POROČILO     ***I
PDF 854kWORD 86k
12.9.2018
PE 612.279v02-00 A8-0286/2018

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pogojev in postopka za zahteve po podatkih na področju notranjega trga, kmetijstva in ribištva (razen ohranjanja morskih bioloških virov), prometa, okolja in energetike, ki jih Komisija pošlje podjetjem in združenjem podjetij

(COM(2017)0257 – C8-0140/2017 – 2017/0087(COD))

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

Poročevalka: Eva Maydell

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 MNENJE ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE O PRAVNI PODLAGI
 POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pogojev in postopka za zahteve po podatkih na področju notranjega trga, kmetijstva in ribištva (razen ohranjanja morskih bioloških virov), prometa, okolja in energetike, ki jih Komisija pošlje podjetjem in združenjem podjetij

(COM(2017)0257 – C8-0140/2017 – 2017/0087(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2017)0257),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in členov 43(2), 91, 100, 114, 192, 194(2) in 337 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0140/2017),

–   ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 18. oktobra 2017(1),

–  ob upoštevanju členov 59 in 39 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0286/2018),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če svoj predlog nadomesti, ga bistveno spremeni ali ga namerava bistveno spremeniti;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Predlog spremembe    1

Predlog uredbe

Navedba sklicevanja 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlog spremembe

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 43(2), členov 91, 100, 114 in 192, člena 194(2) ter člena 337 Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 337 Pogodbe,

Obrazložitev

Na podlagi mnenja pravne službe Evropskega parlamenta in v pričakovanju mnenja Odbora za pravne zadeve o pravni podlagi predlagane uredbe ob upoštevanju člena 39 poslovnika je primerno, da se skladno z nasvetom pravne službe pravna podlaga omeji na člen 337 PDEU.

(1)

UL C 81, 2.3.2018, str. 88.


MNENJE ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE O PRAVNI PODLAGI

Anneleen Van Bossuyt

predsednica

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov

STRASBOURG

Zadeva:  Mnenje o pravni podlagi predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pogojev in postopka za zahteve po podatkih na področju notranjega trga, kmetijstva in ribištva (razen ohranjanja morskih bioloških virov), prometa, okolja in energetike, ki jih Komisija pošlje podjetjem in združenjem podjetij (COM(2017)0257 – C8-0140/2017 – 2017/0087(COD))o

Spoštovana gospa predsednica!

Z dopisom z dne 3. aprila 2018 ste v skladu s členom 39(2) Poslovnika Odbor za pravne zadeve (JURI) v imenu Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (IMCO) zaprosili za mnenje o primernosti pravne podlage, ki jo je Komisija izbrala za predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pogojev in postopka, na podlagi katerih lahko Komisija od podjetij in združenj podjetij zahteva informacije v zvezi z notranjim trgom in povezanimi področji(1), imenovanih tudi „orodje za zbiranje informacij o enotnem trgu“.

Prvotni predlog Komisije temelji na členu 43(2), členih 91, 100, 114 in 192, členu 194(2) ter členu 337 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Namen edine spremembe, ki je bila sprejeta na glasovanju o poročilu v odboru IMCO, je nadomestiti zgoraj navedeno pravno podlago zgolj s členom 337 PDEU.

To bi pomenilo, da bi se namesto rednega zakonodajnega postopka uporabil nezakonodajni postopek, kot je navedeno v tretjem pododstavku točke 25 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016, in zahtevala bi se izmenjava mnenj med Parlamentom, Svetom in Komisijo. Uporablja se člen 63 v povezavi s členom 39 Poslovnika.

I – Ozadje

Komisija je 28. oktobra 2015 ob napovedi strategije za enotni trg navedla, da bo „[p]redlagala [...] regulativno pobudo, ki bo omogočila zbiranje zanesljivih informacij neposredno pri izbranih tržnih akterjih z namenom zaščite in boljšega delovanja enotnega trga.“(2) To orodje za zbiranje informacij o enotnem trgu bi bilo del splošne strategije izvrševanja, ki vključuje prizadevanje za „celostni pristop, ki zajema vse stopnje oblikovanja politike: od načrtovanja do izvajanja in obveščanja v skladu s pristopom boljšega pravnega urejanja. Načrtovanje politike mora bolje zajeti vidika ocenjevanja in izvrševanja, državam članicam je treba zagotoviti več pomoči in jih bolje usmerjati pri izvajanju pravil enotnega trga ter uveljavljati doslednejšo in učinkovito politiko za izboljšanje splošnega izpolnjevanja pravil enotnega trga in zakonodaje EU na splošno.“

Komisija je 2. maja 2017 predstavila sveženj o skladnosti, ki vsebuje tri predloge za izboljšanje praktičnega delovanja enotnega trga, vključno s predlogom za določitev pogojev in postopka, na podlagi katerih lahko Komisija od podjetij in združenj podjetij zahteva informacije v zvezi z notranjim trgom in povezanimi področji, s katerim je uvedeno orodje za zbiranje informacij o enotnem trgu.

Komisija je svoj predlog utemeljila s členom 43(2), členi 91, 100, 114 in 192, členom 194(2) ter členom 337 PDEU.

II – Upoštevni členi Pogodbe

V predlogu Komisije so kot pravna podlaga navedeni naslednji členi Pogodbe o delovanju Evropske unije:

Iz naslova III „Kmetijstvo in ribištvo“ tretjega dela PDEU, naslovljenega „Notranje politike in ukrepi Unije“:

Člen 43(2)

(prejšnji člen 37 PES)

2. Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku in po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom določita skupne ureditve kmetijskih trgov iz člena 40(1) in druge določbe, potrebne za doseganje ciljev skupne kmetijske in ribiške politike.

Iz naslova VI „Prevoz“:

Člen 91

(prejšnji člen 71 PES)

1. Za izvajanje člena 90 in ob upoštevanju posebnosti prometa Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku in po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij določita:

(a) skupna pravila, ki se uporabljajo za mednarodni prevoz na ozemlje ali z ozemlja države članice ali za prevoz prek ozemlja ene ali več držav članic;

(b) pogoje, pod katerimi lahko prevozniki opravljajo prevoz v državi članici, v kateri nimajo sedeža;

(c) ukrepe za izboljšanje varnosti prometa;

(d) vse druge ustrezne predpise.

[...]

Člen 100

(prejšnji člen 80 PES)

1. Določbe tega naslova se uporabljajo za promet v železniškem in cestnem prometu ter po celinskih plovnih poteh.

2. Evropski parlament in Svet lahko po rednem zakonodajnem postopku določita ustrezne predpise za pomorski in zračni promet. Odločata po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij.

Iz poglavja 3, naslovljenega „Približevanje zakonodaje“:

Člen 114

(prejšnji člen 95 PES)

1. Kadar Pogodbi ne določata drugače, se za doseganje ciljev iz člena 26 uporabljajo v nadaljevanju navedene določbe. Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku in po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom sprejmeta ukrepe za približevanje določb zakonov in drugih predpisov v državah članicah, katerih predmet je vzpostavitev in delovanje notranjega trga.

[...]

Iz naslova XX „Okolje“:

Člen 192

(prejšnji člen 175 PES)

1. Evropski parlament in Svet se po rednem zakonodajnem postopku ter po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij odločita, katere ukrepe naj Unija sprejme za doseganje ciljev iz člena 191.

2. Z odstopanjem od postopka odločanja iz odstavka 1 in brez poseganja v člen 114 Svet po posebnem zakonodajnem postopku ter po posvetovanju z Evropskim parlamentom, Ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij soglasno sprejme:

(a) določbe, ki so zlasti davčne narave;

(b) ukrepe, ki vplivajo na:

— prostorsko načrtovanje;

— upravljanje s količinami vodnih virov ali ki vplivajo, neposredno ali posredno, na razpoložljivost teh virov;

— rabo zemljišč, razen ravnanja z odpadki;

(c) ukrepe, ki pomembno vplivajo na izbiro držav članic med različnimi viri energije in na splošno strukturo njihove oskrbe z energijo.

Svet lahko na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom, Ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij soglasno odloči o uporabi rednega zakonodajnega postopka za področja iz prvega pododstavka.

3. Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku ter po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij sprejmeta splošne delovne programe, ki določajo prednostne cilje.

Ukrepi, ki so potrebni za izvajanje teh programov, se glede na primer sprejmejo v skladu s pogoji iz odstavka 1 ali odstavka 2.

[...]

Iz naslova XXI „Energetika“:

Člen 194(2)

2. Brez poseganja v uporabo drugih določb Pogodb Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku določita ukrepe, potrebne za doseganje ciljev iz odstavka 1. Takšni ukrepi se sprejmejo po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom in z Odborom regij. Ukrepi ne vplivajo na pravico držav članic, da določijo pogoje za izkoriščanje svojih energetskih virov, na izbiro med različnimi viri energije in na splošno strukturo njihove oskrbe z energijo, ne glede na člen 192(2)(c).

Iz sedmega dela PDEU, naslovljenega „Splošne in končne določbe“:

Člen 337

(prejšnji člen 284 PES)

Komisija lahko v mejah in pod pogoji, ki jih Svet z navadno večino določi v skladu z določbami Pogodb, zbira informacije in izvaja preverjanje, potrebno za opravljanje nalog, ki so ji bile zaupane.

Poleg tega bi bilo treba zaradi navzkrižnih sklicevanj upoštevati naslednje člene:

Člen 26

(prejšnji člen 14 PES)

1. Unija sprejme ukrepe za vzpostavitev ali zagotavljanje delovanja notranjega trga v skladu z ustreznimi določbami Pogodb.

2. Notranji trg zajema območje brez notranjih meja, na katerem je v skladu z določbami Pogodb zagotovljen prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala.

3. Svet na predlog Komisije določi smernice in pogoje, potrebne za zagotavljanje uravnoteženega napredka na vseh zadevnih področjih.

Člen 90

(prejšnji člen 70 PES)

Cilji Pogodb se na področju, ki ga ureja ta naslov, uresničujejo v okviru skupne prometne politike.

Člen 191(1)

(prejšnji člen 174 PES)

1. Okoljska politika Unije prispeva k uresničevanju naslednjih ciljev:

— ohranjanju, varstvu in izboljšanju kakovosti okolja;

— varovanju človekovega zdravja;

— skrbni in preudarni rabi naravnih virov;

— spodbujanju ukrepov na mednarodni ravni za reševanje regionalnih ali globalnih okoljskih problemov, zlasti v boju proti podnebnim spremembam.

Člen 194(1)

1. Pri vzpostavitvi in delovanju notranjega trga in ob upoštevanju potrebe po ohranitvi in izboljšanju okolja so cilji energetske politike Unije v duhu solidarnosti med državami članicami:

(a) zagotoviti delovanje energetskega trga;

(b) zagotoviti zanesljivost oskrbe z energijo v Uniji;

(c) spodbujati energetsko učinkovitost in varčevanje z energijo ter razvijanje novih in obnovljivih virov

energije; in

(d) spodbujati medsebojno povezovanje energetskih omrežij.

III – Sodna praksa Sodišča Evropske unije glede izbire pravne podlage

Sodišče je na vprašanje ustrezne pravne podlage vedno gledalo kot na vprašanje ustavnopravnega pomena, ki zagotavlja skladnost z načelom prenosa pristojnosti (člen 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU)) in določa naravo in področje pristojnosti Unije.(3) Za izbiro pravne podlage zato ne velja diskrecijska pravica. V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča „mora izbira pravne podlage akta Skupnosti temeljiti na objektivnih dejavnikih, ki jih je mogoče sodno preveriti, kar zlasti velja za cilj in vsebino ukrepa“.(4) Izbira nepravilne pravne podlage je zato lahko razlog za razveljavitev akta. V teh okoliščinah izbira pravne podlage ne sme biti odvisna samo od mnenja institucije o tem, kaj je zadani cilj. Želja institucije, da bi dejavneje sodelovala pri sprejemanju ukrepa, okoliščine, v katerih je bil ukrep sprejet, pa tudi delo, ki je bilo opravljeno iz drugih razlogov na področju delovanja, ki ga zajema ta ukrep, za določitev pravilne pravne podlage niso pomembni.(5)

Če se pri pregledu ukrepa izkaže, da ima dvojni cilj ali dve sestavini, pri čemer je ena glavna ali prevladujoča, druga pa zgolj postranska, mora ukrep temeljiti samo na eni pravni podlagi, in sicer tisti, ki se zahteva za glavni ali prevladujoči cilj oziroma sestavino.(6) Nasprotno pa mora akt temeljiti na več ustreznih pravnih podlagah, če ima ukrep več sočasnih ciljev ali sestavin, ki so neločljivo povezane in nobena od njih ni drugotnega ali posrednega pomena glede na druge,(7) ter če postopki, določeni za ustrezne pravne podlage, niso neskladni s pravico Evropskega parlamenta in je ne ogrožajo.(8)

IV – Cilj in vsebina predloga

Cilj predloga, kot je Komisija navedla v svojem obrazložitvenem memorandumu, je „Komisiji omogočiti, da od izbranih udeležencev na trgu pravočasno pridobi celovite in zanesljive kvantitativne in kvalitativne podatke preko zelo ciljno zastavljenih zahtev po podatkih, ter ji s tem olajšati spremljanje in izvrševanje pravil notranjega trga.“ Komisija dodaja, da je „[n]amen te pobude [...] izboljšati dostop Komisije do tržnih podatkov, ki jih potrebuje za opravljanje svojih nalog na podlagi člena 17 PEU, da bi lahko obravnavala resne težave z uporabo pravil notranjega trga.“

V uvodni izjavi 23 je navedeno, da je cilj predloga „olajšati dostop Komisije do tržnih podatkov, potrebnih za opravljanje njenih nalog za zagotovitev nemotenega delovanja notranjega trga.

Komisija v uvodni izjavi 1 pojasni, da „[v] nekaterih primerih neoptimalne informacije, ki vplivajo na ukrepanje Komisije v zvezi z uporabo prava Unije na področju notranjega trga, povečujejo tveganje za nastanek težav v trgovini na notranjem trgu zaradi neusklajenih nacionalnih dejavnosti izvrševanja ali raznovrstnega razvoja nacionalnih regulativnih rešitev za te težave.“ V uvodni izjavi 3 je navedeno: „Učinkovito in uspešno odkrivanje in po potrebi obravnava takih težav zahtevata pravočasen dostop do celovitih, točnih in zanesljivih kvantitativnih in kvalitativnih tržnih podatkov“.

Zlasti bi Komisija, kadar deluje kot varuhinja pogodb v skladu s členom 17(1) PEU, morala imeti dostop do vseh ustreznih informacij o dejstvih. Vendar se Komisija ne more vedno zanašati na informacije, ki jih zagotovijo pritožniki ali države članice (uvodna izjava 5). V uvodni izjavi se opozarja, da Komisija nima lastnih preiskovalnih pooblastil, ki bi ji pomagala pri izvrševanju prava Unije na področju notranjega trga, in da so obstoječa preiskovalna pooblastila v zvezi s konkurenčnim pravom „s svojo pravno podlago omejena na določena področja ter ne omogočajo zbiranja in uporabe zbranih informacij za druge namene politike, povezane z notranjim trgom.

Zato bi bilo treba Komisijo, kot je navedeno v uvodni izjavi 8, v skrajnem primeru pooblastiti, da od podjetij in združenj podjetij zahteva, naj ji pravočasno neposredno predložijo celovite, točne in zanesljive kvantitativne in kvalitativne tržne podatke, če so se drugi viri podatkov izkazali za nerazpoložljive, nezadostne ali neustrezne in zato neučinkovite.

Namen te pooblastitve je namreč okrepiti zmožnost Komisije za ugotavljanje dejstev, kadar je to nujno potrebno za opravljanje naloge zagotavljanja uporabe prava Unije, ki je s PDEU zaupana Komisiji, v zvezi s ciljem vzpostavitve in zagotavljanja delovanja notranjega trga (uvodna izjava 10). V uvodni izjavi je pojasnjeno, da „[n]amen te pooblastitve ni ustvariti nova izvršilna pooblastila za Komisijo, kot so zlasti pooblastila za vodenje postopkov zaradi kršitev prava Unije na področju notranjega trga zoper posamezne udeležence na trgu“.

V uvodni izjavi 10 je pojasnjeno tudi, da področje uporabe orodja za zbiranje informacij o enotnem trgu „zaradi vzpostavitve popolnoma delujočega notranjega trga“ zajema tudi gospodarske sektorje na notranjem trgu, za katere so v PDEU določene skupne politike, in sicer kmetijstvo in ribištvo (razen ohranjanja morskih bioloških virov), promet, okolje in energetiko.

V uvodni izjavi 12 je navedeno, da je „[n]amen [...] zahtev po podatkih [...] rešiti domnevno [...] resno težavo z uporabo prava Unije na področju notranjega trga, kmetijstva in ribištva (razen ohranjanja morskih bioloških virov), prometa, okolja in energetike“.

Komisija v uvodni izjavi 14 navaja, da je „[p]reiskovalno orodje [...] koristno zlasti za zagotavljanje uporabe prava Unije na področju notranjega trga s strani Komisije“ in „tudi za morebitne naknadne izvršilne ukrepe zadevnih držav članic, pri katerih bi bilo treba uporabiti ustrezne podatke, ki bi jih Komisija zbrala na podlagi tega pooblastila in razkrila zadevnim državam članicam“, ter „bi [ga] bilo [...] koristno uporabiti pri zasnovi ali oblikovanju regulativnih rešitev“. V uvodni izjavi 15 je navedeno, da bi „Komisija [...] morala imeti možnost, da z uporabo sorazmernih glob in periodičnih denarnih kazni, ki jih naloži s sklepom, zagotovi izpolnitev zahtev po podatkih“. Nazadnje Komisija v uvodni izjavi 20 priznava „izjemnost preiskovalnega orodja iz te uredbe“.

Kar zadeva vsebino, člen 1 pojasnjuje, da ta uredba določa pravila o pogojih, pod katerimi lahko Komisija od podjetij in združenj podjetij zahteva, da predložijo podatke, potrebne za opravljanje nalog, ki so ji bile zaupane v zvezi s področji iz člena 2, ter o postopku, ki ga je treba upoštevati pri zahtevanju teh podatkov. Področja, navedena v členu 2, so notranji trg iz člena 26(2) Pogodbe, kmetijstvo in ribištvo (razen ohranjanja morskih bioloških virov), promet, okolje in energetika. Člen 3 opredeljuje mikropodjetja, mala podjetja in srednja podjetja. Člen 4 Komisiji podeljuje pooblastilo, da zahteva podatke neposredno od podjetij in združenj podjetij, da bi obravnavala resno težavo z uporabo prava Unije, ki bi lahko ogrozila doseganje pomembnega cilja politike Unije. V členu 5(2)(a) je navedeno, da ima domnevna resna težava čezmejno razsežnost.

V poglavju II predloga so določeni pogoji in postopek za zahteve po podatkih. Komisija orodje za zbiranje informacij o enotnem trgu uporablja samo kot zadnjo možnost, kadar podatki, ki so ji na voljo, ne zadostujejo ali niso ustrezni in jih ni mogoče pravočasno pridobiti iz izčrpno navedenih razlogov. Predlog v poglavju III določa sankcije, če podjetje ne zagotovi podatkov ali zagotovi le nepopolne, napačne ali zavajajoče podatke, s čimer je Komisija pooblaščena za nalaganje glob in periodičnih denarnih kazni.

V – Analiza in določitev ustrezne pravne podlage

Komisija je predlog utemeljila s členi 43(2), 91, 100, 114, 192, 194(2) in 337 PDEU.

V neuradnem dokumentu, ki so ga pripravile službe Komisije glede izbire pravne podlage v predlogu, se razlikuje med dvema sklopoma pravnih podlag: na eni strani je člen 337 PDEU, na drugi strani pa člen 114 PDEU ter člen 43(2), členi 91, 100in 192 ter člen 194(2).

Člen 337 PDEU Komisiji omogoča, da v mejah in pod pogoji, ki jih Svet z navadno večino določi v skladu z določbami Pogodb, zbira informacije in izvaja preverjanje, potrebno za opravljanje nalog, ki so ji bile zaupane.

V skladu s sodno prakso je člen 114 PDEU ustrezna pravna podlaga za ukrepe za približevanje, ki so resnično namenjeni izboljšanju pogojev za vzpostavitev in delovanje notranjega trga, tako da se odpravljajo ali preprečujejo ovire za temeljne svoboščine ali izkrivljanje konkurence(9).

V skladu s členom 43(2) PDEU Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku določita skupne ureditve kmetijskih trgov iz člena 40(1) in druge določbe, potrebne za doseganje ciljev skupne kmetijske in ribiške politike.

V skladu s členom 91 PDEU Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku določita vse ustrezne predpise za uresničevanje ciljev Pogodb v okviru skupne prometne politike. Člen 91 PDEU se uporablja za železniški in cestni promet ter promet po celinskih plovnih poteh (člen 100(1) PDEU). Evropski parlament in Svet lahko po rednem zakonodajnem postopku določita ustrezne predpise za pomorski in zračni promet.

Člen 192 določa sprejetje ukrepov na področju okolja. Člen 192(1) PDEU določa, da se Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku odločita, katere ukrepe naj Unija sprejme za doseganje ciljev okoljske politike Unije. Nekatere ukrepe, zajete z okoljsko politiko Unije, Svet soglasno sprejme po posebnem zakonodajnem postopku in po posvetovanju z Evropskim parlamentom (člen 192(2)). V skladu s členom 192(3) Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku sprejmeta splošne delovne programe, ki določajo prednostne cilje.

Člen 194(2) PDEU določa, da Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku določita ukrepe, potrebne za doseganje ciljev energetske politike Unije.

Po mnenju Sodišča je treba pravno podlago akta določiti glede na njegov namen in vsebino.

Kot je navedeno zgoraj, je namen predloga Komisiji omogočiti opravljanje nalog, ki so ji zaupane s PDEU, da bi se zagotovila uporaba prava Unije v zvezi s ciljem vzpostavitve in zagotavljanja delovanja notranjega trga. Natančneje, glavni namen orodja za zbiranje informacij o enotnem trgu je Komisiji zagotoviti orodje za zbiranje informacij, ki je potrebno za opravljanje njenih nalog, zaupanih s Pogodbo, v zvezi z nekaterimi področji.

V skladu s sodno prakso člen 337 PDEU Komisiji daje splošno pristojnost za zbiranje informacij, ki so potrebne za izpolnjevanje nalog, ki so ji bile zaupane s Pogodbama, v mejah in pod pogoji, ki jih določi Svet. Ta določba je pravna podlaga za akte v zvezi s splošno dejavnostjo zbiranja informacij, ki jo opravlja Komisija, zato ni obvezno, da ti akti temeljijo na različnih določbah Pogodbe, s katerimi so Komisiji zaupane posebne naloge, in ne zahteva se, da je to zbiranje potrebno za uresničitev ciljev določene politike EU.(10)

Sodišče je navedlo, da je treba za ugotovitev, ali je pravna podlaga pravnega akta Unije, ki ureja zbiranje informacij na posameznem področju, člen 337 PDEU ali posebna pravna podlaga, preizkusiti, ali je mogoče šteti, da je ta akt glede na njegov namen in vsebino potreben za uresničitev ciljev, ki so posebej določeni za ustrezno politiko Unije.

Člen 2 predloga določa, da se orodje za zbiranje informacij o enotnem trgu uporablja za posebna področja, zato je tesno povezano s cilji politik Unije iz tega člena. Vendar je orodje za zbiranje informacij del splošne strategije izvrševanja, katere cilje je izboljšanje izpolnjevanja pravil enotnega trga in zakonodaje EU na splošno. Komisija lahko zbira informacije samo, če to počne zato, da bi si olajšala opravljanje nalog, povezanih z izvajanjem in izvrševanjem prava Unije. Zdi se, da predlog ne določa nobenih pravil, ki bi orodje za zbiranje informacij o enotnem trgu vključevala v okvir pravil Unije o notranjem trgu ali katerem koli posebnem področju iz člena 2 predloga. Orodje za zbiranje informacij o enotnem trgu očitno ni namenjeno doseganju ciljev, ki so bili izrecno določeni v okviru ene ali več posebnih politik Unije, temveč prej reševanju težav pri izvajanju in uporabi prava Unije na določenih področjih.

Ob upoštevanju navedenega in glede na to, da je orodje za zbiranje informacij o enotnem trgu horizontalno in da je povezava s področji politike iz člena 2 videti zgolj postranska, člen 43(2), členi 91, 114, 100 in 192 ter člen 194(2) niso ustrezna pravna podlaga predloga.

V zvezi s členom 337 PDEU je treba opozoriti, da s predlogom Komisija ni pooblaščena samo za zahtevanje informacij od podjetij in podjetniških združenj. V predlogu je namreč navedeno, da vzpostavlja izjemno preiskovalno orodje za Komisijo in izvršilni ukrep. Še posebej iz njegovega poglavja III o globah in periodičnih denarnih kaznih je razvidna močna podobnost z določbami o sankcijah iz Uredbe (ES) št. 1/2003, Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 in Uredbe Sveta (EU) 2015/1589. Pravna podlaga za te akte, ki omogoča določanje glob in periodičnih denarnih kazni, pa je strogo omejena na zadeve v zvezi s konkurenco, posebej je določena v Pogodbi, zanjo ni bilo potrebno sklicevanje na člen 339 PDEU in ne uporablja se za druge politike, povezane z notranjim trgom. V primeru orodja za zbiranje informacij o enotnem trgu pravna podlaga, ki jo je določila Komisija, in sicer člen 337 PDEU, to zgolj pooblašča, da zbira informacije in izvaja preverjanja, potrebna za izvajanje nalog, ki so ji bile zaupane, ter ji v zvezi s tem ne daje nobenih dodatnih pooblastil.

VI – Sklep in priporočilo

Glede na navedeno bi bilo treba ugotoviti, da člen 43(2), členi 91, 114, 100 in 192 ter člen 194(2) PDEU niso ustrezna pravna podlaga za orodje za zbiranje informacij o enotnem trgu, kot je predlagala Komisija, ter da trenutni cilj in vsebina predloga presegata pooblastila iz člena 337 PDEU.

Odbor za pravne zadeve je zato na seji 10. septembra 2018 z 12 glasovi za, nobenim proti in 2 vzdržanima glasovoma(11) odločil, da izda priporočilo, da člen 43(2), členi 91, 114, 100 in 192 ter člen 194(2) PDEU niso ustrezna pravna podlaga za orodje za zbiranje informacij o enotnem trgu, kot je predlagala Komisija, ter da trenutni cilj in vsebina predloga presegata pooblastila iz člena 337 PDEU.

S spoštovanjem!

Pavel Svoboda

(1)

COM(2017)0257.

(2)

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Izpopolnitev enotnega trga: več priložnosti za prebivalstvo in gospodarstvo – 28.10.2015, COM(2015)0550, str. 17.

(3)

Mnenje 2/00 [2001], Recueil, str. I-9713, točka 5.

(4)

Zadeva C-411/06, Komisija proti Parlamentu in Svetu [2009], ZOdl., str. I-7585, točka 45.

(5)

Zadeva C-269/97, Komisija proti Svetu [2000], Recueil, str. I-2257, točka 44.

(6)

Zadeva C-491/01, British American Tobacco (Investments) in Imperial Tobacco, EU:C:2002:741, točka 94; zadeva T-526/10, Inuit Tapiriit Kanatami, EU:C:2013:215, točka 66.

(7)

Zadeva C-211/01, Komisija proti Svetu [2003], Recueil, str. I-08913, točka 40; zadeva C-178/03, Komisija proti Evropskemu parlamentu in Svetu [2006], ZOdl., str. I-107, točke 43–56.

(8)

Zadeva C-300/89, Komisija proti Svetu (Titanov dioksid) [1991], Recueil, str. I-2867, točke 17–25; zadeva C-268/94, Portugalska proti Svetu [1996], Recueil, str. I-6177.

(9)

Glej na primer zadevo C-217/04, Združeno kraljestvo proti Parlamentu in Svetu (ENISA) (2006), ZOdl., str. I-3771, točka 42.

(10)

Zadeva C-490/10, Komisija proti Svetu, EU:C:2012:525, točki 63 in 64.

(11)

Pri končnem glasovanju so bili navzoči: Pavel Svoboda (predsednik), Mady Delvaux, Laura Ferrara (podpredsednici), Axel Voss (pripravljavec mnenja), Alex Mayer (namesto Mary Honeyball v skladu s členom 200(2) Poslovnika), Joëlle Bergeron, Geoffroy Didier, Pascal Durand, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Julia Reda, Evelyn Regner, Virginie Rozière, Francis Zammit Dimech, Tadeusz Zwiefka.


POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU

Naslov

Določitev pogojev in postopka za zahteve po podatkih na področju notranjega trga, kmetijstva in ribištva (razen ohranjanja morskih bioloških virov), prometa, okolja in energetike, ki jih Komisija pošlje podjetjem in združenjem podjetij

Referenčni dokumenti

COM(2017)0257 – C8-0140/2017 – 2017/0087(COD)

Datum predložitve EP

2.5.2017

 

 

 

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

IMCO

31.5.2017

 

 

 

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

ECON

31.5.2017

JURI

31.5.2017

 

 

Odbori, ki niso podali mnenja

       Datum sklepa

ECON

29.5.2017

JURI

29.5.2017

 

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Eva Maydell

30.5.2017

 

 

 

Oporekanje pravni podlagi

       Datum mnenja JURI

JURI

10.9.2018

 

 

 

Obravnava v odboru

11.10.2017

21.11.2017

11.7.2018

 

Datum sprejetja

12.7.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

31

4

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

John Stuart Agnew, Pascal Arimont, Dita Charanzová, Carlos Coelho, Sergio Gaetano Cofferati, Anna Maria Corazza Bildt, Daniel Dalton, Nicola Danti, Dennis de Jong, Pascal Durand, Maria Grapini, Liisa Jaakonsaari, Eva Maydell, Marlene Mizzi, Nosheena Mobarik, Jiří Pospíšil, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Olga Sehnalová, Jasenko Selimovic, Ivan Štefanec, Catherine Stihler, Richard Sulík, Róża Gräfin von Thun und Hohenstein, Mylène Troszczynski, Mihai Ţurcanu, Anneleen Van Bossuyt, Marco Zullo

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Biljana Borzan, Birgit Collin-Langen, Julia Reda, Marc Tarabella, Matthijs van Miltenburg, Sabine Verheyen

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Asim Ademov, Isabella De Monte, Sylvie Goddyn

Datum predložitve

12.9.2018


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

31

+

ALDE

Dita Charanzová, Matthijs van Miltenburg, Jasenko Selimovic

ECR

Daniel Dalton, Nosheena Mobarik, Richard Sulík, Anneleen Van Bossuyt

EFDD

Marco Zullo

GUE/NGL

Dennis de Jong

PPE

Asim Ademov, Pascal Arimont, Carlos Coelho, Birgit Collin-Langen, Anna Maria Corazza Bildt, Eva Maydell, Jiří Pospíšil, Andreas Schwab, Ivan Štefanec, Róża Gräfin von Thun und Hohenstein, Mihai Ţurcanu, Sabine Verheyen

S&D

Biljana Borzan, Sergio Gaetano Cofferati, Nicola Danti, Isabella De Monte, Maria Grapini, Liisa Jaakonsaari, Marlene Mizzi, Christel Schaldemose, Olga Sehnalová, Catherine Stihler

4

-

EFDD

John Stuart Agnew

S&D

Marc Tarabella

VERTS/ALE

Pascal Durand, Julia Reda

2

0

ENF

Sylvie Goddyn, Mylène Troszczynski

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 21. september 2018Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov