POROČILO o mandatu za trialog o predlogu proračuna za leto 2019

29.6.2018 - (2018/2024(BUD))

Odbor za proračun
Poročevalec: Daniele Viotti
PR_BUD_Trilogue

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o mandatu za trialog o predlogu proračuna za leto 2019

(2018/2024(BUD))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju predloga splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2019, ki ga je Komisija sprejela 23. maja 2018 (COM(2018)0600),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002[1],

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020[2] in njene poznejše spremembe z Uredbo Sveta (EU, Euratom) 2017/1123 z dne 20. junija 2017[3],

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju[4],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. marca 2018 o splošnih smernicah za pripravo proračuna za leto 2019, oddelek III – Komisija[5],

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 20. februarja 2018 o proračunskih smernicah za leto 2019 (06315/2018),

–  ob upoštevanju člena 86a Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0247/2018),

Predlog proračuna za leto 2019 – krepitev solidarnosti in priprave na trajnostno prihodnost

1.  opozarja, da je Parlament v resoluciji z dne 15. marca 2018 med prednostne naloge proračuna EU za leto 2019 uvrstil trajnostno rast, inovacije, konkurenčnost, varnost, boj proti podnebnim spremembam, prehod na energijo iz obnovljivih virov in migracije, poleg tega pa je pozval, naj se posebna pozornost nameni mladim;

2.  opozarja, da bodo pogajanja o proračunu EU za leto 2019, zadnjem v sedanjem parlamentarnem obdobju, potekala sočasno s pogajanji o naslednjem večletnem finančnem okviru in reformi virov lastnih sredstev EU; opozarja tudi, da se je Združeno kraljestvo zavezalo, da bo prispevalo k in sodelovalo pri izvajanju proračunov Unije za leti 2019 in 2020, kakor da bi po marcu 2019 ostalo v Uniji;

3.  pozdravlja predlog Komisije in meni, da v širšem smislu ustreza prednostnim nalogam Parlamenta; namerava še naprej krepiti ključne programe in zagotavljati ustrezno raven financiranja v skladu s prednostnimi nalogami; ugotavlja, da so se sredstva za prevzem obveznosti povečala, odstotek BND pa se je v primerjavi z letom 2018 znižal tako za sredstva za prevzem obveznosti (1 % v primerjavi z 1,02 %) kot za plačila (0,9 % v primerjavi z 0,92 %);

4.  pozdravlja predlagano povečanje sredstev za program Obzorje 2020, Instrument za povezovanje Evrope (IPE), Erasmus+ ter programe, ki prispevajo k povečevanju varnosti državljanov EU; hkrati pa poudarja, da je treba še okrepiti podporo za mala in srednja podjetja, ki so osrednjega pomena pri omogočanju gospodarske rasti in ustvarjanja delovnih mest, poleg tega pa je treba nameniti ustrezna sredstva za digitalizacijo industrije EU ter spodbujanje digitalnih znanj in spretnosti ter digitalnega podjetništva, pa tudi za programe, ki podpirajo mlade, zlasti pa ErasmusPro; opozarja, da je prepričan, da je treba proračun programa Erasmus+ za leto 2019 vsaj podvojiti;

5.  obžaluje, da je proračun programa EU za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME) v primerjavi s proračunom 2018 le 2,3 % višji (362,2 milijona EUR v sredstvih za prevzem obveznosti) in da so predlagana sredstva za plačila nižja za 0,6 %; opozarja, da je to uspešen program, pri katerem je delež prosilcev veliko večji kot delež prejemnikov financiranja; poudarja, da so mala in srednja podjetja pomembno gonilo zaposlovanja, gospodarske rasti in konkurenčnosti v EU, da so hrbtenica evropskega gospodarstva ter lahko ustvarjajo rast in delovna mesta; poziva, naj se to kot pomembna prioriteta odraža v zadostnem financiranju programov za mala in srednja podjetja in da se glede na uspeh programa COSME dodatno povečajo sredstva za ta program;

6.  želi pohvaliti vlogo Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) pri zmanjševanju naložbene vrzeli v EU; v okviru optimalnega regionalnega in sektorskega ravnotežja poziva k okrepitvi socialne razsežnosti uporabe sklada EFSI, vključno z inovacijami na področju zdravstva in medicine, socialne infrastrukture, varstva okolja, trajnostnega prometa, energije iz obnovljivih virov in infrastrukture za shranjevanje energije; ponavlja svoje dolgoletno stališče, da je treba vse nove pobude v sklopu večletnega finančnega okvira financirati s svežimi sredstvi in ne v škodo obstoječih programov; ponavlja tudi, da je zavezan okrepitvi programa Obzorje 2020 in Instrumenta za povezovanje Evrope, da bi čim bolje nadomestili sredstva, ki so bila v proračunu 2019 za ta programa zmanjšana zaradi financiranja podaljšanja sklada EFSI;

7.  je seznanjen s predanostjo obnovljenemu obrambnemu programu EU, zlasti s sporazumom o evropskem programu za razvoj obrambne industrije, pri katerem gre za prvo fazo Evropskega obrambnega sklada; meni, da se bo s to skupno predanostjo prispevalo k uresničevanju ekonomije obsega in boljšemu usklajevanju med državami članicami in podjetji, s tem pa bo EU lahko ohranila svojo strateško samostojnost in dejansko prevzela vlogo svetovne akterke;

8.  ugotavlja, da je Komisija predlagala, da se v skladu s finančnim načrtom za 233 milijonov EUR povečajo sredstva za pobudo za zaposlovanje mladih; ponovno zatrjuje, da se Parlament ni strinjal z morebitnim pomikom dodatnih sredstev za obdobje 2018–2020, dodeljenih na podlagi vmesne revizije večletnega finančnega okvira, na začetek obdobja; vztraja, da ima proračunski organ še vedno vsa pooblastila v zvezi z določanjem ravni financiranja za vse programe, tudi tiste, ki so bili predmet vmesne revizije večletnega finančnega okvira; poudarja, kako pomembno je iskreno sodelovanje med institucijami, in poziva vse zadevne akterje, naj ohranijo zaupanje skozi celoten proračunski postopek za leto 2019;

9.  ostaja zavezan boju proti brezposelnosti, predvsem med mladimi; v zvezi s tem meni, da bi bilo treba dodatno povečati sredstva, namenjena pobudi za zaposlovanje mladih, kar bi odražalo dejstvo, da bi bilo treba za uresničitev stebra socialnih pravic povečati financiranje EU, čeprav bi spremembe financiranja te pobude vključevale kompleksno reprogramiranje pobude za zaposlovanje mladih in programov Evropskega socialnega sklada; se zaveda, da se brezposelnost mladih v EU ne rešuje ustrezno, saj še vedno presega raven iz leta 2007; poziva Komisijo, naj zagotovi, da države članice svojih politik in sredstev za boj proti brezposelnosti mladih ne bodo nadomestile s sredstvi iz pobude za zaposlovanje mladih, temveč jih bodo uporabljale kot dopolnilo; poudarja, da sta tako poklicno usposabljanje kot vajeništvo učinkovita načina za boj proti brezposelnosti mladih; poudarja, da mobilnost prek programa ErasmusPro zelo spodbuja določanje meril za izvajanje primerov najboljše prakse;

10.  poudarja, da bodo programi kohezijske politike leta 2019 predvidoma delovali s polno paro, in zagotavlja, da si Parlament prizadeva zagotoviti ustrezna sredstva zanje; pozdravlja, da so sedaj imenovani skoraj vsi organi za upravljanje programov v obdobju 2014–2020; poudarja, da gre nesprejemljivo zamudo pri izvajanju operativnih programov pripisati predvsem poznemu imenovanju teh organov; poziva države članice, naj poskrbijo za hitrejše izvajanje programov, da bodo nadoknadile zamudo, pri tem pa naj poiščejo tudi pomoč Komisije;

11.  je seznanjen s poročili o delovanju regionalne in kohezijske politike v Uniji in gospodarskih izzivih, s katerimi se spopadajo regije, ki zaostajajo v razvoju, v katerih je bilo večkrat opozorjeno na pomanjkljivosti pri učinkovitosti in rezultatih;

12.  je seznanjen s tem, da bi bilo mogoče s predlogom Komisije izpolniti cilj, da se leta 2019 podnebnim ukrepom nameni 20 % proračuna; obžaluje pa, da Komisija ni upoštevala zahteve Parlamenta v zvezi z nadomestitvijo manjših sredstev v prvih letih večletnega finančnega okvira; meni, da je ta predlog nezadosten, saj bi bilo le 19,3 % proračuna EU za obdobje 2014–2020 namenjenega za podnebne ukrepe, zaradi česar EU ne bi mogla uresničiti svojega cilja, da bo v tem obdobju za ta namen porabila vsaj 20 % proračuna, pa tudi ne, če bi leta 2020 za varstvo podnebja ponovno dodelila le 20 % proračuna; obžaluje, da Komisija ni mogla pripraviti predlogov proračuna, ki bi upoštevali zaveze in cilje, ki si jih je Unija v okviru sklepov Evropskega sveta z dne 7. in 8. februarja 2013 zadala v zvezi s tem; meni, da bi bilo treba storiti več ter oblikovati akcijski načrt v okviru programov z ogromnim potencialom, kot so Obzorje 2020, Instrument za povezovanje Evrope, Evropski socialni sklad, Evropski kmetijski jamstveni sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo ali finančni instrument za okolje, saj ti programi omogočajo zlasti naložbe v energetsko učinkovitost in energijo iz obnovljivih virov; želi spomniti na utemeljeno kritiko Računskega sodišča na račun metodologije, ki jo uporablja Komisija, in poziva k čimprejšnjim izboljšavam v zvezi s tem;

13.  pozdravlja zavezo Komisije, da bo izboljšala metodologijo za spremljanje odhodkov za biotsko raznovrstnost; hkrati pa se ne strinja s predlaganim zmanjšanjem celotnega prispevka za varstvo biotske raznovrstnosti na 8,2 %, saj je to v nasprotju s ciljem, da se do leta 2020 izgubljanje biotske raznovrstnosti in ekosistemskih funkcij ustavi in da se ta trend obrne;

14.  verjame, da bosta zagotavljanje varnosti državljanov Unije in spopadanje z izzivi v zvezi z migracijami in begunci tudi leta 2019 dve od najpomembnejših prednostnih nalog Unije; meni, da je bistvenega pomena, da se poraba na teh področjih ohrani na ravni, ki je primerna za odziv na potrebe, ki so zaradi migracijske in begunske krize nastale na afriški celini, zlasti v Sahelu, ter v državah Levanta in Sredozemskem morju; meni, da je treba v proračunu EU upoštevati, da morajo biti države članice za upravljanje migracijskega toka med seboj solidarne, zlasti ko bo sprejeta revizija dublinske uredbe; ugotavlja, da predlog proračuna za leto 2019 vključuje vpliv predloga Komisije na proračun;

15.  poudarja, da se pričakuje, da bo več pomembnih zakonodajnih pobud, o katerih potekajo pogajanja ali so v zgodnji fazi izvajanja, na primer revizija dublinske uredbe, vzpostavitev sistema vstopa/izstopa ter evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve, nadgradnja schengenskega informacijskega sistema ter pobuda za medoperabilnost informacijskih sistemov EU za upravljanje varnosti, meja in migracij, pomembno vplivalo na proračun 2019, in poudarja, kako pomembno je ustrezno financiranje, ki bi odražalo cilje Unije na teh področjih; spodbuja Komisijo, naj sodeluje v odprtem in proaktivnem dialogu o teh pobudah s proračunskim organom, da bo lahko po potrebi prilagodil dodeljena sredstva, ne da bi med letnim proračunskim postopkom predvidevali izid potekajočega zakonodajnega postopka;

16.  obžaluje predlog Komisije o financiranju drugega obroka za instrument za begunce v Turčiji; podpira nadaljnje izvajanje instrumenta za begunce v Turčiji, a hkrati vztraja, da bi bilo treba – kot je 14. marca 2018 predlagala tudi Komisija – iz proračuna EU k financiranju tega instrumenta prispevati največ 1 milijardo EUR, države članice pa z dvostranskimi prispevki 2 milijardi EUR, s čimer bi prek posebnih instrumentov v sklopu večletnega finančnega okvira ohranili zadostno rezervo za nepredvidene dogodke v zadnjih dveh letih sedanjega večletnega finančnega okvira ter za financiranje drugih prednostnih nalog; prav tako vztraja, da gre pri instrumentu za begunce v Turčiji za novo pobudo v tem večletnem finančnem okviru, zato bi jo bilo treba financirati s svežimi sredstvi; obžaluje, da kljub jasni zahtevi Parlamenta, da bi bil v celoti vključen v postopek odločanja v zvezi s podaljšanjem instrumenta za begunce v Turčiji, med drugim zato, da bi se izognili ponavljanju postopka v zvezi z njegovo vzpostavitvijo, doslej še niso potekala pogajanja med Parlamentom in Svetom o financiranju drugega obroka za ta instrument; obvešča države članice, da ima Parlament vso pravico, da prevzame svojo vlogo kot veja proračunskega organa Unije, in da namerava to tudi storiti, kot je že večkrat napovedal; obžaluje, da Svet kljub humanitarni krizi še ni sprejel skupnega stališča o financiranju instrumenta za begunce v Turčiji;

17.  ugotavlja, da predlog proračuna zaradi omejene prožnosti sedanjega večletnega finančnega okvira, ko gre za odzivanje na nove izzive in uresničevanje novih pobud, v razdelkih 1a, 1b, 3 in 4 večletnega finančnega okvira za leto 2019 pušča zelo majhno razliko do zgornje meje oziroma je sploh nima; namerava v sklopu izvajanja sprememb v večji meri uporabiti določbe o prožnosti, ki jih ponuja revidirani večletni finančni okvir;

18.  je še vedno zaskrbljen zaradi ponovnih zaostankov pri poravnavanju neplačanih računov ob izteku sedanjega večletnega finančnega okvira; je seznanjen z zmernim, 2,7-odstotnim povečanjem sredstev za plačila v primerjavi s proračunom za leto 2018, predvsem zaradi Sklada za azil, migracije in vključevanje, Sklada za notranjo varnost ter instrumenta za begunce v Turčiji; je seznanjen s predlagano razliko do zgornje meje za plačila v znesku 19,3 milijarde EUR; poziva Komisijo, naj razvoj plačil tudi v prihodnje pozorno spremlja, da bo lahko proračunski organ sprejel potrebne ukrepe, s katerimi bi pravočasno preprečil neobičajne zaostanke; je prepričan, da je verodostojnost EU povezana tudi z njeno zmožnostjo zagotavljanja ustrezne ravni sredstev za plačila v proračunu EU, s katerimi bo mogoče izpolniti dane zaveze;

Podrazdelek 1a – Konkurenčnost za rast in delovna mesta

19.  ugotavlja, da so se v predlogu Komisije za leto 2019 obveznosti v podrazdelku 1a v primerjavi z letom 2018 povečale za 3,9 %, in sicer na 22.860 milijonov EUR; ugotavlja, da je precejšen del teh dodatnih sredstev namenjen programu Obzorje 2020, Instrumentu za povezovanje Evrope, velikim infrastrukturnim projektom in programu Erasmus+, saj so se njihova sredstva za prevzem obveznosti povečala za 8,5 %, 36,4 %, 7,8 % oziroma 10,4 %; poudarja pa, da so ta povečanja povečini v skladu s finančnim načrtom, zato ne pomenijo dodatnega povečanja sredstev;

20.  želi spomniti, da so programi za raziskave in inovacije, kot je Obzorje 2020, bistveni za ustvarjanje delovnih mest in konkurenčnost v Evropi; poziva Komisijo, naj to upošteva pri svojih prednostnih nalogah; poziva k ustreznemu financiranju programov za raziskave in inovacije; poudarja, da bi bilo treba na tem področju podpreti predvsem države članice, ki se soočajo z gospodarskimi in finančnimi težavami;

21.  opozarja, da so se nove pobude v minulih nekaj letih, kot so EFSI (I in II), Wifi4EU in evropski program za razvoj obrambne industrije, izvajale na račun več programov iz podrazdelka 1a, na katere so močno vplivale prerazporeditve sredstev, in sicer Obzorje 2020, Instrument za povezovanje Evrope, Galileo, ITER, Copernicus in EGNOS;

22.  poudarja, da Erasmus+ ostaja vodilni program za spodbujanje mobilnosti mladih na vseh stopnjah izobraževanja in poklicnega usposabljanja in za spodbujanje mladih, da sodelujejo v evropski demokraciji; opozarja, da so potrebna upravna prizadevanja za povečanje dostopnosti tega programa in da število sprejemljivih prošenj močno presega trenutni proračun; zato meni, da bi moralo biti možno s proračunom programa Erasmus+ zadostiti upravičenemu povpraševanju po tem programu, zlasti na področju vseživljenjskega izobraževanja;

23.  z zaskrbljenostjo sledi razpravam o financiranju evropske solidarnostne enote, ki potrjujejo bojazni Parlamenta, da se nove pobude sprejemajo na račun obstoječih uspešnih programov; je seznanjen, ravno tako zaskrbljeno, s precedensom, ki ga prinaša izid postopka tristranskih pogovorov, ki ne zagotavlja jasnosti glede virov financiranja pobude ter dodatna pojasnila prelaga na letni proračunski postopek; pričakuje, da bo Komisija sporazum izvajala na način, ki bo v celoti odražal razprave v tristranskih pogovorih in duh sporazuma;

24.  pozdravlja dejstvo, da sklenjeni sporazum o financiranju evropskega razvojnega programa na področju obrambne industrije predvideva precej manjše zmanjšanje sredstev za programe iz podrazdelka 1a, kot je sprva predlagala Komisija; je kljub temu zaskrbljen, da Svet, kot kaže, več poudarka namenja ohranjanju razlike do zgornje meje kot zagotavljanju zadostnih sredstev za – po lastnih besedah – prednostne naloge;

25.  pozdravlja, da je za evropski razvojni program na področju obrambne industrije za leti 2019 in 2020 dodeljenih 500 milijonov EUR; je seznanjen, da po ocenah službe EPRS premajhno sodelovanje med državnimi industrijami na tem področju EU stane 10 milijard EUR letno; meni, da je obramba očiten primer, kako bi lahko s prenosom nekaterih pristojnosti in ukrepov, ki jih zdaj izvajajo države članice, ter ustrezajočih sredstev na raven EU dosegli večjo učinkovitost; poudarja, da bi se tako pokazala evropska dodana vrednost in omogočilo zmanjšanje bremena javnih izdatkov v EU;

26.  pozdravlja predlog o ustanovitvi skupnega podjetja za evropsko visokozmogljivo računalništvo, ki bo spodbujalo najnovejše visokozmogljivo računalništvo in podatkovne infrastrukture ter podprlo razvoj tehnologij in njihovo uporabo na najrazličnejših področjih, kar bo koristilo znanstvenikom, industriji in javnemu sektorju;

Podrazdelek 1b – Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija

27.  ugotavlja, da skupna sredstva za prevzem obveznosti v podrazdelku 1b znašajo 57.113,4 milijona EUR, kar je za 2,8 % več kot v proračunu za leto 2018; ugotavlja tudi, da je predlagani znesek 47.050,8 milijona EUR v sredstvih za plačila za 1,1 % višji kot leta 2018;

28.  pozdravlja dejstvo, da so se programi za obdobje 2014–2020 začeli izvajati s polno paro, in je prepričan, da se je treba v prihodnje izogibati neobičajnemu kopičenju neporavnanih računov; pozdravlja tudi dejstvo, da je sedaj imenovana velika večina nacionalnih organov za upravljanje; poziva Komisijo in države članice, naj razrešijo morebitna nesoglasja ter poskrbijo za nemoteno izvajanje;

29.  opozarja, da so se zaradi spremenjenih napovedi držav članic sredstva za plačila v podrazdelku 1b s spremembo proračuna 6/2017 zmanjšala za 5,9 milijarde EUR; iskreno upa, da so nacionalni organi in Komisija v proračunu 2019 izboljšali oceno potreb po plačilih in da bo mogoče v celoti izvršiti predlagano stopnjo sredstev za plačila;

30.  poudarja, da bi se utegnile razlike med hitro razvijajočimi se regijami in regijami, ki zaostajajo v razvoju, v času hitrega tehnološkega razvoja, na primer umetne inteligence, še povečati, če učinek strukturnih skladov ne bo izboljšan s pogojem učinkovitosti;

31.  je seznanjen s predlogom Komisije o financiranju nadaljevanja pobude za zaposlovanje mladih in s predlagano uporabo zneska 233,3 milijona EUR iz splošne razlike do zgornje meje za obveznosti; opozarja, da bi bilo treba vsako povečanje namenskih sredstev za pobudo za zaposlovanje mladih pospremiti tudi z ustreznim zneskom iz Evropskega socialnega sklada; opozarja na zavezo, ki jo je v spravnem postopku v zvezi s proračunom za leto 2018 dala Komisija, da bo hitro predstavila revizijo uredbe o skupnih določbah ter vanjo vključila povečanje sredstev za pobudo za zaposlovanje mladih v letu 2018; poudarja, da Komisija ni izpolnila svoje zaveze, in od nje zahteva, da podrobno pojasni razloge za zamudo pri predstavitvi revizije uredbe o skupnih določbah;

32.  se zavezuje, da bo hitro sprejel novo zakonodajo na področju pobude za zaposlovanje mladih in ESS, da bi olajšal ambiciozno povečanje odobritev za pobudo v letu 2019, ne da bi se s tem ogrozili programi, ki se v državah članicah izvajajo v okviru ESS, morebiti tudi tako, da se države članice oprostijo obveznosti, po kateri morajo za zaposlovanje mladih same nameniti enak znesek, kot je tisti, ki ga prejmejo iz ESS, in sicer pod strogim pogojem, da predlagane spremembe držav članic ne bodo oproščale od finančnih obveznosti, ki so jih v zvezi s tem že sprejele, in da ne bodo prinašale splošnega zmanjšanja proračunskih odobritev EU, namenjenih boju proti brezposelnosti mladih;

Razdelek 2 – Trajnostna rast: naravni viri

33.  je seznanjen s predlaganima zneskoma 59.991,1 milijona EUR v obveznostih (+1,2 % v primerjavi z letom 2018) ter 57.790,4 milijona EUR v plačilih (3 %) za razdelek 2; ugotavlja, da ocenjeni odhodki za EKJS v letu 2019 znašajo 44.162,5 milijona EUR, kar je manj kot v proračunu za leto 2018 (za 547,9 milijona EUR);

34.  ugotavlja, da je Komisija v razdelku 2 pustila razliko do zgornje meje v višini 344,9 milijona EUR; poudarja, da se bo morda treba zaradi čedalje večje nestanovitnosti kmetijskih trgov, kot na primer pri prepovedi izvoza v Rusijo, zateči k tej razliki do zgornje meje; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bo razlika do zgornje meje zadoščala za obravnavo kriz, do katerih utegne priti;

35.  ugotavlja, da se nekateri ukrepi, povezani s prepovedjo izvoza v Rusijo in vključeni v proračun za leto 2018, ne bodo podaljšali (npr. za sadje in zelenjavo, pri katerih so tržne razmere še vedno težavne), v sektorju mleka pa je še vedno opaziti težave na trgu; pričakuje, da bo Komisija oktobra pripravila dopolnilno pismo, ki bi moralo temeljiti na posodobljenih informacijah o financiranju EKJS, da bi preverili dejanske potrebe v kmetijskem sektorju; poudarja, da je v okviru Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada še vedno zgolj redko potrebna tržna intervencija, ti primeri pa predstavljajo sorazmerno majhen delež tega sklada (približno 5,9 %);

36.  poudarja, da je mogoče brezposelnost mladih delno zmanjšati tako, da se ustrezno podpre mlade na podeželju; obžaluje, da Komisija ni predlagala povečanja sredstev v proračunski vrstici za mlade kmetovalce;

37.  poudarja, da se izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo pospešuje in da bi moral sklad leta 2019 začeti delovati s polno paro, potem ko je bilo njegovo izvajanje v začetku programskega obdobja precej počasno; pozdravlja povečanje sredstev za program LIFE+ (za 6 %) v skladu s finančnim načrtom; ugotavlja, da bo Evropska okoljska agencija (EEA) v obdobju 2019–2020 prevzela dodatne naloge na področju okoljskega spremljanja in poročanja ter preverjanja emisij CO₂ tovornih vozil;

Razdelek 3 – Varnost in državljanstvo

38.  ugotavlja, da se za razdelek 3 predlagajo sredstva za prevzem obveznosti v skupnem znesku 3.728,5 milijona EUR, kar je 6,7 % več kot leta 2018, in da skupni znesek sredstev za plačila znaša 3.486,4 milijona EUR, torej 17 % več kot v lanskem predlogu; poudarja pa, da ta povečanja sledijo večletnemu zniževanju ravni sredstev in da skupna sredstva za različna osrednja področja, kot so migracije, upravljanje meja ali notranja varnost, še vedno znašajo zgolj 2,3 % predlagane skupne porabe EU v letu 2019; se sprašuje, zakaj so podpori zakonitemu priseljevanju v Unijo in spodbujanju učinkovitega vključevanja državljanov tretjih držav ter izboljšanju poštenih in učinkovitih strategij vračanja namenjena sredstva za prevzem obveznosti v znesku 281,2 milijona EUR, kar je 14,4 % manj kot leta 2018; poziva Komisijo, naj natančneje obrazloži razloge za to zmanjšanje;

39.  ugotavlja, da se je že četrto leto zapored v celoti izkoristila razlika do zgornje meje v razdelku 3, kar priča o tem, da proračun EU trenutno ni povsem primeren, da bi bil kos obsegu in kompleksnosti aktualnih migracijskih in varnostnih izzivov, s katerimi se spoprijema Unija; v zvezi s tem pozdravlja predlog, da se iz instrumenta prilagodljivosti uporabijo sredstva za prevzem obveznosti v višini 927,5 milijona EUR;

40.  pričakuje, da bo pritisk na migracijske in azilne sisteme nekaterih držav članic, tudi na njihovih mejah, ostal visok tudi v letu 2019, in poziva Unijo, naj bo pozorna glede morebitnih nepredvidljivih potreb na teh področjih v prihodnosti; v zvezi s tem poziva k okrepitvi sredstev za nadzor na zunanjih mejah, v zvezi s tem pa tudi, naj se agencijam EU, ki se ukvarjajo s temi vprašanji, dodelijo zadostni finančni in kadrovski viri, ter potrjuje, da se dolgoročna trajnostna rešitev skriva v obravnavi temeljnih vzrokov za migracije in begunsko krizo, skupaj s stabilizacijo v sosedstvu EU, in poudarja, da so naložbe v države izvora migrantov in beguncev osrednjega pomena pri uresničevanju tega cilja;

41.  ugotavlja, da bo instrument, ki omogoča zagotavljanje nujne humanitarne pomoči v Uniji, marca 2019 potekel; poziva Komisijo, naj z ozirom na vztrajne humanitarne potrebe beguncev in prosilcev za azil v nekaterih državah članicah oceni, ali bi bilo ustrezno ta instrument znova aktivirati ali bi ga bilo bolje opustiti; poudarja, da je potrebna večja solidarnost do držav, v katere prihaja največ beguncev in prosilcev za azil; medtem poudarja, kako pomembno je, da je financiranje prek mehanizmov za nujno pomoč v sklopu Sklada za azil, migracije in vključevanje še naprej na voljo, zlasti za nadaljnjo pomoč Grčiji; meni, da bi bilo treba finančno podporo dodeliti tudi Italiji; zato poziva Komisijo, naj navede razloge, na podlagi katerih se je odločila, da tega ne bo predlagala; opozarja, da je Italija edina država članica, v kateri večina prebivalstva meni, da mu članstvo v Evropski uniji ni prineslo koristi; obžaluje, da so se korenito zmanjšala sredstva za prevzem obveznosti za drugi del Sklada za azil, migracije in vključevanje „Podpora zakonitemu priseljevanju v Unijo in spodbujanje učinkovitega vključevanja državljanov tretjih držav ter izboljšanje poštenih in učinkovitih strategij vračanja“;

42.  meni, da bi moral proračun EU glede na široko paleto varnostnih izzivov, ki zajemajo spreminjajoče se oblike radikalizacije, kibernetske kriminalitete, nasilja in terorizma, na katere se posamezne države članice ne zmorejo same odzvati, spodbujati sodelovanje na področju varnostnih zadev s pomočjo uveljavljenih agencij EU; v zvezi s tem dvomi, da je to okolje z visokim varnostnim tveganjem združljivo s predlaganim občutnim zmanjšanjem sredstev za prevzem obveznosti (–26,6 %) za Sklad za notranjo varnost; poudarja, da bo poraba na tem področju učinkovita šele, ko bodo odstranjene ovire, ki onemogočajo sodelovanje znotraj Evrope in ciljno izmenjavo informacij, obenem pa se bo v celoti uporablja vsa ustrezna zaščita podatkov v skladu z zakonodajo EU; obžaluje, da Komisija še vedno ni pripravila predloga, s katerim bi žrtvam terorističnih dejanj in njihovim družinam na ravni EU izkazali finančno solidarnost, in jo poziva, naj stori, kar je potrebno, da bi zagotovila hiter začetek zagotavljanja te pomoči;

43.  je seznanjen s predlagano revizijo pravne podlage mehanizma Unije za civilno zaščito, ki bo, ko bo sprejet, pomembno vplival na proračun v zadnjih dveh letih sedanjega večletnega finančnega okvira, saj bo treba že samo iz razdelka 3 zagotoviti 256,9 milijona EUR; vztraja, da je zato povsem logično, da se ta pomembna nadgradnja osrednje politike Unije financira z novimi in dodatnimi sredstvi; svari pred uporabo prerazporeditev, ki se več kot očitno izvajajo na račun drugih dragocenih, dobro delujočih politik in programov;

44.  ponovno poudarja, da Parlament močno podpira programe Unije na področju kulture, pravosodja, temeljnih pravic in državljanstva; pozdravlja predlagano povečanje sredstev za program Ustvarjalna Evropa; vztraja tudi, da je treba zagotoviti zadostna sredstva za program Evropa za državljane in evropsko državljansko pobudo, zlasti med pripravami na evropske volitve;

45.  opozarja, da Parlament podpira programe na področju pravic, enakopravnosti, državljanstva in pravosodja; poudarja, da se mora EU še naprej zavzemati za uveljavljanje pravic žensk in oseb LGBTI;

46.  pozdravlja povečanje sredstev za prevzem obveznosti za program hrane in krme, da se bo lahko Unija učinkovito spoprijela z izbruhom resnih bolezni živali in rastlin, tudi epidemije aviarne influence, ki je pred kratkim izbruhnila v več državah članicah;

47.  poziva Evropsko komisijo, naj zagotovi ustrezna proračunska sredstva za povečanje prepoznavnosti in učinkovitosti medijskega pokrivanja volitev v Evropski parlament v letu 2019 in zlasti za spodbujanje poznavanja t. i. „Spitzenkandidaten“, kandidatov za predsedstvo Komisije;

Razdelek 4 – Evropa v svetu

48.  je seznanjen s predlaganim povečanjem skupnih sredstev za prevzem obveznosti v razdelku 4 v znesku 11.384,2 milijona EUR (13,1 % več kot v proračunu za leto 2018); ugotavlja, da je to povečanje vezano predvsem na financiranje drugega obroka instrumenta za begunce v Turčiji, pri čemer Komisija predlaga, da se uporabi splošna razlika do zgornje meje za obveznosti (1.116,2 milijona EUR); ugotavlja, da bi s tem predlogom zmanjkalo razlike do zgornje meje v razdelku 4;

49.  poziva države članice, naj povečajo prispevke v skrbniški sklad za Afriko, sklad Madad in Evropski sklad za trajnostni razvoj, da bi podprle stabilizacijo v kriznih regijah, zagotovile pomoč beguncem ter spodbujale socialni in gospodarski razvoj na afriški celini in v državah evropskega sosedstva;

50.  je še vedno prepričan, da izzivi, s katerimi se EU sooča na področju zunanjega delovanja, zahtevajo trajno financiranje, ki presega sedanjo velikost razdelka 4; vztraja, da bi bilo treba nove pobude financirati z novimi sredstvi in da bi bilo treba v celoti izkoristiti vse možnosti prilagodljivosti; nasprotuje pa predlaganemu financiranju podaljšanja instrumenta za begunce v Turčiji, saj bi se tako občutno omejile možnosti financiranja drugih prednostnih področij v razdelku 4 ter bistvena vloga proračuna EU pri zagotavljanju pomoči ljudem, ki jo potrebujejo, in spodbujanju temeljnih vrednot;

51.  pozdravlja povečanje sredstev za projekte, povezane z migracijami na osrednji sredozemski poti, pa tudi zmerno povečanje sredstev za vzhodno komponento evropskega instrumenta sosedstva in preusmeritev prednostnih nalog v okviru instrumenta za razvojno sodelovanje na Bližnji vzhod; poziva, naj se Agenciji Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev (UNRWA) zagotovi dovolj sredstev, da bo mogoče glede na odločitev ZDA, da ukinejo prispevek agenciji, še naprej stalno zagotavljati podporo palestinskim beguncem v regiji;

52.  pozdravlja povečanje podpore za regionalne ukrepe na Zahodnem Balkanu; vseeno meni, da bi bilo treba še okrepiti podporo za politične reforme; obžaluje, da se je povečala podpora za politične reforme v Turčiji (IPA II), in dvomi, da je povečanje usklajeno z odločitvijo proračunskega organa o tem, da se v sedanjem proračunskem letu zmanjšajo sredstva v tej vrstici; ponovno poziva, naj se sredstva, ki so v sklopu IPA II namenjena turškim oblastem, pogojujejo z izboljšavami na področju človekovih pravic, demokracije in pravne države; poziva, naj se sredstva v tej vrstici – če na teh področjih ne bo dosežen napredek, pri čemer se zaveda, da je manevrski prostor omejen – pretežno preusmerijo v roke akterjev civilne družbe, da bi bilo mogoče izvesti ukrepe v podporo ciljem na področju pravne države, demokracije, človekovih pravic in svobode medijev; podpira splošni trend zmanjševanja števila političnih reform v okviru sredstev za Turčijo;

53.  opominja, da se je opazno zmanjšal znesek, ki bo v proračunu 2019 namenjen jamstvenemu skladu za zunanje delovanje, ki ga upravlja Evropska investicijska banka (EIB), ter občutno zmanjšal predvideni znesek za nepovratna sredstva v obliki makrofinančne pomoči, saj je znesek neporavnanih posojil EIB manjši, kot pa je bilo sprva predvideno, manj kot v prejšnjem finančnem načrtu pa je tudi posojil v obliki makrofinančne pomoči;

54.  ponovno poudarja, da v celoti podpira zaobljube, ki jih je EU dala na bruseljski konferenci v podporo Siriji in s katerimi je podkrepila prejšnje zaobljube; se strinja, da se evropski instrument sosedstva in humanitarna pomoč za izpolnitev te zaobljube v letu 2019 povečata s po 120 milijoni EUR;

55.  ponovno poudarja, da podpira dodelitev zadostnih finančnih sredstev za strateško komuniciranje EU, s katerim bi se zoperstavili kampanjam dezinformiranja in kibernetskim napadom, pa tudi za promocijo objektivne podobe Unije zunaj njenih meja;

Razdelek 5 – Uprava

56.  ugotavlja, da so se odhodki za razdelek 5 v primerjavi s proračunom 2018 povečali za 3,0 % in zdaj v sredstvih za prevzem obveznosti znašajo 9.956,9 milijona EUR (+291,4 milijona EUR); ugotavlja, da gre povečanje podobno kot v prejšnjem proračunskem postopku pripisati predvsem razvoju pokojnin (+116,7 milijona EUR), ki predstavljajo 20,2 % odhodkov v razdelku 5; ugotavlja, da ostaja delež odhodkov za upravo v predlogu proračuna nespremenjen in znaša 6,0 % sredstev za prevzem obveznosti;

57.  je seznanjen s prizadevanji Komisije, da bi v lastnem proračunu izkoristila vse možnosti za ustvarjanje prihrankov in racionalizacijo odhodkov, ki niso povezani s plačami; ugotavlja, da so se odhodki Komisije (+2,0 %) povečali predvsem zaradi samodejne prilagoditve odhodkov za plače in pogodbenih obveznosti; je prav tako seznanjen, da je Komisija za uresničevanje novih prednostnih nalog opravila notranjo premestitev osebja;

58.  ugotavlja, da dejanska razlika do zgornje meje znaša 575,2 milijona EUR, potem ko bo 253,9 milijona EUR namenjenih za izravnavo uporabe varnostne rezerve v letu 2018; meni, da je rezerva pomembna v nominalnem smislu in da odraža prizadevanja Komisije, zlasti za zamrznitev povečevanja odhodkov, ki niso povezani s plačami; meni, da bi utegnila dodatna prizadevanja za stabilizacijo ali zmanjšanje upravnih odhodkov Komisije povzročiti preložitev pomembnih naložb ali ogroziti ustrezno delovanje uprave;

Pilotni projekti – pripravljalni ukrepi

59.  poudarja pomen pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov kot orodij za opredeljevanje političnih prednostnih nalog in uvedbo novih pobud, ki utegnejo postati stalne dejavnosti in programi EU; namerava opredeliti uravnotežen sveženj pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, ki bodo odražali politične prednostne naloge Parlamenta ter upoštevali ustrezno in pravočasno predhodno oceno Komisije; ugotavlja, da so v sedanjem predlogu razlike do zgornje meje v nekaterih razdelkih omejene ali jih celo ni, zato namerava preučiti, kako bi lahko omogočili več pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, ne da bi s tem ogrozili druge politične prednostne naloge;

Agencije

60.  ugotavlja, da so se sredstva za decentralizirane agencije v predlogu proračuna 2019 skupaj povečala za 10,8 % (brez upoštevanja namenskih prihodkov), število delovnih mest pa za 259; pozdravlja, da se lastni proračun večine agencij povečuje, medtem ko se prispevki EU zmanjšujejo; v zvezi s tem ugotavlja, da Parlament trenutno preučuje, ali je mogoče še povečati financiranje decentraliziranih agencij s pristojbinami; z zadovoljstvom ugotavlja, da je bilo agencijam z novimi nalogami (ESMA, EU-LISA in FRONTEX) odobreno precejšnje povečanje finančnih in kadrovskih virov; poziva, naj se zagotovi dodatna finančna podpora agencijam, ki se ukvarjajo z migracijami in varnostnimi izzivi; meni, da bi bilo treba Europol in Eurojust dodatno okrepiti ter da bi moral biti Evropski azilni podporni urad (EASO) deležen ustreznega financiranja za preoblikovanje v Agencijo Evropske unije za azil;

61.  ponavlja svoje stališče, da je bilo doseženo 5-odstotno zmanjšanje števila zaposlenih, in poudarja, da glede na to, kako hitro je Računsko sodišče pregledalo zadevo, ta praksa ni nujno prinesla pričakovanih rezultatov; meni, da je treba decentralizirane agencije oceniti za vsak primer posebej; pozdravlja podporo vseh institucij in priporočila medinstitucionalne delovne skupine;

62.  pozdravlja ustanovitev dveh novih organov EU, ki se obravnavata kot decentralizirani agenciji, namreč Evropskega javnega tožilstva in Evropskega organa za delo; ugotavlja, da so sredstva za Evropski organ za delo uvrščena v rezervo, dokler ne bo končan zakonodajni postopek; ugotavlja, da je sedež Evropskega javnega tožilstva v Luxembourgu, in poziva, naj se vejama proračunskega organa posredujejo vse informacije o nepremičninski politiki v skladu s finančno uredbo; meni, da je treba nove agencije ustanavljati z dodelitvijo novih sredstev in novih delovnih mest, pri tem pa se izogibati vsem vrstam prerazporejanja, dokler ne bo popolnoma jasno, da se bodo nekatere dejavnosti v celoti prenesle s Komisije ali drugih obstoječih organov, kot je Eurojust, na nove agencije; ugotavlja, da ima Eurojust še vedno pristojnost, da v tesnem sodelovanju z Evropskim javnim tožilstvom obravnava zadeve v zvezi z zaščito finančnih interesov EU, hkrati pa se mora posvečati tudi zagotavljanju operativne podpore državam članicam pri boju proti organiziranemu kriminalu, terorizmu, kibernetski kriminaliteti in tihotapljenju migrantov; spominja na določbe, navedene v skupnem pristopu za novoustanovljene decentralizirane agencije;

63.  pričakuje, da bodo pogajanja o proračunu 2019 temeljila na načelu, da sta obe veji proračunskega organa zavezani hitremu začetku pogajanj v čim zgodnejši fazi in popolnemu izkoristku celotnega spravnega obdobja, hkrati pa tudi zagotavljanju ravni zastopanosti, ki bo zagotavljala pristen politični dialog;

64.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

• [1]  UL 298, 26.10.2012, str. 1.
• [2]  UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
• [3]  UL L 163, 24.6.2017, str. 1.
• [4]  UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
• [5]  Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0089.

PRILOGA: SKUPNA IZJAVA O DATUMIH ZA PRORAČUNSKI POSTOPEK IN UREDITVAH ZA DELOVANJE SPRAVNEGA ODBORA V LETU 2018

A.  V skladu z delom A priloge Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju se Evropski parlament, Svet in Komisija dogovorijo o naslednjih ključnih datumih za proračunski postopek 2019:

1.  Komisija si bo prizadevala do konca maja predstaviti poročilo o načrtovanih prihodkih in odhodkih za leto 2019;

2.  trialog bo sklican 12. julija zjutraj, pred sprejetjem stališča Sveta;

3.  Svet si bo prizadeval sprejeti stališče in ga posredovati Evropskemu parlamentu do 37. tedna (tretji teden septembra), da bi bilo laže doseči pravočasen dogovor z Evropskim parlamentom;

4.  Odbor Evropskega parlamenta za proračun si bo prizadeval o spremembah stališča Sveta glasovati najpozneje do konca 41. tedna (sredi oktobra);

5.  trialog bo sklican 18. oktobra zjutraj, pred obravnavo v Evropskem parlamentu;

6.  Evropski parlament bo o obravnavanem dokumentu glasoval na plenarnem zasedanju v 43. tednu (plenarno zasedanje od 22. do 25. oktobra);

7.  spravno obdobje se bo začelo 30. oktobra; rok za spravni postopek pa bo v skladu s členom 314(4)(c) PDEU potekel 19. novembra 2018;

8.  spravni odbor se bo sestal 7. novembra zjutraj v Evropskem parlamentu ter 16. novembra v Svetu, po potrebi pa bo lahko sklical dodatne seje; seje spravnega odbora bodo pripravljene na trialogih: prvi trialog bo potekal 7. novembra zjutraj, v 21-dnevnem spravnem obdobju pa se lahko skličejo dodatni trialogi, med drugim tudi 14. novembra (Strasbourg);

B.  ureditev delovanja spravnega odbora je določena v delu E priloge k omenjenemu medinstitucionalnemu sporazumu.

MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (19.6.2018)

za Odbor za proračun

o mandatu za trialog o predlogu proračuna za leto 2019
(2018/2024(BUD))

Pripravljavka mnenja: Marita Ulvskog

POBUDE

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da bi moral proračun za leto 2019 prispevati k uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020 na področju socialnih zadev in zaposlovanja, ki so najdlje od uresničitve, ter k uspešnemu izvajanju evropskega stebra socialnih pravic, zlasti ko gre za boj proti brezposelnosti mladih in dolgotrajni brezposelnosti, čedalje večji neenakosti, socialni izključenosti in revščini; v zvezi s tem poudarja, da proračuna za leto 2019 ni mogoče obravnavati zunaj konteksta večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020;

2.  opozarja, da sta zanesljivo okrevanje in trajnostna rast ključna dejavnika za ustvarjanje dostojnih delovnih mest, ki bodo vodila v kakovostno zaposlitev, povečanje skupne blaginje in pospešitev vertikalne socialne konvergence, ter da je treba evropske strukturne in investicijske sklade učinkoviteje usmerjati v ustvarjanje delovnih mest, spodbujanje vključujoče rasti ter socialne in teritorialne kohezije, podpiranje strukturnih reform, zmanjševanje neenakosti ter spodbujanje ukrepov izpopolnjevanja in vseživljenjskega učenja; poudarja, kako pomembne so raziskave in inovacije za spodbujanje rasti in ustvarjanje delovnih mest;

3.  poudarja, da je treba zagotoviti sredstva za boj proti revščini, zlasti revščini otrok, in podporne ukrepe, s katerimi bo zadoščeno osnovnim potrebam otrok, kot so hrana, stanovanje, izobraževanje in zdravstveno varstvo;

4.  poudarja, kako pomembno je ustrezno financiranje programov in pobud v sklopu večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020, katerih cilj je odpraviti brezposelnost, revščino in socialno izključenost, zlati pa tistih, namenjenih najbolj zapostavljenim v družbi, na primer Evropskega socialnega sklada, pobude za zaposlovanje mladih, Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, različnih delov programa za zaposlovanje in socialne inovacije, vključno s podporo MSP kot viru ustvarjanja delovnih mest, ter Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim; zato vztraja, da bi bilo treba v proračunu za leto 2019 sredstva za te programe realno povečati ali vsaj ohraniti na ravni iz prejšnjega leta;

5.  nadalje poudarja, da so proračunske vrstice, ki podpirajo evropski socialni dialog in ukrepe za socialne partnerje, bistvenega pomena, ko gre za povečanje vključitve socialnih partnerjev, na primer v evropskem semestru in pri izvajanju evropskega stebra socialnih pravic; meni, da je tako financiranje zato ključnega pomena;

6.  opozarja, da so izredne socialne razmere zaradi pomanjkanja prihodnjih priložnosti v nekaterih regijah za mlade še kako resnične ter zahtevajo inovativne in usmerjene rešitve, ki jih je treba hitro izvesti, da bi v bližnji prihodnosti dosegli oprijemljive izboljšave; pričakuje, da se bo s proračunom za leto 2019 zato še naprej izkazovala velika ambicioznost za boj proti brezposelnosti mladih;

7.  se zavezuje, da bo hitro sprejel novo zakonodajo glede pobude za zaposlovanje mladih in Evropskega socialnega sklada, da bi olajšal ambiciozno povečanje sredstev za pobudo za zaposlovanje mladih za leto 2019, ne da bi bili zaradi tega ogroženi drugi programi, ki se v državah članicah izvajajo v okviru Evropskega socialnega sklada, morebiti tako da bi države članice razbremenili obveznosti, da zagotovijo enako raven sredstev, namenjenih zaposlovanju mladih, kot je zagotovljena v okviru Evropskega socialnega sklada, pod strogim pogojem, da predlagane spremembe državam članicam ne bi omogočile, da bi bile oproščene finančnih zavez, ki so jih dale na tem področju, niti pomenile splošnega zmanjšanja proračunskih sredstev EU za boj proti brezposelnosti mladih;

8.  priznava, da jamstvo za mlade predstavlja napredek v boju proti brezposelnosti mladih; a hkrati ugotavlja, da iz nedavnih dokazov izhaja, da jamstvo za mlade na nekaterih področjih ne dosega želenih rezultatov s pričakovano hitrostjo, in sicer zaradi razlogov, ki niso povezani s samo shemo, temveč z njenim izvajanjem, predvsem ker nekatere nacionalne vlade niso pripravljene sprejemati kompromisov in nimajo politične volje, ker socialni partnerji ter regionalne in lokalne vlade niso vključeni, ker je kakovost ponudbe vprašljiva in ker je dejanska vključitev udeležencev na trg dela po koncu časa trajanja ponudbe pomanjkljiva;

9.  poziva k nadaljevanju prizadevanj za izboljšanje izvajanja pobude za zaposlovanje mladih, med drugim tako da se zagotovi, da bodo ponudbe za zaposlitev, izobraževanje ali usposabljanje usklajene s profili udeležencev in povpraševanjem na trgu dela, da bi udeležencem zagotovili trajno zaposlitev;

10.  poziva Komisijo, naj sprejme načrt za izredne razmere za zaposlovanje mladih, ki bo dopolnjeval pobudo za zaposlovanje mladih in bo imel proračun v višini 500 milijonov EUR, da bi tako podprla izvajanje programov kakovostne zaposlitve, ki spodbujajo ustvarjanje delovnih mest in podjetniške priložnosti v regijah EU, v katerih je stopnja brezposelnosti mladih višja od 40 %; poudarja, da bi se morale iz te sheme financirati inovacije, kakovost in dobre prakse ter da bi morali biti odobreni projekti z najvišjo ravnjo kakovosti in trajnosti pri ustvarjanju delovnih mest za osebe, mlajše od 30 let;

11.  ugotavlja, da so sredstva za plačila iz proračuna za leto 2018 doslej zadostovala za kritje zahtev držav članic za izplačila in da se v skladu z napovedmi Komisije pričakuje, da bodo – za razliko od prejšnjih let trenutnega programskega obdobja – ustrezala njihovim letnim potrebam, saj črpanje iz strukturnih skladov takrat ni potekalo tako hitro, kot se je predvidevalo; poudarja, da je treba zato v proračunu za leto 2019 zagotoviti ustrezna sredstva za plačila; ugotavlja, da so za nizko stopnjo črpanja deloma krive upravne ovire; zato poziva k nadaljnjemu zmanjšanju teh ovir, da bi izboljšali dostop do sredstev;

12.  vztraja, da je treba v proračunu za leto 2019 predvideti ustrezna sredstva za prevzem obveznosti in predvsem sredstva za plačila za Evropski socialni sklad, saj se zanj začenja obdobje pospešenega izvajanja in se bo povečalo število zahtevkov držav članic za izplačilo;

13.  želi spomniti, da mora pri upravljanju in nadzoru strukturnih programov prevladati načelo sorazmernosti; poziva Komisijo in države članice, naj preučijo možnost vzpostavitve spletnega prijavnega sistema za vodje projektov, ki bo bolj prispeval k upravni poenostavitvi;

14.  poziva Komisijo, naj v skladu s posebnim poročilom št. 06/2018 Evropskega računskega sodišča bolje opredeli in nadzira financiranje, namenjeno mobilnosti delovne sile v okviru programa za zaposlovanje in socialne inovacije in Evropskega socialnega sklada, in zagotovi dopolnjevanje in boljše spremljanje smotrnosti sredstev, s tem pa njihovo učinkovito in uspešno uporabo;

15.  ponavlja, da so pilotni projekti in pripravljalni ukrepi zelo koristno orodje za uvedbo novih dejavnosti in politik; poudarja, da je bilo več zamisli Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve v preteklosti uspešno uresničenih v obliki pilotnih projektov ali pripravljalnih ukrepov; poziva Komisijo, naj Parlament redno in podrobno seznanja z najnovejšimi informacijami o različnih fazah izvajanja pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, ter jo nadalje poziva, naj te projekte in ukrepe hitro izvede in spoštuje njihovo vsebino, kot sta jo opredelila ter potrdila Parlament in Svet;

16.  poudarja pomemben prispevek vseh agencij za zaposlovanje in socialne zadeve (Cedefop, ETF, Eurofound, EU-OSHA) pri obravnavanju širokega nabora vprašanj glede zaposlovanja in socialnih vprašanj; v zvezi s tem poudarja, da se število njihovih nalog stalno povečuje in da jim je zato treba zagotoviti potrebne finančne in človeške vire, da bodo lahko izpolnile svoje naloge in zagotovile najboljše možne rezultate v podporo zakonodajnim in političnim ciljem EU; podpira ustanovitev Evropskega organa za delo, ki naj bi z delom začel leta 2019; poudarja, da je treba zagotoviti dodatno financiranje za zagotovitev, da bodo za njegovo ustanovitev namenjena zadostna finančna sredstva, in da tega ni mogoče izvesti s prerazporeditvijo sredstev drugih agencij za zaposlovanje in socialne zadeve;

17.  ponavlja, da je zaskrbljen zaradi negativnega vpliva povečevanja irskega količnika na proračun, zaradi česar bi utegnila biti vse bolj ogrožena finančna zmogljivost Eurofounda za ustrezno izvajanje mandata; pričakuje, da bodo institucije Unije sprejele ukrepe za izravnavo tega učinka, kot je bilo izraženo v poročilu o razrešnici Eurofoundu za leto 2016; poudarja, da je potrebno dodatno financiranje, da bi ohranili raven raziskav, ki jih izvaja agencija, zlasti da bi zagotovili delo v zvezi z vseevropskimi raziskavami.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	19.6.2018
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	37 7 3
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Laura Agea, Guillaume Balas, Enrique Calvet Chambon, Ole Christensen, Michael Detjen, Labros Fundulis (Lampros Fountoulis), Elena Gentile, Czesław Hoc, Rina Ronja Kari, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Kostadinka Kuneva, Jérôme Lavrilleux, Jeroen Lenaers, Verónica Lope Fontagné, Javi López, Thomas Mann, Dominique Martin, Anthea McIntyre, Miroslavs Mitrofanovs, Emilian Pavel, João Pimenta Lopes, Georgi Pirinski, Marek Plura, Dennis Radtke, Sofia Ribeiro, Robert Rochefort, Claude Rolin, Siôn Simon, Romana Tomc, Yana Toom
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Georges Bach, Heinz K. Becker, Rosa D’Amato, António Marinho e Pinto, Edouard Martin, Ivari Padar, Evelyn Regner, Anne Sander, Joachim Schuster, Michaela Šojdrová, Ivo Vajgl, Kosma Złotowski
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Malin Björk, Karoline Graswander-Hainz, Jytte Guteland, Angelika Mlinar, Keith Taylor

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

	+
ALDE	Enrique Calvet Chambon, António Marinho e Pinto, Angelika Mlinar, Robert Rochefort, Yana Toom, Ivo Vajgl
GUE/NGL	Kostadinka Kuneva
PPE	Georges Bach, Heinz K. Becker, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Jérôme Lavrilleux, Jeroen Lenaers, Verónica Lope Fontagné, Thomas Mann, Marek Plura, Dennis Radtke, Sofia Ribeiro, Claude Rolin, Anne Sander, Michaela Šojdrová, Romana Tomc
S&D	Guillaume Balas, Ole Christensen, Michael Detjen, Elena Gentile, Karoline Graswander-Hainz, Jytte Guteland, Javi López, Edouard Martin, Ivari Padar, Emilian Pavel, Georgi Pirinski, Evelyn Regner, Joachim Schuster, Siôn Simon
VERTS/ALE	Miroslavs Mitrofanovs, Keith Taylor

	-
ECR	Czesław Hoc, Anthea McIntyre, Kosma Złotowski
ENF	Dominique Martin
GUE/NGL	Malin Björk, Rina Ronja Kari, João Pimenta Lopes

3	0
EFDD	Laura Agea, Rosa D’Amato
NI	Labros Fundulis (Lampros Fountoulis)

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (21.6.2018)

za Odbor za proračun

o mandatu za trialog o predlogu proračuna za leto 2019
(2018/2024(BUD))

Pripravljavec mnenja: Ramón Luis Valcárcel Siso

POBUDE

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, kako pomembno vlogo imata kmetijstvo in razvoj podeželja pri uresničevanju številnih ciljev Unije na področju prehranske varnosti, trajnostne gospodarske rasti, dobrobiti živali, ustvarjanja delovnih mest, gozdarstva, podnebnih sprememb, inovacij ter teritorialnega in okoljskega ravnovesja; poudarja, da sta kmetijstvo in razvoj podeželja pomemben del splošnega proračuna EU in da je treba ohraniti sredstva za ti področji; opozarja, da so se odhodki za kmetijstvo zmanjšali in da bi utegnilo imeti zmanjševanje proračunskih sredstev za skupno kmetijsko politiko negativne posledice, vplivati na procese spremljanja in nadzora ter ogroziti izpolnitev ciljev v okviru skupne kmetijske politike;

2.  poudarja, da morajo sredstva, namenjena raziskavam v agroživilskem sektorju, zlasti iz proračuna za Obzorje 2020, nujno ostati v celoti razpoložljiva, da bi spodbudili inovacije v kmetijskem sektorju;

3.  se zavzema za stabilen kmetijski proračun, zato odločno zavrača vsakršno zmanjšanje v letu 2019, zlasti glede na hude krize in nihanje cen, s katerimi se je kmetijski sektor soočal v zadnjih letih;

4.  poziva države članice, naj povečajo svoje prispevke v proračun Unije, da bi zagotovile stabilnost in se izognile možnosti prihodnjih kriz v kmetijskem sektorju;

5.  opozarja, da je treba neposredno pomoč iz skupne kmetijske politike bolj pravično porazdeliti med države ter med velike, male in srednje kmetije;

6.  ugotavlja, da pogostost kriz in večje nihanje cen kažeta na potrebo po večjem proračunu za kmetijstvo;

7.  poziva Komisijo in države članice, naj začnejo pravočasno spremljati nihanje cen kmetijskih proizvodov, saj to neugodno vpliva na prihodke kmetov, in naj se po potrebi odzivajo hitro in učinkovito ter kmetom neposredno zagotovijo možnost, da se borijo proti temu nihanju cen;

8.  poudarja, da je treba obrniti dolgoročni trend zmanjševanja prihodkov kmetov iz zadnjih desetletij;

9.  je opazil, da se proizvajalci srečujejo s težavami pri iskanju novih trgov, zato izraža zaskrbljenost in razočaranje nad odločitvijo Komisije, da bo 30. junija 2018 odpravila ukrepe v podporo sektorjem, ki jih je prizadel ruski embargo, saj to dejansko pomeni kazen za te sektorje zaradi dogodkov, na katere niso mogli vplivati;

10.  poziva Komisijo, naj si stalno prizadeva za odkrivanje novih prodajnih možnosti;

11.  poudarja pomen razvoja novih prodajnih trgov za ohranjanje konkurenčnosti in izboljšanje odpornosti evropskega kmetijstva na tržne krize, kot smo ji bili priča v primeru ruskega embarga; zato poziva, naj se zagotovi finančna podpora za nove tržne priložnosti;

12.  poziva Komisijo, naj sprejme odločitev o podaljšanju pomoči zaradi ruskega embarga, še preden bo sprejela zakonodajni predlog o proračunu za leto 2019, oziroma najpozneje pred dopolnilnim pismom jeseni;

13.  je zaskrbljen zaradi morebitnih posledic za proračun za leto 2019, če potekajoča pogajanja o izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije ne bi bila uspešna;

14.  opozarja na obseg uvoza hrane, ki je zdaj namenjena na trg Združenega kraljestva, saj bo moral to hrano potem absorbirati enotni trg;

15.  poziva Komisijo, naj podpira trajnostno kmetijstvo, prilagojeno trgom EU in spodbuja uporabo varnih in okolju prijaznih alternativ pesticidom ter v letu 2019 ustrezno okrepi podporo za tovrstne rešitve;

16.  znova ugotavlja, da sta obstoječa krizna rezerva in mehanizem finančne discipline nekoristna in da bosta tudi v proračunu za leto 2019 predstavljala samo birokratsko breme; ugotavlja, da je bilo evropsko kmetijstvo v zadnjih letih večkrat podvrženo krizam; zato spodbuja Komisijo, naj preuči možnost oblikovanja večletne rezerve, ki ne bo vezana na neposredna plačila in ki bo obravnavala pregrevanje trgov in resne krize;

17.  opozarja, da mora biti v tržnih ureditvah zagotovljeno namensko uravnavanje velikosti proizvodnje, da ne bi prihajalo do proizvodnih presežkov;

18.  poziva države članice in Komisijo, naj v letu 2019 okrepijo ukrepe v podporo mladim kmetom ter izboljšajo generacijsko pomlajevanje, ki ostaja na nizki ravni ter ima dolgoročne posledice za evropsko kmetijstvo; poudarja, da do nezadostnega generacijskega pomlajevanja med drugim prihaja zato, ker kmetovanje ne prinaša pravičnega in dostojnega prihodka; zato meni, da je pomembno poenostaviti in zmanjšati birokratske ovire, s katerimi se srečujejo mladi, ter spodbujati primere dobre prakse, ki so se začeli uspešno izvajati v številnih državah članicah ter dokazano prispevajo h generacijskemu pomlajevanju;

19.  poudarja, kako pomembne so naložbe v novo tehnologijo in inovacije, da bi postalo evropsko kmetijstvo bolj konkurenčno in okoljsko trajnostno; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj se pri pripravi kmetijskega proračuna osredotoči zlasti na potrebe kmetov in politične cilje ter v večji meri upošteva pametno in inovativno prakso, ki zagotavlja dolgoročno preživetje kmetijstva EU.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	20.6.2018
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	35 1 7
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	John Stuart Agnew, Clara Eugenia Aguilera García, Eric Andrieu, Richard Ashworth, José Bové, Daniel Buda, Nicola Caputo, Matt Carthy, Michel Dantin, Paolo De Castro, Albert Deß, Diane Dodds, Jørn Dohrmann, Herbert Dorfmann, Norbert Erdős, Luke Ming Flanagan, Karine Gloanec Maurin, Beata Gosiewska, Martin Häusling, Esther Herranz García, Jan Huitema, Peter Jahr, Ivan Jakovčić, Zbigniew Kuźmiuk, Norbert Lins, Philippe Loiseau, Mairead McGuinness, Giulia Moi, Ulrike Müller, Maria Noichl, Marijana Petir, Bronis Ropė, Maria Lidia Senra Rodríguez, Czesław Adam Siekierski, Marc Tarabella, Maria Gabriela Zoană, Marco Zullo
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Franc Bogovič, Karin Kadenbach, Elsi Katainen, Anthea McIntyre, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Miguel Viegas
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Krzysztof Hetman

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

35	+
ALDE	Ivan Jakovčić, Elsi Katainen, Ulrike Müller
ECR	Jørn Dohrmann, Beata Gosiewska, Zbigniew Kuźmiuk, Anthea McIntyre
ENF	Philippe Loiseau
NI	Diane Dodds
PPE	Richard Ashworth, Franc Bogovič, Daniel Buda, Michel Dantin, Albert Deß, Herbert Dorfmann, Norbert Erdős, Krzysztof Hetman, Peter Jahr, Norbert Lins, Mairead McGuinness, Marijana Petir, Czesław Adam Siekierski
S&D	Clara Eugenia Aguilera García, Eric Andrieu, Nicola Caputo, Paolo De Castro, Karine Gloanec Maurin, Karin Kadenbach, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Maria Noichl, Marc Tarabella, Maria Gabriela Zoană
Verts/ALE	José Bové, Martin Häusling, Bronis Ropė

1	-
EFDD	John Stuart Agnew

7	0
ALDE	Jan Huitema
EFDD	Giulia Moi, Marco Zullo
GUE/NGL	Matt Carthy, Luke Ming Flanagan, Maria Lidia Senra Rodríguez, Miguel Viegas

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje (7.6.2018)

za Odbor za proračun

o mandatu za trialog o predlogu proračuna za leto 2019
(2018/2024(BUD))

Pripravljavec mnenja: Morten Løkkegaard

POBUDE

Odbor za kulturo in izobraževanje poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da so programi na področju izobraževanja, mladih, kulture in državljanstva še vedno ključni za splošno povečanje ozaveščenosti o skupni evropski identiteti;

2.  opozarja, tudi ob upoštevanju njegove 30. obletnice, da program Erasmus+ ostaja glavni program za spodbujanje mobilnosti mladih, kot dokazuje obseg prejetih vlog, ki presega razpoložljiva finančna sredstva; močno obžaluje, da je raven financiranja, ki se v predlogu proračuna za leto 2019 predlaga za program Erasmus+, precej nižja od pričakovanj Parlamenta in zgolj odraža dejstvo, da so sredstva za program Erasmus+ v sedanjem večletnem finančnem okviru sedaj dosegla najvišjo raven, kar pomeni, da programu ni mogoče zagotoviti niti preostalih dodatnih sredstev, predvidenih pri reviziji večletnega finančnega okvira; zato vztraja, da je treba povečati sredstva, zlasti v zvezi s stalnim usposabljanjem in mladinskim sektorjem, vključno z dejavnostmi neformalnega izobraževanja, da bi zagotovili večjo udeležbo ranljivih skupin, predvsem mladih invalidnih oseb; znova poziva, naj se sredstva za program Erasmus+ v naslednjem večletnem finančnem okviru vsaj potrojijo, saj je zelo priljubljen, obenem pa utrjuje občutek pripadnosti Evropi in izboljšuje možnosti zaposlitve za mlade udeležence;

3.  poudarja tudi, da je treba pobudi, ki je trenutno znana pod imenom evropska solidarnostna enota in o kateri trenutno potekajo pogajanja, zagotoviti lastno proračunsko vrstico in lastna sredstva, sestavljena iz sredstev nekdanje evropske prostovoljske službe v okviru Erasmus+ in drugih sredstev, ki bodo izhajala izključno iz nerazporejenih razlik;

4.  spominja, kako dragocen je program Ustvarjalna Evropa za podporo avdiovizualnemu in kulturnemu sektorju Unije; vztraja, da bi morala mora raven financiranja ustrezati ambicijam programa, zlasti za podprogram Kultura, za katerega so značilni kronično pomanjkanje sredstev in posledično težave pri doseganju zadovoljivih rezultatov, kar ogroža pričakovanja kandidatov; poudarja, da je nizka stopnja uspešnosti značilna posledica nezadostnega financiranja, to pa je v nasprotju z ambicioznimi cilji programa; meni, da bi okrepitev medsektorske veje programa Ustvarjalna Evropa Komisiji omogočila, da bi si bolj prizadevala v boju proti lažnim novicam, tako s povečevanjem medijske pismenosti kot s spodbujanjem sektorskega dialoga; meni tudi, da bi bilo treba še naprej izkoriščati sinergije med Evropskim skladom za strateške naložbe (EFSI) in mehanizmom za jamstva v kulturnem in ustvarjalnem sektorju, med drugim da bi lahko kulturni in ustvarjalni sektor v celoti izrazila svojo dvojno vrednost pri zaščiti in poudarjanju evropske kulturne in jezikovne raznolikosti, podpori pri ustvarjanju kakovostnih delovnih mest in trajnostne rasti ter razvoju inovacij in produkcije; vztraja, da bi bilo treba iz sklada EFSI precejšen finančni prispevek nameniti za naložbe v izobraževanje, usposabljanje in raziskave, ustrezno podporo pa bi bilo treba zagotoviti tudi kulturnim in ustvarjalnim sektorjem; poudarja, da je prilagojena podpora, namenjena posameznemu sektorju, bistvenega pomena, če želimo zagotoviti, da bi lahko tudi kulturni in ustvarjalni sektor izkoristila prednosti posojil EFSI;

5.  je seznanjen z zanimanjem, ki ga je vzbudila uvedba evropskega leta kulturne dediščine 2018; zato poziva, naj se pobude in instrumenti upravljanja, povezani z evropskim letom kulturne dediščine, nadaljujejo tudi po letu 2018, tudi s pomočjo namenskih proračunskih vrstic v okviru drugih večletnih programov, kot so programi za raziskave, zunanje ukrepe, kohezijo, program Erasmus+ ter pobude za digitalizacijo kulturne dediščine in vključitev v akcijski načrt za digitalno izobraževanje;

6.  poziva Komisijo, naj celovito pregleda vse dejavnosti v sklopu multimedijskih ukrepov ter se prepriča, da služijo svojemu osnovnemu namenu in da bo v naslednjem večletnem finančnem okviru doseženo ustrezno ravnotežje pri njihovem financiranju, rezultate pregleda pa naj posreduje Parlamentu; opozarja, da je bila vrstica za multimedijske ukrepe oblikovana za zagotavljanje splošnih informacij za državljane o dejavnostih Unije, da bi povečali prepoznavnost delovanja institucij Unije, sprejetih odločitev in različnih faz oblikovanja Evrope; zato poziva Komisijo, naj sedanje dejavnosti v okviru te vrstice, ki služijo drugim namenom, financira iz drugih ustreznih proračunskih vrstic; poziva, naj se v letu 2019 dodelijo dodatna sredstva, s katerimi bi zagotovili delovanje mreže Euranet Plus v preostanku večletnega finančnega okvira; vztraja pa, da sedanje delovanje mreže, ki se financira „iz rok v usta“, ni vzdržno, in poziva k dolgoročni finančni rešitvi v naslednjem večletnem finančnem okviru;

7.  je seznanjen z uspehom pripravljalnega ukrepa z naslovom Podnaslavljanje evropskih kulturnih televizijskih vsebin po vsej Evropi, ki ga trenutno izvaja postaja ARTE Europe in po letu 2018 ne bo več upravičen do podpore iz proračuna EU; poudarja, da ta projekt omogoča razširjanje evropskih kulturnih vsebin že v petih (in kmalu šestih) jezikih EU, kar pomeni, da lahko prek različnih medijskih platform doseže približno 70 % državljanov EU v njihovem maternem jeziku; meni, da občinstvo izjemno dobro sprejema ta projekt in da pomembno prispeva k izboljševanju čezmejnega dostopa do evropskih kulturnih vsebin in spodbujanju medkulturne izmenjave; zato poziva Komisijo, naj z vključitvijo pobude za podnaslavljanje v obstoječi program ali proračunsko vrstico, na primer v okviru programa Ustvarjalna Evropa, še naprej podpira večjezični dostop do kakovostnih programov za številne državljane EU;

8.  glede na resno poslabšanje razmer na področju svobode tiska in medijev v Evropi poziva, naj se za preostanek večletnega finančnega okvira zagotovi obstoj Centra za pluralnost in svobodo medijev (CMPF) v Firencah in Evropskega centra za svobodo tiska in medijev (ECPMF) v Leipzigu ter naj se leta 2019 v ta namen dodelijo dodatna sredstva; opozarja, da se dejavnosti teh dveh centrov odlično dopolnjujejo, in poziva Komisijo, naj jima v naslednjem večletnem finančnem okviru zagotovi dolgoročno financiranje, da bosta lahko kar najbolj neodvisno razvijala učinkovite evropske instrumente za zagotavljanje svobode in pluralnosti medijev, novinarjem, ki se znajdejo v nevarni situaciji, pa nudila prilagojeno pomoč in podporo;

9.  poudarja, kako pomemben je program „Evropa za državljane“ pri poglabljanju poznavanja Unije med državljani in vzpostavljanje občutka državljanstva, pa tudi v smislu operativne podpore, ki jo zagotavlja evropskim organizacijam civilne družbe, ki imajo izjemno pomembno vlogo v Evropi in zahtevajo usmerjeno finančno pomoč; se znova zavezuje, da bo poskrbel za boljše financiranje tega programa, pri tem pa uporabil vse razpoložljive možnosti, da bi povečal stopnjo uspešnosti projektov v letu 2019, ki je leto volitev v Evropski parlament, pa tudi pozneje, in zagotovil ustrezno raven financiranja; opozarja, da je Komisija v proračunu za leto 2018 kljub njegovemu nasprotovanju zmanjšala sredstva programa Evropa za državljane za 740.000 EUR v primerjavi z zneskom iz finančnega načrta, da bi okrepila evropsko državljansko pobudo; zato obžaluje, da bo glede na posodobljen finančni načrt iz januarja 2018, ki ga je predložila Komisija, programu Evropa za državljane odvzetih še 2,5 milijona EUR (1,1 milijona EUR v letu 2019 in 1,4 milijona EUR v letu 2020) za financiranje prenovljene evropske državljanske pobude, kar je, kot izhaja iz posodobljenega finančnega načrta, vključeno v predlog nove uredbe o evropski državljanski pobudi; ugotavlja, da niti sam predlog niti priložena zakonodajna ocena finančnih posledic ne navajata vpliva programa Evropa za državljane na proračun; želi spomniti, da mora imeti Parlament pregled nad vsemi dejstvi, kadar preučuje predlagano zakonodajo, in opominja Komisijo na njeno obveznost razkriti ta dejstva; poudarja, da je zavezan učinkovitemu programu Evropa za državljane, ki bo imel na voljo ustrezna sredstva, da odločno nasprotuje predlaganemu zmanjšanju proračuna in da namerava odpraviti ta zmanjšanja v proračunskih postopkih za leti 2019 in 2020;

10.  poziva Komisijo, naj izboljša sinergije med kulturnimi in izobraževalnimi programi ter financiranjem, ki je na voljo prek drugih programov in instrumentov, zlasti evropskih strukturnih in investicijskih skladov, Evropskega sklada za strateške naložbe in programa Obzorje 2020; v zvezi s tem spominja, da je bilo za kulturne in izobraževalne projekte v programskih obdobjih 2007–2013 in 2014–2020 Evropskega sklada za regionalni razvoj predvidenih najmanj 11 milijard EUR;

11.  poudarja, da ima pobuda za zaposlovanje mladih osrednjo vlogo pri odpravljanju brezposelnosti mladih; poudarja, da je treba tej pobudi zagotoviti sredstva, ki bodo ustrezala zastavljenim ciljem, ter poziva k izboljšanju sinergij med pobudo za zaposlovanje mladih, Evropskim socialnim skladom in proračuni držav članic;

12.  poziva Evropsko komisijo, naj zagotovi ustrezna proračunska sredstva za povečanje prepoznavnosti in učinkovitosti medijskega pokrivanja volitev v Evropski parlament v letu 2019, zlasti za spodbujanje poznavanja t. i. „Spitzenkandidaten“, kandidatov za predsedstvo Komisije;

13.  poudarja potencial pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov kot sredstev za preizkušanje ukrepov na področjih politik Unije in uvedbo novih inovativnih pobud, ki utegnejo postati stalni ukrepi Unije;

14.  želi spomniti, da izstop Združenega kraljestva iz Unije pomeni zelo pereč izziv za evropske šole, zlasti glede na velikost angleškega jezikovnega oddelka (približno 21 % vseh učencev) in splošno razširjenost angleščine kot drugega jezika (61 % vseh učencev v šolskem letu 2016–2017); pozdravlja napredek, doslej dosežen v pogajanjih, zlasti začasni sporazum o prehodnem obdobju, po katerem bi za Združeno kraljestvo do konca šolskega leta 2020–2021 veljala konvencija o evropskih šolah; ugotavlja pa, da se še naprej porajajo pomembna vprašanja v zvezi s proračunom in izobraževanjem v zvezi z dolgoročnim zagotavljanjem prvovrstnega poučevanja angleškega jezika in nadaljnjim priznavanjem evropske mature v Združenem kraljestvu, ne glede na določbe člena 120 osnutka sporazuma o izstopu; poziva Komisijo in svet guvernerjev, naj Odboru za kulturo in izobraževanje poročata o svojih dolgoročnih načrtih za obravnavanje izzivov, povezanih z brexitom;

15.  pozdravlja prizadevanja, s katerimi se poskuša v zadnjih letih obravnavati težavo zamude pri plačilih; poudarja, da zamude pri dokončni pripravi pogodb med ustreznimi organi in upravičenci ter pozna plačila ogrožajo polno izvajanje programov Komisije; poudarja, da je treba povečanje odobritev za prevzem obveznosti pospremiti z ustreznim povečanjem odobritev plačil, da bi zagotovili pravočasna plačila;

16.  poudarja pomen vključenosti in poziva, naj se začne na plenarnih zasedanjih Parlamenta tolmačiti v znakovni jezik;

17.  poudarja, kako pomembno je vključevanje za migrante in begunce ter kako enak dostop do izobraževanja, usposabljanja in vajeništva v novi državi prebivališča, pa tudi do edinstvene kulture v tej državi, pripomore k temu, da se počutijo dobrodošle ter da se vključijo v družbo in ustalijo;

18.  priznava družbeno vrednost naravne in kulturne dediščine ter koristi izkoriščanja njunega potenciala kot gonilne sile gospodarstva;

19.  poudarja, kako pomembno je obravnavati socialno izključenost in vključevati osebe iz prikrajšanih okolij, da se jim zagotovi celovit in enak dostop do kulture in izobraževanja.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	7.6.2018
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	19 0 4
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Isabella Adinolfi, Dominique Bilde, Andrea Bocskor, Nikolaos Hundis (Nikolaos Chountis), Silvia Costa, Damian Drăghici, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Jill Evans, María Teresa Giménez Barbat, Petra Kammerevert, Svetoslav Hristov Malinov, Rupert Matthews, Luigi Morgano, John Procter, Sabine Verheyen, Julie Ward, Bogdan Andrzej Zdrojewski
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Norbert Erdős, Sylvie Guillaume, Morten Løkkegaard, Martina Michels
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	John Flack, Gabriel Mato

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

19	+
ALDE	María Teresa Giménez Barbat, Morten Løkkegaard
EFDD	Isabella Adinolfi
GUE/NGL	Nikolaos Hundis (Nikolaos Chountis), Martina Michels
PPE	Andrea Bocskor, Norbert Erdős, Svetoslav Hristov Malinov, Gabriel Mato, Sabine Verheyen, Bogdan Andrzej Zdrojewski
S&D	Silvia Costa, Damian Drăghici, Jorgos Gramatikakis (Giorgos Grammatikakis), Sylvie Guillaume, Petra Kammerevert, Luigi Morgano, Julie Ward
Verts/ALE	Jill Evans

0	-

4	0
ECR	John Flack, Rupert Matthews, John Procter
ENF	Dominique Bilde

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov (20.6.2018)

za Odbor za proračun

o mandatu za trialog o predlogu proračuna za leto 2019
(2018/2024(BUD))

Pripravljavka mnenja: Malin Björk

POBUDE

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker člen 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije določa, da je spodbujanje enakosti med moškimi in ženskami temeljno načelo EU, zaradi česar sta vključevanje načela enakosti spolov in vključevanje tega načela v proračun pomembni orodji v okviru proračunskega postopka za vključevanje tega načela v politike, ukrepe in dejavnosti EU, da se tako spodbujanja enakost, boj proti diskriminaciji, povečanje dejavne udeležbe žensk na trgu dela ter tudi pri gospodarskih in socialnih dejavnostih;

B.  ker je neenakost vse večji problem v EU in ker je treba proračun Unije vse bolj oblikovati tako, da bo pomembno prispeval k ohranjanju in nadgrajevanju socialnih pravic, dostopa do javnih socialnih storitev, zlasti zdravstvenih storitev, izobraževanja, stanovanj ter dostojnih delovnih pogojev, s posebnim poudarkom na izboljšanju enakosti spolov ter položaja žensk in deklet;

C.  ker stereotipi še naprej predstavljajo oviro za ženske, zlasti na trgu dela; ker je spodbujanje usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja koristno tako za krepitev vloge žensk kot tudi za razvoj gospodarstva EU;

D.  ker je enakost spolov predhodna pogojenost iz uredbe o skupnih določbah v sedanjem večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020; poudarja, da je v eni od medinstitucionalnih skupnih izjav, priloženih večletnemu finančnemu okviru, navedeno, da bodo letni proračunski postopki vključevali elemente, ki bodo upoštevali enakost spolov, pri tem pa upoštevali načine, na katere splošni finančni okvir Unije prispeva k večji enakosti spolov (in zagotavlja vključevanje načela enakosti spolov);

E.  ker bo krepitev vloge žensk, kot je že bilo dokazano, vodila v gospodarsko rast, podjetniški potencial žensk pa predstavlja neizkoriščen vir gospodarskega razvoja in ustvarjanja delovnih mest; ker je treba za ženske na podeželskih območjih, ki se soočajo s posebnimi izzivi pri razvoju lastnih podjetij, proračun EU prilagoditi tako, da bo znatno prispeval k izboljšanju enakega dostopa do informacij, usposabljanja in financiranja;

F.  ker je ekonomska neodvisnost ključni dejavnik za emancipacijo žensk; ker je stopnja zaposlenosti žensk v EU še vedno nesprejemljivo nizka, potencial žensk in deklet pa je treba še okrepiti, zlasti v digitalnem gospodarstvu in v sektorjih naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), da bi dosegli resnično enakost spolov, odpravili spolne stereotipe ter prispevali k rasti in inovacijam gospodarstva;

G.  ker kljub vse večjemu povpraševanju po strokovnjakih s področja IKT in digitalnih profilih, število žensk, zaposlenih na digitalnih področjih, upada[1]; ker bi na podlagi iste študije lahko večje število žensk na digitalnih delovnih mestih doseglo letno povečanje BDP v EU v višini 16 milijard EUR; ker pomanjkanje digitalnih znanj in spretnosti ter vzornic na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike odvrača ženske in deklice od zaposlovanja v tehnološkem sektorju; ker ima sektor IKT velik potencial za doseganje dobrega usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, saj ženskam omogoča združevanje dela in varstva otrok, zahvaljujoč možnostim, ki jih ponuja delo na daljavo;

H.  ker približno ena od treh žensk po 15. letu starosti doživi fizično in/ali spolno nasilje, medtem ko se v EU primeri nasilja v družini in storilci še vedno bistveno premalo prijavljajo, bodisi zaradi strahu bodisi zaradi pomanjkanja informacij o pravicah žrtev; ker je Evropski inštitut za enakost spolov (EIGE) ocenil, da bi stroški nasilja v družini nad ženskami v EU lahko znašali 109 milijard EUR na leto[2]; ker nasilje na podlagi spola nad ženskami in dekleti ter osebami LGBTQI pomeni kršitev človekovih pravic, ki vpliva na vse socialne kategorije; ker je za izvajanje programa za pravice, enakost in državljanstvo bistveno, da profil programa Daphne ohrani čim večjo prepoznavnost; ker mora Komisija upoštevati, da je treba zagotoviti dovolj finančnih sredstev ter nemoteno izvajanje ukrepov in predvidljivost financiranja na vseh področjih, zajetih v specifičnih ciljih;

I.  ker pristop EU k Istanbulski konvenciji poteka, saj je to nujen korak za izboljšanje in okrepitev prizadevanj za izkoreninjenje nasilja zaradi spola po vsej Evropi; ker pa več držav članic konvencije še ni ratificiralo;

J.  ker so Unija in njene države članice skupaj največji svetovni donator, ki izplača več kot 50 % vse svetovne razvojne pomoči; ker bi morale Unija in njene države članice zaradi zmanjšanja pomoči drugih donatorjev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic ter reproduktivnega zdravja žensk povečati sedanje financiranje, zlasti na teh področjih, kjer je razsežnost spola še posebej izražena;

1.  poudarja, da mora vključevanje vidika spola v proračun postati sestavni del proračunskega postopka v vseh fazah in vseh proračunskih vrsticah, ne le pri programih, pri katerih je vpliv na spol najbolj očiten, saj bi tako proračunski odhodki postali učinkovito orodje za spodbujanje enakosti spolov; ponovno potrjuje svojo zahtevo za povečanje sredstev za spoštovanje pravic žensk in deklic, spodbujanje njihove gospodarske neodvisnosti in zmanjševanje razlik med spoloma, tudi z uporabo obstoječih instrumentov na ravni EU in držav članic, kot so ocene učinka na enakost spolov; poziva Komisijo in Svet, naj vključevanje vidika spola v proračun sistematično uporabljata za javne izdatke,vključevanje načela enakosti spolov pa uporabita v vseh proračunskih postavkah, zlasti pri pogajanjih o naslednjem večletnem finančnem okviru;

2.  obžaluje, da se vključevanje načela enakosti spolov ne izvaja dosledno v večini obstoječih programov EU in finančnih instrumentov ter v Evropskem skladu za strateške naložbe (EFSI); zato poziva Komisijo, naj v naslednjem programskem obdobju spremeni stanje in tako zagotovi ustrezno dodelitev sredstev, namenjenih enakosti spolov;

3.  poziva države članice in lokalne organe, naj uporabijo obstoječa sredstva v okviru Evropskega socialnega sklada (ESS), Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), programa Leader+ in programa Obzorje 2020; poleg tega poziva k večjim sinergijam med razpoložljivimi instrumenti, da se spodbudi enakost spolov, izboljša usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter ustvarijo boljši življenjski in delovni pogoji za vse s posebnimi in prilagojenimi politikami za krepitev vloge žensk in deklet ter s pomočjo storitev izobraževanja in zdravstva, zlasti storitev s področja spolnega in reproduktivnega zdravja, vključno z obsežnim spolnim izobraževanjem, svetovanjem, zdravljenjem in oskrbo žrtev nasilje zaradi spola in spolnega nasilja ter za večje financiranje takih visokokakovostnih storitev javnega varstva;

4.  zahteva, da se v okviru programa COSME sredstva dodelijo programom, ki podpirajo žensko podjetništvo in njihov dostop do trga dela, vključno z malimi in srednjimi podjetji, ki jih ustanovijo in vodijo ženske, ter programom, ki zagotavljajo in spodbujajo dostop žensk do posojil in lastniškega financiranja; poziva, naj se zagotovi podpora ženskam in moškim podjetnikom z obveznostmi oskrbe, saj takšno podjetništvo ne ponazarja le uspešnega usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, temveč tudi spodbuja ustvarjanje novih delovnih mest in vzorov, s tem pa predvsem spodbuja ženske, da svoje projekte realizirajo, in promovira ekonomsko neodvisnost in emancipacijo žensk;

5.  poudarja, da je treba v sektorje znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike ter informacijske in komunikacijske tehnologije pritegniti več žensk; poudarja, da je treba financirati programe, ki se osredotočajo na obravnavanje izzivov, s katerimi se ženske spopadajo pri prilagajanju na digitalno dobo, ter na odpravljanje digitalnega razkoraka med spoloma, in sicer z razvojem digitalnih spretnosti in znanj žensk, zagotavljanjem kakovostnega izobraževanja in usposabljanja za ženske in dekleta ter z ozaveščanjem o možnostih, ki jih lahko ponujata sektorja znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike ter informacijske in komunikacijske tehnologije v okviru programa Obzorje 2020, Erasmus+, ESS in pobude za zaposlovanje mladih;

6.  ponovno poziva, da se vsakemu posebnemu cilju programa za pravice, enakost in državljanstvo, tudi zaradi priprave naslednjega večletnega finančnega okvira, dodeli ločena proračunska vrstica, da se poveča preglednost, zagotovi potrebno financiranje za vsakega od posebnih ciljev, zlasti v zvezi z bojem proti nasilju zaradi spola, spolnemu nadlegovanju in diskriminaciji, ter da se zagotovi njihova prepoznavnost, s posebnim poudarkom na ozaveščanju javnosti, obveščanju ženskih žrtev o njihovih pravicah in storitvah, ki so jim na voljo, ter zagotavljanju usposabljanja za zadevne strokovnjake; poziva, da se povečajo proračunska sredstva za zavetišča za ženske, ki nudijo storitve ženskam in otrokom, žrtvam nasilja zaradi spola in nasilja v družini, da se okrepi njihovo delo na področju preprečevanja in nudenja podpore za žrtve ter krepitve njihove vloge;

7.  vztraja, da je treba obveznosti za izvajanje Istanbulske konvencije, ki vsebuje ukrepe za zaščito žrtev, pregon storilcev ter podporne agencije in institucije, ter za izkoreninjenje nasilja zaradi spola nad ženskami in dekleti ter osebami LGBTQI, ne glede na njihovo prebivališče, v prihodnjem proračunu EU pretvoriti v konkretne proračunske obveznosti in priporočila;

8.  opominja, da je precejšnje število beguncev in prosilcev za azil, ki vstopijo v EU, žensk in otrok; opozarja, da vključevanje načela enakosti spolov sodi med načela, na katerih temelji Sklad za azil, migracije in vključevanje; zato poziva EU in države članice, naj vključijo konkretne ukrepe in dodelijo ustrezna finančna sredstva, da se v celotnem azilnem postopku zagotovi zaščita begunk pred nasiljem z nudenjem kakovostnega zdravstvenega varstva, ločenih in varnih spalnih območij, sanitarnih območij, rezerviranih za ženske v tranzitnih in sprejemnih objektih, z vzpostavitvijo varnih prostorov, zagotavljanjem zadostnega števila osebja ženskega spola, nudenjem informacij o pravicah in storitev za pomoč, posebnega usposabljanja o priznavanju in preprečevanju nasilja zaradi spola za osebje, ki dela v tranzitnih in sprejemnih objektih, ter s podpiranjem programov za preselitev in premestitev, ki omogočajo varne in zakonite poti za prosilce za azil in begunce, ki prihajajo v Evropo, s posebnim poudarkom na ranljivih skupinah, kot so ženske, dekleta in osebe LGBTQI;

9.  poziva EU, naj s svojo razvojno pomočjo spodbuja organizacije za pravice žensk, organizacije civilne družbe, ki se ukvarjajo z vprašanji enakosti spolov in spodbujajo enakost spolov, pravice žensk ter krepijo vloge deklet in žensk pri odločanju; opozarja, da je treba nujno povečati sredstva EU za spolno in reproduktivno zdravje in pravice ter vključiti države članice, da se prepreči učinek finančne vrzeli, ki je nastala po tem, ko so ZDA znova uvedle in razširile pravilo svetovne prepovedi;

10.  poziva EU, naj poveča proračunska sredstva za organizacije civilne družbe, ki spodbujajo pravice žensk, ter okrepi zmogljivost združenj za pravice žensk v Evropi na jugu sveta;

11.  poziva EU, naj zagotovi, da bodo cilji vključevanja načela enakosti spolov za razvojno pomoč doseženi ter da se v vseh poročilih EU dosledno uporabljajo označevalci za spol in namenske kode, tudi tiste, ki jih uporablja odbor za razvojno pomoč Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, ki tudi spremlja cilje enakosti spolov pri izvajanju uradne razvojne pomoči;

12.  znova opozarja na pomembno vlogo Evropskega inštituta za enakost spolov (EIGE) in potrebo po konsolidiranem proračunu pri zbiranju podatkov in pridobivanju strokovnega znanja na področju enakosti spolov, vključno z bojem proti nasilju nad ženskami in dekleti; poziva, da se proračun, število delovnih mest in neodvisnost inštituta EIGE ohranijo.

INFORMACIJE O SPREJETJU V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Datum sprejetja	20.6.2018
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	24 5 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Daniela Aiuto, Maria Arena, Beatriz Becerra Basterrechea, Heinz K. Becker, Malin Björk, Vilija Blinkevičiūtė, Anna Hedh, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Florent Marcellesi, Angelika Mlinar, Maria Noichl, Margot Parker, Pina Picierno, João Pimenta Lopes, Terry Reintke, Liliana Rodrigues, Michaela Šojdrová, Ernest Urtasun, Jadwiga Wiśniewska, Anna Záborská, Maria Gabriela Zoană
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	José Inácio Faria, Lívia Járóka, Kostadinka Kuneva, Marc Tarabella, Mylène Troszczynski, Julie Ward
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Ivan Štefanec

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

24	+
ALDE	Beatriz Becerra Basterrechea, Angelika Mlinar
EFDD	Daniela Aiuto
GUE/NGL	Malin Björk, Kostadinka Kuneva, João Pimenta Lopes
PPE	Heinz K. Becker, José Inácio Faria, Lívia Járóka, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Ivan Štefanec
S&D	Maria Arena, Vilija Blinkevičiūtė, Anna Hedh, Maria Noichl, Pina Picierno, Liliana Rodrigues, Marc Tarabella, Julie Ward, Maria Gabriela Zoană
VERTS/ALE	Florent Marcellesi, Terry Reintke, Ernest Urtasun

5	-
ECR	Jadwiga Wiśniewska
EFDD	Margot Parker
ENF	Mylène Troszczynski
PPE	Michaela Šojdrová, Anna Záborská

0	0

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

• [1]  Študija, pripravljena za Komisijo, Women in the digital age (Ženske v digitalni dobi), marec 2018.
• [2]  Evropski inštitut za enakost spolov, Estimating the costs of gender-based violence in the European Union (Ocena stroškov nasilja zaradi spola v Evropski uniji), Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2014.

PRILOGA: PISMO ODBORA ZA ZUNANJE ZADEVE

Pismo, ki sta ga David McAllister, predsednik Odbora za zunanje zadeve, in Brando Benifei, poročevalec Odbora za zunanje zadeve, 19. junija 2018 poslala Jeanu Arthuisu, predsedniku Odbora za proračun

Prevod

Ref.: D(2018)22136

Jean Arthuis

predsednik

Odbor za proračun

Zadeva:  Prispevek odbora AFET k poročilu o mandatu za proračunski trialog

Spoštovani gospod predsednik!

Ker vaš odbor pripravlja poročilo o proračunu za leto 2019: mandatu za trialog (2018/2024(BUD)), bi vas rada obvestila o prednostnih nalogah Odbora za zunanje zadeve (AFET) za proračun EU za leto 2019.

Prepričani smo, da mora imeti EU zadostna sredstva, da bo lahko izkoristila ves svoj potencial kot svetovna akterka. V sedanjih svetovnih razmerah, ki so zelo nestabilne ter prinašajo številne grožnje in izzive, je treba za zunanje delovanje EU nameniti več denarja. Seznanjeni smo, da so se obveznosti v razdelku 4 povečale, vendar je to v glavnem posledica večjega prispevka za instrument za begunce v Turčiji. Prav tako želimo poudariti, da je v predlogu proračuna razlika do zgornje meje v razdelku 4 v celoti izkoriščena, zato bo imela EU zelo malo manevrskega prostora v primeru nepredvidene zunanje krize. Parlament mora zahtevati jamstvo, da bo mogoče v primeru nujnih potreb poiskati dodatna sredstva za razdelek 4.

Še naprej pripisujemo izjemen pomen postopku širitve in s tem povezani finančni podpori za (potencialne) države kandidatke prek instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II). Še zlasti poudarjamo, da je treba poiskati dovolj denarja za izvajanje akcijskega načrta strategije za zahodni Balkan za obdobje 2018–2020, pri tem pa dati prednost podpori za pravno državo in regionalno povezovanje. V zvezi s tem smo razočarani, da Komisija predlaga zmanjšanje sredstev za politične reforme na zahodnem Balkanu za 10 milijonov EUR. Po drugi strani je občutno povečanje obveznosti za regionalne ukrepe na zahodnem Balkanu pozitiven korak k uresničitvi ciljev strategije za to regijo.

Glede na stalno nazadovanje na področju pravne države, demokracije in temeljnih pravic v skladu z načelom pogojenosti podpiramo ustrezno zmanjšanje zneska, ki je Turčiji dodeljen za ukrepe v zvezi z gospodarskim, družbenim in ozemeljskim razvojem ter preusmeritvijo k civilni družbi in temeljnim pravicam.

Kar zadeva financiranje drugega obroka instrumenta za begunce v Turčiji, bi moral Parlament vztrajati pri sedanjem razmerju med prispevki (2 milijardi EUR prispevajo države članice, 1 milijardo EUR proračun EU), kot je Komisija predvidela v predlogu z dne 14. marca 2018. Dodeljeni znesek v predlogu proračuna bi bilo treba zato popraviti, da se skupni prispevek EU zmanjša na 1 milijardo EUR (pri tem pa se upošteva tudi morebitna razpoložljiva sredstva iz proračuna za leto 2018). Poleg tega je treba zagotoviti, da se zaradi prispevka za ta instrument iz razdelka 4 ne bodo zmanjšala sredstva, ki so na voljo za obstoječe programe. Parlament vztraja tudi pri tem, da je treba tesno spremljati uporabo sredstev za ta instrument ter preveriti, da so izplačila povsem skladna s pravno podlago.

Druga ključna prednostna naloga odbora AFET je podpora za vzhodno in južno soseščino, ki je za EU zelo strateško pomembna. Zaskrbljeni smo zaradi dejstva, da bodo pritiski na proračun evropskega instrumenta sosedstva (ENI) v letu 2019 precej veliki. Ta pritisk bo še zaostren zaradi uporabe sredstev tega instrumenta za financiranje zaveze, sprejete na drugi bruseljski konferenci, za krizo v Siriji in druge države, ki jih je prizadel ta konflikt, in dodatnih 100 milijonov EUR za projekte, povezane z migracijami, v okviru nujnega skrbniškega sklada EU za Afriko. Zavezo Siriji in ukrepe za odpravljanje vzrokov za migracije v celoti podpiramo, vendar jih ne bi smeli financirati na račun drugih prednostnih nalog v soseščini. Žal so te nove obveznosti le deloma pokrite s povečanjem dodeljenih sredstev, zaradi česar so se zmanjšala sredstva, ki bodo preostala za osrednje naloge instrumenta evropskega sosedstva. Odbor za proračun pozivamo, naj to vprašanje načne v proračunskih pogajanjih.

Odbor AFET pozdravlja namero Komisije, da bo še naprej zagotavljala povečano podporo Ukrajini in Tuniziji. Glede na nedavno politično dogajanje bi bilo treba razmisliti tudi o financiranju podpore za stabilizacijo Libije. Poudarjamo še, da je treba podpreti politične reforme v Moldaviji in Gruziji, vztrajamo pa seveda tudi pri ustreznem spremljanju izvajanja in napredka pri reformah v zadevnih partnerskih državah. Nujno je tudi, da se podpora EU za mirovni proces na Bližnjem vzhodu, Palestinsko oblast in UNRWA poveča, med drugim zaradi poslabšanja razmer na terenu in odločitve ZDA, da korenito zmanjšajo svojo podporo.

Kar zadeva evropski instrument za demokracijo in človekove pravice, je treba več sredstev nameniti za zaščito ogroženih zagovornikov človekovih pravic, med drugim prek namenskega mehanizma (ProtectDefenders.eu), ki mu je treba omogočiti predvidljivo delovanje. Poleg tega želimo, da se poveča finančna pomoč parlamentom v tretjih državah, da bi dejavno podprli razvoj njihovega strokovnega znanja o človekovih pravicah. Zagotoviti je treba tudi zadostno financiranje misij EU za opazovanje volitev.

Proračun skupne zunanje in varnostne politike je še vedno pod velikim pritiskom, zaradi novih misij skupne varnostne in obrambne politike pa se utegne ta problem v letu 2019 še zaostriti. Proračunska vrstica za izredne ukrepe je bila zmanjšana za več kot tretjino (10,1 milijona EUR), kar pomeni manjšo prožnost pri odzivanju na nepričakovane krize. To vrstico je treba zato povrniti na prvotno raven in temu ustrezno povečati proračun skupne zunanje in varnostne politike.

Poudarjamo tudi, kako pomembno je ohraniti povezavo med varnostjo in razvojem v instrumentu za prispevanje k stabilnosti in miru, zato prosimo za dodatna sredstva, ki se bodo izvrševala v okviru obstoječih komponent tega instrumenta.

Na koncu želimo pozdraviti dejstvo, da je v predlog proračuna za leto 2019 vključen evropski program za razvoj obrambne industrije (EDIDP). Poudarjamo, da dodatne naloge zahtevajo dodatna finančna sredstva, ki jih države članice EU prispevajo k proračunu Unije, in da se te naloge ne smejo financirati s proračunskimi sredstvi, dodeljenimi za druge politike. Ta program je poleg pripravljalnega ukrepa za raziskave EU na področju obrambe ključnega pomena za spodbujanje sodelovanja pri razvoju zmogljivosti in za utrditev evropske obrambne industrije. Znova pozivamo, da se upravni in operativni izdatki Evropske obrambne agencije (EDA) in stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO) krijejo iz proračuna Unije.

Zelo hvaležni bi bili, če bi se predlogi našega odbora upoštevali v proračunskih pogajanjih.

S spoštovanjem,

David McAllister  Brando Benifei

V vednost:  Daniele Viotti, splošni poročevalec za proračun za leto 2019

PRILOGA: PISMO ODBORA ZA MEDNARODNO TRGOVINO

Odbor za mednarodno trgovino

Predsednik

EXPO-COM-INTA D (2018) 24544

Daniele Viotti

Poročevalec za proračun 2019

Odbor za proračun

Zadeva:  Mandat za trialog o proračunu 2019

Spoštovani g. Viotti!

Kot predsednik Odbora za mednarodno trgovino (INTA) bi vas rad obvestil o prednostnih nalogah odbora INTA za proračun 2019, kot so jih 20. junija 2018 sprejeli koordinatorji tega odbora.

Kot prvo v odboru INTA menimo, da bi bilo treba s proračunom Evropske unije z zadostnimi finančnimi sredstvi podkrepiti dejstvo, da Komisija trgovino opredeljuje kot eno od najpomembnejših prednostnih nalog v delovnem programu. Trgovina ni zgolj učinkovit instrument za ustvarjanje rasti in delovnih mest v Evropi, temveč tudi pomembno orodje zunanje politike za promocijo evropskih vrednot po svetu. Trgovina je tudi instrument za stabilizacijo geopolitičnih razmer v bližnjih državah, saj odpira možnosti za boljšo prihodnost in nove trge za lokalne proizvajalce ter ponuja vir neposrednih tujih naložb.

Pomoč, povezana s trgovino – EU zagotavlja partnerskim državam pomoč, povezano s trgovino, kot je podpora za shemo pomoči za trgovino. Izkušnje kažejo, da nobeni državi ni uspelo doseči dolgoročne gospodarske rasti, ne da bi sodelovala na regionalnih in svetovnih trgih. Okrepljena trgovina prispeva k učinkovitejši proizvodnji s specializacijo in udeležbo v regionalnih in globalnih vrednostnih verigah. Pravilno izvedena pomoč, povezana s trgovino, lahko prispeva h krepitvi pogajalske zmogljivosti in zmogljivosti za vzpostavitev regulativnega okvira, ki olajšuje trgovino. Pomoč Unije, povezana s trgovino, bi morala nameniti večji poudarek podpiranju povečanja trgovine znotraj regij v naših partnerskih regijah.

Mala in srednja podjetja (MSP) – MSP so hrbtenica evropskega gospodarstva, saj zagotavljajo 85 % vseh novih delovnih mest in so ključno orodje za krepitev socialne kohezije znotraj EU. Proračun bi se moral osredotočiti na podporo MSP s polno uporabo razpoložljivih sredstev EU za podporo internacionalizaciji.

Sprejemljivo je, da MSP vodijo gospodarstvo, ne pa da mu sledijo. Poleg tega MSP v veliki meri zagotavljajo rast in inovacije. Ta prispevek je treba priznati v proračunu EU.

Trgovinski sporazumi – trenutna agenda EU o trgovinskih pogajanjih je bolj ambiciozna kot kdaj koli prej. EU je pred kratkim zaključila pogajanja z Japonsko, Singapurjem, Vietnamom in Mehiko, v teku pa so tudi pogajanja, med drugim, z državami Mercosurja, Indonezijo, Čilom, Avstralijo, Novo Zelandijo in Tunizijo. Da bi bila ta agenda uspešna, bi jo bilo treba združiti z ustreznimi sredstvi za vmesne in naknadne ocene skladnosti tretjih držav z zavezami do EU glede drugih vprašanj politike, povezanih s trgovinskimi sporazumi, kot so človekove pravice in pravice delavcev ter izvajanje okoljskih standardov. Zahteve civilne družbe po večji preglednosti je treba nadalje obravnavati, zadostna sredstva pa je treba dodeliti za analizo in dialog z deležniki.

Trgovinska politika, ki temelji na vrednotah – medtem ko je mednarodna trgovinska politika namenjena predvsem spodbujanju vzajemno koristne gospodarske rasti, je tudi orodje za spodbujanje drugih vrednot, ki jih Evropska unija spodbuja na večstranskem prizorišču, kot so spoštovanje človekovih pravic, vključno z enakimi pravicami žensk in moških, pravna država, izvajanje mednarodnih delovnih standardov in varstvo okolja. Poglavji o trgovini in trajnostnem razvoju morata biti v celoti zavezujoči ter izvršljivi; obveznosti tretjih držav v okviru splošne sheme preferencialov pa zahtevajo zadostna sredstva za spremljanje, dialog in sodelovanje v zvezi s temi zadevami.

Premoščanje vrzeli po izstopu Združenega kraljestva iz EU – ko bo Združeno kraljestvo izstopilo iz EU, njegov prispevek kot države članice v proračun EU za naslednji večletni finančni okvir ne bo več obstajal. Prihodnje finančne prispevke Združenega kraljestva, povezane z njenim sodelovanjem z EU, je treba še določiti. V vsakem primeru bo izstop Združenega Kraljestva iz EU pomenil znatno zmanjšanje prihodkov. Da bi dosegli nemoten prehod sedanjih politik EU do naslednjega večletnega finančnega okvira, bo treba v proračunu 2019 upoštevati pripravljenost na pričakovano izgubo prihodkov. Upamo, da bo EU sklenila zadovoljiv trgovinski sporazum z Združenim kraljestvom, saj bi ta rešitev koristila obema partnerjema.

S spoštovanjem!

Bernd Lange

PRILOGA: PISMO ODBORA ZA PRORAČUNSKI NADZOR

Pismo, ki sta ga Ingeborg Gräßle, predsednica Odbora za proračunski nadzor, in Joachim Zeller, član Odbora za proračunski nadzor, 31. maja 2018 poslala Jeanu Arthuisu, predsedniku Odbora za proračun

Prevod

Zadeva:  Prispevek v imenu Odbora za proračunski nadzor v zvezi s pooblastilom za trialog o proračunu za leto 2019

Spoštovani g. Arthuis!

Odbor za proračunski nadzor poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, naj v pooblastilu za trialog o proračunu upošteva naslednje pomisleke

1.  V odboru smo, kot že prejšnja leta, zelo zaskrbljeni nad rekordno ravnjo neporavnanih obveznosti. Te so ob koncu leta 2016 dosegle doslej najvišji znesek 238 milijard EUR, ki je 72 % višji od zneska iz leta 2007 in enak plačilom v obdobju 2,9 leta, medtem ko je leta 2007 ta znesek znašal 2,2 leta. Poudarjamo, da so končne neporavnane obveznosti 31. decembra 2017 dosegle znesek 266,8 milijarde EUR in da je bilo povečanje leta 2017 višje od pričakovanj ter je znašalo 28,8 milijarde EUR.

2.  V odboru želimo zlasti poudariti, da so zamude pri izvajanju programov v prvih treh letih sedanjega večletnega finančnega okvira povzročile prenos sredstev za prevzem obveznosti iz leta 2014, zlasti v leti 2015 in 2016, in nizko stopnjo plačil v letu 2016 (pa tudi 7-odstotno izvrševanje proračuna Unije v obdobju 2014–2016 sedanjega večletnega finančnega okvira). Zavedamo pa se, da se je leta 2017 izvajanje programov v sklopu evropskih strukturnih in investicijskih skladov pospešilo. Pričakujemo, da se bo ta trend nadaljeval tudi v letih 2018 in 2019. Menimo, da bi bilo treba za nemoteno izvajanje te politike zagotoviti zadostno raven sredstev.

3.  V odboru se bojimo, da bi utegnilo proti koncu sedanjega večletnega finančnega okvira in v prvih letih naslednjega ponovno priti do zamude pri plačilih. Menimo, da bo financiranje novega večletnega finančnega okvira zahtevalo realna proračunska sredstva za kritje napovedanih neporavnanih obveznosti.

4.  V odboru želimo poudariti, da skladi Unije predstavljajo velik delež javnih odhodkov nekaterih držav članic in da v devetih državah članicah (Litva, Bolgarija, Latvija, Romunija, Madžarska, Poljska, Hrvaška, Estonija in Slovaška) neporavnane obveznosti za evropske strukturne in investicijske sklade (skladi ESI) predstavljajo finančno podporo v višini več kot 15 % splošne javne porabe.

5.  Obžalujemo, da se je skupna finančna izpostavljenost proračuna Unije povečala in da velike dolgoročne obveznosti, jamstva in pravne obveznosti pomenijo, da bo v prihodnosti potrebno skrbno upravljanje.

6.  V odboru se bojimo, da kljub obsežni uporabi posebnih instrumentov (rezerva za nujno pomoč, Solidarnostni sklad Evropske unije, Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji in instrument prilagodljivosti) in rezerv, neporabljeni zneski v proračunskih vrsticah morda ne bodo zadoščali za financiranje nepredvidenih dogodkov, do katerih lahko pride pred letom 2020.

7.  V odboru ugotavljamo predvsem, da je Komisija uporabila različna sredstva za obvladovanje begunske in migracijske krize, vendar obžaluje, da ni vzpostavila strukture za izčrpno poročanje o porabi sredstev na tem področju. Obžalujemo, da trenutno ni mogoče vedeti, koliko denarja se je porabilo za posameznega migranta ali begunca.

8.  V odboru vztrajamo, da je treba Evropskemu javnemu tožilstvu zagotoviti ustrezne finančne in kadrovske vire. Ugotavljamo, da v predlogu proračuna za leto 2019 prispevek Unije znaša skupaj 4.911.000 EUR. Poudariti želimo, da se bodo s temi sredstvi krili odhodki Evropskega javnega tožilstva za zaposlene, infrastrukturo in delovanje, namenjena pa bodo tudi začetku razvoja sistema za vodenje zadev Evropskega javnega tožilstva. Obžalujemo, da je predvidenih zgolj 35 delovnih mest, kar pomeni, da bo, če odštejemo mesta namestnikov tožilcev (23), za upravne naloge zadolženih le 12 uslužbencev. Menimo, da to ni realistično.

9.  V odboru želimo poudariti tudi, da Unija povečuje uporabo finančnih instrumentov, in obžalujemo, da so se z ustanovitvijo Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) prav tako ustvarile nove ureditve upravljanja s stopnjo javnega nadzora, ki ostaja nezadovoljiva, zaradi česar mora Evropski parlament izvajati natančnejši nadzor.

10.  V odboru zato pozivamo Komisijo, naj:

a)  sprejme ukrepe, pri tem pa dosledno upošteva pravila in časovni načrt v zvezi z neporavnanimi obveznostmi;

b)  proaktivno pomaga državam članicam, ki se soočajo s težavami, pri pravočasnem in gladkem črpanju razpoložljivih sredstev Unije, pri tem pa na pobudo Komisije uporabi sredstva, ki so na voljo za tehnično pomoč;

c)  za namene upravljanja in poročanja določi način za evidentiranje proračunskih odhodkov Unije, ki bi omogočal poročanje o vseh finančnih sredstvih v zvezi z begunsko in migracijsko krizo;

11.  V odboru opozarjamo tudi, da mora Komisija v skladu s členom 247 osnutka revidirane finančne uredbe do 31. julija v naslednjem proračunskem letu Evropskemu parlamentu in Svetu posredovati celovit sklop finančnih poročil in poročil o odgovornosti, ki vključuje predvsem dolgoročno napoved prilivov in odlivov za naslednjih pet let.

S spoštovanjem!

Ingeborg Gräβle   Joachim Zeller

Predsednica odbora CONT  Poročevalec za podelitev razrešnice Komisiji

PRILOGA: PISMO ODBORA ZA OKOLJE, JAVNO ZDRAVJE IN VARNOST HRANE

D(2018) 22301

Daniele VIOTTI

Splošni poročevalec za proračun za leto 2019

Odbor za proračun

ASP 15G217

Spoštovani!

v skladu s sklepom, ki ga je sprejel Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane (ENVI) 20. marca 2018, in sicer kot predsednik odbora ENVI in kot stalni poročevalec za proračun, bi želela predstaviti svoja priporočila o mandatu za trialog o predlogu proračuna za leto 2019.

Na splošno želim v imenu odbora ENVI ponoviti naše trdno prepričanje, da je vključevanje podnebnih ukrepov in učinkovite rabe virov horizontalnega pomena za vse politike EU pri uresničevanju ciljev, določenih v strategiji Evropa 2020. Proračun EU mora podpreti izpolnjevanje mednarodnih obveznosti, vključno z izvajanjem ciljev trajnostnega razvoja ter izvajanjem Pariškega sporazuma. Samo ustrezna raven finančne podpore bo omogočila blažitev podnebnih sprememb in spodbudila prehod na krožno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika. Poleg tega projekti, ki se financirajo z evropskimi sredstvi, ne bi smeli negativno vplivati na ta prehod. V zvezi s tem smo globoko zaskrbljeni, da obstaja tveganje, da EU ne bo izpolnila cilja porabe vsaj 20 % proračuna EU za ukrepe v zvezi s podnebjem v obdobju 2014–2020. Zato bi rada poudarila, da si je treba močno prizadevati za določitev ustreznih zneskov v predlogu proračuna za leto 2019 na ravni, ki bo zagotovila, da bo splošni cilj proračuna EU dosežen do konca leta 2020. Poleg tega želim poudariti, da smo se z zanimanjem seznanili z najnovejšimi dosežki na področju zelenega in trajnostnega financiranja kot dodatnim načinom za spodbujanje naložb v nizkoogljično, z viri gospodarno in krožno gospodarstvo. V zvezi s tem je pomembno, da se trajnostna sredstva uravnoteženo opredelijo.

Poleg tega bi rada pozvala, da se dodelijo primerna finančna sredstva v proračunu za leto 2019, da bi zagotovili dolgoročno varstvo biotske raznovrstnosti v EU. Preprečevanje izgube biotske raznovrstnosti je ena naših ključnih prednostnih nalog, ki je neločljivo povezana z blažitvijo podnebnih sprememb. Zato je pomembno, da se problematika biotske raznovrstnosti vključi v druga področja politik. V okviru financiranja omrežja Natura 2000 bi bilo treba zagotoviti dovolj finančnih sredstev za različne projekte, z uporabo sinergij med različnimi viri financiranja. Poleg tega bi bilo treba izboljšati metodologijo spremljanja odhodkov za biotsko raznovrstnost, zlasti bi bilo treba spremljati negativno porabo, ki je v nasprotju s prizadevanji za varstvo narave.

Države članice bi tudi morale pri svojih prizadevanjih za spodbujanje oživljanja gospodarstva videti okoljske in podnebju prijazne politike ter ukrepe in projekte kot priložnost za izboljšanje javnega zdravja, spodbujanje ustvarjanja delovnih mest in gospodarske rasti med MSP.

Zdravje je samo po sebi vrednota in pogoj za pospeševanje rasti v celotni EU. Zato je izjemno pomembno, da se ponovno vzpostavi zdravstveni program kot samostojni program v naslednjem večletnem finančnem okviru. Javno zdravje je prednostna naloga odbora ENVI, zato je pomembno, med drugim ob upoštevanju tekočega dela na področju protimikrobne odpornosti in ocen zdravstvene tehnologije, da financiranje zadostuje za zagotovitev ambiciozne zdravstvene politike EU, ki bo spodbujala in dopolnjevala ukrepe na ravni držav članic.

Okolje, podnebne spremembe, javno zdravje, civilna zaščita, varstvo potrošnikov in varnost živil ter krme so ključna vprašanja za državljane EU. Zato bi rada poudarila, v imenu odbora ENVI, da bi bilo treba v celoti spoštovati zgornje meje, dogovorjene v večletnem finančnem okviru, in da je treba odločno zavrniti vsako spremembo, ki bi zmanjšala proračunska sredstva za zadevne proračunske vrstice. Prav tako želim poudariti pomen programov LIFE in Zdravje za rast ter mehanizma Unije na področju civilne zaščite, ki jih je treba ohraniti v prihodnosti. Poleg tega manjših programov ne bi smeli potiskati ob stran v korist tistih, ki so bolj v središču javne in politične pozornosti. Novim pilotnim projektom in pripravljalnim ukrepom, vključenim v proračun za leto 2018 na področju okolja, javnega zdravja in varnosti hrane, bi tudi morale slediti odobritve za prevzem obveznosti v proračunu za leto 2019, da se zagotovi njihovo celostno izvajanje.

Poleg tega naj navedem, da smo še posebej zaskrbljeni zaradi proračunskih omejitev, ki vplivajo na decentralizirane agencije EU, ki sodijo v pristojnosti našega odbora. Čeprav so njihove naloge in dolžnosti vse številnejše, se je število zaposlenih za večino od njih v zadnjih letih občutno zmanjšalo, ne glede na delovno obremenitev. Menim, da je treba tem agencijam po potrebi dodeliti več finančnih in kadrovskih virov, da bodo lahko uresničile svoje poslanstvo in izvajale svoje naloge ter spodbujale pristop, ki temelji na znanosti, v EU. Zato odločno podpiramo pristop za vsak primer posebej pri ocenjevanju individualnih potreb decentraliziranih agencij.

Nazadnje, v pričakovanju proračunskih posledic izstopa Združenega kraljestva iz EU, ne le za agencije v njegovi pristojnosti (predvsem Evropska agencija za zdravila), temveč tudi za sredstva in programe EU na področju okolja, javnega zdravja in varnosti hrane, pozivamo k okrepitvi in zaščiti teh sredstev.

Podobno pismo sem poslala Jeanu Arthuisu, predsedniku Odbora za proračun.

S spoštovanjem!

Adina-Ioana Vălean

PRILOGA: PISMO ODBORA ZA INDUSTRIJO, RAZISKAVE IN ENERGETIKO

Jean ARTHUIS

Predsednik

Odbor za proračun (BUDG)

Evropski parlament

D(2018)21285

AA/ge

v Strasbourgu

Zadeva:  Prednostne naloge odbora ITRE za mandat za trialog o predlogu proračuna za leto 2019

Spoštovani predsednik Odbora za proračun, spoštovani gospod Arthuis,

kot pripravljavec mnenja odbora ITRE za proračun 2019 in ob upoštevanju prihodnjega proračunskega trialoga vam želiva s tem dopisom predstaviti prednostne naloge odbora ITRE za proračun 2019.

Najprej bi se želela v imenu članov odbora ITRE zahvaliti poročevalcu za proračun 2019 Danieleju Viottiju za plodno izmenjavo mnenj z odborom ITRE, ki je potekala 24. aprila 2018, in za koristne informacije o postopkovnih vprašanjih, ki sva jih prejela od sekretariata odbora BUDG .

Evropski parlament je 15. marca 2018 sprejel resolucijo o splošnih smernicah za pripravo proračuna za leto 2019 (2017/2286(BUD)), ki sva jih v imenu odbora ITRE analizirala. Veseli naju, da so številne od naših glavnih prednostnih nalog za proračun 2019, ki smo jih poudarili tudi med našo izmenjavo marca z Danielejem Viottijem, že vključene v resolucijo odbora BUDG.

Pozdravljava, da so bile osrednje teme odbora ITRE, kot so rast, raziskave in inovacije, konkurenčnost, digitalizacija, boj proti podnebnim spremembam ter prehod na energijo iz obnovljivih virov, v skladu z zavezami, ki jih je EU dala v okviru Pariškega sporazuma, opredeljene kot prednostne naloge za proračun 2019, in strinjava se z odborom BUDG, da je proračun EU ključen instrument za ustrezno odzivanje na te izzive. Odbor ITRE zato ponavlja poziv odbora BUDG, naj se poveča proračun v okviru razdelka 1a, zlasti za ustrezne programe in proračunske vrstice, ki jih bova podrobneje predstavila v nadaljevanju. To je zlasti pomembno, ker je Svet s proračunom 2018 zelo zmanjšal sredstva za ta razdelek.

Raziskave in inovacije so ključna orodja za dosego trajnostne rasti, kakovostnih delovnih mest in konkurenčnosti na svetovnih trgih za industrijsko bazo EU, ki bo usmerjena v prihodnost. Evropska unija bi zato morala poskušati v vseh evropskih regijah, ki trenutno zaostajajo na področju inovacij in revolucionarnih tehnologij, prevzeti vodilno vlogo na tem področju. V zvezi s tem je skrb vzbujajoče, da je od visokokakovostnih predlogov, ki so predloženi, za financiranje v okviru programa Obzorje 2020 izbranih le 25 %, zaradi česar so stopnje uspešnosti zelo nizke. To je znak za veliko podfinanciranje tega uspešnega programa. Najnižje stopnje uspešnosti v okviru programa so na področju Prihodnje in nastajajoče tehnologije, instrumenta za mala in srednja podjetja, Evropa v spreminjajočem se svetu – vključujoče in inovativne družbe, ki kritično razmišljajo, ter Dostop do rizičnega financiranja – vse to so programske vrstice, ki so izredno pomembne za prevzem vodilne vloge na področju inovacij, da bi pri inovacijah z raziskav prešli na izvajanje komercialnih dejavnosti in za soočanje z zgoraj omenjenimi izzivi. Zato bi odbor ITRE zelo pozdravil povečanje ustreznih proračunskih vrstic za proračun 2019.

Strinjava se z mnenjem proračunskega odbora, da so mala in srednja podjetja hrbtenica evropskega gospodarstva. Poleg tega pa so tudi pomemben vir visokokakovostnih in trajnostnih delovnih mest ter so lahko – skupaj z zagonskimi podjetji, podjetji v razširitveni fazi in podjetji s srednje veliko tržno kapitalizacijo – gonilo inovacij, na primer ekoinovacij. Zato podpirava vaš poziv k ustvarjanju ugodnega okolja za inovacije in raziskave s posebnim poudarkom na malih in srednjih podjetjih in povečanju sredstev za program COSME v ta namen.

Odbor ITRE pozdravlja tudi vašo osredotočenost na mlajšo generacijo in podpiranje podjetništva žensk, da bi ustvarili trajnostno zaposlitev za vse dele družbe. Meniva, da je to pomembno, da se v celoti izkoristi potencial, ki obstaja v Evropski uniji, in zato pozivava Komisijo, naj prek programov, kot sta Obzorje 2020 in COSME, zagotavlja novo in večjo podporo mladim raziskovalcem in podjetnikom ter raziskovalkam in podjetnicam.

Kar zadeva področje energetske politike, odbor ITRE poudarja pomen dokončnega oblikovanja notranjega energetskega trga ter medsebojnega povezovanja in razogljičenja naših energetskih sistemov. Zato meniva, da je treba dati prednost področjem proračuna, ki služijo temu namenu, zlasti tako da se zagotovijo ustrezna sredstva za projekte na področju energije iz obnovljivih virov, energetske učinkovitosti, prihranka emisij, povezovanja sektorjev, pametnih omrežij in boja proti energijski revščini, na primer s tehnično pomočjo v okviru sklada EFSI in programom Obzorje 2020. Da bi podprl medsebojno povezanost naših energetskih in plinskih omrežij ter diverzifikacijo virov energije za dosego čiste, ugodne in varne energije za vse Evropejce, odbor ITRE poleg tega poudarja, kako pomembno je zadostno financiranje za projekte skupnega interesa in zagotavljanje dodatnih sredstev za tehnično pomoč v okviru sklada EFSI, da bi združili in ustvarili projekte na področju pametnih omrežij, energetske učinkovitosti in energije iz obnovljivih virov. Nadalje poudarja pomen financiranja projektov na področju energije iz obnovljivih virov, ki so v interesu energetske unije.

V ta namen, pa tudi za krepitev povezovanja sektorjev med energetskimi, prometnimi in digitalnimi omrežji odbor ITRE poudarja pomen Instrumenta za povezovanje Evrope in zato poziva k povečanju njegovega proračuna za leto 2019.

Kot je poudaril odbor BUDG, sta boj proti podnebnim spremembam in razogljičenje našega gospodarstva ključnega pomena, saj si EU prizadeva doseči svoje podnebne cilje ter izpolniti trajnostne cilje OZN in upoštevati Pariški sporazum. Odbor ITRE zato pozdravlja poziv odbora BUDG, naj se optimizira mehanizem za vključevanje podnebnih ukrepov. Ponavljava, da cilj glede odhodkov za ukrepe na področju trajnostnega razvoja in podnebnih sprememb še ni bil dosežen, zato podpirava zahtevo proračunskega odbora, da se vsaj 20 % proračuna EU nameni za podnebje in razogljičenje. Zagotoviti je treba tudi zadostno financiranje, da se premogovno in ogljično intenzivnim regijam omogoči pravičen prehod.

Priznavava pomen in koristnost sklada EFSI in njegovega podaljšanja ter poudarjava vašo izjavo, da bi moral ta sklad doseči napredek v smeri boljšega geografskega pokritja, da bi spodbudili razvoj v vseh regijah. A glede na to, da sta Obzorje 2020 in Instrument za povezovanje Evrope bistvena instrumenta za uresničitev prednostnih nalog EU, odbor ITRE vseeno predlaga, da se proračunske vrstice za ta programa, ki so bile zmanjšane zaradi jamstvenega sklada EFSI, obnovijo. To bi bilo mogoče doseči, če bi bila uporabljena vsa razpoložljiva finančna sredstva iz veljavne uredbe o večletnem finančnem okviru. Odbor ITRE želi v zvezi s tem spomniti na zavezo, ki jo je Parlament dal med pogajanji o skladu EFSI, da bo kar najbolj omejil negativni vpliv na ta dva programa. Poudarjava splošno stališče odbora BUDG, da je treba nove prednostne naloge financirati s svežimi sredstvi.

V skladu s to logiko se seznanjava z varnostnim izzivom, ki ga mora Evropska unija obravnavati, in evropskim programom za razvoj obrambne industrije, ki je bil sprejet v Parlamentu. Odobrava stališče odbora BUDG, da bo ta program financiran izključno s finančnimi sredstvi iz nerazporejenih razlik ali posebnih instrumentov, in ponavljava, da evropski program za razvoj obrambne industrije ne sme ovirati obstoječih programov.

Poleg tega je digitalizacija za odbor ITRE ključno vprašanje, da bosta naša družba in gospodarstvo pripravljena na prihodnost. Zato je pomembno dokončati enotni digitalni trg. Zaradi tega odbor ITRE poziva k zagotavljanju zadostnih finančnih sredstev za pobudo WIFI4EU in vztraja na izpolnitvi zaveze, da bo med letoma 2017 in 2019 za to pobudo plačanih 120 milijonov EUR.

Poleg tega pozdravlja vašo skrb glede zadostnega financiranja agencij, da bi lahko ustrezno izvajale zakonodajne prednostne naloge EU. Poudarjava tudi, da se 5-odstotno zmanjševanje zaposlenih in njihovo prerazporejanje s tem proračunom zaključuje. Zato odbor ITRE podpira stališče, da se agencijam ne smejo več zmanjševati sredstva. Poleg tega želiva spomniti na stališče našega odbora, da bi bilo treba ustrezno povečati človeške in finančne vire agencij, ki se soočajo z vse večjim številom nalog ali novimi nalogami. Glede na to, da bo z zakonodajo, ki je v pripravi, agencijama ACER in ENISA dodeljenih več nalog ter bo verjetno več nalog dodeljenih tudi uradu BEREC, podpirava povečanje njihovega števila zaposlenih in proračuna. Odbor ITRE je večkrat poudaril, da mora biti podaljšanje mandata povezano z ustreznim povečanjem sredstev. Stalno pomanjkanje sredstev resno ogroža zmožnost agencij, da izpolnijo svoje zakonske naloge. Ker se agencija za GNSS sooča z vse večjim izzivom zagotavljanja kibernetske varnosti in bi oddajanje v zunanje izvajanje verjetno privedlo do navzkrižja interesov na tem občutljivem področju, odbor ITRE meni tudi, da je treba povečati človeške in finančne vire.

Poleg tega je vesel, da bo Združeno kraljestvo prispevalo k proračunu za leti 2019 in 2020 ter bo sodelovalo pri njem, kakor da bi ostalo v EU. Zato meniva, da brexit ne bo neposredno vplival na proračun 2019, s tem pa tudi ne na programe, ki so v pristojnosti odbora ITRE.

Ne nazadnje pa se odbor ITRE strinja z odborom BUDG, da je potreba po ustreznih finančnih sredstvih vse večja in ključna, saj se približujemo koncu sedanjega večletnega finančnega okvira in se bodo večletni programi zato pospešeno izvajali.

Zelo bi vam bila hvaležna, če bi odbor BUDG pri pripravi svojega poročila o mandatu za trialog upošteval naše prednostne naloge in pomisleke. Veseliva se nadaljnjega sodelovanja naših odborov v celotnem proračunskem ciklu 2019 in po njem.

S spoštovanjem!

Jerzy Buzek        Jens Geier

Predsednik odbora ITRE    Pripravljavec mnenja odbora ITRE o proračunu 2019

V vednost: Daniele Viotti, poročevalec za proračun 2019

PRILOGA: PISMO ODBORA ZA NOTRANJI TRG IN VARSTVO POTROŠNIKOV

CM/ds

D(2018)19768

Jean Arthuis

predsednik Odbora za proračun

WIC M02024

Zadeva:   Mnenje v obliki pisma o mandatu za julijski trialog

Spoštovani gospod predsednik,

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov (IMCO) poziva Odbor za proračun, naj v svoj predlog resolucije o mandatu za pogajanja o proračunu za leto 2019 vključi naslednje pobude:

Odbor IMCO želi opozoriti, da je dobro delujoč enotni trg z neoviranim pretokom blaga, storitev, ljudi in kapitala ključni element, ki ustvarja gospodarsko rast v EU, spodbuja konkurenčnost njene industrije, vzdržuje ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in pomaga izboljšati življenjski standard njenih državljanov. Neupravičene ovire za prosto menjavo blaga in storitev, neustrezno izvrševanje obstoječih pravil, nizke ravni čezmejnih javnih naročil in nezadostna politična podpora za strukturne reforme pa še vedno omejujejo možnosti za podjetja (zlasti MSP) in državljane, kar ima za posledico zmanjšanje števila delovnih mest in nepotrebno visoke cene.

Odbor IMCO zato meni, da sta ustrezna raven sodelovanja proračuna Unije pri podpori dokončanju uspešnega enotnega trga in učinkovito varstvo potrošnikov izjemnega pomena, zlasti v sedanjih okoliščinah preoblikovanja gospodarskih dejavnosti v digitalni dobi. V skladu s strategijama Komisije za enotni trg in za enotni digitalni trg odbor IMCO poziva k ustreznemu financiranju naslednjih ključnih elementov v proračunu za leto 2019:

1 – Varstvo potrošnikov

Zdravo potrošniško okolje je ključni dejavnik za dokončanje enotnega trga in za gospodarsko rast po vsej Evropi. Zakonodaja EU o varstvu potrošnikov je na številnih področjih, kot so pravice potnikov in potrošnikov, boj proti nepoštenim poslovnim praksam in nepoštenim pogodbenim pogojem, ponarejanje izdelkov ali izdelki različne kakovosti, prinesla predvidljivost in zaupanje tako za državljane kot za podjetja.

Izzivi na področju potrošniške politike pa ostajajo, in sicer tako v digitalnem kot v fizičnem okolju. Na evropskem trgu so še vedno navzoči izdelki, ki niso varni oziroma niso skladni s predpisi, zaradi česar sta potrebna boljše usklajevanje in večja učinkovitost nadzora trga. Kar zadeva enotni digitalni trg, so bistvenega pomena izboljšanje izobraženosti in ozaveščenosti povprečnega potrošnika ter prilagoditev pravic potrošnikov tehnološkim spremembam. Zato želi odbor IMCO zagotoviti, da se za varstvo potrošnikov v proračunu za leto 2019 nameni ustrezno financiranje, pri čemer je treba upoštevati, da naj bi v letih 2018 in 2019 na tem področju začelo veljati več zakonodajnih aktov, med drugim:

•  „Direktiva o pogodbah za prodajo blaga COM(2015)0635 -COM(2017)0637 2015/0288 (COD) IMCO/8/05564“;

•  „Direktiva o pogodbah o dobavi digitalnih vsebin COM(2015)0634- 2015/0287 (COD) CJ24/8/06371“;

•  „Uredba o vzpostavitvi enotnega digitalnega portala za zagotavljanje informacij in postopkov ter služb za pomoč in reševanje težav ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 - COM(2017)0256 final - 2017/0086(COD) - IMCO/8/09874“;

•  „Uredba o okviru za prosti pretok neosebnih podatkov v Evropski uniji - COM(2017) 495 final; 2017/0228 (COD) IMCO/8/11036“;

•  „Direktiva o zastopniških tožbah za varstvo kolektivnih interesov potrošnikov COM(2018)0184 - 2018/0089 (COD) IMCO/8/12818“;

•  „Direktiva o boljšem izvrševanju in posodobitvi pravil EU o varstvu potrošnikov COM(2018)0185 - 2018/0090 (COD) IMCO/8/12813“;

•  „Uredba o preprečevanju neupravičenega geografskega blokiranja in drugih oblik diskriminacije na podlagi državljanstva, prebivališča ali sedeža strank na notranjem trgu - COM (2016)0289 - 2016/0152 (COD) IMCO/8/06772“;

•  „Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil in postopkov za skladnost s harmonizacijsko zakonodajo Unije o izdelkih in njeno izvrševanje - COM (2017)0795 - 2017(0353) COD”.

2 – Carinska politika

Carinska politika bi morala biti osrednji primer področja politike, kjer ima javna poraba potencial, da spodbudi izboljšave, ki koristijo celotnemu gospodarstvu ter vsaki državi članici in vsakemu podjetju ali posamezniku, ki želi opravljati trgovinske dejavnosti. Carine varujejo enotni trg ter zdravje in varnost državljanov. Carinski zakonik Unije določa regulativni okvir za področje carin. Opozoriti je treba, da bodo koristi carinskega zakonika Unije prišle v celoti do veljave šele po tem, ko se bodo za vse transakcije začele uporabljati elektronske metode obdelave.

Zato bi morala biti splošna carinska strategija dosledna in ambiciozna, izvajati pa bi jo bilo treba učinkovito. Poenostavitev postopkov in njihovo učinkovito izvajanje sta ključnega pomena za boj proti goljufijam in za spodbujanje konkurence.

Ohraniti je treba pravično ravnotežje med prizadevanji držav članic in proračuna Unije ter ponovno oceniti, ali bi bilo treba povečati porabo na tem področju, da bi se sofinancirala hiter razvoj interoperabilnih sistemov informacijske tehnologije. Povsem elektronsko okolje za carinske dejavnosti bi pripomoglo k temu, da bi se izvozniki v Unijo učinkovito odvračali od t. i. praks „nakupovanja v pristanišču“ ter da bi se ustrezno odkrivalo morebitno prenizko vrednotenje uvoza in s tem zagotovilo ustrezno pobiranje lastnih sredstev Unije. To je še zlasti pomembno v povezavi z morebitnim začetkom veljavnosti predloga za spremembo člena 278 carinskega zakonika Unije zaradi podaljšanja prehodne uporabe drugih načinov tehnik obdelave podatkov poleg tehnik elektronske obdelave podatkov (COM(2018) 85 final - 2018/0040 (COD) IMCO/8/12381), ki dejansko podaljšuje obdobje, v katerem so dovoljeni razmeroma manj učinkoviti postopki v papirni obliki, do trenutka, ko bodo začeli delovati elektronski sistemi, ki jih bodo nadomestili.

Ustrezna poraba na tem področju politike bi v prihodnjih letih dejansko zagotovila donosnost naložbe v prihodnosti, kar bi pomenilo, da gre za primer boljše porabe EU. Za zagotovitev nemotenega prehoda na učinkovito e-carinsko okolje je nujna tudi zadostna kadrovska zasedenost za to področje na Komisiji.

3 – Mala in srednja podjetja ter mikropodjetja

Mala in srednja podjetja ter mikropodjetja so bistveni elementi evropskega gospodarstva. Odbor IMCO šteje za izredno pomembno, da jim še naprej koristijo storitve informiranja in pomoči, kot je SOLVIT na portalu Tvoja Evropa, in na splošno, kar zadeva evropsko zakonodajo, ki je pomembna za njihovo dejavnost, da bi jih bolje podprli pri vstopanju na tuje trge, ki se odpirajo, ter jim pomagali pri digitalni preobrazbi in sprejemanju poslovnih modelov krožnega gospodarstva. Primerna raven kapitala bi lahko povečala njihovo zmogljivost za soočanje z izzivi gospodarstva in njegovega preoblikovanja v digitalno poslovanje. Zato poudarjamo pomen odobritve ustreznih proračunskih sredstev za program COSME.

4 – Dejavnosti standardizacije

Nazadnje je nadvse pomembno, da se ohrani ustrezna raven financiranja za dejavnosti standardizacije evropskih organizacij za standardizacijo. Standardi so temelj enotnega trga in krepijo konkurenčnost evropske industrije. Potrošniki in deležniki bi morali sodelovati v postopku določanja standardov, kot to določa zakonodaja EU.

S spoštovanjem,

Anneleen Van Bossuyt

V vednost: Daniele Viotti

PRILOGA: PISMO ODBORA ZA RIBIŠTVO

Pismo, ki ga je Alain Cadec, predsednik Odbora za ribištvo, 11. aprila 2018 poslal   Danielu Viottiju, splošnemu poročevalcu za proračun za leto 2019

Prevod

Zadeva:  Prednostne naloge odbora PECH za proračun Komisije za leto 2019

Cenjeni kolega!

Odbor za ribištvo se je odločil, da obvesti Odbor za proračun o svojih prednostnih nalogah za proračun Komisije za leto 2019 s pisnim postopkom in v obliki pisma, ki so ga sprejeli njegovi koordinatorji 28. marca 2018.

Odbor za ribištvo je zato sklenil, da je treba naslednje prednostne naloge vključiti v mandat za trialog:

Finančna sredstva skupne ribiške politike so usmerjena v oddelek III in naslov 11 „Pomorske zadeve in ribištvo, Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR)“, obvezni prispevki v regionalne organizacije za upravljanje ribištva ter sporazume o trajnostnem ribolovu.

1.  Primerna in dostopna sredstva za ribištvo so potrebna za izvajanje skupne ribiške politike, da se zagotovi trajnost evropskega ribištva in ribogojstva, obvladovanje finančnih bremen obveznosti iztovarjanja in uresničitev cilja največjega trajnostnega donosa;

2.  Evropska unija je največja svetovna uvoznica ribiških proizvodov; več kot 60 % oskrbe z ribiškimi proizvodi v EU prihaja iz mednarodnih voda in izključnih ekonomskih con tretjih držav. Treba je izračunati primerna in zanesljiva proračunska sredstva v letnem proračunu za leto 2019, zlasti zaradi obnovitve protokolov z Mavretanijo in Senegalom;

3.  Odbor za ribištvo poudarja, da je treba ohraniti dovolj finančnih določb za sofinancirane dejavnosti, da bi lahko sektorji priobalne in obrtne flote pridobili financiranje; priznava, da morajo na podlagi splošnega okvira, podprtega z ESPR, države članice določiti svoje prednosti financiranja tako, da se odzovejo na posebne težave tega sektorja;

4.  ugotavlja, da so države članice sprejele vse operativne programe na področju ribištva, tako da bi morali Komisija in nacionalna uprava v proračunskem letu 2019 pospešiti ukrepe za zagotovitev pravočasnega izvajanja teh projektov;

5.  poudarja, da je stopnja izvrševanja Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo za obdobje 2014–2020 štiri leta po njegovem sprejetju 15. maja 2014 še vedno nezadovoljiva, saj je bilo do marca 2018 porabljenih samo 3,5 % od dodeljenih 6,4 milijarde EUR; upa, da se bo stopnja izvrševanja tega sklada prej ali slej izboljšala; poudarja, da je nizka raven izvrševanja predvsem posledica birokratskih obremenitev na nacionalni ravni;

6.  poziva k večji prožnosti pri dodeljevanju sredstev, poziva tudi, naj se zlasti finančna sredstva, povezana s podatki, ki jih države članice ne porabijo, prenesejo na raziskovalne inštitute ter – za namene nadzora –na Evropsko agencijo za nadzor ribištva;

7.  je seznanjen z dobrim in primernim sodelovanjem agencije z Evropsko agencijo za pomorsko varnost in Frontexom pri skupnem pilotnem projektu, namenjenem ustanovitvi obalne straže; kljub temu opozarja Komisijo, da bi bilo dobro agenciji dodeliti zadostna sredstva za tovrstne ali vse druge prihodnje projekte;

8.  opozarja, da je bila stopnja izvrševanja proračunskih obveznosti odlična (99,6 %), da se je glede na leto prej izboljšala, kakor tudi stopnja izvrševanja plačil (88,5 %);

9.  poudarja, da je pomembno ohraniti vsaj isto raven finančnih sredstev za preiskave na področju pomorstva in ribištva, da bi dosegli največji trajnostni donos in utrdili obnovitev prekomerno izkoriščanih ribjih vrst;

10.  opozarja, da je treba izboljšati zbiranje znanstvenih podatkov in omogočiti boljši dostop do njih ter spodbujati sodelovanje in izmenjavo znanstvenih podatkov med pomorskim in ribiškim sektorjem na eni strani ter znanstveno skupnostjo;

11.  poudarja, kako pomembno je nadzorovati ribištvo in zbiranje znanstvenih podatkov, saj sta ti dejavnosti steber skupne ribiške politike; meni, da je treba za ti dejavnosti še naprej dodeljevati sredstva EU in da morajo države članice okrepiti prizadevanja za uporabo zadevnih sredstev;

S prijaznimi pozdravi,

Alain CADEC

PRILOGA: PISMO ODBORA ZA DRŽAVLJANSKE SVOBOŠČINE, PRAVOSODJE IN NOTRANJE ZADEVE

IPOL-COM-LIBE D(2018)16301

Jean ARTHUIS

predsednik Odbora za proračun

ASP 09G205

Bruselj

Zadeva:  Prednostne naloge odbora LIBE za predlog proračuna za leto 2019

Spoštovani gospod predsednik!

Obvestiti vas želim o prednostnih nalogah odbora LIBE za predlog proračuna za leto 2019.

Odbor pričakuje, da bodo v proračun vključena vsa finančna sredstva, predvidena za področje pravosodja in notranjih zadev za leto 2019 v večletnem finančnem okviru, vključno s povečanjem, dogovorjenim za naslov III (varnost in državljanstvo) med vmesno revizijo leta 2017. Kar zadeva nujno humanitarno pomoč v Uniji, pričakujem od Komisije, da bo celoten proračun v višini 650 milijonov EUR, dodeljen za obdobje 2016–2018, do konca leta 2018 porabljen, kot je bilo načrtovano.

Ker tok migrantov, ki prihajajo na meje EU, ne pojenja, je treba nujno zagotoviti potrebna finančna sredstva, da bo Evropski azilni podporni urad (EASO) postal prava evropska agencija za azil, ki bo skrbela za spremljanje in spoštovanje postopkovnih pravic migrantov, ustrezne zmogljivosti za sprejem, pa tudi ukrepe za vključevanje migrantov. Odbor LIBE poziva Komisijo, naj sprejme potrebne ukrepe, da bo za področje azila namenjenega dovolj denarja, če bodo letos sprejeti ključni dokumenti na tem področju. V zvezi s tem je tudi pomembno, da Frontex dobi zadostna finančna sredstva, da bo lahko učinkovito opravljal svoje poslanstvo in se soočal z izzivi na zunanjih mejah EU.

Kar zadeva Sklad za azil, migracije in vključevanje (AMIF) ter Sklad za notranjo varnost (ISF), odbor pričakuje, da bo Komisija v letu 2018 tesneje sodelovala z državami članicami, da bodo sprejele ustrezne ukrepe, da bi lahko v letu 2019 črpale razpoložljiva sredstva iz teh dveh skladov. V prihodnje je treba preprečiti, da bi se ponovila situacija s konca leta 2017, ko je bilo prerazporejenih 275 milijonov EUR plačil iz sklada AMIF, ker nekatere države članice niso imele dovolj zmogljivosti za črpanje. Glede na to odbor LIBE vztraja pri zahtevi, da se za vsakega od njegovih ciljev ustvari ločena proračunska vrstica (4 vrstice namesto 2), da bo lahko uresničeval svojo nadzorno vlogo in povečal preglednost financiranja EU. Obstoječa razčlenitev proračunskih vrstic sklada AMIF namreč ni zadovoljiva, kar je odbor izrazil tudi v proračunskih dopolnitvah, ki jih je sprejel lani. Posebno proračunsko vrstico bi bilo treba ustvariti tudi za finančno podporo za operacije iskanja in reševanja na morju, ki jih izvajajo države članice ali ustrezni zasebni akterji.

Kar zadeva varstvo temeljnih pravic, odbor poudarja, kako pomembno je financirati ustrezne nadzorne mehanizme na področju pravosodja in notranjih zadev. Ker je očitno, da so temeljne pravice v Evropski uniji pod pritiskom, odbor priporoča, da se proračuna Agencije za temeljne pravice (FRA) in Evropskega nadzornika za varstvo podatkov ustrezno povečata. Prav tako je treba poskrbeti za zadostno finančno podporo za organe za človekove pravice in enakost. Agenciji EU-LISA je treba zagotoviti dovolj sredstev za leto 2019, da bo lahko zaposlila uslužbence in strokovnjake, ki jih potrebuje za izvajanje dodatnih nalog, ki jih je dobila.

Kar zadeva Sklad za notranjo varnost, želi odbor poudariti, da je treba prednostno izboljšati policijsko in pravosodno sodelovanje z namenom boja proti terorizmu, drugim hudim čezmejnim kaznivim dejanjem in kibernetski kriminaliteti. V letu 2019 je treba ustrezno financirati tudi boj proti okoljskim kaznivim dejanjem in trgovini z ljudmi. Ker se je število takšnih kaznivih dejanj v celotni Evropski uniji precej povečalo, mora biti proračun Eurojusta dovolj velik, da bo lahko bolje odigral svojo vlogo pri usklajevanju preiskav in kazenskega pregona med pristojnimi organi držav članic, zlasti olajšal mednarodno vzajemno pravno pomoč in izvrševanje zahtev za izročitev. Odbor vztraja, da se zagotovi zadostno financiranje za čimprejšnjo ustanovitev evropskega javnega tožilstva. Ustrezno je treba financirati tudi Europol, saj ima pomembno vlogo v boju proti različnim oblikam kriminala in vse tesneje sodeluje s tretjimi državami.

Povečati je treba financiranje Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami, da bo lahko učinkovito izvajal svojo glavno nalogo, namreč posredovati zanesljive in primerljive podatke o drogah v Evropi, pa tudi razvijal infrastrukturo in orodja za usklajeno in optimalno zbiranje podatkov posameznih držav. To je pomembno zaradi povečanja trgovine z mamili, ki je pomemben vir financiranja svetovnega terorizma, in porasta smrti zaradi prevelikih odmerkov opiatov v Evropski uniji.

Odbor še meni, da je treba revidirati mandat Agencije Evropske unije za varnost omrežij in informacij (ENISA), saj je to bistvenega pomena za uspešnejši boj proti kibernetski kriminaliteti, boljšo zaščito ključnih infrastruktur, pa tudi za varstvo temeljnih pravic v spletu z boljšimi varnostnimi standardi za IT. Glede na to je treba poskrbeti za ustrezno financiranje omenjene revizije v letu 2019.

Lep pozdrav,

Claude MORAES

PRILOGA: PISMO ODBORA ZA USTAVNE ZADEVE

Odbor za ustavne zadeve

predsednik

Ref.: D(2018)18206

Jean Arthuis

predsednik Odbora za proračun

Stavba Altiero Spinelli

ASP 09G205

B-1047 Bruselj

Zadeva:  Prednostne naloge odbora AFCO v zvezi s pooblastilom za trialog o proračunu za leto 2019

Spoštovani gospod predsednik!

Zaradi zelo natrpanega časovnega načrta za sprejetje vašega poročila o pooblastilu za trialog o proračunu za leto 2019 mi je bila kot pripravljavki mnenja odbora AFCO v zvezi s proračunom za leto 2019 zaupana priprava prispevka k osnutku poročila v obliki pisma, v katerem so začrtane prednostne naloge odbora AFCO za proračun za leto 2018.

Odbor za ustavne zadeve tako želi opozoriti na prednostna področja, ki si zaslužijo obravnavo v letošnjih pogajanjih o proračunu:

– AFCO si, kot ponavadi, prizadeva zagotoviti ustrezno financiranje programa Evropa za državljane in evropske državljanske pobude. Menimo, da se navedena programa dopolnjujeta, vendar bi se morala financirati ločeno, saj na različne načine prispevata k sodelovanju državljanov.

– morda ste seznanjeni s tem, da trenutno obravnavamo osnutek predloga Komisije o reformi evropske državljanske pobude, pri čemer vztrajamo, da se mora njena finančna plat obravnavati ločeno od programa Evropa za državljane. Pri financiranju obeh programov želimo doseči popolno preglednost, zato menimo, da morajo biti njuni proračunski viri racionalizirani in povsem sledljivi.

– med prednostnimi nalogami odbora AFCO je tudi zadostno financiranje za komuniciranje z državljani, saj so pred vrati evropske volitve leta 2019 in začetek novega zakonodajnega obdobja. Želimo si tudi spodbuditi razpravo o prihodnosti Evrope. V zvezi s tem bi radi preučili, ali bi bilo mogoče iz proračuna EU financirati t. i. posvetovanja z državljani.

Prepričana sem, da bo Odbor za proračun pri pripravi pooblastila za trialog o proračunu za leto 2019 upošteval naše predloge.

S spoštovanjem!

Prof. Danuta Hübner

V vednost:  Daniele Viotti, poročevalec odbora BUDG za proračun za leto 2019 – oddelek III Komisija

  Paul Rübig, poročevalec odbora BUDG za proračun za leto 2018 – drugi oddelki

INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja	28.6.2018
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	20 4 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Jean Arthuis, Richard Ashworth, Gérard Deprez, Manuel dos Santos, André Elissen, José Manuel Fernandes, Eider Gardiazabal Rubial, Esteban González Pons, Ingeborg Gräßle, Monika Hohlmeier, John Howarth, Vladimír Maňka, Siegfried Mureşan, Urmas Paet, Paul Rübig, Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos), Indrek Tarand, Isabelle Thomas, Inese Vaidere, Daniele Viotti, Tiemo Wölken
Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Jonathan Bullock, David Coburn, Thomas Waitz, Bogdan Brunon Wenta

POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

20	+
ALDE	Jean Arthuis, Gérard Deprez, Urmas Paet
PPE	Richard Ashworth, José Manuel Fernandes, Esteban González Pons, Ingeborg Gräßle, Monika Hohlmeier, Siegfried Mureşan, Paul Rübig, Inese Vaidere, Bogdan Brunon Wenta
S&D	Eider Gardiazabal Rubial, John Howarth, Vladimír Maňka, Manuel dos Santos, Isabelle Thomas, Daniele Viotti, Tiemo Wölken
VERTS/ALE	Indrek Tarand

4	-
EFDD	Jonathan Bullock, David Coburn
ENF	André Elissen
NI	Elevterios Sinadinos (Eleftherios Synadinos)

1	0
VERTS/ALE	Thomas Waitz

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani