen razvoj teh orodij; poziva Komisijo, naj zagotovi dodatne informacije o uporabi teh novih tehnologij v pravosodnih sistemih držav članic in izboljša njihovo dostopnost za vse državljane EU, vključno z invalidi in drugimi ranljivimi skupinami;

8.  poziva Komisijo, naj zbere natančnejše podatke o obravnavi kršitev, ki ogrožajo spoštovanje pravne države in temeljne pravice, vključno s korupcijo, diskriminacijo, kršitvami zasebnosti ter svobodo misli, vesti, veroizpovedi, izražanja, zbiranja in združevanja;

9.  poziva Komisijo, naj svojo metodologijo dodatno razvije, izvede naj tudi več kvalitativnih analiz, in uporabi dodatne vire informacij, ki jih lahko zagotovijo civilna družba, zasebni sektor, strokovnjaki iz akademskega sveta in mednarodne organizacije; poziva države članice in Komisijo, naj dejavno sodelujejo, da bi zmanjšali podatkovno vrzel in zbirali točne, zanesljive in primerljive informacije za vzpostavitev pregleda stanja;

10.  poziva države članice in evropske institucije, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za učinkovit in pravočasen postopek pri krepitvi sodnega varstva oseb, ki si prizadevajo za varovanje svojih pravic;

11.  poziva Komisijo, naj izdela nova merila za boljše ocenjevanje skladnosti pravosodnih sistemov s pravno državo, pri tem pa naj se predvsem opira na seznam meril za pravno državo, ki ga je pripravila Beneška komisija;

12.  poziva države članice in evropske institucije, naj okrepijo neodvisnost sodstva v EU, zlasti kar zadeva jamstva, ki jih zagotavlja status sodnikov in tožilcev, in poziva Komisijo, naj vključi več informacij o teh vprašanjih v pregled stanja na področju pravosodja;

13.  poziva Komisijo, naj v del pregleda stanja, ki govori o neodvisnosti sodstva, vključi razdelek, namenjen statusu tožilcev in njihovi neodvisnosti;

14.  želi spomniti na prošnjo Komisiji iz svoje resolucije z dne 25. oktobra 2016 o mehanizmu EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice(1), naj predloži predlog za sklenitev pakta EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice, in to prošnjo ponavlja; poziva Komisijo, naj združi obstoječa poročila, vključno s pregledom stanja na področju pravosodja, dokler ta pakt ne bo začel veljati;

15.  poudarja, da je treba obravnavati neenakosti v zastopanosti spolov in vrzeli v razmerju med spoloma pri sodnem osebju, zlasti sodnikih; poudarja, da bi morali prihodnji pregledi stanja vključevati podatke o tem osebju, njihovem usposabljanju za zaposlovanje in porazdelitvi med spoloma;

16.  poziva Komisijo, naj v pregledu stanja na področju pravosodja upošteva boj proti korupciji, in meni, da je vključitev tega vprašanja prednostna naloga.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

12.4.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

37

7

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Asim Ademov, Daniel Dalton, Rachida Dati, Tanja Fajon, Laura Ferrara, Ana Gomes, Nathalie Griesbeck, Sylvie Guillaume, Jussi Halla-aho, Monika Hohlmeier, Filiz Hjusmenova (Filiz Hyusmenova), Sophia in ‘t Veld, Dietmar Köster, Monica Macovei, Roberta Metsola, Péter Niedermüller, Ivari Padar, Helga Stevens, Traian Ungureanu, Bodil Valero, Kristina Winberg, Tomáš Zdechovský, Auke Zijlstra

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Gérard Deprez, Iratxe García Pérez, Maria Grapini, Anna Hedh, Marek Jurek, Jean Lambert, Gilles Lebreton, Andrejs Mamikins, Angelika Mlinar, Emilian Pavel, Alyn Smith, Barbara Spinelli

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Pervenche Berès, Lynn Boylan, Matt Carthy, Kostadinka Kuneva, Marijana Petir, Julia Pitera, Evelyn Regner, Monika Smolková, Julie Ward

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

37

+

ALDE

Gérard Deprez, Nathalie Griesbeck, Filiz Hjusmenova (Filiz Hyusmenova), Sophia in ‘t Veld, Angelika Mlinar

ECR

Helga Stevens

EFDD

Laura Ferrara

GUE/NGL

Lynn Boylan, Matt Carthy, Kostadinka Kuneva, Barbara Spinelli

PPE

Asim Ademov, Rachida Dati, Monika Hohlmeier, Roberta Metsola, Marijana Petir, Julia Pitera, Traian Ungureanu, Tomáš Zdechovský

S&D

Pervenche Berès, Tanja Fajon, Iratxe García Pérez, Ana Gomes, Maria Grapini, Sylvie Guillaume, Anna Hedh, Dietmar Köster, Andrejs Mamikins, Péter Niedermüller, Ivari Padar, Emilian Pavel, Evelyn Regner, Monika Smolková, Julie Ward

VERTS/ALE

Jean Lambert, Alyn Smith, Bodil Valero

7

-

ECR

Daniel Dalton, Jussi Halla-aho, Marek Jurek, Monica Macovei

EFDD

Kristina Winberg

ENF

Gilles Lebreton, Auke Zijlstra

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0409.


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

24.4.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

19

0

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Max Andersson, Joëlle Bergeron, Marie-Christine Boutonnet, Jean-Marie Cavada, Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos), Mady Delvaux, Enrico Gasbarra, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Heidi Hautala, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Gilles Lebreton, António Marinho e Pinto, Emil Radev, Evelyn Regner, Pavel Svoboda, József Szájer, Axel Voss, Francis Zammit Dimech, Tadeusz Zwiefka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Luis de Grandes Pascual, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Jytte Guteland, Kosma Złotowski


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

19

+

ALDE

Jean-Marie Cavada, António Marinho e Pinto

EFDD

Joëlle Bergeron

GUE/NGL

Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos)

PPE

Luis de Grandes Pascual, Emil Radev, Pavel Svoboda, József Szájer, Axel Voss, Francis Zammit Dimech, Tadeusz Zwiefka

S&D

Mady Delvaux, Enrico Gasbarra, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Jytte Guteland, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Evelyn Regner

VERTS/ALE

Max Andersson, Heidi Hautala

0

-

 

 

4

0

ECR

Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Kosma Złotowski

ENF

Marie-Christine Boutonnet, Gilles Lebreton

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 18. maj 2018Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov