POROČILO o priporočilu, ki ga je predložila Komisija, za sklep Sveta o pooblastilu za začetek pogajanj o sporazumu med Evropsko unijo in Republiko Turčijo o izmenjavi osebnih podatkov med Agencijo Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) in pristojnimi organi Turčije za boj proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu
27.6.2018 - (COM(2017)0799 – 2018/2061(INI))
Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalec: Claude Moraes
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o priporočilu, ki ga je predložila Komisija, za sklep Sveta o pooblastilu za začetek pogajanj o sporazumu med Evropsko unijo in Republiko Turčijo o izmenjavi osebnih podatkov med Agencijo Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) in pristojnimi organi Turčije za boj proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu
(COM(2017)0799 – 2018/2061(INI))
Evropski parlament,
– ob upoštevanju priporočila, ki ga je predložila Komisija, za sklep Sveta o pooblastilu za začetek pogajanj o sporazumu med Evropsko unijo in Republiko Turčijo o izmenjavi osebnih podatkov med Agencijo Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) in pristojnimi organi Turčije za boj proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu (COM(2017)0799),
– ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti členov 7 in 8,
– ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti člena 6, in Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti členov 16 in 218,
– ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ[1],
– ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES[2],
– ob upoštevanju Direktive 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij[3],
– ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ z dne 27. novembra 2008 o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah[4],
– ob upoštevanju Direktive (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ[5],
– ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o varstvu podatkov (ETS št. 108) in dodatnega protokola z dne 8. novembra 2001 h Konvenciji o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov, ki se nanaša na nadzorne organe in čezmejni prenos podatkov (ETS št. 181),
– ob upoštevanju mnenja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov št. 2/2018 o osmih pogajalskih mandatih za sklepanje mednarodnih sporazumov, ki omogočajo izmenjavo podatkov med Europolom in tretjimi državami,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. oktobra 2017 o boju proti kibernetski kriminaliteti[6],
– ob upoštevanju dogovora med Evropskim parlamentom in Svetom o sprejetju uredbe o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa 1247/2002/ES, zlasti glede poglavja o obdelavi operativnih osebnih podatkov, ki jih obdelujejo organi, uradi ali agencije Unije pri opravljanju dejavnosti, ki sodijo na področje uporabe poglavja 4 ali poglavja 5 naslova V tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU);
– ob upoštevanju člena 108(1) Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0233/2018),
A. ker Uredba (EU) 2016/794 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) omogoča prenos osebnih podatkov organu tretje države ali mednarodni organizaciji, če je tak prenos potreben za izvajanje nalog Europola, in sicer na podlagi sklepa Komisije o ustreznosti v skladu z Direktivo (EU) 2016/680, mednarodnega sporazuma v skladu s členom 218 PDEU, ki navaja ustrezne zaščitne ukrepe, ali sporazumov o sodelovanju, ki omogočajo izmenjavo osebnih podatkov, sklenjenih pred 1. majem 2017, v izjemnih primerih pa za vsak posamični primer pod strogimi pogoji, določenimi v členu 25(5) Uredbe (EU) 2016/794, in pod pogojem, da so zagotovljeni ustrezni zaščitni ukrepi;
B. ker bi morali mednarodni sporazumi, ki Europolu in tretjim državam omogočajo sodelovanje in izmenjavo osebnih podatkov, upoštevati člena 7 in 8 Listine o temeljnih pravicah in člen 16 PDEU ter s tem spoštovati načelo omejitve za določen namen, pravico do dostopa in pravico do popravka, kar bi moral nadzirati neodvisen organ, kot je izrecno določeno v Listini, ter dokazati, da je to potrebno in sorazmerno za izpolnjevanje nalog Europola;
C. ker mora takšen prenos temeljiti na mednarodnem sporazumu, ki je bil sklenjen med Unijo in tretjo državo ali mednarodno organizacijo v skladu s členom 218 PDEU in zagotavlja ustrezne zaščitne ukrepe glede varstva zasebnosti ter temeljnih pravic in svoboščin posameznikov;
D. ker je bilo v zadnjih letih razkritih več kršitev človekovih pravic v Republiki Turčiji; ker režim neusmiljeno zatira oporečnike, med katerimi so se med drugim znašli tudi novinarji, politični aktivisti in zagovorniki človekovih pravic; ker so o primerih mučenja so poročali tudi po poskusu državnega udara julija 2016; ker kakršno koli učinkovito preiskavo kršitev človekovih pravic s strani državnih uradnikov preprečuje splošno razširjena kultura nekaznovanosti in ker oborožene skupine nadaljujejo z zlorabami;
E. ker se v programskem dokumentu Europola za obdobje 2018–2020[7] opozarja, da je za uresničevanje naloge Europola vse pomembnejši okrepljen večdisciplinaren pristop, vključno z združevanjem potrebnega strokovnega znanja in informacij vse večjega kroga partnerjev;
F. ker je Parlament v svoji resoluciji z dne 3. oktobra 2017 o boju proti kibernetski kriminaliteti poudaril, da sporazumi o strateškem in operativnem sodelovanju med Europolom in tretjimi državami omogočajo izmenjavo informacij in praktično sodelovanje v boju proti kibernetski kriminaliteti;
G. ker je Europol v preteklosti že vzpostavil več sporazumov o izmenjavi podatkov s tretjimi državami, kot so Albanija, Avstralija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Gruzija, Islandija, Kanada, Kolumbija, Lihtenštajn, Moldavija, Monako, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Norveška, Srbija, Švica, Ukrajina ter Združene države Amerike;
H ker Evropski nadzornik za varstvo podatkov od 1. maja 2017 nadzoruje Europol in je tudi svetovalec institucij EU v zvezi s politikami in zakonodajo o varstvu podatkov;
1. meni, da je treba ustrezno oceniti potrebnost in sorazmernost sodelovanja z Republiko Turčijo na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj zaradi varnostnih interesov Evropske unije; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem opravi temeljito oceno učinka; poudarja, da je potrebna previdnost pri opredelitvi pogajalskega mandata za sklenitev sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Turčijo o izmenjavi osebnih podatkov med Agencijo Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) in pristojnimi turškimi organi za boj proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu;
2. meni, da je treba v tretjih državah prejemnicah zagotoviti popolno skladnost s členoma 7 in 8 Listine ter drugimi temeljnimi pravicami in svoboščinami, zaščitenimi z Listino; v zvezi s tem poziva Svet, naj pogajalske smernice, ki jih je predlagala Komisija, dopolni s pogoji iz te resolucije;
3. meni, da je treba v tretjih državah prejemnicah zagotoviti popolno skladnost s členoma 7 in 8 Listine ter drugimi temeljnimi pravicami in svoboščinami, zaščitenimi z Listino; v zvezi s tem poziva Svet, naj pogajalske smernice, ki jih je predlagala Komisija, dopolni s pogoji iz te resolucije;
4. meni, da obstajajo pomembni pomisleki glede spoštovanja temeljnih pravic v Republiki Turčiji, zlasti kar zadeva svobodo izražanja, svobodo veroizpovedi in pravico ne biti podvržen mučenju ali nečloveškemu ravnanju, kot so določene v Listini in v Evropski konvenciji o človekovih pravicah;
5. poudarja, da je predpogoj za začetek pogajanj, da Turčija izpolni svojo horizontalno obveznost polnega, učinkovitega in nediskriminatornega sodelovanja z vsemi državami članicami na področju pravosodja in notranjih zadev, tudi z Republiko Ciper;
6. ugotavlja, da zaenkrat še ni bila izvedena ustrezna ocena učinka, s katero bi poglobljeno ocenili tveganja, ki jih predstavljajo prenosi osebnih podatkov v Republiko Turčijo v zvezi s pravicami posameznikov do zasebnosti in varstva podatkov, pa tudi za druge temeljne pravice in svoboščine, zaščitene z Listino o temeljnih pravicah; poziva Komisijo, naj izvede ustrezno oceno učinka, da bi opredelili potrebne zaščitne ukrepe, ki jih je treba vključiti v sporazum;
7. vztraja, da bi morala biti raven varstva, določena s sporazumom, dejansko enaka ravni varstva v zakonodaji EU; poudarja, da sporazuma ni mogoče skleniti, če take ravni ni mogoče zagotoviti tako v predpisih kot v praksi;
8. zahteva, naj sporazum, da bi v celoti spoštovali člen 8 Listine in člen 16 PDEU ter preprečili kakršno koli odgovornost Europola za kršitve zakonodaje Unije o varstvu podatkov, do lahko katerih pride zaradi prenosa osebnih podatkov brez potrebnih in ustreznih zaščitnih ukrepov, vsebuje stroge in posebne določbe, ki zahtevajo spoštovanje načela omejitve namena z jasnimi pogoji za obdelavo prenesenih osebnih podatkov;
9. poziva, naj se smernica B dopolni tako, da bo v njej izrecno navedeno, da mora Europol v skladu s členom 19 uredbe o Europolu upoštevati vse omejitve, določene za osebne podatke, ki so jih Europolu poslale države članice ali drugi pošiljatelji, v zvezi z uporabo podatkov, ki bodo preneseni v Republiko Turčijo, in dostopom do njih;
10. zahteva, naj bo v sporazumu jasno določeno, da je za vsako nadaljnjo obdelavo podatkov vedno potrebna predhodna pisna odobritev Europola; poudarja, da bi moral Europol ta pooblastila dokumentirati in jih na zahtevo dati na voljo Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov; poziva, naj sporazum vsebuje tudi določbo, ki bi pristojne organe Republike Turčije zavezovala k upoštevanju teh omejitev, in določa, kako se bo uveljavljala skladnost s temi omejitvami;
11. vztraja, naj sporazum vsebuje jasno in natančno določbo, ki bo določala obdobje hrambe osebnih podatkov, ki so bili preneseni, in zahtevala, da jih je treba ob koncu obdobja hrambe podatkov izbrisati; zahteva, naj se v sporazumu določijo postopkovni ukrepi za zagotovitev skladnosti; vztraja, da se Europolu in Evropskem nadzorniku za varstvo podatkov v izjemnih primerih, kadar obstajajo utemeljeni razlogi za shranjevanje podatkov za daljše obdobje, ki presega obdobja hrambe podatkov, ti razlogi sporočijo in se jima posreduje spremna dokumentacija;
12. pričakuje, da se bodo uporabljala merila iz uvodne izjave 71 Direktive (EU) 2016/680, tj. da morajo za prenos osebnih podatkov za turške organe, ki prejmejo podatke od Europola, veljati obveznosti glede zaupnosti in načelo specifičnosti ter da se osebni podatki nikakor ne bodo uporabljali pri pozivu k smrtni kazni, njenemu izreku in njeni uresničitvi ali kakršni koli obliki krutega in nečloveškega ravnanja;
13. meni, da je treba natančno opredeliti kategorije kaznivih dejanj, v zvezi s katerimi se bodo izmenjevali osebni podatki, in jih navesti v seznamu v samem mednarodnem sporazumu, in sicer v skladu z opredelitvami EU za kazniva dejanja, kadar so na voljo; poudarja, da bi bilo treba s tem seznamom jasno in natančno opredeliti dejavnosti, ki jih vključujejo ta kazniva dejanja, ter osebe, skupine in organizacije, na katere bo verjetno vplival prenos;
14. poziva Svet in Komisijo, naj v skladu s sodno prakso Sodišča in v smislu člena 8(3) Listine skupaj z vlado Turčije določita, kateri neodvisni nadzorni organ je odgovoren za nadzor nad izvajanjem mednarodnega sporazuma; meni, da bi se bilo treba dogovoriti o ustanovitvi tega organa, preden bi lahko začel veljati mednarodni sporazum; vztraja, da je treba v prilogi k sporazumu izrecno navesti ime tega organa;
15. Komisija bi morala biti previdna pri resnosti tveganj, ki jih predstavlja prenos osebnih podatkov v Turčijo, glede na pogoste pritožbe državljanov o kršitvah človekovih pravic v Republiki Turčiji;
16. meni, da bi morali imeti pogodbenici možnost začasne prekinitve ali preklica mednarodnega sporazuma, če bi prišlo do njegove kršitve, in da bi moral biti neodvisni nadzorni organ pooblaščen, da v primeru kršitve sporazuma predlaga njegovo začasno prekinitev ali prenehanje njegove veljavnosti; meni, da se lahko vsi osebni podatki, ki spadajo na področje uporabe sporazuma, preneseni pred začasno prekinitvijo ali prenehanjem njegove veljavnosti, še naprej obdelujejo v skladu s sporazumom; meni, da bi bilo treba vzpostaviti redno ocenjevanje sporazuma, da bi se lahko ocenila skladnost partnerjev z njim;
17. meni, da je potrebna jasna opredelitev koncepta posameznih primerov, saj je ta potreben za oceno nujnosti in sorazmernosti prenosa podatkov; poudarja, da bi se morala ta opredelitev nanašati le na dejanske kazenske preiskave, ne pa na zbiranje obveščevalnih podatkov o kaznivih dejanjih, osredotočeno na določene posameznike, ki štejejo za osumljence;
18. meni, da je treba jasno opredeliti pojem „razumni razlogi“, saj je potreben za oceno nujnosti in sorazmernosti prenosa podatkov; poudarja, da bi se morala ta opredelitev nanašati na dejanske kazenske preiskave;
19. poudarja, da podatkov, ki so bili preneseni organu prejemniku, nikoli ne smejo nadalje obdelati drugi organi in da bi bilo treba zato oblikovati izčrpen seznam pristojnih organov v Republiki Turčiji, na katere lahko Europol prenese podatke, vključno z opisom pristojnosti organov; meni, da bi bilo treba pri vsaki spremembi tega seznama, s katero se nadomesti pristojni organ ali doda nov pristojni organ, mednarodni sporazum revidirati;
20. vztraja, da je treba izrecno navesti, da lahko pristojni organi Republike Turčije posredujejo informacije drugim organom v Republiki Turčiji le, da se izpolni prvotni namen prenosa Europola, in da bi bilo treba o tem prenosu vedno obvestiti neodvisni organ, Evropskega nadzornika za varstvo podatkov in Europol;
21. poudarja, da je treba izrecno navesti, da pristojnim organom Republike Turčije niso dovoljeni nadaljnji prenosi informacij v druge države in da bi takšen prenos imel za posledico takojšnjo razveljavitev mednarodnega sporazuma;
22. meni, da bi moral mednarodni sporazum z Republiko Turčijo vključevati pravico posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, do obveščenosti, popravka in izbrisa, kot določa druga zakonodaja Unije o varstvu podatkov;
23. opozarja, da je prenos osebnih podatkov, ki razkrivajo rasno ali etnično poreklo, politična mnenja, verska ali filozofska prepričanja, pripadnost sindikatu, genske podatke ali podatke o zdravju in spolnem življenju, zelo občutljiv in da zaradi drugačnega pravnega okvira, družbenih značilnosti in kulturnega ozadja Turčije v primerjavi z Evropsko unijo vzbuja resne pomisleke; poudarja, da so kazniva dejanja v Uniji drugače opredeljena kot v Turčiji; meni, da bi moral takšen prenos podatkov potekati le v zelo izjemnih primerih in z jasnimi zaščitnimi ukrepi za posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ter za osebe, povezane z njim; meni, da je treba določiti posebne varnostne ukrepe, ki jih mora Turčija spoštovati v zvezi s temeljnimi pravicami, vključno s spoštovanjem svobode izražanja, svobode veroizpovedi in človekovega dostojanstva;
24. meni, da bi bilo treba v sporazum vključiti mehanizem spremljanja in da bi bilo treba sporazum redno ocenjevati, da se preveri njegovo delovanje glede na operativne potrebe Europola, pa tudi skladnost s pravicami in načeli na področju evropskega varstva osebnih podatkov;
25. poziva Komisijo, naj pred dokončno sklenitvijo mednarodnega sporazuma v skladu z Uredbo (EU) št. 2016/794 in Uredbo (ES) št. 45/2001 pridobi mnenje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov;
26. poudarja, da bo Evropski parlament odobritev sklenitve sporazuma pogojeval z zadostno udeležbo v vseh fazah postopka v skladu s členom 218 PDEU;
27. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in vladi Republike Turčije.
- [1] UL L 135, 24.5.2016, str. 53.
- [2] UL L 119, 4.5.2016, str. 1.
- [3] UL L 201, 31.7.2002, str. 37.
- [4] UL L 350, 30.12.2008, str. 60.
- [5] UL L 119, 4.5.2016, str. 89.
- [6] Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0366.
- [7] Programski dokument Europola za obdobje 2018–2020, ki ga je 30. novembra 2017 sprejel upravni odbor Europola, EDOC# 856927v18.
INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
|
Datum sprejetja |
20.6.2018 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
41 6 2 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Asim Ademov, Martina Anderson, Heinz K. Becker, Malin Björk, Michał Boni, Rachida Dati, Frank Engel, Tanja Fajon, Kinga Gál, Ana Gomes, Nathalie Griesbeck, Sylvie Guillaume, Monika Hohlmeier, Sophia in ‘t Veld, Dietmar Köster, Barbara Kudrycka, Cécile Kashetu Kyenge, Juan Fernando López Aguilar, Roberta Metsola, Claude Moraes, Péter Niedermüller, Ivari Padar, Judith Sargentini, Giancarlo Scottà, Birgit Sippel, Branislav Škripek, Csaba Sógor, Helga Stevens, Traian Ungureanu, Bodil Valero, Marie-Christine Vergiat, Udo Voigt, Josef Weidenholzer, Cecilia Wikström, Kristina Winberg, Auke Zijlstra |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Carlos Coelho, Pál Csáky, Gérard Deprez, Lívia Járóka, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Jeroen Lenaers, Andrejs Mamikins, Ana Miranda, Emilian Pavel, Morten Helveg Petersen, Jaromír Štětina |
||||
|
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
David Coburn, Luigi Morgano |
||||
POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU
|
41 |
+ |
|
|
ALDE |
Gérard Deprez, Nathalie Griesbeck, Morten Helveg Petersen, Cecilia Wikström |
|
|
ECR |
Branislav Škripek, Helga Stevens |
|
|
NI |
Udo Voigt |
|
|
PPE |
Asim Ademov, Heinz K. Becker, Michał Boni, Carlos Coelho, Pál Csáky, Rachida Dati, Frank Engel, Kinga Gál, Monika Hohlmeier, Lívia Járóka, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Barbara Kudrycka, Jeroen Lenaers, Roberta Metsola, Csaba Sógor, Jaromír Štětina, Traian Ungureanu |
|
|
S&D |
Tanja Fajon, Ana Gomes, Sylvie Guillaume, Dietmar Köster, Cécile Kashetu Kyenge, Juan Fernando López Aguilar, Andrejs Mamikins, Claude Moraes, Luigi Morgano, Péter Niedermüller, Ivari Padar, Emilian Pavel, Birgit Sippel, Josef Weidenholzer |
|
|
VERTS/ALE |
Ana Miranda, Judith Sargentini, Bodil Valero |
|
|
6 |
- |
|
|
EFDD |
David Coburn, Kristina Winberg |
|
|
ENF |
Auke Zijlstra |
|
|
GUE/NGL |
Martina Anderson, Malin Björk, Marie-Christine Vergiat |
|
|
2 |
0 |
|
|
ALDE |
Sophia in 't Veld |
|
|
ENF |
Giancarlo Scottà |
|
Uporabljeni znaki:
+ : za
- : proti
0 : vzdržani