POROČILO o letnem poročilu o izvajanju skupne trgovinske politike

7.5.2018 - (2017/2070(INI))

Odbor za mednarodno trgovino
Poročevalka: Tokia Saïfi


Postopek : 2017/2070(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A8-0166/2018

PREDLOG PRIPOROČILA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o letnem poročilu o izvajanju skupne trgovinske politike

(2017/2070(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Trgovina za vse: za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko“,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2016 o novi v prihodnost usmerjeni in inovativni strategiji za trgovino in naložbe[1],

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 13. septembra 2017 o izvajanju strategije trgovinske politike Trgovina za vse (COM(2017)0491),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 9. novembra 2017 o izvajanju sporazumov o prosti trgovini za obdobje od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016 (COM(2017)0654),

  ob upoštevanju resolucije, ki jo je 25. septembra 2015 sprejela Generalna skupščina Organizacije združenih narodov (OZN), z naslovom „Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030“,

–  ob upoštevanju govora predsednika Jeana-Clauda Junckerja z dne 13. septembra 2017 o stanju v Uniji 2017,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2017 o večstranskih pogajanjih v okviru priprav na enajsto ministrsko konferenco Svetovne trgovinske organizacije (STO) v Buenos Airesu od 10. do 13. decembra 2017[2],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2016 o izvajanju priporočil Parlamenta iz leta 2010 o socialnih in okoljskih standardih, človekovih pravicah in družbeni odgovornosti gospodarskih družb[3],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. februarja 2016 s priporočili Evropskega parlamenta Komisiji za pogajanja o sporazumu o trgovini s storitvami (TiSA)[4],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2017 o vplivu mednarodne trgovine in trgovinskih politik EU na globalne vrednostne verige[5],

–  ob upoštevanju stališča iz prve obravnave z dne 15. novembra 2017 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2017/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2016/1036 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije, in Uredbe (EU) 2016/1037 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije[6],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. decembra 2017 z naslovom „Digitalni trgovinski strategiji naproti“[7],

–  ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave z dne 16. marca 2017 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2017/... Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi obveznosti za potrebno skrbnost v oskrbovalni verigi za uvoznike v Uniji, ki uvažajo kositer, tantal in volfram, njihove rude ter zlato, ki izvirajo s konfliktnih območij in območij z visokim tveganjem[8],

–  ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave z dne 4. oktobra 2016 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2016/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1236/2005 o trgovini z določenim blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje[9],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o človekovih pravicah ter socialnih in okoljskih standardih v mednarodnih trgovinskih sporazumih[10],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o mednarodni trgovinski politiki v okviru zahtev glede podnebnih sprememb[11],

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. maja 2006 z naslovom „Spodbujanje dostojnega dela za vse – prispevek Unije k izvajanju agende za dostojno delo po svetu“ (COM(2006)0249, SEC(2006)0643)),

–  ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 18. maja 2017 o izvajanju prostotrgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Korejo[12],

–  ob upoštevanju mnenja Sodišča Evropske unije 2/15 z dne 16. maja 2017 o pristojnosti Unije za podpis in sklenitev sporazuma o prosti trgovini s Singapurjem,

–  ob upoštevanju študije Komisije z dne 15. novembra 2016 o kumulativnem vplivu prihodnjih trgovinskih sporazumov na kmetijstvo EU,

–  ob upoštevanju členov 2 in 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 14. julija 2015 o stanju pri izvajanju vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah (SWD(2015)0144),

–  ob upoštevanju Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zlasti njenega člena 4(1), ki prepoveduje suženjstvo in podložnost,

–  ob upoštevanju členov 207, 208 in 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino in mnenja Odbora za razvoj (A8-0166/2018),

A.  ker skupno trgovinsko politiko sestavljajo trgovinski sporazumi in zakonodajni instrumenti, ki morajo ščititi ofenzivne in defenzivne trgovinske interese Unije, prispevati k trajnostni rasti in ustvarjanju delovnih mest, zagotavljati spoštovanje evropskih standardov, zagotavljati pravico držav do urejanja in blaginjo državljanov ter spodbujati vrednote Unije; in ker je za uresničevanje teh ciljev potrebna dobra usmeritev trgovinske politike Unije ter njeno celovito in učinkovito izvajanje in spremljanje na pravičnejši in preglednejši način;

B.  ker se je Unija v svojem evropskem soglasju o razvoju iz leta 2017 zavezala k usklajenosti politik za razvoj, s katero poskuša zagotoviti trajnostni razvoj in pospešiti preobrazbo s poudarjanjem medsektorskih elementov razvojne politike, kot so enakost spolov, mladi, naložbe in trgovina, trajnostna energija in podnebni ukrepi, dobro upravljanje, demokracija, pravna država in človekove pravice ter migracije in mobilnost, da bi z vsemi svojimi zunanjimi politikami, tudi s skupno trgovinsko politiko, prispevala k ciljem, opredeljenim v agendi OZN za trajnostni razvoj do leta 2030;

C.  ker je Unija zavezana spodbujanju dostojnega dela za vse, kot je zapisano v zaključkih svetovnega vrha OZN iz leta 2005 in ministrski deklaraciji z zasedanja Ekonomskega in socialnega sveta OZN na visoki ravni iz leta 2006, in sicer tudi prek svojih trgovinskih odnosov; ker je Evropski svet večkrat poudaril pomen krepitve socialne razsežnosti globalizacije in da je treba to upoštevati v različnih notranjih in zunanjih politikah ter na področju mednarodnega sodelovanja;

D.  ker je Unija največja trgovinska sila in največji enotni trg na svetu ter je največja izvoznica blaga in storitev na svetu, na njenem izvozu pa temelji 31 milijonov delovnih mest v Evropi oziroma 67 % več kot sredi 90. let 20. stoletja;

E.  ker je STO edina svetovna mednarodna organizacija, ki se ukvarja z globalnimi pravili trgovine med različnimi gospodarskimi območji ali državami;

F.  ker je faza izvajanja in uveljavljanja ključna in temeljna za zagotavljanje učinkovitosti trgovinske politike Unije;

G.  ker državljani Unije vse bolj zahtevajo, naj trgovinska politika Unije zagotavlja, da bo blago, ki vstopi na trg EU, izdelano v dostojnih in trajnostnih pogojih;

H.   ker evropska podjetja znižanja carin, ki so na voljo v okviru trgovinskih sporazumov, koristijo za približno 70 % svojega izvoza, ki je do njih upravičen, medtem ko jih naše partnerice koristijo v približno 90 % primerov, ter ker je temeljnega pomena, da evropska podjetja v celoti izkoristijo te prednosti, da bi povečala zaposlovanje, rast in naložbe;

I.  ker so mala in srednja podjetja (MSP) ena od gonilnih sil evropskega gospodarstva in predstavljajo 30 % izvoza Unije in 90 % delovnih mest v EU in ker je temeljnega pomena, da so v celoti vključena v izvajanje trgovinske politike Unije ter tako krepijo njeno vlogo na področjih izvoza, inovacij in internacionalizacije;

J.   ker je Unija največja svetovna izvoznica storitev ter se je trgovinski presežek Unije na tem področju od leta 2000 povečal za desetkrat, tako da je leta 2016 znašal več kot 120 milijard EUR;

K.   ker je treba na dvome, ki so se pojavili v okviru javne razprave o skupni trgovinski politiki in njenem izvajanju, ponuditi jasne in natančne odgovore;

L.  ker skupna trgovinska politika, kot se predlaga v strategiji Trgovina za vse, temelji na vrednotah in je med drugim namenjena spodbujanju dobrega upravljanja, preglednosti, trajnostnega razvoja in praks pravične trgovine;

M.  ker mora biti trgovinska politika Unije skladna z drugimi njenimi zunanjimi in notranjimi politikami ter mora upoštevati načelo usklajenosti politik za razvoj, da bi zagotavljala preglednost, stabilnost in pravičnejše pogoje za konkurenco, ob upoštevanju – med drugim – ciljev strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast;

Sedanje okoliščine trgovinske politike

1.  opozarja, da je od objave strategije Trgovina za vse v mednarodnem okolju prišlo do korenitih sprememb in da je treba obravnavati nove izzive in izvajati nove naloge na področju trgovine; je zaskrbljen, ker se po svetu množijo nekatere protekcionistične prakse, ki niso skladne s pravili STO, in ponovno poudarja, da podpira odprt, pošten, uravnotežen, trajnosten in na pravilih utemeljen trgovinski sistem;

2.  je seznanjen s krepitvijo gospodarskega pomena Azije in postopnim umikanjem ZDA iz odprte trgovine, kar ustvarja negotovost v mednarodni trgovini, seznanjen pa je tudi z domačo kritiko mednarodne trgovinske politike in z zahtevami po pravični trgovini; poziva Komisijo, naj prilagodi svojo trgovinsko politiko tem spremembam in naj bo bolj odzivna in odgovorna ter naj obenem oblikuje dolgoročno strategijo, ki bo upoštevala te spremembe v mednarodnem okolju; poudarja, da je v tem spreminjajočem se svetovnem okolju za evropske državljane vse bolj pomembna vloga EU pri spodbujanju trgovinske agende, ki bo temeljila na vrednotah;

3.  poudarja vse večji pomen storitev, zlasti digitalnih, vključno s preoblikovanjem trgovine z blagom (način 5), pretoka podatkov in elektronskega poslovanja v mednarodni trgovini v storitvene dejavnosti; poudarja, da je treba okrepiti s tem povezana mednarodna pravila, da se zagotovijo konkretne prednosti za evropske potrošnike, boljši dostop do tujih trgov za evropska podjetja in spoštovanje temeljnih pravic po vsem svetu, vključno z varstvom podatkov in zasebnostjo; poudarja, da varstvo osebnih podatkov ne sme biti del pogajanj o trgovinskih sporazumih; verjame, da bi bilo treba s sprejetjem trgovinskih sporazumov zagotoviti napredek na področju digitalnih pravic državljanov, ter opozarja na svoje stališče glede varstva podatkov in digitalne trgovine, kot ga je izrazil v resoluciji z naslovom Digitalni trgovinski strategiji naproti; poudarja, da lahko trgovinska politika EU igra pomembno vlogo pri premoščanju digitalnega razkoraka; spodbuja Komisijo, naj v sedanjih in prihodnjih pogajanja o prostotrgovinskih sporazumih in v okviru STO v ospredje postavi agendo o digitalni trgovini; poziva, naj se poglavja o digitalni trgovini vključijo v vse prihodnje trgovinske sporazume, tudi tiste, o katerih sedaj potekajo pogajanja, in opozarja na pomen preprečevanja neupravičenih zahtev glede lokalizacije podatkov; poziva Komisijo, naj si prizadeva za strategijo digitalne trgovine, ki bo z omogočanjem dostopa do svetovnih trgov upoštevala priložnosti, ki jih ponuja malim in srednje velikim podjetjem;

4.  poudarja, da bo izstop Združenega kraljestva iz Unije vplival na notranjo in zunanjo trgovino; poziva Komisijo, naj nemudoma sprejme ukrepe za pripravo na posledice izstopa Združenega kraljestva iz EU na trgovinsko politiko Unije in naj pravočasno predstavi oceno učinka, ki bo vključevala različne možnosti za prihodnje trgovinske odnose, da bi zagotovila neprekinjeno izvajanje trgovinske politike EU ter kontinuiteto odnosov s tretjimi državami, pa tudi načine iskanja rešitev glede skupnih obveznosti v okviru STO;

5.  je seznanjen z mnenjem Sodišča Evropske unije 2/15 z dne 16. maja 2017 o sporazumu o prosti trgovini med EU in Singapurjem, ki določa, da z izjemo vprašanja v zvezi z naložbami v vrednostne papirje in reševanjem sporov med vlagatelji in državami, sporazum med EU in Singapurjem sodi v izključno pristojnost Unije; poziva Komisijo in Svet, naj čim prej pojasnita svojo odločitev o strukturi prihodnjih sporazumov o prosti trgovini in naj v celoti upoštevata delitev pristojnosti med EU in njenimi državami članicami pri sprejemanju pogajalskih smernic, pogajanjih, pravni podlagi predlogov za podpis in sklenitev ter zlasti podpisu in sklenitvi mednarodnih trgovinskih sporazumov s strani Sveta, da že dogovorjeni, a še ne ratificirani trgovinski sporazumi s trgovinskimi partnerji, ne bi še bolj zamujali; opozarja, da mora biti Parlament vključen in od začetka vsakih trgovinskih pogajanj, še pred sprejetjem pogajalskih usmeritev, pravočasno v celoti obveščen v vseh fazah podelitve pogajalskega mandata in pogajanj o trgovinskih sporazumih in njihovem izvajanju; zahteva, da se to uredi z medinstitucionalnim sporazumom v okviru sporazuma o boljši pripravi zakonodaje;

6.  ugotavlja, da je 11 državam, ki so nadaljevale s pogajanji, 23. januarja 2018 v Tokiu uspelo doseči dogovor o sporazumu o čezpacifiškem partnerstvu, kljub temu, da so ZDA odstopile od pogajanj;

Napredek programa trgovinskih pogajanj Unije

7.  obžaluje, da med ministrsko konferenco STO v Buenos Airesu ni bil dosežen sporazum; poudarja prvenstveni politični in gospodarski pomen večstranskega sistema ter ponovno izraža podporo temu sistemu; poziva Unijo, naj bo dejavna in v ospredje postavi predloge za posodobljena večstranska pravila ter pri tem upošteva nove izzive, ki se pojavljajo v globalnih vrednostnih verigah, ter naj spodbuja osrednjo vlogo STO v svetovnem trgovinskem sistemu; pozdravlja začetek veljavnosti sporazuma o olajševanju trgovine; pozdravlja podaljšanje odstopanja od obveznosti STO za farmacevtske izdelke za najmanj razvite države do leta 2033; obžaluje, da se nekateri večstranski sporazumi ne spoštujejo, in poziva Komisijo, naj v STO stori več za učinkovito izvajanje večstranskih pravil in sporazumov; opozarja na svojo zahtevo Komisiji, naj sodeluje pri oblikovanju agende STO, zlasti v zvezi z družbeno odgovornostjo podjetij in trgovino ter trajnostnim razvojem; ponovno izraža zaskrbljenost, ker ZDA blokirajo nova imenovanja v pritožbeni organ STO, in poudarja pomen dobro delujočega sistema za reševanje sporov v tej organizaciji; poziva Komisijo, naj okrepi sodelovanje z našimi glavnimi partnerji pri obravnavi nelojalne konkurence in protekcionističnih praks, ki jih izvajajo tretje države;

8.  je seznanjen z zastojem večstranskih pogajanj o sporazumu o trgovini s storitvami (TiSA) in sporazumu o okoljskih dobrinah; poziva Unijo, naj prevzame pobudo za ponoven zagon obeh pogajalskih procesov, kar zadeva pogajanja o sporazumu TiSA pa v skladu s stališčem Parlamenta glede tega sporazuma;

9.  poudarja, da je od objave strategije Trgovina za vse začelo v celoti ali začasno veljati več sporazumov o prosti trgovini, npr. trgovinska sporazuma s Kanado in Ekvadorjem, določbe o poglobljenem in celovitem sporazumu o prosti trgovini v pridružitvenem sporazumu med EU in Ukrajino ter več sporazumov o gospodarskem partnerstvu z afriškimi državami, v tem času pa so bili sklenjeni tudi trgovinski sporazumi s Singapurjem, Vietnamom in Japonsko; poudarja, da je potrebna zadostna politična in upravna podpora, da se zagotovi sklenitev in ratifikacija trgovinskih sporazumov v ustreznih rokih; podpira sedanji proces posodabljanja trgovinskih sporazumov s Čilom in Mehiko; opozarja na svojo zahtevo, da se začnejo pogajanja z Avstralijo in Novo Zelandijo ter pri tem upoštevajo stališča Parlamenta;

10.  poudarja, da bi bilo treba vzajemno koristne trgovinske in naložbene odnose s strateškimi partnerji EU še dodatno spodbujati in krepiti; poziva k obnovitvi prizadevanj za napredek pogajanj o celovitem sporazumu o naložbah s Kitajsko, zlasti glede vzajemnosti pri dostopu do trgov in napredka na področju trajnostnega razvoja;

11.  poudarja, da sklenjeni sporazumi ter sedanja in prihodnja dvostranska pogajanja Unije ponujajo možnosti za rast prek dostopa do trgov in odprave trgovinskih ovir; poziva Komisijo, naj stalno sodeluje z deležniki, da bi ocenila prednostne naloge v sedanjih pogajanjih; opozarja, da je treba dati prednost vsebina in ne tempu pogajanj, da je treba pogajanja voditi v duhu vzajemnosti in obojestranskih koristi, da je treba zavarovati predpise in standarde EU ter preprečiti ogrožanje socialnega modela EU ter okolja in da je treba iz pogajanj izključiti javne storitve, vključno s storitvami splošnega pomena in storitvami splošnega gospodarskega pomena, v skladu s členoma 14 in 106 PDEU ter protokolom št. 26, ter avdiovizualnimi storitvami; poudarja, da mora Komisija zagotoviti, da v vseh trgovinskih pogajanjih EU ter nacionalni in lokalni organi ohranijo celovito pravico do uvedbe, sprejetja, ohranitve ali preklica katerih koli ukrepov, povezanih z naročanjem, organiziranjem, financiranjem in zagotavljanjem javnih storitev, kot v primeru prejšnjih trgovinskih sporazumov;

12.  poziva Komisijo in države članice, naj pogajalske mandate za sedanja trgovinska pogajanja pregledajo in po potrebi posodobijo vsakih pet let, da bi jih prilagajale morebitnim spremembam razmer in izzivom, in naj v trgovinske sporazume vključijo revizijske klavzule, da bi zagotovile njihovo čim učinkovitejše izvajanje in možnost njihovega prilagajanja okoliščinam, pod pogojem, da sta zagotovljena parlamentarni nadzor in preglednost;

13.  želi spomniti, da je Komisija večkrat napovedala začetek pogajanj v zvezi z naložbami s Hongkongom in Tajvanom, in poziva Komisijo, naj zaključi pripravljalna dela, da bi se čim prej uradno začela pogajanja o sporazumih o naložbah;

14.  opozarja, da so notranje in zunanje naložbe pomembne za evropsko gospodarstvo ter da je treba zagotoviti varstvo evropskih vlagateljev v tujini; poziva Komisijo, naj nadaljuje delo v zvezi z novim večstranskim sistemom za reševanje naložbenih sporov, ki mora biti med drugim osredotočen na zagotovitev pravice držav do urejanja in na preglednost, zagotavljati pa mora tudi pritožbeni mehanizem, stroga pravila o navzkrižju interesov in kodeks ravnanja; meni, da bi moral ta novi sistem obravnavati obveznosti vlagateljev, preprečevati neresne pravdne postopke, ohranjati pravico do zakonskega urejanja v javnem interesu ter preprečevanja zamrznitve pri sprejemanju zakonodaje, zagotavljati pravosodno enakosti med vlagatelji (s posebnim poudarkom na mikropodjetjih in MSP), neodvisnost, preglednost in odgovornost, preučiti je treba možnost, da se v ta sistem med drugim vključijo postopkovne določbe o nasprotni tožbi, ko so bile naložbe, glede katerih je bila vložena pritožba, v nasprotju z veljavnimi zakoni, in da se preprečijo vzporedni zahtevki na različnih sodnih telesih ter tako pojasni razmerje tega sistema do domačih sodišč;

15.  poziva države članice, naj končno odpravijo zastoj v postopku v zvezi s konvencijo z Mauritiusa o preglednosti pri arbitražnem reševanju sporov med vlagatelji in državo na pogodbeni podlagi, saj je Sodišče Evropske unije podalo pojasnila glede vprašanja pristojnosti, Komisijo pa poziva, naj okrepi svoja prizadevanja v zvezi s tem; zahteva tudi, da se pred letom 2020 opravi pregled uredbe o dedovanju dvostranskih sporazumov o naložbah, ki jih imajo sklenjene države članice;

16.  pričakuje okrepljeno delovanje EU in njenih držav članic v razpravah v okviru OZN, kar zadeva zavezujočo pogodbo o podjetništvu in človekovih pravicah;

17.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da ni bila izvršena reforma pravil o poreklu, ki je bila napovedana v strategiji Trgovina za vse; izpostavlja zapletenost pravil o poreklu in ponovno poziva k sprejetju posodobljenih, lahko izvršljivih in jasnejših pravil o poreklu; opozarja na zavezo z 10. ministrske konference Euromed o trgovini, da bo do konca leta 2018 končana revizija Konvencije o vseevropsko-sredozemskih pravilih o poreklu; ponovno poziva Komisijo, naj pripravi poročilo o stanju na področju pravil o poreklu in pri tem upošteva skupne učinke pravil o poreklu prek dvostranskih sporazumov o prosti trgovini;

18.  opozarja, da je treba pri izvajanju trgovinske politike Unije posebno pozornost nameniti kmetijskim proizvodom ter interesom evropskih proizvajalcev in potrošnikov, zlasti glede na skupni učinek vseh sporazumov o prosti trgovini na sektor; poudarja, da lahko trgovinski sporazumi zagotovijo gospodarske priložnosti za agroživilski sektor, zlasti v okviru sporazuma, sklenjenega z Japonsko; je seznanjen, da je Unija največja izvoznica agroživilskih proizvodov na svetu; opozarja, da je pomembno doseči ustrezno ravnovesje med zaščito občutljivih kmetijskih proizvodov in spodbujanjem ofenzivnih interesov Unije v zvezi z izvozom proizvodov agroživilske industrije, med drugim z določitvijo ustreznih prehodnih obdobij in kvot ter v nekaterih primerih z izvzetjem najbolj občutljivih proizvodov; opozarja, da je temeljnega pomena, da se zagotovi visoka raven sanitarnih in fitosanitarnih standardov v skladu s previdnostnim načelom EU ter se obenem bori proti diskriminatorni obravnavi na tem področju;

Načelo vzajemnosti kot steber trgovinske politike Unije ter zagotovitev pravičnih in poštenih konkurenčnih pogojev

19.  je trdno prepričan, da bi moral biti eden od glavnih ciljev trgovinske politike Unije spodbujati pošteno konkurenco in zagotavljati enake konkurenčne pogoje; pozdravlja, da je načelo vzajemnosti omenjeno v poročilu o izvajanju trgovinske strategije Unije; ponovno poudarja, da mora biti vzajemnost steber trgovinske politike Unije, pri čemer pa je treba upoštevati potrebo po asimetričnosti v odnosih z državami v razvoju, kadar je to primerno, in prednostni obravnavi najmanj razvitih držav; je seznanjen s spremenjenim predlogom Komisije o uredbi o dostopu blaga in storitev tretje države do notranjega trga javnih naročil Unije, ki je pomembno orodje za zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev pri dostopanju tretjih držav do trga; meni, da je namen pobude o preverjanju tujih neposrednih naložb v Evropski uniji zaščita varnosti in javnega reda v Unije in držav članic ter bi lahko omogočila večjo vzajemnost pri dostopu do trgov, hkrati pa zagotovila trajno odprtost za neposredne tuje naložbe;

20.  opozarja, da mora izvajanje trgovinske politike prispevati k zagotavljanju pravičnih, enakih in poštenih konkurenčnih pogojev za podjetja; pozdravlja sprejetje nove protidampinške metodologije v primeru izkrivljanja trga v tretjih državah; je seznanjen z medinstitucionalnim sporazumom o posodobitvi instrumentov trgovinske zaščite; poudarja nove možnosti, ki jih ti ponujajo, zlasti v zvezi z uvedbo dajatev nad stopnjo škode; opozarja, da je treba zagotoviti pravilno izvajanje teh novih orodij z obravnavo in takojšnjim odpravljanjem vseh težav ali zlorab, in sicer sorazmerno ter ob popolnem spoštovanju predpisov STO in drugih pravnih obveznosti Unije; pozdravlja proaktivno držo Komisije pri uporabi instrumentov trgovinske zaščite v letu 2016 in poziva k podobni odločnosti in odzivnosti, če bodo kateri od naših trgovinskih partnerjev neupravičeno uporabili te instrumente zoper izvoz EU;

21.  obžaluje, da poročilo Komisije o izvajanju strategije trgovinske politike skorajda ne omeni usklajevalnega dela, ki ga je treba izpeljati s carinami; opozarja, da mora trgovinska politika prispevati k boju proti nezakoniti trgovini, da bi zagotovili konkurenčnost podjetij iz EU in zagotovili visoko raven varstva potrošnikov; opozarja tudi na pomembno vlogo politike konkurence v zvezi s tem in potrebo po dvostranskih in večstranskih pogajanj v ta namen;

Uporaba učinkovitih medsektorskih orodij za izvajanje trgovinske politike v korist vseh

22.   poziva, naj izvajanje trgovinske politike postane sestavni del trgovinske strategije Unije;

23.  poziva Komisijo, naj v primeru težav, ovir ali neizpolnjevanja obveznosti s strani partnerja takoj uporabi instrumente, ki so ji na voljo, zlasti postopek reševanja sporov, pa tudi obstoječe ad hoc postopke, predvidene z določbami o trgovini in trajnostnem razvoju v prostotrgovinskih sporazumih Unije;

24.  poziva Komisijo, naj človeške in finančne vire, ki so trenutno na voljo, uporabi za izboljšanje priprave trgovinskih sporazumov, ki jih bosta sprejela naša sozakonodajalca, in izvajanja naše trgovinske politike, in poziva, naj se v okviru Komisije ustanovi posebna služba za spremljanje in stalno ocenjevanje izvajanja trgovinske politike, ki bo poročala tudi Parlamentu;

25.  poziva Komisijo in države članice, naj se bolj posvetijo, zlasti z digitalnimi orodji, odpravi vseh upravnih ovir in nepotrebnih obremenitev, tehnični poenostavitvi in podpori podjetjem pri prizadevanjih, da bi izkoristila trgovinske sporazume in instrumente;

26.  poudarja ključno delo delegacij Unije skupaj z veleposlaništvi držav članic in socialnimi partnerji, ki omogoča hitro in neposredno ukrepanje za dobro izvajanje trgovinskih določb, hitro odkrivanje težav in ovir ter njihovo učinkovito odpravljanje; meni, da bi za zagotavljanje večje doslednosti delegacijam Unije koristil poenostavljen sistem, ki bi temeljil na enotnem sklopu pravil in smernic; spodbuja Komisijo, naj delegacije EU v tretjih državah tesneje vključi v prenos obstoječih in novih sporazumov o prosti trgovini, s posebnim poudarkom na lokalnih zagonskih podjetjih; spodbuja Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj nadaljujeta s svojim delom na področju gospodarske diplomacije in k temu med drugim pritegneta evropske gospodarske zbornice;

27.  poziva Komisijo, naj izvede študijo o kumulativnem vplivu trgovinskih sporazumov, za vsak sektor posebej in za vsako državo posebej, da bo prispevala k oceni trgovinske politike ter pomagala predvideti in prilagoditi njene učinke;

28.  poudarja, da se lahko v nekaterih sektorjih pojavijo gospodarske težave, povezane s trgovinsko izmenjavo; poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo učinkovite spremljevalne politike, ki bodo upoštevale socialni vidik, da bi čim bolj povečali koristi in čim bolj zmanjšali potencialne negativne učinke liberalizacije trgovine; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj poveča učinkovitost Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji in poskrbi, da bo ta bolj proaktiven;

29.  spodbuja Komisijo, naj še naprej in še tesneje sodeluje z mednarodnimi organizacijami in forumi, kot so G20, OZN, OECD, Mednarodna organizacija dela, Svetovna banka, Svetovna carinska organizacija in Mednarodna organizacija za standardizacijo, na področju oblikovanja mednarodnih standardov, njihovega izvajanja in spremljanja trgovinske izmenjave, tudi kar zadeva socialne in okoljske vidike;

Analiza prvega poročila Komisije o izvajanju sporazumov o prosti trgovini

30.  pozdravlja, da je Komisija objavila prvo poročilo o izvajanju sporazumov o prosti trgovini; poziva Komisijo, naj še naprej vsako leto objavi to poročilo; poleg tega pa vztraja, da bi morala Komisija izvesti bolj poglobljene celovite študije o izvajanju prostotrgovinskih sporazumov Unije, to vprašanje obravnavati bolj poglobljeno in zagotoviti, da študije vključujejo pomembne in ustrezne ekonometrične in kvalitativne analize in razlage podatkov, konkretna priporočila, kontekstualizacijo objavljenih podatkov in dodatne kvalitativne informacije, vključno z deli sporazumov o prosti trgovini, kot so trgovina in trajnostni razvoj ter javna naročila, za izvajanje pravil; poudarja, da bo to omogočilo celovito in boljšo oceno dejanskega učinka sporazumov na terenu z namenom učinkovite priprave poročila za usmerjanje institucij EU pri opredelitvi in izvajanju trgovinske strategije Unije; v zvezi s tem meni, da bi bilo treba za te študije določiti in uporabljati skupno metodologijo;

31.  poziva Komisijo, naj poroča o določbah o uporabi načela države z največjimi ugodnostmi v obstoječih dvostranskih prostotrgovinskih sporazumih EU in o njihovem praktičnem učinku pri zagotavljanju dodatnega dostopa EU do trga v tretjih državah prek sporazumov o prosti trgovini, o katerih se pogajajo partnerji EU v okviru sporazumov o prosti trgovini;

32.  poudarja, da v poročilu manjka več informacij in številk; poziva Komisijo, naj bolj sodeluje z državami članicami in partnerskimi državami, da bo pridobila več podatkov in informacij o izvajanju sporazumov; poziva Komisijo, naj zagotovi informacije o, med drugim, vplivu na rast in delovna mesta vseh sporazumov o prosti trgovini, prispevku sporazumov o prosti trgovini k razvoju trgovinskih tokov in učinku trgovinskih in naložbenih sporazumov na naložbene tokove in trgovino s storitvami;

33.  je zaskrbljen zaradi slabe uporabe trgovinskih preferencialov v prostotrgovinskih sporazumih Unije, zlasti, ker jih evropski izvozniki uporabljajo v manjši meri kot izvozniki iz držav partneric; poziva Komisijo, naj čim prej odkrije vzroke za to neuravnoteženost in jih obravnava; poziva Komisijo, naj analizira razmerje med zapletenimi pravili o poreklu in uporabo preferencialnih trgovinskih sporazumov s strani gospodarskih subjektov; poziva Komisijo in države članice, naj hitro razvijejo ukrepe za boljšo obveščenost gospodarskih subjektov o trgovinskih preferencialih, ki jih določajo sporazumi; meni, da so potrebne podrobne informacije, tudi na mikro ravni, da bi se ustrezno ocenilo izvajanja prostotrgovinskih sporazumov EU;

34.  meni, da bi morala Komisija enako pozornost, kot jo namenja fazi pogajanj, namenjati izvajanju določb iz sporazumov o prosti trgovini; poziva Komisijo, naj obravnava težave pri izvajanju z ustreznimi trgovinskimi partnerji EU, da bi našla rešitve in sistematizirala izmenjavo z evropskimi operaterji;

35.   poziva Komisijo, naj poskrbi za bolj raznolik pristop glede sektorjev, ki jih analizira, in naj predstavi posledice izvajanja trgovinskih sporazumov za sektorje, ki veljajo za občutljive;

36.  pozdravlja napoved o oblikovanju načrta za izvajanje vseh trgovinskih sporazumov in poziva Komisijo, naj v njegovo pripravo vključi vse deležnike; poziva Komisijo, naj določi načrtovane cilje in specifična merila, na podlagi katerih se opravi jasno ocenjevanje, kot je denimo stanje glede odprave netarifnih ovir, stopnja izkoriščenosti preferencialov in kvot ali stanje na področju regulativnega sodelovanja in napredek glede trgovine in trajnostnega razvoja; pričakuje, da bodo načrti za izvajanje Parlamentu posredovani istočasno, kot mu bodo uradno posredovani sporazumi, in poziva, naj se v letna poročila o izvajanju sporazumov o prosti trgovini vključi napredek glede teh načrtov;

37.  opozarja, da trgovinski sporazumi ne morejo začeti veljati, dokler jih ne ratificira Evropski parlament, kar velja tudi v primeru poglavij o trgovini v pridružitvenih sporazumih; meni, da je je treba horizontalno spoštovati prakso, po kateri se počaka na odobritev Parlamenta, preden se začnejo začasno uporabljati politično pomembni sporazumi, kot je obljubila komisarka Malmström v svoji predstavitvi 29. septembra 2014;

Posebne določbe skupne trgovinske politike za MSP

38.  poziva Komisijo, naj oceni vsa orodja za MSP, da se razvijeta bolj integriran in celovit pristop ter prava strategija za internacionalizacijo in pomoč MSP pri izvozu; poziva Komisijo, naj spodbuja ta pristop v mednarodnih forumih; podpira sodelovanje pri učinkovitih kampanjah obveščanja MSP v okviru prizadevanj za izboljšanje stopnje izkoriščenosti preferencialov v prostotrgovinskih sporazumih EU; poudarja pomen večjezičnosti pri naslavljanju MSP iz vseh držav članic; prosi za večjo pravno in upravno podporo za MSP, ki razmišljajo o izvozu na tuje trge, in sicer ne zgolj s posodabljanjem spletnih strani, temveč tudi z morebitno uporabo novih orodij, kot je spletni tehnični klepet, ki bi lahko zagotovil osnovno in lažje dostopno podporo; poziva, naj delegacije Unije sodelujejo pri prispevanju k obveščanju o izvozu na ustrezne tuje trge, da bi pomagale MSP;

39.   obžaluje, da poročilo Komisije o izvajanju sporazumov o prosti trgovini vsebuje malo informacij v zvezi z MSP; poziva Komisijo, naj poseben del v svojem poročilu posveti posledicam izvajanja trgovinskih sporazumov za MSP in uporabi posebnih določb za MSP;

40.  pozdravlja, da se v sporazume o prosti trgovini, o katerih trenutno potekajo pogajanja, vključijo posebna poglavja, namenjena MSP, in poziva Komisijo, naj nadaljuje s svojimi prizadevanji, da bi izpogajala in vključila posebna poglavja in določbe za MSP v trgovinske sporazume, o katerih se pogaja, in v svoje zakonodajne predloge ter tako izboljšala zmožnost MSP za trgovanje in vlaganje; poudarja, da so razumevanje zapletenosti pravil o poreklu, njihova posodobitev ter poenostavitev njihove uporabnosti in jasnosti za MSP zelo pomembni ter da se je treba pogajati o posebnih določbah za MSP, da bi obravnavali dostop MSP do trgov javnih naročil v tujini; poziva Komisijo, naj si prizadeva, da bi zagotovila kalkulator za pravila o poreklu, prilagojen MSP, ki bi jim moral specifično omogočati uporabo preferencialov, ki so na voljo v okviru obstoječih sporazumov, da bi se povečala stopnja izkoriščenosti preferencialov;

Pomembnost dostopa do javnih naročil in zaščite geografskih označb

41.   želi spomniti, da je zaščita geografskih označb ofenzivna točka Unije pri pogajanjih o sporazumih; poudarja, da je v poročilu o izvajanju sporazumov o prosti trgovini navedeno, da nekatere partnerice ne upoštevajo določb o zaščiti geografskih označb, in poziva Komisijo, naj čim hitreje ukrepa, da bo zagotovila izpolnjevanje teh zavez;

42.  opozarja, da ima Unija najvišjo stopnjo odprtosti na svetu, kar zadeva dostop do javnih naročil; je zaskrbljen, ker nekatere partnerice kršijo določbe o dostopu do trga javnih naročil iz prostotrgovinskih sporazumov EU, kar je v škodo podjetij iz EU, in ker je dostop do trga javnih naročil v nekaterih tretjih državah zelo omejen; poziva Komisijo, naj si prizadeva za večji dostop do trga javnih naročil v tretjih državah in razmisli o ukrepih, v skladu s pravili iz sporazuma o vladnih naročilih, ki bi jih lahko uporabila za tretje države, ki pri dostopu do svojega trga javnih naročil dajejo prednost domačim podjetjem; poziva Komisijo, naj zbere in objavi podatke na ravni podjetij o uporabi določb o javnih naročilih iz prostotrgovinskih sporazumov, da bi se bolje razumele težave, s katerimi se srečujejo podjetja iz EU;

43.   poziva Komisijo, naj zagotovi več informacij o dostopu do javnih naročil z vidika razvoja v obdobju več let in statistike ter priskrbi konkretne informacije o prednostih, ki jih je omogočila zaščita geografskih označb;

Učinkovito izvajanje trgovinske politike prispeva k spodbujanju in zaščiti vrednot Unije

44.  želi spomniti, da mora skupna trgovinska politika prispevati k spodbujanju vrednot, ki jih zagovarja EU, kot je opredeljeno v členu 2 PEU, ter k uresničevanju ciljev iz člena 21, na primer demokracije, pravne države, spoštovanja človekovih pravic, temeljnih pravic in svoboščin, enakopravnosti, spoštovanja človekovega dostojanstva ter varstva okolja in socialnih pravic; meni, da so za uresničitev teh ciljev potrebni odločni in trajni ukrepi Komisije; poudarja, da agenda OZN do leta 2030 in Pariški sporazum o podnebnih spremembah zagotavljata primarne izhodiščne vrednosti, na podlagi katerih se meri prispevek trgovinske politike EU k dogovorjenim svetovnim ciljem trajnostnega razvoja;

45.  poziva Komisijo, naj redno spremlja splošni sistem preferencialov (GSP), zlasti sistem GSP+, in še naprej objavlja dvoletna poročila; poziva Komisijo, naj okrepi svoje delo z državami upravičenkami, Evropsko službo za zunanje delovanje, delegacijami Unije, diplomatskimi misijami držav članic, mednarodnimi organizacijami, podjetji, socialnim partnerji in civilno družbo za boljše zbiranje informacij in bolj poglobljeno analizo spremljanja, da bi zagotovili jasno oceno izvajanja vseh vidikov sistema; poudarja, da učinkovitost sistema GSP temelji na zmožnosti Komisije za spremljanje in izvajanje zakonodajnih določb v primerih neizpolnjevanja mednarodnih standardov dela ali okoljskih konvencij;

46.  opozarja, da nova generacija sporazumov vključuje določbe o človekovih pravicah in poglavja o trajnostnem razvoju, namen njihovega popolnega in doslednega izvajanja pa je zagotavljanje in spodbujanje spoštovanja človekovih pravic, vrednot Unije ter socialnih in okoljskih standardov na visoki ravni; je seznanjen z oceno poglavij o trajnostnem razvoju v poročilu Komisije o izvajanju sporazumov o prosti trgovini in poziva k pravočasnem izvajanju obstoječih določb o trgovini in trajnostnem razvoju; poziva Komisijo, naj razvije posebno in natančno metodologijo za spremljanje in oceno izvajanja teh poglavij glede na to, da ju ni mogoče oceniti zgolj na podlagi kvantitativnih podatkov; opozarja, da so v nekaterih primerih težave z izvajanjem določb o trgovini in trajnostnem razvoju, na primer pri prostotrgovinskem sporazumu med EU in Južno Korejo, in zato ponovno poziva h krepitvi izvrševanja in spremljanja poglavij o trgovini in trajnostnem razvoju, in sicer prek večje vključenosti organizacij civilne družbe, tudi socialnih partnerjev, v vse trgovinske sporazume; obžaluje, da je Komisija prezgodaj končala razpravo o tem, kako okrepiti izvajanje poglavja o trajnostnem razvoju v trgovinskih sporazumih, vključno z obravnavo pristopa, ki bi med drugim temeljil na sankcijah;

47.  v zvezi s tem opozarja na pomembno vlogo notranjih svetovalnih skupin; poudarja potencialno dodano vrednost bolj strukturiranega in preglednega odnosa z notranjimi svetovalnimi skupinami trgovinskih partneric, ki bo priznaval njihovo ključno vlogo pri boljšem razumevanju lokalnih potreb in lokalnih ambicij; meni, da je prispevek notranjih svetovalnih skupin bistvenega pomena za postopke, potrebne za boljše spremljanje in izvajanje poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju;

48.  pozdravlja revizijo strategije za pomoč za trgovino in podpira cilj okrepitve zmogljivosti držav v razvoju, da bodo lahko bolje izkoristile možnosti, ki jih ponujajo trgovinski sporazumi Unije; poudarja tudi, da mora strategija prispevati k spodbujanju pravične in etične trgovine ter bi morala postati ključno orodje v boju proti naraščajoči svetovni neenakosti in pri podpiranju gospodarskega razvoja v državah partnericah EU; spodbuja Komisijo, naj državam v razvoju pomaga sprejeti potrebne ukrepe za – med drugim – ohranitev dostopa do evropskega trga za njihov izvoz in za boj proti podnebnim spremembam;

49.  ponovno izraža podporo vključevanju ambicioznih določb o boju proti korupciji na področjih v izključni pristojnosti Unije v vse prihodnje trgovinske sporazume; pozdravlja, da so določbe o boju proti korupciji vključene v tekoča pogajanja za posodobitev prostotrgovinskega sporazuma med EU in Mehiko in pridružitvenega sporazuma med EU in Čilom; opozarja, da nudijo prostotrgovinski sporazumi dobro priložnost za okrepitev sodelovanja v boju proti pranju denarja, davčnim goljufijam in davčnim utajam;

50.  pozdravlja, da se v poročilu Komisije o izvajanju trgovinske strategije upošteva vprašanje enakosti spolov; želi spomniti na cilj, da se tako ženskam kot moškim omogoči, da izkoristijo prednosti trgovinske izmenjave, tudi prek strategije za pomoč trgovini; poudarja, da je za to potreben proaktiven pristop Komisije, s katerim se spodbuja vključevanje načela enakosti spolov v trgovinsko politiko EU, in poziva Komisijo, naj ta vidik vključi v prihodnja letna poročila o izvajanju;

51.  pozdravlja zavezo Komisije, da bo prvič, kar zadeva EU, zagotovila vključitev posebnega poglavja o spolu in trgovini v trgovinska pogajanja za posodobitev sedanjega pridružitvenega sporazuma med EU in Čilom; ponovno poziva Komisijo in Svet, naj spodbujata in podpirata vključitev posebnega poglavja o enakosti spolov v trgovinske in naložbene sporazume EU;

52.   pozdravlja sprejetje uredbe o preprečevanju mučenja in opozarja, da je pomembno, da se zagotovi njeno pravilno izvajanje in spoštovanje s strani trgovinskih partneric; podpira ustanovitev zveze proti mučenju na mednarodni ravni;

53.  pozdravlja sprejetje uredbe o konfliktnih mineralih, katere namen je prispevati k odgovornejšemu upravljanju globalne vrednostne verige; poziva Komisijo, države članice in ustrezne akterje, naj nadaljujejo s pripravljalnim delom za začetek veljavnosti uredbe; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo spremljevalni ukrepi zasnovani učinkovito ter da bosta državam članicam in sodelujočim nacionalnim deležnikom na voljo potrebno strokovno znanje in pomoč, s posebnim poudarkom na spremljanju MSP pri krepitvi njihovih zmogljivosti za izpolnjevanje zahtev skrbnega ravnanja, kot je določeno v uredbi;

54.  priznava širjenje integriranih svetovnih dobavnih verig v mednarodne trgovinske vzorce; ponovno poziva k iskanju načinov za razvoj strategij in pravil za preglednost in odgovornost v globalni vrednostni verigi ter poudarja, da je treba skupno trgovinsko politiko izvajati na način, ki bo zagotavljal odgovorno upravljanje globalne vrednostne verige; poziva Komisijo, naj v okviru svoje trgovinske politike spodbuja in okrepi družbeno odgovornost podjetij, vključno z nadaljnjimi ukrepi za razvoj posebnih pravil in praks, pri tem pa upošteva smernice OECD za večnacionalna podjetja, da bi zagotovila učinkovito izvajanje družbene odgovornosti podjetij; ponovno poziva Komisijo, naj družbeno odgovornost podjetij vključi v vse trgovinske sporazume in učinkovito spremlja te določbe, in sicer v okviru boljšega neodvisnega spremljanja poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju, ki ga je zahteval Parlament in v katerega je vključena civilna družba; ponovno izraža podporo mednarodnim pobudam, kot je trajnostni sporazum iz Bangladeša, in poziva Komisijo, naj se osredotoča na njihovo izvajanje;

55.  poziva Komisijo in vse mednarodne akterje, naj spoštujejo nove smernice OECD o potrebni skrbnosti za odgovorne dobavne verige v sektorju oblačil in obutve;

56.  opozarja, da mora trgovinska in razvojna politika EU splošno prispevati k trajnostnemu razvoju, regionalnemu povezovanju in vključitvi držav v razvoju v regionalne in končno globalne vrednostne verige s pomočjo gospodarske diverzifikacije, ki zahteva pravična globalna trgovinska merila, usmerjena v razvoj; poziva Komisijo, naj še naprej podpira razvoj pravičnega celinskega območja proste trgovine v Afriki s politično in tehnično pomočjo;

57.  želi spomniti, da je EU zavezana izkoreninjenju najhujših oblik otroškega dela na svetovni ravni, saj to sodi med njene vrednote, kot so opredeljene v členu 21 PEU; ponovno poziva Komisijo, naj pripravi predlog za prepoved uvoza blaga, proizvedenega z otroškim delom ali kakršno koli obliko prisilnega dela ali sodobnega suženjstva; v zvezi s tem poudarja, da je pomembno, da države, ki tega še niso storile, ratificirajo konvenciji Mednarodne organizacije dela št. 182 o najhujših oblikah dela otrok in št. 138 o minimalni starosti za sklenitev delovnega razmerja;

58.  ugotavlja napredek v zvezi s sklepanjem in izvajanjem sporazumov o gospodarskem partnerstvu; meni, da je potrebna poglobljena analiza njihovega učinka na gospodarstvo afriških držav in njihovih podsektorjev, trgov dela in spodbujanje medregionalne trgovine v Afriki; poziva Komisijo, naj pospeši dialog v duhu resničnega partnerstva, da bi obravnavali nerešena vprašanja; opozarja, da so sporazumi o gospodarskem partnerstvu nesimetrični dogovori, ki bi morali dodeljevati enak pomen razvojnim in trgovinskim vidikom; s tem v zvezi poziva k pravočasni izvedbi spremljevalnih ukrepov, vključno z izplačilom sredstev ERS;

59.  poleg tega pozdravlja izvajanje sporazuma o gospodarskem partnerstvu s Karibskim forumom (Cariforum); ugotavlja, da je potrebno nadaljnje ozaveščanje, da bodo države CARICOM sposobne izkoristiti priložnosti, ki jih ponuja sporazum; pozdravlja ustanovitev skupnega posvetovalnega odbora, a poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo prihodnje institucije civilne družbe sklicale pravočasno;

60.  ponovno poziva EU, naj si v skladu s Sporazumom STO o tehničnih ovirah v trgovini prizadeva za ustrezne in učinkovite rešitve za uvedbo preglednega in delujočega sistema označevanja „družbene in okoljske sledljivosti“ vzdolž celotne proizvodne verige, sočasno pa spodbuja podobne ukrepe na mednarodni ravni;

Preglednost in dostop do informacij morata spremljati izvajanje trgovinske politike Unije

61.  je seznanjen z delom Komisije glede preglednosti in jo poziva, naj pogajanja vodi čim bolj pregledno in v celoti spoštuje najboljšo prakso, ki se je uveljavila z drugimi pogajanji; meni, da mora biti doseganje preglednosti del ključnih ciljev Komisije; poziva Komisijo in države članice, naj objavijo dokumente, povezane s pogajanji in izvajanjem sporazumov, ne da bi s tem ogrozile pogajalski položaj Unije;

62.   poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo pravo komunikacijsko strategijo za trgovinsko politiko in za vsak trgovinski sporazum, da se bo posredovalo čim več informacij, prilagojenih vsakemu akterju, da bo lahko izkoristil prednosti sporazuma; poziva Komisijo in države, naj razvijejo ukrepe za ozaveščanje gospodarskih subjektov o sklenjenih sporazumih z ohranjanjem rednega dialoga s poklicnimi združenji, podjetji in civilno družbo;

63.  pozdravlja, da je Svet objavil mandate za pogajanja o sporazumih TTIP, CETA, TiSA, sporazumih z Japonsko, Tunizijo in Čilom ter o konvenciji o ustanovitvi večstranskega sodišča za reševanje naložbenih sporov in da je Komisija objavila predloge mandatov za pogajanja o sporazumih z Avstralijo in Novo Zelandijo ter za ustanovitev večstranskega sodišča za reševanje naložbenih sporov, kar je v skladu z dolgoletno zahtevo Parlamenta po preglednosti; poziva Svet in države članice, naj objavijo vse mandate za pogajanja, in Komisijo, naj objavi vse predloge za mandate za začetek prihodnjih pogajanj; poziva Svet in Komisijo, naj v pripravo in sprejetje mandatov za pogajanja vključita priporočila Parlamenta;

64.  ponavlja svoj poziv k večji vključenosti držav članic, Evropskega parlamenta, nacionalnih parlamentov, gospodarskih subjektov ter predstavnikov civilne družbe in socialnih partnerjev v spremljanje trgovinske politike, tudi – a ne izključno – določb o trgovini in trajnostnem razvoju; poziva Komisijo, naj objavi akcijski načrt in opis okrepljenega partnerstva za izvajanje trgovinskih sporazumov;

65.  poziva Komisijo, naj izboljša kakovost ocen učinka, izvedenih za vsak trgovinski sporazum, ter naj vanje vključi sektorsko in geografsko analizo; poudarja, da je boljša in pravočasnejša komunikacija o informacijah iz predhodnih in naknadnih ocen učinka trgovinskih sporazumov temeljnega pomena;

66.  pozdravlja napoved o oblikovanju posvetovalne skupine za spremljanje trgovinske politike; poudarja pomembnost hitre, pregledne, javne in vključujoče ustanovitve tega novega organa; poziva Komisijo, naj redno objavlja dokumente, ki izhajajo iz sestankov in dela te posvetovalne skupine; poziva jo tudi, naj opredeli postopke za zagotovitev ustreznih odgovorov na vprašanja, ki jih postavi posvetovalna skupina;

67.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, nacionalnim parlamentom držav članic, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru ter Odboru regij.

OBRAZLOŽITEV

Od objave strategije Trgovina za vse leta 2015 se je kontekst trgovinske politike Unije spremenil, zato je treba obravnavati nove izzive.

Med pomembnejšimi dogodki zadnjih dveh let je med drugim postopno umikanje ZDA iz mednarodne trgovine in večstranskega sistema, medtem ko se azijska celina še naprej krepi. V Evropi je Združeno kraljestvo 29. marca 2017 po rezultatih referenduma sporočilo odločitev, da bo izstopilo iz Evropske unije. Hkrati gospodarske razmere zaznamuje pospešen razvoj storitev in digitalnega sektorja. Razvila se je živahna javna razprava o vprašanju mednarodne trgovine in državljani so izrazili številne pomisleke; poiskati moramo jasne in natančne odgovore, da dokažemo koristnost trgovinske politike za podjetja in državljane ter jih spomnimo na to.

Vmesna analiza skupne trgovinske politike je torej dobrodošla. Gre za prvi osnutek poročila o tej temi na podlagi zahteve Parlamenta v resoluciji z dne 5. julija 2016.

Namen tega osnutka poročila je pregledati izvajanje trgovinske politike in izvedene ukrepe. Njegov namen je tudi preveriti, ali se zaveze EU od objave trgovinske strategije EU Trgovina za vse spoštujejo, in analizirati način izvajanja teh ukrepov. Osnutek poročila pokriva obdobje od oktobra 2015 do decembra 2017.

Poročevalka se pri analizi osredotoča na štiri referenčne dokumente:

–  novo trgovinsko in naložbeno strategijo Trgovina za vse, ki jo je Komisija objavila oktobra 2015;

–  resolucijo Evropskega parlamenta z dne 5. julija 2016 o novi v prihodnost usmerjeni in inovativni strategiji za trgovino in naložbe;

–  poročilo Komisije o napredku v zvezi s strategijo trgovinske politike Unije, v katerem je proučeno njeno izvajanje po dveh letih in ki ga je Komisija objavila 14. septembra 2017 – COM(2017)0491;

–  poročilo Komisije z dne 9. novembra 2017 o izvajanju sporazumov o prosti trgovini za obdobje od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016 – COM(2017)0654.

Poročevalka obravnava glavna področja, ki jih opredeljuje skupna trgovinska strategija in za katera si mora prizadevati trgovinska politika EU.

Evropska unija mora kot največja trgovinska sila na svetu spodbujati interese podjetij in državljanov z izvajanjem svoje trgovinske politike ter si hkrati prizadevati za pošteno in pravično trgovino za vse na podlagi pravil, ki se morajo upoštevati, in ključnih načel, kot je vzajemnost. V osnutku poročila so opisani napredek programa mnogostranskih, večstranskih in dvostranskih pogajanj Komisije ter orodja, ki se uporabljajo za boj proti nepošteni konkurenci.

Poudarek je tudi na dejstvu, da morata izvajanje trgovinske politike in njegovo spremljanje postati sestavni del trgovinske strategije Evropske unije. Evropska podjetja prednosti, ki jih zagotavljajo sporazumi o prosti trgovini, ne izkoriščajo dovolj, medtem ko je stopnja uporabe teh preferencialov pri podjetjih partnerskih držav veliko višja. Bistveno je, da se vsebina sporazumov izvaja ter da gospodarski subjekti in potrošniki v celoti izkoriščajo evropska orodja. Osnutek poročila analizira in komentira prvo poročilo Komisije o izvajanju sporazumov o prosti trgovini.

Poročevalka je obravnavala tudi izvajanje posebnih določb trgovinske strategije, ki predstavljajo ofenzivne točke za EU in jih je treba spoštovati. Gre zlasti za priznavanje in zaščito geografskih označb, dostop do javnih naročil glede na stopnjo odprtosti EU in uvedbo posebnih določb za MSP.

Trgovinska politika z izvajanjem trgovinskih sporazumov in orodij prispeva tudi k spodbujanju vrednot Evropske unije, opredeljenih v členu 2 PEU, in mora razviti odgovorno upravljanje vrednostne verige. Poročevalka tako obravnava orodja, ki jih je od leta 2015 vzpostavila Komisija, in ukrepe za doseganje teh ciljev.

Nazadnje poročevalka opozarja, da je temeljnega pomena, da se poveča preglednost pri izvajanju skupne trgovinske politike, zlasti med pogajanji o trgovinskih sporazumih. Boljše obveščanje o trgovinski politiki na evropski in nacionalni ravni bo omogočilo tudi boljše posredovanje informacij deležnikom.

MNENJE Odbora za razvoj (26.2.2018)

za Odbor za mednarodno trgovino

o letnem poročilu o izvajanju skupne trgovinske politike
(2017/2070(INI))

Pripravljavec mnenja: Doru-Claudian Frunzulică

POBUDE

Odbor za razvoj poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da trgovina ni sama sebi namen, temveč da sta vključujoča in pravična trgovinska politika, usklajena s cilji trajnostnega razvoja, ter spodbujanje človekovih pravic pomemben element, ki bi lahko prispeval k boju proti revščini; opozarja na načelo usklajenosti politik za razvoj, v skladu s katerim je treba upoštevati cilje razvojnega sodelovanja pri politikah, ki imajo lahko učinek v državah v razvoju; poziva k prizadevanjem za zagotovitev trajnostnih vzorcev potrošnje in proizvodnje ter poudarja potrebo po vključujoči in pravični trgovinski politiki, ki bo strogo upoštevala in spoštovala zaveze iz Pariškega sporazuma, da bi dosledno in pravično prispevali k boju proti revščini ter socialni in podnebni pravičnosti;

2.  ponovno poudarja, kako pomemben je večstranski sistem, saj gre za najučinkovitejši način za dosego vključujočega svetovnega trgovinskega sistema; pozdravlja podaljšanje odstopanja od obveznosti STO za farmacevtske izdelke za najmanj razvite države do leta 2033; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj zagotovi, da trgovinski predpisi ne bodo ovirali dostopa do zdravil in da določbe TRIPS+, na primer o ekskluzivnosti podatkov, ne bodo vključene v trgovinske sporazume z državami v razvoju;

3.  poziva Komisijo, naj nadalje oceni vpliv preferencialnih trgovinskih sporazumov na države v razvoju, vključno s posledicami ukinjanja preferenčne obravnave in preusmerjanja trgovine in naložb iz držav v razvoju v razvite države s sporazumi EU o prosti trgovini;

4.  poudarja pomen celovitih določb o socialnih, delovnih in okoljskih standardih v trgovinskih sporazumih; je seznanjen z razpravo, ki poteka, o morebitni vključitvi zavezujočega in izvršljivega poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju v vse trgovinske sporazume; vztraja, da je treba vključiti izrecne določbe za boj proti davčnim utajam in izogibanju davkom v prostotrgovinske sporazume EU in preferencialne trgovinske režime;

5.  pozdravlja sprejetje uredbe o krvavih rudninah[1] in poziva, naj se jo začne hitro izvajati, tudi njene spremljevalne ukrepe; spodbuja Komisijo, naj uvede večjo preglednost in odgovornost v globalnih osrkrbovalnih verigah, zlasti v sektorju oblačil;

6.  poziva Komisijo in vse mednarodne akterje, naj spoštujejo nove smernice OECD o potrebni skrbnosti za odgovorne dobavne verige v sektorju oblačil in obutve;

7.  opozarja, da bi večji dostop do carinskih podatkov o proizvodih, uvoženih v EU, povečal preglednost in odgovornost v globalnih vrednostnih verigah; poziva Komisijo, naj razširi zahteve po carinskih podatkih in vključi izvoznika in proizvajalca kot obvezna carinska podatkovna elementa, s čimer se bo povečala preglednost in sledljivost globalnih vrednostnih verig; poleg tega poziva Komisijo, naj poišče načine, kako omogočiti strankam, ki imajo javni interes, dostop do carinskih podatkov, zbranih od strani, ki trgujejo s proizvodi ali blagom, uvoženimi v EU;

8.  obžaluje, da so mehanizmi nefinančnega poročanja za evropska podjetja, ki poslujejo v državah v razvoju še vedno prostovoljni; ugotavlja, da morajo za dosego cilja skladnosti politik za razvoj in dokaz zavezanosti odgovornemu odnosu do družbe naložbe izpolnjevati stroge zahteve glede družbene odgovornosti s polno davčno preglednostjo na podlagi jasnega mednarodnega pravnega okvira; poudarja, da je treba naložbe uporabljati za podporo lokalnih gospodarstev in ustvarjanje dostojnih delovnih mest v skladu z vodilnimi načeli OZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter temeljnimi delovnimi standardi Mednarodne organizacije dela; ponovno poziva EU in njene države članice, naj se konstruktivno vključijo v medvladno delovno skupino o nadnacionalnih družbah in drugih podjetjih na področju človekovih pravic, da bi določili obvezno in izvršljivo mednarodno pogodbo;

9.  poudarja, da je potrebna reforma mednarodnega naložbenega režima za uravnoteženje pravic in dolžnosti vlagateljev, tj. z omogočanjem terjatev prizadetih posameznikov in pravnih sredstev zoper tuje vlagatelje, če prekršijo zavezujoče obveznosti;

10.  opozarja, da mora trgovinska in razvojna politika EU splošno prispevati k trajnostnemu razvoju, regionalnemu povezovanju in vključitvi držav v razvoju v regionalne in končno globalne vrednostne verige s pomočjo gospodarske diverzifikacije, ki zahteva pravična globalna trgovinska merila, usmerjena v razvoj; poziva Komisijo, naj še naprej podpira razvoj pravičnega celinskega območja proste trgovine v Afriki s politično in tehnično pomočjo;

11.  ugotavlja napredek v zvezi s sklepanjem in izvajanjem sporazumov o gospodarskem partnerstvu; meni, da je potrebna poglobljena analiza njihovega učinka na gospodarstvo afriških držav in njihovih podsektorjev, trgov dela in spodbujanje medregionalne trgovine v Afriki; poziva Komisijo, naj pospeši dialog v duhu resničnega partnerstva, da bi obravnavali nerešena vprašanja; opozarja, da so sporazumi o gospodarskem partnerstvu nesimetrični dogovori, ki bi morali dodeljevati enak pomen razvojnim in trgovinskim vidikom; s tem v zvezi poziva k pravočasni izvedbi spremljevalnih ukrepov, vključno z izplačilom sredstev ERS;

12.  poleg tega pozdravlja izvajanje sporazuma o gospodarskem partnerstvu s Karibskim forumom (Cariforum); ugotavlja, da je potrebno nadaljnje ozaveščanje, da bodo države CARICOM sposobne izkoristiti priložnosti, ki jih ponuja sporazum; pozdravlja ustanovitev skupnega posvetovalnega odbora, a poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo prihodnje institucije civilne družbe sklicale pravočasno;

13.  je seznanjen s Sklepom št. 12/CVI/17 Sveta ministrov AKP z dne 5. in 6. decembra 2017[2] in poziva Komisijo, naj preuči možnost za vzpostavitev programa, ki bo državam v razvoju pomagal pri prilagajanju na spremembe v evropski zakonodaji in njihove posledice za njihova gospodarstva, da bodo lahko sprejele potrebne ukrepe za ohranitev dostopa na evropski trg za njihov izvoz;

14.  poudarja pomen trdnih mehanizmov za spremljanje v trgovinskih sporazumih z državami v razvoju; opozarja, da spremljanje in izvrševanje določb o trajnostnem razvoju zahteva stalno in celovito sodelovanje z organizacijami civilne družbe, vključno z lokalnimi partnerji; poziva EU, naj zagotovi, da se bo pogojevanje s človekovimi pravicami, vezano na enostranske trgovinske preferenciale GSP ali GSP+, učinkovito izvajalo in spremljalo; s tem v zvezi pozdravlja dejstvo, da so bile opazovalne misije EU napotene v vse države upravičenke GSP +, in poziva Komisijo, naj kritično oceni poročila o napredku, da se oceni sposobnost trgovinskih preferencialov za doseganje rezultatov na področju razvoja;

15.  pozdravlja razvoj določb o enakosti spolov v tekočih pogajanjih z državami Latinske Amerike; poudarja, da je treba še odločneje vključevati načelo enakosti spolov v trgovinsko politiko EU.

16.  poudarja pomen prilagajanja trgovinskih politik v podporo nacionalnim prizadevanjem za boj proti podnebnim spremembam, da bi spoštovali Pariški sporazum, ki bi ga bilo treba obravnavati kot „bistveno klavzulo“ v vseh prihodnjih trgovinskih sporazumih EU.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

20.2.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

16

4

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Ignazio Corrao, Mireille D’Ornano, Nirj Deva, Doru-Claudian Frunzulică, Enrique Guerrero Salom, Maria Heubuch, György Hölvényi, Arne Lietz, Norbert Neuser, Vincent Peillon, Cristian Dan Preda, Lola Sánchez Caldentey, Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos), Eleni Teoharus (Eleni Theocharous), Paavo Väyrynen, Bogdan Brunon Wenta, Željana Zovko

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Thierry Cornillet, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Paul Rübig, Rainer Wieland

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

16

+

ALDE

Thierry Cornillet, Paavo Väyrynen

ECR

Eleni Teoharus (Eleni Theocharous)

EFDD

Ignazio Corrao

PPE

Agustín Díaz de Mera García Consuegra, György Hölvényi, Cristian Dan Preda, Paul Rübig, Bogdan Brunon Wenta, Rainer Wieland, Željana Zovko

S&D

Doru-Claudian Frunzulică, Enrique Guerrero Salom, Arne Lietz, Norbert Neuser, Vincent Peillon

4

-

ECR

Nirj Deva

EFDD

Mireille D’Ornano

GUE/NGL

Lola Sánchez Caldentey

NI

Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos)

1

0

VERTS/ALE

Maria Heubuch

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

  • [1]  Uredba (EU) 2017/821 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o določitvi obveznosti za potrebno skrbnost v oskrbovalni verigi za uvoznike v Uniji, ki uvažajo kositer, tantal in volfram, njihove rude ter zlato, ki izvirajo s konfliktnih območij in območij z visokim tveganjem, UL L 130, 19.5.2017, str. 1.
  • [2]  Sklep št. 12/CVI/17 s 106. zasedanja Sveta ministrov AKP, ki je potekalo 5. in 6. decembra 2017 v Bruslju.

INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

24.4.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

33

2

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

William (earl) Dartmouthski, Laima Liucija Andrikienė, Tiziana Beghin, David Campbell Bannerman, Daniel Caspary, Salvatore Cicu, Santiago Fisas Ayxelà, Karoline Graswander-Hainz, Nadja Hirsch, Yannick Jadot, France Jamet, Jude Kirton-Darling, Bernd Lange, David Martin, Emma McClarkin, Anne-Marie Mineur, Sorin Moisă, Artis Pabriks, Franck Proust, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Viviane Reding, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Tokia Saïfi, Helmut Scholz, Joachim Schuster, Joachim Starbatty, Adam Szejnfeld, Iuliu Winkler, Jan Zahradil

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Eric Andrieu, Goffredo Maria Bettini, Reimer Böge, Klaus Buchner, Dita Charanzová, Agnes Jongerius, Frédérique Ries

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

33

+

ALDE

Dita Charanzová, Nadja Hirsch, Frédérique Ries

ECR

David Campbell Bannerman, Emma McClarkin, Joachim Starbatty, Jan Zahradil

EFDD

Tiziana Beghin

GUE/NGL

Helmut Scholz

PPE

Laima Liucija Andrikienė, Reimer Böge, Daniel Caspary, Salvatore Cicu, Santiago Fisas Ayxelà, Sorin Moisă, Artis Pabriks, Franck Proust, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Viviane Reding, Tokia Saïfi, Adam Szejnfeld, Iuliu Winkler

S&D

Eric Andrieu, Goffredo Maria Bettini, Karoline Graswander-Hainz, Agnes Jongerius, Jude Kirton-Darling, Bernd Lange, David Martin, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Joachim Schuster

VERTS/ALE

Klaus Buchner, Yannick Jadot

2

-

EFDD

William (earl) Dartmouthski

ENF

France Jamet

1

0

GUE/NGL

Anne-Marie Mineur

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 25. maj 2018
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov