Postopek : 2017/2273(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0197/2018

Predložena besedila :

A8-0197/2018

Razprave :

Glasovanja :

PV 14/06/2018 - 7.13
CRE 14/06/2018 - 7.13

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0268

POROČILO     
PDF 842kWORD 91k
4.6.2018
PE 617.980v02-00 A8-0197/2018

o spremljanju uporabe prava EU v letu 2016

(2017/2273(INI))

Odbor za pravne zadeve

Poročevalec: Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos)

NAPAKE/DODATKI
PRED. SPREM.
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane
 MNENJE Odbora za ustavne zadeve
 MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov
 MNENJE Odbora za peticije
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o spremljanju uporabe prava EU v letu 2016

(2017/2273(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in zlasti členov 1, 2 in 3,

–   ob upoštevanju 33. letnega poročila Komisije o spremljanju uporabe prava EU (2015) (COM(2016)0463),

–  ob upoštevanju 34. letnega poročila Komisije o spremljanju uporabe prava EU (2016) (COM(2017)0370),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z naslovom Ocenjevalno poročilo sistema „EU Pilot“ (COM(2010)0070),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z naslovom Drugo ocenjevalno poročilo sistema „EU Pilot“ (COM(2011)0930),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. oktobra 2016 o spremljanju uporabe prava Unije – letno poročilo 2014(1),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. decembra 2016 z naslovom „Pravo EU: z boljšo uporabo do boljših rezultatov“ (C(2016)8600),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. marca 2002 o odnosih s pritožnikom v zvezi s kršitvami prava Skupnosti (COM(2002)0141),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. aprila 2012 o posodobitvi načina urejanja odnosov s pritožnikom glede uporabe prava Unije (COM(2012)0154),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. marca 2014 o novem okviru EU za krepitev načela pravne države (COM(2014)0158),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. maja 2015 o boljšem pravnem urejanju za boljše rezultate – agenda EU (COM(2015)0215),

–  ob upoštevanju Okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo(2),

–  ob upoštevanju Odločbe Sveta 2001/470/ES z dne 28. maja 2001 o ustanovitvi Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah(3),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. septembra 2015 o 30. in 31. letnem poročilu o spremljanju uporabe prava EU (2012–2013)(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2016 s priporočili Komisiji o uvedbi mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. junija 2016 o odprti, učinkoviti in neodvisni upravi Evropske unije(7) in resolucije z dne 15. januarja 2013 s priporočili Komisiji o zakonu Evropske unije o upravnem postopku(8);

–  ob upoštevanju sporočil Komisije z dne 27. maja 2016 o zagotavljanju koristi okoljskih politik EU z rednim pregledom njihovega izvajanja (COM(2016)0316) in z dne 3. februarja 2017 z naslovom Pregled izvajanja okoljske politike EU: skupni izzivi in prizadevanja za boljše rezultate (COM(2017)0063),

–  ob upoštevanju evropskega stebra socialnih pravic,

–  ob upoštevanju členov 52 in 132(2) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za ustavne zadeve., Odbora za pravice žensk in enakost spolov in Odbora za peticije (A8-0197/2018),

A.  ker člen 17 PEU določa, da je glavna vloga Komisije ta, da „skrbi za uporabo Pogodb“;

B.  ker člen 2 PEU določa, da Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin; ker je pravilno izvajanje prava EU bistveno za doseganje ciljev politik EU, ki so opredeljeni v Pogodbah in sekundarni zakonodaji; ker si v skladu s členom 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) Unija v vseh svojih dejavnostih prizadeva odpravljati neenakosti ter spodbujati enakost med moškimi in ženskami;

C.  ker je v skladu s členom 2 PEU in členom 21 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije (v nadaljevanju: Listina) enakost žensk in moških ena od temeljnih vrednot, na katerih temelji EU, in ker si Unija v vseh svojih dejavnostih prizadeva za boj proti vsem oblikam diskriminacije ter odpravo neenakosti in spodbujanje enakih možnosti in enakega obravnavanja;

D.  ker člen 3 PEU določa, da so cilji Unije med drugimi krepitev miru, njenih vrednot in blaginje njenih narodov, prizadevanje za trajnostni razvoj Evrope, ki temelji na uravnoteženi gospodarski rasti in stabilnosti cen, za visoko konkurenčno socialno tržno gospodarstvo, usmerjeno v polno zaposlenost in socialni napredek, ter za visoko raven varstva in izboljšanje kakovosti okolja, ter da se Evropska unija bori proti socialni izključenosti in diskriminaciji ter spodbuja socialno pravičnost in varstvo, enakost žensk in moških, solidarnost med generacijami in varstvo pravic otrok;

E.  ker morajo države članice glede na ustaljeno sodno prakso Sodišča Evropske unije Komisiji posredovati jasne in natančne informacije o tem, kako so direktive EU prenesle v nacionalno zakonodajo; in ker se, v skladu s skupno politično izjavo Komisije in držav članic z dne 28. septembra 2011 ter skupno politično izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije z dne 27. oktobra 2011, od držav članic pri obveščanju Komisije o nacionalnih ukrepih za prenos lahko zahteva tudi obrazložitvene dokumente o tem, kako so prenesle direktive v nacionalno pravo;

F.  ker so na podlagi člena 4(3) PEU ter členov 288(3) in 291(1) PDEU države članice primarno odgovorne za pravilen prenos, uporabo in izvajanje prava EU v določenih rokih ter za zagotovitev ustreznih pravnih sredstev za učinkovito pravno zaščito na področjih, ki jih zajema pravo EU;

G.  ker pravilna uporaba zakonodaje EU zagotavlja koristi politik na ravni Unije za vse evropske državljane in enake konkurenčne pogoje za podjetja;

H.  ker se je Komisija po sprejetju sporočila z naslovom „Pravo EU: z boljšo uporabo do boljših rezultatov“ iz decembra 2016 odločila, da se bo osredotočila na primere, kjer države članice niso sporočile svojih ukrepov za prenos, kjer so bile direktive neustrezno prenesene, kjer države članice niso upoštevale sodb Sodišča (po členu 260(2) PDEU), kjer so države članice povzročile resno škodo finančnim interesom EU ali kjer so kršile izključne pristojnosti EU;

I.  ker ima Listina v skladu s členom 6(1) PEU enako pravno vrednost kot Pogodbi ter se uporablja za institucije, organe, urade in agencije Unije ter države članice, ko izvajajo pravo Unije (člen 51(1) Listine);

J.  ker so postopki EU Pilot namenjeni tesnejšemu in bolj usklajenemu sodelovanju med Komisijo in državami članicami, da se čim prej in s pomočjo dvostranskega dialoga odpravijo kršitve prava EU, tako da po možnosti ne bo treba začeti uradnega postopka za ugotavljanje kršitev;

K.  ker je treba kot odgovor na trenutni demokratični primanjkljaj in glede na resolucijo z dne 25. oktobra 2016 s priporočili Komisiji o uvedbi mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice vzpostaviti nov mehanizem z enotnim in usklajenim okvirom, ki se bo oprl na obstoječe instrumente in mehanizme in ki bi ga bilo treba enotno uporabljati za vse institucije EU in vse države članice;

L.  ker pa v okviru novih politik, ki jih je Komisija sprejela za zagotovitev skladnosti s pravom EU, cilj sistema EU Pilot ni podaljšati postopek za ugotavljanje kršitev, ki je že sam po sebi začetek dialoga za reševanje težav z državo članico;

M.  ker se je Komisija, kot je to pokazala že v sporočilu z naslovom „Pravo EU: z boljšo uporabo do boljših rezultatov“, odločila, da bo za zagotovitev bolj strateškega in učinkovitega pristopa k izvrševanju pri obravnavanju kršitev odslej začela postopke za ugotavljanje kršitev, ne da bi se zanašala na mehanizem EU Pilot, razen če se ji bo to v posameznem primeru zdelo koristno;

N.  ker je leta 2016 Komisija prejela 3.783 pritožb glede morebitnih kršitev prava EU, Italija (753), Španija (424) in Francija (325) pa so države članice, proti katerim je bilo vloženih največ pritožb;

O.  ker Komisija v skladu s členom 258(1) in (2) PDEU državi članici poda obrazloženo mnenje, če meni, da ni izpolnila obveznosti iz Pogodb, in lahko zadevo predloži Sodišču EU, če ta država članica ne ravna v skladu z mnenjem v roku, ki ga določi Komisija;

P.  ker je Komisija v letu 2016 sprožila 847 novih postopkov za ugotavljanje kršitev zaradi prepoznega prenosa direktiv;

Q.  ker je bilo v letu 2016 95 postopkov za ugotavljanje kršitev še vedno nerešenih, zaradi česar je sodišče presodilo, da države članice ne spoštujejo prava EU;

R.  ker je Parlament v svoji resoluciji z dne 25. oktobra 2016 o uvedbi mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice zahteval, da Komisija do septembra 2017 na podlagi člena 295 PDEU pripravi predlog o sklenitvi pakta Unije za demokracijo, pravno države in temeljne pravice v obliki medinstitucionalnega sporazuma, ki bo določil načrte za olajšanje sodelovanja med institucijami Unije in državami članicami v okviru člena 7 PEU;

S.  ker Okvirni sporazum o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo določa, da je treba dati na razpolago informacije v zvezi z vsemi postopki za ugotavljanje kršitev, ki temeljijo na uradnem opominu, kar pa ne zajema neformalnega postopka v sistemu EU Pilot, ki se izvede pred začetkom uradnega postopka za ugotavljanje kršitev;

T.  ker člen 41 Listine opredeljuje pravico do dobrega upravljanja kot pravico vsakogar, da institucije njegove zadeve obravnavajo nepristransko, pravično in v razumnem roku, in ker v skladu s členom 298 PDEU institucije, organe, urade in agencije Unije pri izvajanju njihovih nalog podpira odprta, učinkovita in neodvisna evropska uprava;

U.  ker Komisija v sporočilu z dne 3. februarja 2017 o pregledu izvajanja okoljske politike EU trdi, da je oblikovala strukturiran in celovit dialog z državami članicami o izvajanju okoljske zakonodaje EU, in z novim namenskim okvirom ponuja pomoč pri prizadevanjih držav članic brez poseganja v svoja izvršilna pooblastila iz pogodb EU;

V.  ker člen 157 PDEU dovoljuje, člen 19 PDEU pa omogoča zakonodajo za boj proti vsem oblikam diskriminacije, tudi na podlagi spola;

W.  ker so se EU in njene države članice v izjavi št. 19, priloženi k sklepni listini medvladne konference, na kateri je bila sprejeta Lizbonska pogodba, zavezale, da se bodo borile „proti vsem oblikam nasilja v družini“, ta kazniva dejanja preprečevale in kaznovale ter zagotovile „podporo in zaščito žrtev“.

X.  ker je bila zakonodaja EU za boj proti trgovini z ljudmi, zlasti ženskami in otroki, sprejeta na podlagi členov 79 in 83 PDEU; ker program za pravice, enakost in državljanstvo med drugim financira ukrepe, ki prispevajo k izkoreninjenju nasilja nad ženskami;

Y.  ker se mnoge direktive EU, zlasti tiste, ki se osredotočajo na enakost spolov, v številnih državah članicah ne izvajajo pravilno in tako osebe različnih spolov pri dostopu do zaposlitve ter dostopu do blaga in storitev niso zaščitene pred diskriminacijo;

Z.  ker se diskriminacija na podlagi spola prekriva z drugimi oblikami diskriminacije, tudi z diskriminacijo na podlagi rase ali etnične pripadnosti, vere, invalidnosti, zdravja, spolne identitete, spolne usmerjenosti, starosti in/ali družbenoekonomskih razmer;

AA.  ker je 33 % žensk v EU doživelo fizično in/ali spolno nasilje, 55 % pa spolno nadlegovanje, od tega 32 % na delovnem mestu; ker so ženske posebej izpostavljene spolnemu, fizičnemu in spletnemu nasilju, kibernetskemu nadlegovanju in zalezovanju; ker več kot polovico umorjenih žensk ubije partner ali sorodnik; ker je nasilje nad ženskami ena najbolj razširjenih kršitev človekovih pravic na svetu, ne glede na starost, državljanstvo, vero, izobrazbo, finančni in socialni položaj žrtve, in je glavna ovira za enakost žensk in moških; ker se pojav feminicida v državah članicah ne zmanjšuje;

AB.  ker je raziskava o položaju oseb LGBT v EU pokazala, da se lezbijke, biseksualne in transspolne ženske soočajo z izjemno velikim tveganjem diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti ali spolne identitete; ker je 23 % lezbijk in 35 % transspolnih oseb vsaj enkrat v zadnjih petih letih že doživelo fizični/spolni napad ali so jim grozili z nasiljem doma ali drugje (na cesti, v javnem prevoznem sredstvu, na delovnem mestu itd.);

AC.  ker je bilo ugotovljeno, da se pri uporabi in izvrševanju prava EU s področja enakosti spolov v državah članicah pojavljajo nekatere težave glede prenosa in uporabe ustreznih direktiv, kot so vsebinske pomanjkljivosti v zakonodaji in njena nedosledna uporaba s strani nacionalnih sodišč;

AD.  ker so institucije in mehanizmi za enakost spolov v nacionalnih vladnih strukturah pogosto odrinjeni na rob ter razdeljeni med različne resorje in težko delujejo zaradi zapletenih pooblastil ter pomanjkanja ustreznega osebja, usposabljanja, podatkov in sredstev, poleg tega pa od političnega vodstva ne dobivajo dovolj podpore;

AE.  ker po navedbah primerjalne analize protidiskriminacijskega prava v Evropi, ki jo je leta 2017 objavila evropska mreža pravnih strokovnjakov s področja enakosti spolov in nediskriminacije, v veliki večini držav še vedno obstajajo resni pomisleki glede predstave in ozaveščenosti, saj posamezniki pogosto niso seznanjeni s svojimi pravicami do zaščite pred diskriminacijo ali obstojem zaščitnih mehanizmov; ker so se v tej analizi pojavila nadaljnja vprašanja v povezavi z izvrševanjem protidiskriminacijskih direktiv EU, kot so pomanjkljiva (ali preveč omejena) pravna legitimacija organizacij in združenj glede vključevanja v postopke v imenu ali v podporo žrtvam diskriminacije in restriktivna uporaba obrnjenega dokaznega bremena, kot tudi številne ovire za učinkovit dostop do sodnega varstva, ta vprašanja pa predstavljajo ovire za državljane, ki jim preprečujejo, da bi lahko v celoti uživali in zaščitili svoje pravice, ki izhajajo iz določb protidiskriminacijske zakonodaje;

AF.  ker indeks enakosti spolov za leto 2017 Evropskega inštituta za enakost spolov (EIGE) kaže na le neznatno izboljšanje, pri čemer je jasno, da je EU še vedno daleč od doseganja enakosti spolov, skupni rezultat pa je zdaj 66,2 od 100, le štiri odstotne točke več kot pred desetimi leti;

AG.  ker navedeni podatki o enakosti spolov kažejo na izboljšanje za skoraj 10 točk v zadnjem desetletju na področju sprejemanja odločitev, saj vrednost trenutno znaša 48,5, vendar je na tem področju rezultat še vedno najnižji; ker te številke odražajo predvsem neenako zastopanost žensk in moških v politiki ter kažejo na demokratični primanjkljaj pri upravljanju EU;

AH.  ker po ocenah poročila Eurofounda o razliki v zaposlenosti po spolu ta razlika EU stane približno 370 milijard EUR letno, kar je 2,8 % njenega BDP;

AI.  ker sestavljeni kazalnik plačanega in neplačanega delovnega časa glede na raziskavo Eurofounda o delovnih pogojih kaže, da ženske delajo dlje, če se obračuna plačani in neplačani delovni čas;

AJ.  ker je zastopanost spolov v upravnih odborih agencij EU precej neuravnotežena, v njih pa se kažejo trajni vzorci spolne segregacije, čeprav si EU prizadeva za enakost spolov pri odločanju;

AK.  ker je feminizacija revščine dejstvo v EU in ker bi morala biti ustrezna in popolna uporaba in izvrševanje zakonodaje EU s področja enakosti in enakosti spolov povezana z ukrepi, ki obravnavajo zelo visoke stopnje brezposelnosti, revščine in socialne izključenosti žensk, torej pojave, ki so tesno povezani z zmanjšanjem proračunskih sredstev za javne storitve, kot so zdravstvo, izobraževanje, socialne storitve in pravice iz socialnega varstva; ker so ženske zaradi pomanjkanja politik enakosti in pomanjkljivega izvajanja zakonodaje s področja enakosti spolov izključene s trga dela in tako še bolj ogrožene in izpostavljene večjemu tveganju revščine in socialne izključenosti;

AL.  ker je pravilno izvajanje veljavne zakonodaje ključno za spodbujanje enakosti žensk in moških; ker kljub temu, da prenovljena Direktiva 2006/54/ES jasno prepoveduje neposredno in posredno diskriminacijo, in čeprav ženske v povprečju dosežejo visoko raven izobrazbe, je razlika v plačah med spoloma leta 2015 še vedno znašala 16,3 %;

AM.  ker mora biti načelo enakosti spolov bistveni del spremljanja uporabe veljavne zakonodaje EU;

AN.  ker je zbiranje podatkov, po možnosti razčlenjenih po spolu, nadvse pomembno za oceno dosedanjega napredka v zvezi z uporabo prava EU;

1.  pozdravlja odločitev Komisije(9), da se bo hitro odzivala na kršitve, ter podpira njena prizadevanja, da težave z izvajanjem rešuje neformalno; poziva Komisijo, naj izboljša sistem za reševanje težav EU Pilot;

2.  izraža zaskrbljenost zaradi povečanja skupnega števila postopkov za ugotavljanje kršitev v letu 2016, ko je bilo zabeleženo najvišje število teh primerov v zadnjih petih letih;

3.  pozdravlja letno poročilo Komisije o spremljanju uporabe prava EU za leto 2016 in ugotavlja, da so v skladu s tem poročilom štiri področja, na katerih je bilo leta 2016 začetih največ postopkov za ugotavljanje kršitev pri prenosu zoper države članice, okolje, pravosodje in potrošniki, obdavčevanje in notranji trg;

4.  opozarja, da je pravica do vlaganja peticij pri Evropskem parlamentu, kot je opredeljena v členih 20 in 227 PDEU ter členu 44 Listine, temelj evropskega državljanstva in da je glede na nedavne raziskave po mnenju državljanov to druga najpomembnejša pravica; poudarja, kako pomembne so peticije, saj državljanom in prebivalcem dajejo občutek vključenosti v dejavnosti Unije in jim omogočajo, da izražajo svojo zaskrbljenost glede primerov napačne uporabe ali kršitev prava EU in morebitnih pravnih vrzeli ter hkrati opozorijo na te pomanjkljivosti v pričakovanju, da bodo izpostavljeni problemi rešeni pravočasno in na učinkovit način; se strinja s Komisijo, da je treba priznati, da je delo, opravljeno za zagotovitev učinkovitega izvrševanja obstoječega prava EU, enako pomembno kot delo, posvečeno pripravi nove zakonodaje; poziva Komisijo, naj s tega vidika izboljša obravnavo nanjo naslovljenih peticij z zagotavljanjem pravočasnih in poglobljenih odgovorov;

5.  opozarja na študijo tematskega sektorja C o orodjih in izzivih pri spremljanju izvajanja prava EU, ki jo je naročil Odbor za peticije, in pozdravlja njena konkretna priporočila Parlamentu za ukrepe; opozarja na nedavno objavljeno študijo tematskega sektorja C o učinkovitem dostopu do pravnega varstva, potem ko se vedno znova ponavljajo obtožbe glede obravnave nekaterih peticij; podpira predlog Komisije o spodbujanju usposabljanja v pravosodju v zvezi s pravom EU za različne države članice, da bi se zagotovila doslednost sodb in s tem enako izvrševanje pravic v vsej Uniji;

6.  pozdravlja večjo preglednost poročila Komisije za leto 2016 in večjo količino statističnih podatkov v poročilu v primerjavi s prejšnjimi poročili; obžaluje pa, da poročilo ne vsebuje natančnih podatkov o številu peticij, v zvezi s katerimi je bil sprožen postopek EU Pilot ali postopek za ugotavljanje kršitev, ter poziva Komisijo, naj zagotovi te konkretne informacije; z obžalovanjem ugotavlja, da niti Parlament niti vlagatelji peticij niso vključeni v te postopke; ponovno poziva Komisijo, naj Parlament obvešča o vseh tekočih postopkih EU Pilot in začetih postopkih za ugotavljanje kršitev, da se bo izboljšala preglednost, skrajšal čas reševanja sporov prek Odbora za peticije, povečalo zaupanje v projekt EU in predvsem krepila legitimnost postopka EU Pilot, zlasti ko gre za postopke za ugotavljanje kršitev; poziva Komisijo, naj sistematično sporoča svoje odločitve in različne ukrepe, ki jih je sprejel kolegij komisarjev, ter naj objavlja dnevne rede in glavne rezultate skupnih sestankov; priznava sodbo Sodišča Evropske Unije v zadevah C-39/05 P, C-52/05 P in C-562/14 P iz maja 2017, v skladu s katero dokumenti v okviru postopka EU Pilot ne smejo biti javno razkriti, če obstaja tveganje, da bi razkritje dokumentov vplivalo na naravo postopka za ugotavljanje kršitev, spremenilo njegov potek ali ogrozilo njegove cilje; poziva Komisijo, naj potem, ko bo to tveganje nehalo obstajati, se pravi po zaključku postopkov EU Pilot, razkrije dokumente, ki jih je izmenjala z državami članicami; v zvezi s tem podpira predlog evropske varuhinje človekovih pravic o pravočasnosti in preglednosti predhodnih postopkov za ugotavljanje kršitev v okviru programa EU Pilot; poudarja pomen obveščanja vseh udeležencev in zagotovitve večje preglednosti v postopkih EU Pilot; obžaluje, da Komisija ne izkazuje resne zavezanosti pri odgovarjanju na pomisleke poslancev Evropskega parlamenta v okviru postopkov EU Pilot, ter jo poziva, naj Odbor za peticije obvešča o vseh pomembnih novih korakih v preiskavah in tekočih dialogih z državami članicami, ko gre za odprte peticije; ponovno poziva Komisijo, naj v svoja letna poročila vključi stopnjo izvajanja direktiv in uredb EU;

7.  meni, da visoko število postopkov za ugotavljanje kršitev kaže, da je zagotavljanje pravočasne in pravilne uporabe zakonodaje EU v državah članicah še vedno velik izziv in prednostna naloga, ob upoštevanju novega, bolj strateškega in učinkovitejšega pristopa k izvrševanju, ki ga je za leto 2016 sprejela Komisija; meni, da bi lahko bile nekatere od teh kršitev rezultat pomanjkanja sredstev, ki se v nekaterih državah članicah namenijo javni upravi;

8.  pozdravlja odločitev Komisije, da se bo hitro odzivala na kršitve, ter podpira njena prizadevanja, da težave z izvajanjem rešuje neformalno; poziva Komisijo, naj izboljša sistem za reševanje težav EU Pilot;

9.  poudarja, da je število novih pritožb na najvišji ravni po letu 2011, z rekordnimi 3.783 novimi pritožbami, kar je za 67,5 % več kot v preteklem letu, obenem pa je padla raven rešenih pritožb, in da je leta 2016 ostalo nerešenih 1.657 postopkov za ugotavljanje kršitev, medtem ko je bilo v istem letu sproženih 986 postopkov za ugotavljanje kršitev, od katerih jih 847 zadeva prepozen prenos; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je 95 postopkov za ugotavljanje kršitev odprtih tudi po sodbi Sodišča, ker je Komisija menila, da zadevne države članice še niso izvršile sodb v skladu s členom 258 PDEU, in sta na splošno najbolj prizadeti področji „zaposlovanje“ in „pravosodje in potrošniki“ sledijo pa jima notranji trg, industrija, podjetništvo ter mala in srednja podjetja, obdavčenje in carine ter okolje;

10.  pozdravlja zmanjšanje števila novih zadev v sistemu EU Pilot, odprtih v letu 2016 (790 v primerjavi z 881 v letu 2014), in dejstvo, da je to najnižje število po letu 2011, čeprav Komisija v primeru prepoznega prenosa direktiv ne začenja postopkov EU Pilot; vendar ugotavlja, da je odstotek rešenih zadev glede na leto 2015 rahlo upadel (s 75 % na 72 %); poziva Komisijo, naj pojasni svoje prednostne naloge glede politike izvrševanja, v skladu s katero navaja, da bo svoje izvršilne ukrepe osredotočila na področja, kjer lahko doseže resnične spremembe, in na svoje politične prednostne naloge, ko rešuje zadeve, ki razkrivajo sistemske pomanjkljivosti v pravnih sistemih držav članic;

11.  ugotavlja, da je zaveza Komisije, da bo pri izvrševanju prava EU postopala bolj strateško, pred nedavnim privedla do zaključka postopkov za ugotavljanje kršitev zaradi političnih razlogov; zato jo poziva, naj v prihodnjih poročilih o spremljanju pojasni dejavnike za takšne odločitve;

12.  poudarja, da se je večina zadev v mehanizmu EU Pilot, ki so privedle do formalnih postopkov za ugotavljanje kršitev, nanašala predvsem na področja politike o okolju, notranjem trgu, industriji, podjetništvu ter malih in srednjih podjetjih, energiji ter obdavčenju in carinah; ugotavlja tudi, da je največ zadev v mehanizmu EU Pilot, ki so se nadaljevale s postopki za ugotavljanje kršitev, zadevalo Madžarsko, Nemčijo, Španijo in Poljsko;

13.  priznava, da so države članice primarno odgovorne za pravilno izvajanje in uporabo prava EU, vendar poudarja, da to institucij EU ne odreši dolžnosti, da pri oblikovanju sekundarnega prava EU spoštujejo primarno pravo EU, še posebej na področju pravne države in človekovih pravic v zvezi z Listino;

14.  poudarja, da sta ustrezno izvajanje in uporaba prava EU ključna za uresničevanje politike EU v zvezi z načelom enakosti žensk in moških, zapisanim v Pogodbah, in za spodbujanje in krepitev vzajemnega zaupanja med javnimi institucijami na ravni EU in nacionalni ravni, pa tudi med institucijami in državljani, saj sta zaupanje in pravna varnost podlaga za dobro sodelovanje in učinkovito uporabo prava EU;

15.  je zaskrbljen, ker v nekaterih državah še vedno obstajajo precejšnje pomanjkljivosti pri izvajanju in izvrševanju okoljske zakonodaje EU, zlasti na področju ravnanja z odpadki, infrastrukture za čiščenje odpadne vode in skladnosti z mejnimi vrednostmi za kakovost zraka;

16.  poudarja, da imajo socialni partnerji, organizacije civilne družbe, evropski državljani in drugi deležniki pomembno vlogo pri spremljanju in poročanju o pomanjkljivostih pri prenosu in uporabi prava EU s strani držav članic; zato pozdravlja večjo odzivnost med državljani v zvezi z izvajanjem zakonodaje EU, vključno z odločilno vlogo žvižgačev v javnem in zasebnem sektorju; poudarja, da je treba državljane EU prve jasno, dejansko dostopno, pregledno in pravočasno seznaniti s tem, kateri nacionalni zakoni so bili sprejeti pri prenosu prava EU in kateri nacionalni organi so pristojni za njihovo pravilno izvajanje;

17.  poudarja pomen, ki ga Komisija pripisuje pravočasnemu in pravilnemu prenosu prava EU v nacionalno zakonodajo in jasnim notranjim okvirnim določbam, ki od držav članic zahtevajo, da dajo prednost temu cilju, da ne bi prišlo do kršitve zakonodaje EU, hkrati pa zagotovijo, da lahko imajo posamezniki in podjetja koristi od učinkovitega in uspešnega izvajanja;

18.  vendar poudarja, da lahko nerealistični roki za izvajanje zakonodaje onemogočijo državam članicam, da bi spoštovale zakonodajo, to pa vodi do tihega strinjanja z zamudo pri izvajanju; poziva institucije EU, naj dosežejo dogovor glede bolj realističnega časovnega načrta za izvajanje uredb in direktiv ter pri tem ustrezno upoštevajo čas, ki je potreben za preverjanje in posvetovanje; meni, da bi morala Komisija predložiti poročila, povzetke in revizije zakonodaje na datume, o katerih se dogovorita sozakonodajalca, in v skladu z veljavnimi predpisi;

19.  poudarja, da je bilo treba leta 2016 prenesti 70 direktiv, kar je več kot leta 2015, ko jih je bilo treba prenesti 56; izraža zaskrbljenost zaradi visokega porasta novih kršitev zaradi poznega prenosa s 543 na 847; obžaluje, ker je bilo konec leta 2016 nerešenih 868 postopkov za ugotavljanje kršitev zaradi poznega prenosa, kar pomeni 67,5-odstotno povečanje v primerjavi s 518 nerešenimi zadevami ob koncu leta 2015;

20.  izraža zaskrbljenost, ker države članice v letu 2015 niso izpolnile vseh zavez, da bodo predložile obrazložitvene dokumente skupaj z ukrepi, ki so jih sprejele za prenos direktiv v nacionalno zakonodajo; meni, da bi morala Komisija zaradi nedosledne kakovosti številnih predloženih obrazložitvenih dokumentov zagotoviti več pomoči državam članicam za pripravo teh dokumentov in oblikovanje korelacijskih tabel;

21.  poudarja, da so navsezadnje državljani in podjetja prikrajšani za ugodnosti, do katerih so upravičeni po pravu EU, če se veljavna zakonodaja EU o načelih enakih možnosti in enakega obravnavanja moških in žensk pri izobraževanju, zaposlovanju in delu, enakem plačilu za enako delo in enakem obravnavanju žensk in moških pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbe z njimi ter veljavne določbe za izboljšanje usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ter za odpravo vseh oblik nasilja nad ženskami in dekleti pravočasno in pravilno ne prenesejo v nacionalno zakonodajo;

22.  poudarja, da je bila EU ustanovljena kot Unija, ki temelji na pravni državi in spoštovanju človekovih pravic (člen 2 PEU); ugotavlja, da morajo države članice pri izvajanju zakonodaje EU v celoti spoštovati temeljne pravice, določene v Pogodbah in Listini; ponovno poudarja, da je natančno spremljanje dejanj in opustitev dejanj držav članic in institucij EU izjemnega pomena;

23.  ponovno izraža zaskrbljenost zaradi števila peticij, naslovljenih na Parlament, in pritožb Komisiji o vprašanjih, ki jih je Komisija domnevno že rešila;

24.  poudarja, da je pomembno zaščititi celovitost pravnega reda EU, ki vključuje primarno in sekundarno zakonodajo ter mehko pravo; zato poziva, naj se čim prej sprejmejo zakonodajne in nezakonodajne pobude, potrebne za uresničitev evropskega stebra socialnih pravic za državljane; poziva Komisijo, naj poskrbi za kar največjo preglednost in skladnost pri oblikovanju novega okvira za pravilno izvajanje zakonodaje EU, kot je pregled izvajanja okoljske politike; poziva jo tudi, naj razmisli o možnosti, da bi v zvezi z evropskim stebrom socialnih pravic oblikovala tak okvir, ki bi bil posebej namenjen pravičnemu in uravnoteženemu razvoju, zaposlovanju, socialnim zadevam in vključevanju;

25.  ponovno poziva Komisijo, naj na podlagi resolucije Parlamenta z dne 25. oktobra 2016 predloži predlog za sklenitev pakta EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice, s tem pa učinkovito združi svoja ustrezna letna tematska poročila z rezultati obstoječih mehanizmov za spremljanje in orodij za redno ocenjevanje ter jih pravočasno predstavi; opominja, da je Komisija kot varuhinja Pogodb, ob polnem spoštovanju načel dobrega in učinkovitega upravljanja iz člena 298 PDEU ter členov 41 in 47 Listine, dolžna spremljati in oceniti pravilno izvrševanje prava Unije ter spoštovanje načel in ciljev iz Pogodb s strani držav članic ter vseh institucij in organov Unije ter spoštovati svojo zavezo, da bo dejavno pomagala državam članicam pri prenosu in izvajanju nekaterih direktiv in uredb; zato priporoča, naj se od leta 2018 dalje ta naloga upošteva v zgoraj omenjenem političnem ciklu za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice, ustrezna letna tematska sporočila – združena z rezultati obstoječih mehanizmov za spremljanje in orodij za redno ocenjevanje – pa naj se pravočasno predstavijo;

26.  opozarja, da je Parlament večkrat pozval Komisijo, naj bolj proaktivno spremlja, usmerja in podpira izvajanje okoljske zakonodaje in politike;

27.  pozdravlja, da se je Komisija zavezala, da bo državam članicam s pripravo izvedbenih načrtov za nekatere direktive in uredbe dejavno pomagala pri prenosu in izvajanju evropske zakonodaje;

28.  meni, da bi moral biti Parlament zaradi svoje soodgovornosti za zagotavljanje izvajanja in izvrševanja prava EU v skladu z medinstitucionalnim sporazumom ter s tem povezane funkcije političnega nadzora nad Komisijo, ki mu je dodeljena s členom 14 PEU, samodejno obveščen o vsakem odprtem postopku EU Pilot in sproženem postopku za ugotavljanje kršitev, zagotovljen pa bi mu moral biti tudi ustrezen dostop do dokumentov, povezanih s tovrstnimi postopki, zlasti če izhajajo iz peticij, pri čemer bi se morale upoštevati potrebne določbe o zaupnosti za uspešno obravnavo zadev;

29.  predlaga, naj predstavniki držav članic večkrat prisostvujejo razpravam o peticijah v Odboru za peticije;

30.  ugotavlja, da države članice pravo EU uporabljajo nezadostno, kar se kaže v velikem številu pritožb, poslanih Komisiji, ter v nezanemarljivem dotoku peticij, naslovljenih na Parlament; pozdravlja namero Komisije iz sporočila iz decembra 2016, da bo za izvrševanje prava EU bolj uporabljala preventivna orodja, kot so skupni sestanki, smernice za izvajanje, skupine strokovnjakov in specializirane mreže (vključno z mrežo SOLVIT) ter podpirala krepitev zmogljivosti v državah članicah; poziva Komisijo, naj z uporabo določb iz člena 197 PDEU začne izvajati tako prenovljeno politiko izvrševanja na podlagi polnopravnega partnerstva z državami članicami in evropskimi institucijami; poziva Komisijo, naj izboljša obravnavo nanjo naslovljenih peticij z zagotavljanjem pravočasnih in poglobljenih odgovorov;

31.  ugotavlja, da je 95 postopkov za ugotavljanje kršitev še vedno nerešenih, čeprav je Sodišče EU presodilo, da države članice ne spoštujejo prava EU, pa je Komisija le v treh izmed teh zadev vložila tožbo pred Sodiščem na podlagi člena 260 PDEU; meni, da je nujno zagotoviti, da se sodbe Sodišča izvršijo v celoti in pravočasno ter da se po potrebi v celoti uporabijo določbe iz člena 279 PDEU, da bi se preprečilo spodkopavanje prava EU in avtoritete Sodišča; poziva Komisijo, naj se loti reševanja te zadeve ter Evropski parlament redno obvešča o doseženem napredku;

32.  poudarja, da Pogodbe EU in Listina vežejo vse institucije EU(10);

33.  priporoča, naj vsaka medparlamentarna razprava o demokraciji, pravni državi in temeljnih pravicah vključuje civilno družbo in državljansko udeležbo, npr. prek peticij, posredovanih Parlamentu, in evropske državljanske pobude;

34.  poudarja, da se memorandumi o soglasju, sklenjeni med institucijami EU in državami članicami ne štejejo za akte EU v skladu s členom 288 PDEU;

35.  poudarja ključni pomen učinkovitosti, preglednosti in odgovornosti pri pripravi in uporabi prava EU s strani institucij EU; v zvezi s tem poudarja zlasti načelo demokratične odgovornosti – ter vlogo Parlamenta pri zagotavljanju tega načela – in pravico državljanov EU do sodnega varstva in dobrega upravljanja, kot je določeno v členih 41 in 47 Listine; želi spomniti, da te pravice in načela zahtevajo, da imajo državljani ustrezen in enostaven dostop do osnutkov pravnih aktov, ki jih zadevajo; znova opozarja, da bi morale biti te pravice in načela za države članice temeljnega pomena pri predlaganju osnutkov aktov o izvajanju prava EU; zato poziva, naj se Parlamentu podeli osnovni nadzor nad pomembnimi odločitvami, ki zadevajo EU, države članice in njene državljane, kot so odločitve o nacionalnih proračunih in reformah;

36.  izraža zaskrbljenost, ker davčni ukrepi (vključno z zmanjšanjem odhodkov za pokojnine, zdravstveni sistem in javno upravo) in reforme, predvidene v programih strukturnega prilagajanja, niso imeli predvidenih učinkov;

37.  poziva Komisijo, naj po potrebi in kjer je to mogoče, poveča finančna sredstva EU, kot je Evropski socialni sklad, namenjena izboljšanju institucionalnih zmogljivosti javnih organov in zainteresiranih skupin in učinkoviti javni upravi, da se spodbudita socialna blaginja in gospodarski razvoj ter se poveča učinkovitost koristne zakonodaje; poziva Komisijo, naj v celoti uporabi člen 197 PDEU, da bi okrepila zmogljivost držav članic za izvajanje in izvrševanje zakonodaje EU;

38.  poziva Komisijo, naj razvije instrumente za pomoč državam članicam pri priznavanju težav s prenosom, njihovo obravnavo na zgodnji stopnji postopka za ugotavljanje kršitev in iskanju skupne rešitve;

39.  opozarja, da je zakonodaja, zaradi katere pride do najbolj očitnih pomanjkljivosti v postopkih za ugotavljanje kršitev, rezultat direktiv; opozarja, da se uredbe neposredno in obvezno uporabljajo v vseh državah članicah; zato poziva Komisijo, naj, kadar je to mogoče, za vsak zakonodajni predlog uporabi uredbo; meni, da bi lahko tak pristop zmanjšal tveganje za prekomerno zakonsko urejanje;

40.  opozarja, da predhodne odločbe pomagajo razjasniti, kako naj se uporablja pravo Evropske unije; meni, da uporaba tega postopka omogoča enotno razlago in izvajanje zakonodaje EU; zato spodbuja nacionalna sodišča, da v primeru dvoma predložijo vprašanja Sodišču Evropske unije in s tem preprečijo postopke za ugotavljanje kršitev;

41.  poziva Komisijo, naj posebno pozornost posveti nadzoru nad izvajanjem Direktive Sveta (EU) 2016/1164 z dne 12. julija 2016 o določitvi pravil proti praksam izogibanja davkom, ki neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga(11), in naj začne potrebne postopke za ugotavljanje kršitev, pri čemer naj bo še posebej pozorna na nepravilno ali slabo uporabo;

42.  pozdravlja nenehna prizadevanja Komisije za izvrševanje okoljskih predpisov EU, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje za vse države članice in gospodarske subjekte ter odpravili pomanjkljivosti pri izvajanju in izvrševanju okoljske zakonodaje EU, vključno z uporabo postopkov za ugotavljanje kršitev, kadar je to potrebno; vendar opozarja na znane omejitve glede učinkovitosti okoljskih predpisov EU, zlasti direktive o okoljski odgovornosti; poziva Komisijo, naj upošteva resolucijo Parlamenta o izvajanju te direktive; obžaluje, da je pravica državljanov do zdravega okolja v nekaterih državah članicah močno pogojena s stalnimi pomanjkljivostmi pri izvajanju in izvrševanju okoljske zakonodaje EU, zlasti v zvezi s preprečevanjem onesnaževanja zraka in vode, ravnanjem z odpadki in infrastrukturo za čiščenje odpadnih voda; ponovno opozarja, da bi lahko dosledno izvajanje okoljske zakonodaje Evropski uniji in njenemu gospodarstvu prihranilo 50 milijard EUR letno, zlasti pri zdravstvenih stroških in neposrednih stroških za okolje;

43.  poudarja, da pravni red EU zajema tudi mednarodne sporazume, ki jih je sklenila EU; z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da okoljski predpisi EU morda niso v skladu z Aarhuško konvencijo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (v nadaljevanju: Aarhuška konvencija)(12), saj ne omogočajo zadostnega dostopa do sodnega varstva za okoljevarstvene organizacije in posameznike; zato poziva Komisijo, naj upošteva ugotovitve Odbora za skladnost z Aarhuško konvencijo(13) in stališče Sveta z dne 13. julija 2017(14) ter razišče načine in sredstva za skladnost z Aarhuško konvencijo na način, ki je združljiv s temeljnimi načeli pravnega reda Unije in njenim sistemom sodnega pregleda;

44.  poziva Komisijo, naj posebno pozornost posveti izvajanju ukrepov, sprejetih na področju azila in migracij, da se zagotovi, da spoštujejo načela iz Listine, naj sodeluje z državami članicami pri premagovanju težav, s katerimi se srečujejo pri izvajanju, in naj po potrebi začne postopke za ugotavljanje kršitev; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da nekatere države članice ne izpolnjujejo svojih obveznosti glede azila in migracij, predvsem v primerih premestitve prosilcev za azil; poudarja, da bi se bilo treba lotiti problema nesolidarnosti glede azila in migracij v nekaterih državah članicah, da bi vse države članice izpolnjevale svoje obveznosti; poziva države članice, naj se lotijo problema porasta trgovine z ljudmi za namene njihovega izkoriščanja za delo in spolnega izkoriščanja;

45.  poziva Komisijo, naj se učinkovito odzove na nastajajoče razmere v zvezi z migracijo in varnostjo, ter naj zagotovi učinkovito izvrševanje evropske agende o migracijah in nanjo vezanih izvedbenih svežnjev; poziva države članice, naj pravilno izvajajo direktivo o vračanju (2008/115/ES)(15) in redno poročajo o izvrševanju evropske agende o migracijah;

46.  poziva Komisijo, naj preveri skladnost pogodb brez zagotovljene minimalne delovne obveznosti z zakonodajo EU na področju zaposlovanja, vključno z direktivo o delu s krajšim delovnim časom, saj se je veliko peticij, prejetih v letu 2016, nanašalo na prekarno delo;

47.  pozdravlja dejstvo, da se v poročilu priznava vloga Parlamenta pri opozarjanju Komisije na pomanjkljivosti pri uporabi prava EU v državah članicah v obliki parlamentarnih vprašanj in peticij; poudarja, da lahko nacionalni parlamenti z natančnejšim spremljanjem svojih vlad, ko so te vključene v zakonodajne postopke, spodbudijo učinkovitejšo uporabo prava EU, kot je določeno v Pogodbah;

48.  je zaskrbljen, ker se lahko zgodi, da se zaradi neskladij v prevodu številnih direktiv v uradne jezike EU različne jezikovne različice teh besedil različno razlagajo in zato pride do razlik pri njihovem prenosu v državah članicah; obžaluje, da se teh razlik v prenosu in pravni razlagi direktiv ne da sistematično odkrivati, temveč samo kadar jih pojasni Sodišče Evropske unije v svojih sodbah;

49.  želi spomniti, da imajo nacionalni parlamenti izredno pomembno vlogo pri spremljanju osnutkov zakonodajnih aktov pred njihovim sprejetjem in nadziranju, da države članice pravilno izvajajo sprejeto zakonodajo EU; poziva nacionalne parlamente, naj to nalogo opravljajo proaktivno;

50.  meni, da je treba v skladu s prizadevanji Komisije za pripravo boljše in bolj učinkovite zakonodaje EU vedno upoštevati uporabo načel subsidiarnosti in sorazmernosti;

51.  ponovno poziva, naj se v ustreznih generalnih direktoratih (GD IPOL, GD EXPO in GD PERS) vzpostavi neodvisen sistem za naknadno oceno glavnih predpisov EU, ki jih je sprejel Parlament s soodločanjem in v skladu z rednim zakonodajnim postopkom;

52.  poziva Komisijo, naj posebno pozornost posveti nadzoru nad izvajanjem zakonodaje EU, ki določa pravila proti korupciji, ki neposredno vpliva na delovanje notranjega trga, in naj sprejme ustrezne ukrepe proti temu pojavu;

53.  opozarja države članice in institucije EU, da je zagotavljanje pravočasne in ustrezne uporabe zakonodaje v državah članicah še vedno prednostna naloga EU; poudarja pomen spoštovanja načel prenosa pristojnosti, subsidiarnosti in sorazmernosti v skladu s členom 5 PEU ter načela enakosti pred zakonom za boljše spremljanje uporabe prava EU; želi spomniti na pomen ozaveščanja o določbah veljavnih direktiv, ki obravnavajo različne vidike načela enakosti žensk in moških, in njihovega uresničevanja v praksi;

54.  spodbuja institucije EU, naj vedno izpolnijo svojo dolžnost spoštovanja primarne zakonodaje EU pri sprejemanju določb sekundarne zakonodaje EU in mehkega prava, oblikovanju politik in podpisovanju sporazumov ali pogodb zunaj EU, ter naj državam članicam karseda pomagajo pri njihovih prizadevanjih, da prenesejo zakonodajo EU na vseh področjih in spoštujejo vrednote in načela Unije, zlasti v zvezi z nedavnimi dogodki v državah članicah;

55.  se strinja s stališčem Komisije, da imajo posamezni pritožniki bistveno vlogo pri opredeljevanju večjih težav pri izvrševanju in uporabi zakonodaje EU, ki vpliva na interese državljanov in podjetij;

56.  poudarja, da pomanjkanje skladnih in celovitih kodificiranih pravil o dobrem upravljanju v vsej Uniji državljanom in podjetjem otežuje lažje in boljše razumevanje svojih pravic po pravu Unije; zato poudarja, da bi kodifikacija pravil dobrega upravljanja v obliki uredbe, ki bi določala različne vidike upravnega postopka, vključno z obvestili, zavezujočimi roki, pravico do izražanja svojega mnenja in pravico vsake osebe do vpogleda v svoj spis, pomenila okrepitev pravic državljanov in povečanje preglednosti; meni, da bi ta uredba prispevala k večji dostopnosti, jasnosti in skladnosti pri razlagi veljavnih predpisov v korist državljanov in podjetij ter uprave in njenih uradnikov;

57.  opozarja, da je v svojih resolucijah z dne 15. januarja 2013 in 9. junija 2016 pozval k sprejetju uredbe o odprti, učinkoviti in neodvisni upravi EU v skladu s členom 298 PDEU, in ugotavlja, da tem pozivom ni sledil predlog Komisije; zato znova poziva Komisijo, naj pripravi zakonodajni predlog zakona Evropske unije o upravnem postopku, pri čemer naj upošteva ukrepe, ki jih je na tem področju doslej sprejel Parlament;

58.  poudarja, da je nezadostno vključevanje okoljske problematike na druga področja politike eden glavnih razlogov za slabo izvajanje okoljske zakonodaje in politike;

59.  poudarja, da je treba ohraniti visoko raven varstva okolja ter zdravja in varnosti hrane;

60.  poudarja, da je učinkovito izvrševanje predpisov EU na področju zdravja, varnosti hrane in okolja pomembno za evropske državljane, saj vpliva na njihovo vsakdanje življenje in je v splošnem interesu;

61.  poziva Komisijo, naj skrbno spremlja primere okoljskih kršitev s čezmejno razsežnostjo, zlasti na področju zakonodaje o čistem zraku, vključno s pravilnim prenosom in uporabo prava EU v bodočih državah članicah; poleg tega poziva Komisijo, naj pritožnike ustrezno, pregledno in pravočasno obvesti o argumentih, s katerimi so se zadevne države članice odzvale na pritožbo;

62.  ugotavlja, da se je v letu 2016 število postopkov za ugotavljanje kršitev, povezanih z okoljem, zmanjšalo v primerjavi z letom 2015, vendar je zaskrbljen, ker se je povečalo število postopkov na področju zdravja in varnosti hrane, zato poziva Komisijo, naj temu posveti posebno pozornost;

63.  poudarja, da je enakost žensk in moških osrednje načelo EU, ki ga je treba vključiti v vse politike;

64.  poudarja bistveno vlogo načela pravne države, da omogoča verodostojnost vseh oblik demokratičnega vladanja; želi izpostaviti, da je to temelj pravnega reda Unije in je kot tako skladno s konceptom Unije, ki temelji na načelu pravne države;

65.  opozarja, da je načelo enakosti – v zvezi z enakim plačilom za enako delo – zapisano v evropskih pogodbah od leta 1957 (člen 157 PDEU), in poudarja, da lahko EU na podlagi člena 153 PDEU ukrepa na širšem področju enakih možnosti in enakega obravnavanja glede zaposlovanja in poklica;

66.  z zadovoljstvom ugotavlja, da Sodišče Evropske unije široko razlaga koncept enakega plačila za enako delo, kar je razvidno iz sodb in obsežne sodne prakse o tem členu ter je vsekakor razširilo možnosti za boj proti neposredni in posredni diskriminaciji na podlagi spola pri plačilu in zmanjšanje razlike v plačilu med spoloma, vendar poudarja, da je treba še veliko storiti, da bi v EU odpravili obstoječe razlike v plačilu med spoloma;

67.  globoko obžaluje, da uvedba pravnih načel, ki prepovedujejo neenakosti v plačilu med moškimi in ženskami, ni zadostovala za odpravo razlik v plačah med spoloma; poudarja, da se v prenovljeni Direktivi 2006/54/ES zahteva, da države članice poskrbijo, da se določbe v kolektivnih pogodbah, plačilne lestvice, usklajevanje plač in individualne pogodbe o zaposlitvi, ki so v nasprotju z načelom enakega plačila, razglasijo za nične in neveljavne ali se spremenijo;

68.  poudarja, da bi morale države članice in Komisija še naprej posvečati pozornost alternativnim instrumentom, ki presegajo obstoječa orodja za izvajanje prava EU, da bi omogočile širše izvajanje prava EU, zlasti določb, ki zadevajo enakopravnost pri plačilu; zato opozarja na pomen sklepanja kolektivnih pogodb za doseganje enakega plačila, starševskega dopusta in drugih pravic v zvezi z zaposlitvijo v okviru kolektivnega pogajanja;

69.  želi spomniti na svojo resolucijo z dne 15. januarja 2013, v kateri je zahteval sprejetje uredbe o zakonu Evropske unije o upravnem postopku na podlagi člena 298 PDEU; z razočaranjem ugotavlja, da Komisija ni ravnala v skladu z njegovo zahtevo in ni predlagala zakonodajnega akta o zakonu o upravnem postopku;

70.  priznava pomen zbiranja podatkov, ki so po možnosti razčlenjeni po spolu, za oceno napredka pri spodbujanju pravic žensk;

71.  obžaluje, da je pristop Komisije na področju dobrobiti živali pomanjkljiv in da zanemarja resne pomanjkljivosti, na katere je opozorilo veliko državljanov, ki so uveljavili pravico do vložitve peticije; ponavlja zahtevo glede uvedbe nove strategije na ravni EU, da bi odpravili vse obstoječe pomanjkljivosti in z jasnim in izčrpnim zakonodajnim okvirom, ki v celoti izpolnjuje zahteve člena 13 PDEU, v celoti in učinkovito zaščitili dobrobit živali;

72.  poziva Komisijo, naj skrbno preuči peticije, povezane z različno kakovostjo živil iste blagovne znamke v različnih državah članicah; spodbuja jo, naj odpravi nepoštene prakse in zagotovi enako obravnavo vseh potrošnikov;

73.  opozarja, da diskriminacija na podlagi uradnega jezika oz. jezikov države članice v šolah in javni upravi ovira prosto gibanje, kot je določeno v členu 26(2) PDEU; poziva Komisijo, naj preuči to kršitev enotnega trga;

74.  poziva Komisijo, naj učinkovito spremlja izpolnjevanje obveznosti nacionalnih sodišč, da Sodišču Evropske unije predložijo vprašanja za predhodno odločanje v skladu s členom 267 PDEU; zato poziva Komisijo, naj razmisli o vzpostavitvi registra, ki bo vseboval vse odločitve nacionalnih sodišč v zvezi z razlago prava EU, pri katerih Sodišče Evropske unije ni bilo zaprošeno za predhodno odločanje;

75.  obžaluje, da se ni sprejela in uveljavila primerna in učinkovita zakonodaja EU o delovnih pogojih in delovnem času, vključno z delom ob praznikih in nedeljah ter delom brez odmora in počitka; opozarja, da je zaradi pomanjkanja tovrstne enotne zakonodaje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja oteženo, kar še posebej vpliva na ženske in njihov položaj na trgu dela;

76.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0385.

(2)

UL L 304, 20.11.2010, str. 47.

(3)

UL L 174, 27.6.2001, str. 25.

(4)

UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(5)

UL C 316, 22.9.2017, str. 246.

(6)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0409.

(7)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0279.

(8)

UL C 440, 30.12.2015, str. 17.

(9)

UL C 18, 19.1.2017, str. 10.

(10)

Sodba Sodišča Evropske unije z dne 20. septembra 2016 v združenih zadevah C-8/15 P do C-10/15 P Ledra Advertising Ltd (C-8/15 P), Andreas Eleftheriou (C-9/15 P), Eleni Eleftheriou (C-9/15 P), Lilia Papachristofi (C-9/15 P), Christos Theophilou (C-10/15 P), Eleni Theophilou (C-10/15 P) proti Evropski Komisiji in Evropski centralni banki.

(11)

UL L 193, 19.7.2016, str. 1.

(12)

UL L 124, 17.5.2005, str. 4.

(13)

ACCC/C/2008/32 (EU), Del II, sprejeto 17. marca 2017.

(14)

11150/17; Medinstitucionalna zadeva: 2017/0151 (NLE).

(15)

UL L 348, 24.12.2008, str. 98.


MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (28.3.2018)

za Odbor za pravne zadeve

o spremljanju uporabe prava EU v letu 2016

(2017/2273(INI))

Pripravljavka mnenja: Marijana Petir

POBUDE

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  vztraja, da je učinkovita uporaba prava EU na vseh področjih in tudi s strani institucij EU samih nujno potrebna za izkoriščanje prednosti, ki jih politike EU prinašajo državljanom in podjetjem, enotna uporaba tega prava v vseh državah članicah pa je bistvena za uspeh EU; poudarja, da neučinkovita uporaba prava EU v nekaterih primerih ustvarja nepošteno konkurenco med državami članicami;

2.  ugotavlja, da je v skladu s členom 17(1) Pogodbe o Evropski uniji za prenos, uporabo in učinkovito izvrševanje zakonodaje odgovorna Komisija, države članice pa so predvsem odgovorne za pravilen prenos, uporabo in izvrševanje prava EU;

3.  ponovno opozarja, da bi lahko popolno izvajanje okoljske zakonodaje EU njenemu gospodarstvu prihranilo 50 milijard EUR letno zaradi zdravstvenih stroškov in neposrednih stroškov za okolje;

4.  poudarja, da so preprostost, jasnost in zanesljivost evropskega regulativnega okvira podlaga za učinkovito in enotno uporabo prava EU;

5.  poudarja, da je nezadostno vključevanje okoljske problematike na druga področja politike eden glavnih razlogov za slabo izvajanje okoljske zakonodaje in politike;

6.  opozarja, da je Parlament večkrat pozval Komisijo, naj bolj proaktivno spremlja, usmerja in podpira izvajanje okoljske zakonodaje in politike;

7.  poudarja, da ima Komisija pristojnost in nalogo, da nadzoruje uporabo prava EU in začne postopke za ugotavljanje kršitev proti državi članici, ki ne izpolnjuje obveznosti iz Pogodb;

8.  je zaskrbljen, ker v nekaterih državah še vedno obstajajo precejšnje pomanjkljivosti pri izvajanju in izvrševanju okoljske zakonodaje EU, zlasti na področju ravnanja z odpadki, infrastrukture za čiščenje odpadne vode in skladnosti z mejnimi vrednostmi za kakovost zraka.;

9.  meni, da bi morala Komisija pred uvajanjem nove zakonodaje zagotoviti učinkovito uporabo veljavne zakonodaje EU v celotni Uniji;

10.  pozdravlja odločitev Komisije(1), da se bo hitro odzivala na kršitve, ter podpira njena prizadevanja, da težave z izvajanjem rešuje neformalno; poziva Komisijo, naj izboljša mehanizem za reševanje težav EU Pilot;

11.  izraža zaskrbljenost zaradi povečanja skupnega števila postopkov za ugotavljanje kršitev v letu 2016, ko je bilo zabeleženo najvišje število teh primerov v zadnjih petih letih;

12.  poudarja, da je treba ohraniti visoko raven varstva okolja ter zdravja in varnosti hrane;

13.  poudarja, da je učinkovito izvrševanje predpisov EU na področju zdravja, varnosti hrane in okolja pomembno za evropske državljane, saj vpliva na njihovo vsakdanje življenje in je v splošnem interesu;

14.  je seznanjen s povečanjem števila pritožb v obdobju 2012–2016; poudarja, da splošna javnost, podjetja in civilna družba odločilno prispevajo k spremljanju, kako se prenaša in izvaja zakonodaja EU, in sicer prek informacij, ki jih posredujejo Komisiji o težavah pri uporabi zakonodaje EU v državah članicah; poudarja, da povečanje števila pritožb zaradi neučinkovite uporabe prava EU ne pomeni nujno slabšega izvajanja prava EU v državah članicah, ampak je lahko tudi znak boljše obveščenosti državljanov in podjetij o njihovih pravicah, ki izhajajo iz prava EU; zato poudarja, da je dostop do okoljskih informacij, ki ga določa Aarhuška konvencija, nujno potreben, da lahko javnost in civilna družba učinkovito vlagata pritožbe proti državam članicam;

15.  poziva Komisijo, naj skrbno spremlja primere okoljskih kršitev s čezmejno razsežnostjo, zlasti na področju zakonodaje o čistem zraku, vključno s pravilnim prenosom in uporabo prava EU v bodočih državah članicah; poleg tega poziva Komisijo, naj pritožnike ustrezno, pregledno in pravočasno obvesti o argumentih, s katerimi so se zadevne države članice odzvale na pritožbo;

16.  ugotavlja, da se je v letu 2016 število postopkov za ugotavljanje kršitev, povezanih z okoljem, zmanjšalo v primerjavi z letom 2015, vendar je zaskrbljen, ker se je povečalo število postopkov na področju zdravja in varnosti hrane, zato poziva Komisijo, naj temu posveti posebno pozornost;

17.  poudarja pomembno vlogo Parlamenta, ki s pomočjo peticij in vprašanj opozarja na pomanjkljivosti pri tem, kako države članice uporabljajo pravo EU;

18.  poziva Komisijo, naj pri pripravi in ocenjevanju zakonodaje v večji meri upošteva, da je treba zmanjšati upravno breme za mala in srednja podjetja; poudarja, da bi se morala glede prenosa predpisov EU o javnih naročilih in koncesijah mala in srednja podjetja lažje in ceneje potegovati za pogodbe o javnem naročilu v popolnem spoštovanju načel EU o preglednosti in konkurenci;

19.  pozdravlja pregled izvajanja okoljske zakonodaje kot orodje, ki bo prek boljšega izvajanja pripomoglo k uresničevanju koristi okoljskega prava in politik EU za podjetja in državljane,

20.  meni, da je treba v skladu s prizadevanji Komisije za pripravo boljše in bolj učinkovite zakonodaje EU(2) vedno upoštevati uporabo načel subsidiarnosti in sorazmernosti.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

27.3.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

50

10

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Marco Affronte, Pilar Ayuso, Zoltán Balczó, Catherine Bearder, Ivo Belet, Biljana Borzan, Paul Brannen, Soledad Cabezón Ruiz, Nessa Childers, Alberto Cirio, Miriam Dalli, Seb Dance, Angélique Delahaye, Mark Demesmaeker, Stefan Eck, Bas Eickhout, Francesc Gambús, Elisabetta Gardini, Gerben-Jan Gerbrandy, Arne Gericke, Jens Gieseke, Julie Girling, Sylvie Goddyn, Françoise Grossetête, Andrzej Grzyb, György Hölvényi, Anneli Jäätteenmäki, Jean-François Jalkh, Benedek Jávor, Kateřina Konečná, Urszula Krupa, Giovanni La Via, Peter Liese, Lukas Mandl, Valentinas Mazuronis, Bolesław G. Piecha, Pavel Poc, John Procter, Julia Reid, Frédérique Ries, Michèle Rivasi, Daciana Octavia Sârbu, Annie Schreijer-Pierik, Davor Škrlec, Ivica Tolić, Adina-Ioana Vălean, Jadwiga Wiśniewska, Damiano Zoffoli

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Cristian-Silviu Buşoi, Nicola Caputo, Albert Deß, Eleonora Evi, Christofer Fjellner, Elena Gentile, Norbert Lins, Gabriele Preuß, Christel Schaldemose, Dubravka Šuica, Keith Taylor, Carlos Zorrinho

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

50

+

ALDE

Catherine Bearder, Gerben-Jan Gerbrandy, Anneli Jäätteenmäki, Valentinas Mazuronis, Frédérique Ries

ECR

Mark Demesmaeker, Arne Gericke, Urszula Krupa, Bolesław G. Piecha, John Procter, Jadwiga Wiśniewska

EFDD

Eleonora Evi

GUE/NGL

Stefan Eck, Kateřina Konečná

PPE

Pilar Ayuso, Ivo Belet, Cristian-Silviu Buşoi, Alberto Cirio, Angélique Delahaye, Albert Deß, Christofer Fjellner, Francesc Gambús, Elisabetta Gardini, Jens Gieseke, Julie Girling, Françoise Grossetête, Andrzej Grzyb, György Hölvényi, Giovanni La Via, Peter Liese, Norbert Lins, Lukas Mandl, Annie Schreijer-Pierik, Dubravka Šuica, Ivica Tolić, Adina-Ioana Vălean

S&D

Biljana Borzan, Paul Brannen, Soledad Cabezón Ruiz, Nicola Caputo, Nessa Childers, Miriam Dalli, Seb Dance, Elena Gentile, Pavel Poc, Gabriele Preuß, Christel Schaldemose, Daciana Octavia Sârbu, Damiano Zoffoli, Carlos Zorrinho

10

-

EFDD

Julia Reid

ENF

Sylvie Goddyn, Jean-François Jalkh

NI

Zoltán Balczó

VERTS/ALE

Marco Affronte, Bas Eickhout, Benedek Jávor, Michèle Rivasi, Davor Škrlec, Keith Taylor

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

UL C 18, 19.1.2017, str. 10.

(2)

COM(2017)0651, 24. oktober 2017.


MNENJE Odbora za ustavne zadeve (21.3.2018)

za Odbor za pravne zadeve

o spremljanju uporabe prava EU v letu 2016

(2017/2273(INI))

Pripravljavec mnenja: Kazimierz Michał Ujazdowski

POBUDE

Odbor za ustavne zadeve poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da je bila EU ustanovljena kot Unija, ki temelji na pravni državi in spoštovanju človekovih pravic (člen 2 PEU); poudarja, da je natančno spremljanje ukrepov in opustitev držav članic in institucij EU nadvse pomembno;

2.  meni, da je učinkovito izvajanje prava EU bistveno, da se okrepi zaupanje državljanov v politike in institucije EU; v zvezi s tem želi spomniti, da je v členu 197 PDEU navedeno: „Učinkovito izvajanje prava Unije v državah članicah, kar je bistveno za pravilno delovanje Unije, se šteje za zadevo skupnega interesa.“; je prepričan, da bodo imeli državljani Unije večje zaupanje v pravo Unije, če ga bodo države članice učinkovito izvajale;

3.  se zaveda, da so za pravilno izvajanje in uporabo prava EU odgovorne predvsem države članice; vendar opozarja, da to institucij EU pri pripravi sekundarne zakonodaje EU ne odvezuje dolžnosti, da spoštujejo primarno zakonodajo EU;

4.  pozdravlja prvo poročilo o spremljanju uporabe prava EU po začetku veljavnosti agende za boljše pravno urejanje leta 2015; opominja, da načelo boljše priprave zakonodaje pomeni, da je treba dokazati, da je zakonodajno urejanje na ravni EU potrebno in strogo sorazmerno s cilji zakonodajnega ukrepanja, in zagotoviti, da se zakonodaja pravilno izvaja na ustrezni ravni; zato poudarja pomen spoštovanja načel prenosa pristojnosti, subsidiarnosti in sorazmernosti v skladu s členom 5 PEU ter pravne varnosti in enakosti pred zakonom za boljše spremljanje uporabe prava EU;

5.  obžaluje, ker je pravočasna in pravilna uporaba zakonodaje EU v državah članicah še vedno velik problem, kar dokazuje veliko število postopkov za ugotavljanje kršitev; obžaluje, da se je na podlagi sedanjega poročila izkazalo, da je veliko negativnih trendov, med drugim se je povečalo število sproženih postopkov za ugotavljanje kršitev, in sicer jih je 67,5 % več kot v preteklem letu, kar je največ v zadnjih petih letih, poleg tega je bilo zabeleženih več pritožb in rešenih manj zadev; ugotavlja, da je iz razčlenitve sproženih postopkov za ugotavljanje kršitev ob koncu leta 2016 razvidno, da je bilo največ postopkov zaradi kršitve v zvezi s prenosom zakonodaje proti državam članicam sproženih na naslednjih štirih političnih področij: notranji trg, okolje, finančna stabilnost, finančne storitve in unija kapitalskih trgov ter mobilnost in promet;

6.  ugotavlja, da je zaveza Komisije, da bo postopala bolj strateško pri izvrševanju prava EU, privedla do zaključka postopkov za ugotavljanje kršitev zaradi političnih razlogov; zato jo poziva, naj v prihodnjih poročilih o spremljanju; pojasni dejavnike za takšne odločitve;

7.  pozdravlja zmanjšanje skupnega števila novih zadev v sistemu EU Pilot do najnižje točke od leta 2011; je seznanjen s tem, da si Komisija v skladu s sporočilom Pravo EU: z boljšo uporabo do boljših rezultatov(1) prizadeva za uporabo mehanizma Pilot EU le, če zagotavlja dejansko dodano vrednost v postopku reševanja kršitev; vseeno spominja, da je Pilot EU delovno orodje brez pravnega statusa in da Komisiji podeljuje diskrecijsko pravico, ki ne ustreza standardom preglednosti in odgovornosti; meni, da bi lahko ta problem rešili s sprejetjem uredbe, s katero bi pojasnili zakonsko določene pravice in obveznosti posameznih pritožnikov in Komisije;

8.  pozdravlja dejstvo, da se v poročilu priznava vloga Parlamenta pri opozarjanju Komisije na pomanjkljivosti pri uporabi prava EU v državah članicah v obliki parlamentarnih vprašanj in peticij; poudarja, da lahko nacionalni parlamenti z natančnejšim spremljanjem svojih vlad, ko so te vključene v zakonodajne postopke, spodbudijo učinkovitejšo uporabo prava EU, kot je določeno v Pogodbah;

9.  poudarja, da je pri pripravi in uporabi prava EU poleg učinkovitosti nadvse pomembno, da institucije EU delujejo pregledno in odgovorno, kar pomeni, da mora biti zakonodaja EU jasna, razumljiva, skladna, natančna in državljanom takoj na voljo, obenem pa mora upoštevati sodno prakso Sodišča Evropske unije(2), ki vztrajno ponavlja, da morajo biti predpisi EU predvidljivi;

10.  poudarja, da je treba državljane EU najprej jasno, dejansko dostopno, pregledno in pravočasno seznaniti s tem, kateri nacionalni zakoni so bili sprejeti pri prenosu prava EU in kateri nacionalni organi so pristojni za njihovo pravilno izvajanje; se zaveda, da imajo socialni partnerji in organizacije civilne družbe bistveno vlogo pri spremljanju in krepitvi učinkovitega odpravljanja nepravilnosti v pravu EU;

11.  znova opozarja na določbo iz medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje, na podlagi katere morajo države članice, ki se pri prenosu direktiv EU v nacionalno pravo odločijo dodati elemente, ki v ničemer niso povezani z zakonodajo Unije, te elemente opredeliti z aktom o prenosu ali z drugimi navezujočimi se dokumenti;

12.  je zaskrbljen, ker se lahko zgodi, da se zaradi neskladij v prevodu številnih direktiv v uradne jezike EU različne jezikovne različice teh besedil različno razlagajo in zato pride do razlik pri njihovem prenosu v državah članicah; zato obžaluje, da se te razlike v prenosu in pravni razlagi direktiv ne morejo sistematično odkrivati, temveč jih pojasni Sodišče Evropske unije v svojih sodbah;

13.  želi spomniti, da imajo nacionalni parlament izredno pomembno vlogo pri spremljanju osnutkov zakonodajnih aktov pred njihovim sprejetjem in nadziranju, da države članice pravilno izvajajo sprejeto zakonodajo EU; poziva nacionalne parlamente, naj to nalogo opravljajo proaktivno;

14.  poziva Komisijo, naj učinkovito spremlja izpolnjevanje naloge nacionalnih sodišč, da na Sodišče Evropske unije naslavljajo vprašanja za predhodno odločanje, kot je določeno v členu 267 PDEU; zato poziva Komisijo, naj razmisli o vzpostavitvi registra, ki bo vseboval vse odločitve nacionalnih sodišč v zvezi z razlago prava EU, pri katerih nacionalno sodišče ni zaprosilo Sodišča Evropske unije za predhodno odločanje;

15.  poudarja načelo preglednosti, kot je zapisano v Pogodbah EU, ter pravico državljanov EU do sodnega varstva in dobrega upravljanja, kot je določeno v členih 41 in 47 Listine EU o temeljnih pravicah; želi spomniti, da te pravice in načela zahtevajo, da imajo državljani ustrezen in enostaven dostop do osnutkov pravnih aktov, ki jih zadevajo; znova opozarja, da bi morale biti te pravice in načela za države članice temeljnega pomena pri predlaganju osnutkov aktov o izvajanju prava EU;

16.  poziva vse institucije EU, ki sodelujejo v zakonodajnem procesu, naj se zavežejo, da bodo izboljšale pripravo zakonodajnih besedil v skladu z zavezo iz agende o boljši pripravi zakonodaje; meni, da je treba za dosego tega cilja spremeniti medinstitucionalni sporazum iz leta 1998 o skupnih smernicah za pripravo kakovostnih pravnih aktov Skupnosti;

17.  pozdravlja, da se je Komisija zavezala, da bo državam članicam s pripravo izvedbenih načrtov za nekatere direktive in uredbe dejavno pomagala pri prenosu in izvajanju zakonodaje. poziva Komisijo, naj državam članicam z uporabo konkretnih orodij zagotovi več smernic in pomoči za boljšo bilanco izvajanja prava EU; spodbuja Komisijo, da državam članicam, ki se utegnejo a priori soočati z izzivi pri izvajanju in prenosu zakonodaje, pomaga, da se bodo lahko ustrezno spopadle z njimi in povečale institucionalno zmogljivost javnih organov na tehnični ravni;

18.  poudarja, da imajo socialni partnerji, organizacije civilne družbe in drugi deležniki pomembno vlogo pri oblikovanju zakonodaje ter spremljanju in poročanju o pomanjkljivostih prenosa in uporabe prava EU v državah članicah; predlaga, naj nacionalni organi in evropske institucije to vlogo spodbujajo;

19.  poudarja, da mora imeti Parlament tudi možnost, da enako kot pri direktivah spremlja, kako Komisija izvršuje uredbe; zato poziva institucije EU, naj v skladu s členom 13(2) PEU učinkoviteje sodelujejo; ponovno poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo v njena prihodnja letna poročila o spremljanju uporabe prava EU izrecno vključeni podatki o izvajanju uredb; opominja države članice, da morajo v skladu z načelom lojalnega sodelovanja iz člena 4(3) PDEU Komisiji predložiti nacionalno zakonodajo, s katero prenašajo ali izvajajo predpise;

20.  ponovno poziva, naj se v ustreznih generalnih direktoratih (GD IPOL, GD EXPO in GD PERS) vzpostavi neodvisen sistem za naknadno oceno glavnih predpisov EU, ki jih je sprejel Parlament pri soodločanju in v skladu z rednim zakonodajnim postopkom.

21.  opozarja, da morajo vse institucije EU, tudi kadar nastopajo kot članice skupin mednarodnih posojilodajalcev (t. i. trojk), spoštovati Pogodbi EU in Listino Evropske unije o temeljnih pravicah;

22.  poziva Komisijo, naj posebno pozornost posveti nadzoru nad izvajanjem zakonodaje EU, ki določa pravila proti korupciji, ki neposredno vpliva na delovanje notranjega trga, in naj sprejme ustrezne ukrepe proti temu pojavu;

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

21.3.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

23

1

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Gerolf Annemans, Michał Boni, Mercedes Bresso, Elmar Brok, Fabio Massimo Castaldo, Pascal Durand, Esteban González Pons, Danuta Maria Hübner, Alain Lamassoure, Jo Leinen, Morten Messerschmidt, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Markus Pieper, Paulo Rangel, Helmut Scholz, György Schöpflin, Pedro Silva Pereira, Barbara Spinelli, Claudia Țapardel, Kazimierz Michał Ujazdowski

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Max Andersson, Pervenche Berès, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Jérôme Lavrilleux, Cristian Dan Preda, Jasenko Selimovic, Rainer Wieland

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

23

+

ALDE

Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Jasenko Selimovic

ECR

Morten Messerschmidt, Kazimierz Michał Ujazdowski

EFDD

Fabio Massimo Castaldo

GUE/NGL

Helmut Scholz, Barbara Spinelli

PPE

Michał Boni, Elmar Brok, Esteban González Pons, Danuta Maria Hübner, Alain Lamassoure, Markus Pieper, Paulo Rangel, György Schöpflin

S&D

Pervenche Berès, Mercedes Bresso, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Jo Leinen, Pedro Silva Pereira, Claudia Țapardel

VERTS/ALE

Max Andersson, Pascal Durand

1

-

ENF

Gerolf Annemans

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

C(2016)8600, UL C 18, 19.1.2017, str. 10.

(2)

Sodba Sodišča z dne 10. septembra 2009, Plantanol GmbH & Co. KG proti Hauptzollamt Darmstadt, C-201/08, ECLI:EU:C:2009:539, odstavek 46.


MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov (12.4.2018)

za Odbor za pravne zadeve

o spremljanju uporabe prava EU v letu 2016

(2017/2273(INI))

Pripravljavka mnenja: Marijana Petir

POBUDE

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

–  ob upoštevanju Direktive 79/7/EGS z dne 19. decembra 1978, na podlagi katere morajo države članice postopno uvesti načelo enakega obravnavanja moških in žensk na področju socialne varnosti,

–  ob upoštevanju Direktive 92/85/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo,

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2004/113/ES z dne 13. decembra 2004 o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi,

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2010/18/EU z dne 8. marca 2010 o izvajanju revidiranega okvirnega sporazuma o starševskem dopustu, sklenjenega med BUSINESSEUROPE, UEAPME, CEEP in ETUC, ter o razveljavitvi Direktive 96/34/ES,

–  ob upoštevanju Direktive 2010/41/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost, in o razveljavitvi Direktive Sveta 86/613/EGS,

–  ob upoštevanje Direktive 2011/36/EU z dne 5. aprila 2001 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev,

–  ob upoštevanju Direktive 2011/99/EU z dne 13. decembra 2011 o evropski odredbi o zaščiti, katere namen je zaščititi osebo pred kaznivim dejanjem druge osebe, ki lahko ogrozi njeno življenje, telesno in duševno integriteto, dostojanstvo, osebno svobodo ali spolno nedotakljivost, in pristojnemu organu v drugi državi članici omogočiti kontinuirano zaščito osebe na ozemlju te države članice; ta direktiva je okrepljena z Uredbo (EU) št. 606/2013 z dne 12. junija 2013 o vzajemnem priznavanju zaščitnih ukrepov v civilnih zadevah, ki zagotavlja priznavanje teh ukrepov po vsej EU;

–  ob upoštevanju Direktive 2012/29/EU z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ,

A.  ker Unija v skladu s členom 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) temelji na vrednotah spoštovanja človeškega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin; ker so te vrednote skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravica, solidarnost ter enakost žensk in moških; ker si v skladu s členom 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) Unija v vseh svojih dejavnostih prizadeva odpravljati neenakosti ter spodbujati enakost med moškimi in ženskami;

B.  ker je v skladu s členom 2 PEU in člen 21 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije enakost žensk in moških je ena od temeljnih vrednot, na katerih temelji EU, in ker si Unija v vseh svojih dejavnostih prizadeva za boj proti vsem oblikam diskriminacije ter odpravo neenakosti in spodbujanje enakih možnosti in enakega obravnavanja;

C.  ker člen 157 PDEU in člen 19 PDEU omogočata zakonodajo za boj proti vsem oblikam diskriminacije, tudi na podlagi spola;

D.  ker so se EU in njene države članice v izjavi št. 19, priloženi k sklepni listini medvladne konference, na kateri je bila sprejeta Lizbonska pogodba, zavezale, da se bodo borile „proti vsem oblikam nasilja v družini“, ta kazniva dejanja preprečevale in kaznovale ter zagotovile „podporo in zaščito žrtev“.

E.  ker zakonodaja EU za boj proti trgovini z ljudmi, zlasti ženskami in otroki, je bila sprejeta na podlagi členov 79 in 83 PDEU; ker program za pravice, enakost in državljanstvo med drugim financira ukrepe, ki prispevajo k izkoreninjenju nasilja nad ženskami;

F.  ker se direktive EU, ki se zlasti osredotočajo na enakost spolov, v številnih državah članicah ne izvajajo pravilno in tako osebe različnih spolov pri dostopu do zaposlitve ter dostopu do blaga in storitev niso zaščitene pred diskriminacijo;

G.  ker se diskriminacija na podlagi spola prekriva z drugimi oblikami diskriminacije, tudi z diskriminacijo na podlagi rase ali etnične pripadnosti, vere, invalidnosti, zdravja, spolne identitete, spolne usmerjenosti, starosti in/ali družbenoekonomskih razmer;

H.  ker je 33 % žensk v EU doživelo fizično in/ali spolno nasilje, 55 % pa spolno nadlegovanje, od tega 32 % na delovnem mestu; ker so ženske posebej izpostavljene spolnemu, fizičnemu in spletnemu nasilju, kibernetskemu nadlegovanju in zalezovanju; ker več kot polovico umorjenih žensk ubije partner ali sorodnik; ker je nasilje nad ženskami ena najbolj razširjenih kršitev človekovih pravic na svetu, ne glede na starost, državljanstvo, vero, izobrazbo, finančni in socialni položaj, in je glavna ovira za enakost žensk in moških; ker se pojav feminicida v državah članicah ne zmanjšuje;

I.  ker je raziskava o položaju oseb LGBT v EU pokazala, da se lezbijke, biseksualne in transspolne ženske soočajo z zelo velikim tveganjem diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti ali spolne identitete; ker je 23 % lezbijk in 35 % transspolnih oseb vsaj enkrat v zadnjih petih letih že doživelo fizični/spolni napad ali so jim grozili z nasiljem doma ali drugje (na cesti, v javnem prevoznem sredstvu, na delovnem mestu itd.);

J.  ker je bilo ugotovljeno, da se pri uporabi in izvrševanju prava EU s področja enakosti spolov v državah članicah pojavljajo nekatere težave glede prenosa in uporabe ustreznih direktiv, kot so vsebinske pomanjkljivosti v zakonodaji in njena nedosledna uporaba s strani nacionalnih sodišč;

K.  ker so institucije in mehanizmi za enakost spolov v nacionalnih vladnih strukturah pogosto odrinjeni na rob, razdeljeni med različna področja politike in težko delujejo zaradi zapletenih pooblastil ter pomanjkanja ustreznega osebja, usposabljanja, podatkov in zadostnih virov, poleg tega od političnega vodstva ne dobivajo dovolj podpore;

L.  ker po navedbah primerjalne analize protidiskriminacijskega prava v Evropi, ki jo je leta 2017 objavila evropska mreža pravnih strokovnjakov s področja enakosti spolov in nediskriminacije, v večini držav še vedno obstajajo resni pomisleki glede predstave in ozaveščenosti, saj posamezniki pogosto niso seznanjeni s svojimi pravicami do zaščite pred diskriminacijo ali obstojem zaščitnih mehanizmov; ker so se v skladu s to analizo, v povezavi z uveljavljanjem protidiskriminacijskih direktiv EU, pojavila nadaljnja vprašanja, kot so pomanjkljiva (ali preveč omejena) pravna legitimacija organizacij in združenj glede vključevanja v postopke v imenu ali v podporo žrtvam diskriminacije in restriktivna uporaba obrnjenega dokaznega bremena, kot tudi številne ovire za učinkovit dostop do sodnega varstva, ta pa predstavljajo ovire za državljane, da bi lahko v celoti uživali in zaščitili svoje pravice, ki izhajajo iz določb protidiskriminacijske zakonodaje;

M.  ker indeks enakosti spolov za leto 2017 Evropskega inštituta za enakost spolov (EIGE) kaže na le neznatno izboljšanje, pri čemer je jasno, da je EU še vedno daleč od doseganja enakosti spolov, skupni rezultat pa je zdaj 66,2 od 100, le štiri odstotne točke več kot pred desetimi leti;

N.  ker navedeni podatki o enakosti spolov kažejo na izboljšanje za skoraj 10 točk v zadnjem desetletju na področju sprejemanja odločitev, saj vrednost trenutno znaša 48,5, vendar je na tem področju rezultat še vedno najnižji; ker se to odraža predvsem v neenaki zastopanosti žensk in moških v politiki ter kaže na demokratični primanjkljaj pri upravljanju EU;

O.  ker po ocenah poročila Eurofounda o vrzeli zaposlenosti po spolu ta vrzel EU stane približno 370 milijard EUR letno, kar je 2,8 % njenega BDP;

P.  ker sestavljeni kazalnik plačanega in neplačanega delovnega časa glede na raziskavo Eurofounda kaže, da ženske delajo dlje, če se obračuna plačani in neplačani delovni čas;

Q.  ker je zastopanost spolov v upravnih odborih agencij EU precej neuravnotežena in se kažejo trajni vzorci spolne segregacije, čeprav si EU prizadeva za enakost spolov pri odločanju;

R.  ker je feminizacija revščine dejstvo v EU in ker bi morala biti ustrezna in popolna uporaba in izvrševanje zakonodaje EU s področja enakosti in enakosti spolov povezana s politikami, ki obravnavajo zelo visoke stopnje brezposelnosti, revščino in socialno izključenost žensk, torej pojave, ki so tesno povezani z zmanjšanjem proračunskih sredstev za javne storitve, kot so zdravstvo, izobraževanje, socialne storitve in pravice iz socialnega varstva; ker so ženske zaradi pomanjkanja politik enakosti in izvajanja zakonodaje s področja enakosti spolov izključene s trga dela in tako še bolj ogrožene in izpostavljene tveganju revščine in socialne izključenosti;

S.  ker je pravilno izvajanje veljavne zakonodaje ključno za spodbujanje enakosti žensk in moških; ker kljub temu, da je prenovljena Direktiva 2006/54/ES jasno prepoveduje neposredno in posredno diskriminacijo, in čeprav ženske v povprečju dosežejo višjo stopnjo izobrazbe, je razlika v plačah med spoloma leta 2015 še vedno znašala 16,3 %;

T.  ker mora biti načelo enakosti spolov bistveni del spremljanja uporabe veljavne zakonodaje EU;

U.  ker je zbiranje podatkov, po možnosti razčlenjenih po spolu, nadvse pomembno za oceno dosedanjega napredka v zvezi z uporabo prava EU;

1.  poudarja, da je enakost žensk in moških osrednje načelo EU, ki ga je treba vključiti v vse politike;

2.  poudarja bistveno vlogo načela pravne države za verodostojnost vseh oblik demokratičnega vladanja; želi izpostaviti, da je to temelj pravnega reda Unije in je kot tako skladno s konceptom Unije, ki temelji na načelu pravne države;

3.  opozarja, da je načelo enakosti – v zvezi z enakim plačilom za enako delo – zapisano v evropskih pogodbah od leta 1957 (člen 157 PDEU), in poudarja, da lahko EU na podlagi člena 153 PDEU ukrepa na širšem področju enakih možnosti in enakega obravnavanja glede zaposlovanja in poklica;

4.  poudarja, da sta ustrezno izvajanje in uporaba prava EU ključna za uresničevanje politike EU v zvezi z načelom enakosti žensk in moških, zapisanim v Pogodbah, in za spodbujanje in krepitev vzajemnega zaupanja med javnimi institucijami na ravni EU in nacionalni ravni, pa tudi med institucijami in državljani, saj sta zaupanje in pravna varnost podlaga za dobro sodelovanje in učinkovito uporabo prava EU;

5.  ponovno poudarja vlogo Komisije kot „varuhinje Pogodb“ in njeno nalogo, da spremlja uporabo prava EU, ter poudarja, da imajo države članice glavno odgovornost za zagotavljanje njegovega izvajanja in uveljavljanja; poudarja, da neuveljavljanje, neustrezna uporaba in neizvrševanje veljavne zakonodaje EU na področju enakosti žensk in moških vplivajo na učinkovitost in verodostojnost Unije;

6.  opozarja države članice in institucije EU, da je zagotavljanje pravočasne in ustrezne uporabe zakonodaje v državah članicah še vedno prednostna naloga EU; poudarja pomen spoštovanja načel prenosa pristojnosti, subsidiarnosti in sorazmernosti v skladu s členom 5 PEU ter enakosti pred zakonom za boljše spremljanje uporabe prava EU; želi spomniti na pomen ozaveščanja o določbah veljavnih direktiv, ki obravnavajo različne vidike načela enakosti žensk in moških, in njihovega uresničevanja v praksi;

7.  poziva države članice, naj si bolj prizadevajo za pravočasen prenos in izvajanje prava, s katerim se bo enakost žensk in moških uveljavila v praksi;

8.  poudarja, da so navsezadnje državljani in podjetja prikrajšani za ugodnosti, do katerih so upravičeni po pravu EU, če se veljavna zakonodaja EU o načelih enakih možnosti in enakega obravnavanja moških in žensk pri izobraževanju, zaposlovanju in delu, enakem plačilu za enako delo in enakem obravnavanju žensk in moških pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbe z njimi ter veljavne določbe za izboljšanje usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ter za odpravo vseh oblik nasilja nad ženskami in dekleti pravočasno in pravilno ne prenesejo v nacionalno zakonodajo.

9.  poudarja vpliv učinkovite uporabe prava EU na krepitev verodostojnosti institucij EU; zato meni, da so letno poročilo, ki ga objavi Komisija, pravica do peticije in evropska državljanska pobuda pomembna orodja, s pomočjo katerih lahko zakonodajalca EU ugotovita morebitne pomanjkljivosti;

10.  priznava pomen zbiranja podatkov, ki so po možnosti razčlenjeni po spolu, za oceno napredka pri spodbujanju pravic žensk;

11.  poudarja, da so postopki za ugotavljanje kršitev dragoceno orodje za zagotovitev pravilnega izvajanja prava EU;

12.  ponovno poudarja, da je Listina o temeljnih pravicah z začetkom veljavnosti lizbonske pogodbe postala zavezujoč sklop temeljnih pravic EU in da ta listina prepoveduje diskriminacijo na kateri koli podlagi, brez omejevanja te prepovedi na posebna področja, in je naslovljena na institucije, organe, urade in agencije EU pri izvajanju prava Unije;

13.  poziva države članice, naj se lotijo problema porasta trgovine z ljudmi za namene njihovega izkoriščanja za delo in trgovine z ljudmi za namene spolnega izkoriščanja, saj je to še vedno najbolj razširjena oblika trgovine z ljudmi;

14.  z zadovoljstvom ugotavlja, da Sodišče Evropske unije široko razlaga koncept enakega plačila za enako delo in je z obsežno sodno prakso o tem členu vsekakor razširilo možnosti za boj proti neposredni in posredni diskriminaciji na podlagi spola pri plačilu in zmanjšanje razlike v plačilu med spoloma, vendar poudarja, da je treba še veliko storiti, da bi v EU odpravili obstoječe razlike v plačilu med spoloma;

15.  obžaluje, da se ni sprejela in uveljavila zakonodaja EU, ki bi ustrezno obravnavala delovne pogoje in delovni čas, vključno z delom ob praznikih in nedeljah ter delom brez odmora in počitka; opozarja, da je zaradi pomanjkanja tovrstne enotne zakonodaje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja oteženo, kar še posebej vpliva na ženske in njihov položaj na trgu dela;

16.  globoko obžaluje, da uvedba pravnih načela, ki prepovedujejo neenakosti v plačilu med moškimi in ženskami, ni zadostovala za odpravo razlik v plačah med spoloma; poudarja, da se v prenovljeni direktivi zahteva, da države članice poskrbijo, da se določbe v kolektivnih pogodbah, plačilne lestvice in individualne pogodbe o zaposlitvi, ki so v nasprotju z načelom enakega plačila, razglasijo za nične in neveljavne ali se spremenijo;

17.  poudarja, da bi morale države članice in Komisija poleg obstoječih orodij za izvajanje prava EU pozornost nameniti tudi alternativnim instrumentom, ki bi omogočili širše izvajanje prava EU, zlasti določbe o enakosti pri plačilu; zato opozarja na pomen sklepanja kolektivnih pogodb za doseganje enakega plačila, dopusta za nego in varstvo otroka in drugih pravic v zvezi z zaposlitvijo v okviru kolektivnega pogajanja;

18.  želi spomniti na svojo resolucijo z dne 15. januarja 2013, v kateri je zahteval sprejetje uredbe o zakonu EU o upravnem postopku na podlagi člena 298 PDEU(1); z razočaranjem ugotavlja, da Komisija ni ravnala v skladu z njegovo zahtevo in ni predlagala zakonodajnega akta o zakonu o upravnem postopku.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

12.4.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

17

1

5

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Daniela Aiuto, Beatriz Becerra Basterrechea, Vilija Blinkevičiūtė, Anna Maria Corazza Bildt, Iratxe García Pérez, Anna Hedh, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Florent Marcellesi, Angelika Mlinar, Marijana Petir, João Pimenta Lopes, Ángela Vallina, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi), Jadwiga Wiśniewska

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Lívia Járóka, Urszula Krupa, Kostadinka Kuneva, Nosheena Mobarik, Jordi Solé, Marc Tarabella, Mylène Troszczynski, Julie Ward

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Margrete Auken

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

17

+

ALDE

Beatriz Becerra Basterrechea, Angelika Mlinar

ECR

Nosheena Mobarik

EFDD

Daniela Aiuto

GUE/NGL

Kostadinka Kuneva, Ángela Vallina

PPE

Anna Maria Corazza Bildt, Marijana Petir, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi)

S&D

Vilija Blinkevičiūtė, Iratxe García Pérez, Anna Hedh, Julie Ward, Marc Tarabella

VERTS/ALE

Margrete Auken, Florent Marcellesi, Jordi Solé

1

-

ENF

Mylène Troszczynski

5

0

ECR

Urszula Krupa, Jadwiga Wiśniewska

GUE/NGL

João Pimenta Lopes

PPE

Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Lívia Járóka

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

UL C 440, 30.12.2015, str. 17.


MNENJE Odbora za peticije (23.3.2018)

za Odbor za pravne zadeve

o spremljanju uporabe prava EU v letu 2016

(2017/2273(INI))

Pripravljavka mnenja: Cecilia Wikström

POBUDE

Odbor za peticije poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  opozarja, da je pravica do naslavljanja peticij na Evropski parlament, kot je opredeljena v členih 20 in 227 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ter členu 44 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, temelj evropskega državljanstva in da je to glede na nedavne raziskave po mnenju državljanov druga najpomembnejša pravica; poudarja, kako pomembne so peticije, saj državljanom in prebivalcem dajejo občutek vključenosti v dejavnosti Unije in jim omogočajo, da izražajo svojo zaskrbljenost glede primerov napačne uporabe ali kršitev prava EU in morebitnih pravnih vrzeli ter hkrati opozorijo na te pomanjkljivosti v pričakovanju, da bodo izpostavljeni problemi rešeni pravočasno in na učinkovit način; se strinja s Komisijo, da je treba priznati, da je delo, opravljeno za zagotovitev učinkovitega izvrševanja obstoječega prava EU, enako pomembno kot delo, posvečeno pripravi nove zakonodaje; poziva Komisijo, naj s tega vidika izboljša obravnavo nanjo naslovljenih peticij z zagotavljanjem pravočasnih in poglobljenih odgovorov;

2.  opozarja na študijo tematskega sektorja C o orodjih in izzivih pri spremljanju izvajanja prava EU(1), ki jo je naročil Odbor za peticije, in pozdravlja njena konkretna priporočila Parlamentu za ukrepe; opozarja na nedavno objavljeno študijo tematskega sektorja C o učinkovitem dostopu do pravnega varstva(2), potem ko se vedno znova ponavljajo obtožbe glede obravnave nekaterih peticij; podpira predlog Komisije o spodbujanju usposabljanja v pravosodju v zvezi s pravom EU za različne države članice, da bi se zagotovila doslednost sodb in s tem enako spoštovanje pravic v vsej Uniji;

3.  ugotavlja, da vlagatelji peticij zelo pogosto opozarjajo na kršitve prava EU, in opozarja, da so bile v letu 2016 vložene številne peticije na področjih notranjega trga, pravosodja, temeljnih pravic in okolja;

4.  poudarja, da je pravilno izvajanje prava EU bistveno za doseganje ciljev politik EU, ki so opredeljeni v Pogodbah in sekundarni zakonodaji, kot je načelo pravne države, kot je zapisano v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU); poudarja, da pomanjkljivo izvrševanje prava EU zmanjšuje učinkovitost notranjega trga in ima drage posledice, kot je nepopravljiva škoda za okolje, poleg tega pa ima tudi neposredne posledice za pravice posameznika ter posledično vpliva na verodostojnost in ugled Unije; v zvezi s tem poudarja, da izvajanje in izvrševanje temeljita na delitvi pristojnosti, ki jo podeljujejo Pogodbe, ter da imajo države članice in Komisija skupno odgovornost za izvajanje in izvrševanje evropskega prava, Komisija pa je končna varuhinja Pogodb; hkrati poudarja, da so vse institucije EU odgovorne za zagotavljanje izvajanja in izvrševanja prava EU, kot to določa Medinstitucionalni sporazum o boljši pripravi zakonodaje iz leta 2016;

5.  pozdravlja večjo preglednost poročila Komisije za leto 2016 in večjo količino statističnih podatkov v poročilu v primerjavi s prejšnjimi poročili; obžaluje pa, da poročilo ne vsebuje natančnih podatkov o številu peticij, v zvezi s katerimi je bil sprožen postopek EU Pilot ali postopek za ugotavljanje kršitev, ter poziva Komisijo, naj zagotovi te konkretne informacije; z obžalovanjem ugotavlja, da niti Parlament, niti vlagatelji peticij niso vključeni v te postopke; ponovno poziva Komisijo, naj Parlament obvešča o vseh tekočih postopkih EU Pilot in začetih postopkih za ugotavljanje kršitev, da se bo izboljšala preglednost, skrajšal čas reševanja sporov prek Odbora za peticije, povečalo zaupanje v projekt EU in predvsem krepila legitimnost postopka EU Pilot, zlasti ko gre za postopke za ugotavljanje kršitev; poziva Komisijo, naj sistematično sporoča svoje odločitve in različne ukrepe, ki jih je sprejel kolegij komisarjev, ter naj objavlja dnevne rede in glavne rezultate skupnih sestankov; priznava sodbo Sodišča Evropske Unije v združenih zadevah C-39/05 P, C-52/05 P in C-562/14 P iz maja 2017, v skladu s katero dokumenti v okviru postopka EU Pilot ne smejo biti javno razkriti, če obstaja tveganje, da bi razkritje dokumentov vplivalo na naravo postopka za ugotavljanje kršitev, spremenilo njegov potek ali ogrozilo njegove cilje; poziva Komisijo, naj potem, ko bo to tveganje nehalo obstajati, zlasti po zaključku postopkov EU PIlot, razkrije dokumente, ki jih je izmenjala z državami članicami; v zvezi s tem podpira predlog evropske varuhinje človekovih pravic o pravočasnosti in preglednosti predhodnih postopkov za ugotavljanje kršitev v okviru programa EU Pilot; poudarja pomen obveščanja vseh udeležencev in zagotovitve večje preglednosti v postopkih EU Pilot; obžaluje, da Komisija ne izkazuje zavezanosti pri odgovarjanju na pomisleke poslancev Evropskega parlamenta v okviru postopkov EU Pilot, ter jo poziva, naj Odbor za peticije obvešča o vseh pomembnih novih korakih v preiskavah in tekočih dialogih z državami članicami, ko gre za odprte peticije; ponovno poziva Komisijo, naj v svoja letna poročila vključi stopnjo izvajanja tako direktiv kot uredb EU;

6.  meni, da bi moral biti Parlament zaradi svoje soodgovornosti za zagotavljanje izvajanja in izvrševanja prava EU v skladu z medinstitucionalnim sporazumom ter s tem povezane funkcije političnega nadzora nad Komisijo, ki mu je dodeljena s členom 14 PEU, samodejno obveščen o vsakem odprtem postopku EU Pilot in sproženem postopku za ugotavljanje kršitev, zagotovljen pa bi mu moral biti tudi ustrezen dostop do dokumentov, povezanih s tovrstnimi postopki, zlasti če izhajajo iz peticij, pri čemer bi se morale upoštevati potrebne določbe o zaupnosti za uspešno obravnavo zadev;

7.  opozarja, da Evropska unija temelji na načelu pravne države ter da sta izvajanje in izvrševanje prava EU bistvo tega načela; zato poziva Komisijo in državne članice, naj odločneje ukrepajo zoper zamude pri prenosu, da bi zagotovile pravilen in pravočasen prenos direktiv ter popolno spoštovanje prava EU; se v zvezi s tem zavezuje k spodbujanju tesnejšega sodelovanja in krepitvi vezi z nacionalnimi parlamenti v zakonodajnem postopku, zlasti v obliki pomoči pri sprejemanju zakonodaje oz. pravilnem prenosu prava EU; poudarja pomembnost misij za ugotavljanje dejstev v državah članicah na podlagi peticij za boljšo preiskavo trditev vlagateljev peticije, saj so osnovno orodje Parlamenta za pridobivanje dokazov, ali je v konkretnih okoliščinah v celoti upoštevano pravo EU, in hkrati učinkovito sredstvo, s katerim lahko naveže stike z državljani in jim pokaže, da so njihove skrbi resno upoštevane; zato poziva Komisijo, naj ustrezno upošteva poročila Parlamenta z misij za ugotavljanje dejstev in resolucije, ki temeljijo na peticijah; poudarja potrebo po nadaljnjih ukrepih za odpravo teh konkretnih primerov pomanjkljivosti pri uporabi in izvajanju prava EU v državah članicah;

8.  predlaga, naj predstavniki držav članic večkrat prisostvujejo razpravam o peticijah v Odboru za peticije.

9.  pozdravlja predstavitev revidirane strategije Komisije o spremljanju uporabe prava EU v poročilu v obliki, ki je opisana v sporočilu Komisije iz leta 2016 „Z boljšo uporabo do boljših rezultatov“, ter je seznanjen z njeno vsebino; je zaskrbljen zaradi namere Komisije, da bo vlagateljem peticij svetovala, naj se pritožijo na nacionalni ravni, če njihove pritožbe ne zadevajo širših načelnih vprašanj, ne sprožajo sistemskih vprašanj in se lahko zadovoljivo razrešijo z mehanizmi na ravni EU ali nacionalni ravni; izraža zaskrbljenost, da bi lahko navedena utemeljitev Komisije glede njene politike izvrševanja razočarala državljane, ki v EU iščejo možnosti za zaščito svojih pravic in zlasti Komisijo vidijo kot varuhinjo Pogodb v skladu s členom 17 PEU; poziva Komisijo, naj predloži nadaljnja pojasnila o svojih prednostnih nalogah v zvezi s to politiko in o pojmu „širše načelno vprašanje“; poziva k ponovnemu premisleku navedene politike izvrševanja, saj nikakor ne sme ogroziti obravnave nekaterih zadev, ki bi se lahko učinkoviteje rešile na ravni EU; je seznanjen z namero Komisije, da bo sprožila postopek EU Pilot samo, če bi bil lahko uporaben v posameznem primeru, in da bo postopke za ugotavljanje kršitev izvajala brez zanašanja na postopke EU Pilot, da bi se pospešile preiskave kršitev prava EU; je zaskrbljen, da bi ta pristop lahko vodil do neučinkovite obravnave pritožb, vloženih prek peticij, kadar bi bili morda ukrepi na ravni EU ustreznejši zaradi posebnih nacionalnih okoliščin ali vpletenih interesov; opaža, da se je istega leta znatno zmanjšalo število sproženih postopkov EU Pilot;

10.  ugotavlja, da se stanje glede zamud pri prenosu direktiv ne izboljšuje oziroma se še slabša, saj je bilo leta 2016 uvedenih 847 novih postopkov za ugotavljanje kršitev zaradi poznega prenosa, kar je 60 % več kot prejšnje leto, tako da je bilo ob koncu leta 2016 nerešenih skupaj 868 postopkov zaradi poznega prenosa; izraža zaskrbljenost glede spoštovanja sodb Sodišča Evropske unije; ugotavlja, da je 95 postopkov za ugotavljanje kršitev, v katerih je Sodišče EU presodilo, da države članice ne spoštujejo prava EU, še vedno nerešenih, Komisija pa je le v treh izmed teh zadev vložila tožbo pred Sodiščem na podlagi člena 260 PDEU; močno obžaluje, da je Komisija tako malo postopkov napotila na Sodišče na podlagi člena 260 PDEU; poziva, naj se za primere opustitve obveznosti obveščanja v celoti in strogo uporablja postopek iz člena 260(3) PDEU in s tem zagotovi mehanizem za pravočasno in učinkovito pravno varstvo; meni, da je nujno zagotoviti, da se sodbe Sodišča izvršijo v celoti in pravočasno, vključno z uporabo člena 279 PDEU, kjer je to potrebno; poziva Komisijo, naj redno poroča o napredku držav članic pri izvrševanju sodb Sodišča;

11.  ugotavlja, da se je v letu 2016 število pritožb, naslovljenih na Komisijo, povečalo (3 783), sproženih je bilo 986 novih postopkov za ugotavljanje kršitev, 1 657 postopkov za ugotavljanje kršitev pa je že bilo odprtih; obžaluje trenutne skrb zbujajoče trende glede učinkovitosti prenosa zakonodaje v državah članicah in vse večje število primerov nepravilne uporabe ali neuporabe prava EU, kar kaže, da je pravočasno in pravilno izvajanje zakonodaje EU še vedno izziv; obžaluje, da ni javno dostopnih informacij o tem, kako je bilo obravnavnih 3 783 pritožb, ki so bile predložene Komisiji v letu 2016, ter o trajanju postopkov za ugotavljanje kršitev v različnih fazah, državah članicah in področjih politike; poziva k bolj preglednemu izvajanju politike izvrševanja; spodbuja Komisijo, naj bo pri zbiranju informacij in odgovarjanju na pomisleke državljanov bolj dejavna;

12.  ugotavlja, da je bilo število pritožb, ki jih je prejela Komisija, v letu 2016 najvišje doslej in je celo preseglo število iz leta 2014, potem ko je v letu 2015 znatno upadlo; obžaluje močno povečanje števila postopkov za ugotavljanje kršitev (za več kot 50 %) zaradi poznega prenosa držav članic; poudarja, da je okolje še vedno med področji politike, na katerih je sproženih največ postopkov za ugotavljanje kršitev, glavna vprašanja pa zadevajo kakovost vode, ravnanje z odpadki, kakovost zraka in biotsko raznovrstnost;

13.  ugotavlja, da države članice pravo EU uporabljajo nezadostno, kar se kaže v velikem številu pritožb, poslanih Komisiji, ter v izdatnem dotoku peticij, naslovljenih na Parlament; pozdravlja namero Komisije, ki jo je izrazila v sporočilu iz decembra 2016, da bo za izvrševanje prava EU bolj uporabljala preventivna orodja, kot so skupni sestanki, smernice za izvajanje, skupine strokovnjakov in specializirane mreže, kot je mreža SOLVIT, ter da bo podpirala krepitev zmogljivosti v državah članicah; poziva Komisijo, naj pri uporabi teh orodij v celoti spoštuje načelo dobrega in učinkovitega upravljanja iz člena 298 PDEU in člena 41 Listine EU o temeljnih pravicah; poziva Komisijo, naj z uporabo določb iz člena 197 PDEU začne izvajati tako prenovljeno politiko izvrševanja na podlagi polnopravnega partnerstva z državami članicami in evropskimi institucijami; poziva Komisijo in Svet, naj v celoti izvajata medinstitucionalni sporazum o boljši pripravi zakonodaje iz leta 2016(3) in skupno politično izjavo o obrazložitvenih dokumentih iz leta 2011(4);

14.  priporoča, naj se za primere domnevne kršitve zakonodaje EU, ki se spoznajo za nujne in glede katerih bi morala Komisija morda hitro ukrepati, uvedejo skrajšani nujni postopki obravnave;

15.  poudarja, da je pomembno zaščititi celovitost pravnega reda EU, ki vključuje primarno in sekundarno zakonodajo ter mehko pravo; zato poziva, naj se čim prej sprejmejo zakonodajne in nezakonodajne pobude, potrebne za uresničitev evropskega stebra socialnih pravic za državljane; poudarja, da nujnost čimprejšnjega sprejetja zakonodajnih in nezakonodajnih pobud priznavata tako Komisija kot Parlament;

16.  ugotavlja, da je po podatkih standardnega Eurobarometra 86 prosto gibanje državljanov EU – to pomeni, da lahko živijo, delajo, študirajo in poslujejo po vsej EU – najbolj pozitiven dosežek EU ter da je večina državljanov EU naklonjena skupni politiki EU na področjih, kot so obramba, migracije in terorizem; opozarja, da je za uspešnost teh politik ključno, da se izvajajo pravočasno in enotno v vseh državah članicah; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da nekatere države članice ne izpolnjujejo svojih obveznosti glede azila in migracij, predvsem v primerih premestitve prosilcev za azil in imigrantov; poudarja, da bi se bilo treba lotiti problema nesolidarnosti glede azila in migracij v nekaterih državah članicah, da bi vse države članice izpolnjevale svoje obveznosti;

17.  je seznanjen z dejavnimi prizadevanji Komisije v zvezi z uporabo prava EU v okviru svežnja za boljše pravno urejanje in podporo, ki jo ponuja državam članicam prek načrtov za izvajanje novih direktiv; poudarja pa, da bi morale države članice izpolniti svojo odgovornost ter izvrševati pravila, pri sprejetju katerih so sodelovale, in se pri izvajanju prava EU izogibati čezmernemu prenašanju, da bi preprečile zmedenost državljanov glede razločevanja med pravom EU in nacionalnim pravom in vtis prekomernega zakonskega urejanja v EU.

18.  obžaluje, da je pristop Komisije na področju dobrobiti živali pomanjkljiv in da zanemarja resne pomanjkljivosti, na katere je opozorilo veliko državljanov, ki so uveljavili pravico do vložitve peticije; ponavlja zahtevo glede uvedbe nove strategije na ravni EU, da bi odpravili vse obstoječe pomanjkljivosti in z jasnim in izčrpnim zakonodajnim okvirom, ki v celoti izpolnjuje zahteve člena 13 PDEU, v celoti in učinkovito zaščitili dobrobit živali;

19.  poziva Komisijo, naj skrbno preuči peticije, povezane z različno kakovostjo živil iste blagovne znamke v različnih državah članicah; spodbuja Komisijo, naj odpravi nepoštene prakse in zagotovi enako obravnavo vseh potrošnikov;

20.  obžaluje, da je pravica do zdravja državljanov v nekaterih državah članicah močno pogojena s stalnimi pomanjkljivostmi pri izvrševanju in izvajanju okoljske zakonodaje EU, zlasti v zvezi s spoštovanjem mejnih vrednosti kakovosti zraka, ravnanjem z odpadki in infrastrukturo za čiščenje odpadnih voda;

21.  opozarja, da diskriminacija na podlagi uradnega jezika oz. jezikov države članice v šolah in javni upravi ovira prosto gibanje, kot je določeno v členu 26(2) PDEU; poziva Komisijo, naj preuči to kršitev enotnega trga.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja

21.3.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

19

1

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Margrete Auken, Beatriz Becerra Basterrechea, Soledad Cabezón Ruiz, Eleonora Evi, Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Peter Jahr, Svetoslav Hristov Malinov, Lukas Mandl, Notis Marias, Ana Miranda, Marlene Mizzi, Cristian Dan Preda, Gabriele Preuß, Sofia Sakorafa, Yana Toom, Jarosław Wałęsa, Cecilia Wikström

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Michela Giuffrida, Carlos Iturgaiz, Peter Kurumbašev (Peter Kouroumbashev), Kostadinka Kuneva, Julia Pitera, László Tőkés

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Emil Radev

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

19

+

ALDE

Beatriz Becerra Basterrechea, Yana Toom, Cecilia Wikström

ECR

 

EFDD

 

GUE/NGL

 

PPE

Carlos Iturgaiz, Peter Jahr, Svetoslav Hristov Malinov, Lukas Mandl, Julia Pitera, Cristian Dan Preda, Emil Radev, László Tőkés, Jarosław Wałęsa

S&D

Soledad Cabezón Ruiz, Michela Giuffrida, Peter Kurumbašev (Peter Kouroumbashev), Marlene Mizzi, Gabriele Preuß

VERTS/ALE

Margrete Auken, Ana Miranda

1

-

ECR

Notis Marias

4

0

EFDD

Eleonora Evi

GUE/NGL

Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Kostadinka Kuneva, Sofia Sakorafa

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

(1)

http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2017/596799/IPOL_STU(2017)596799_EN.pdf

(2)

http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2017/596818/IPOL_STU(2017)596818_EN.pdf

(3)

UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(4)

UL C 369, 17.12.2011, str. 14.


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

15.5.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

19

2

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Max Andersson, Joëlle Bergeron, Marie-Christine Boutonnet, Jean-Marie Cavada, Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos), Mady Delvaux, Rosa Estaràs Ferragut, Enrico Gasbarra, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Heidi Hautala, Sylvia-Yvonne Kaufmann, António Marinho e Pinto, Emil Radev, Pavel Svoboda, Axel Voss, Francis Zammit Dimech

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Geoffroy Didier, Pascal Durand, Jytte Guteland, Virginie Rozière

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Dominique Bilde


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

19

+

ALDE

Jean-Marie Cavada, António Marinho e Pinto

EFDD

Joëlle Bergeron

GUE/NGL

Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos)

PPE

Geoffroy Didier, Rosa Estaràs Ferragut, Emil Radev, Pavel Svoboda, Axel Voss, Francis Zammit Dimech

S&D

Mady Delvaux, Enrico Gasbarra, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Jytte Guteland, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Virginie Rozière

VERTS/ALE

Max Andersson, Pascal Durand, Heidi Hautala

2

-

ENF

Dominique Bilde, Marie-Christine Boutonnet

0

0

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 7. junij 2018Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov