Postopek : 2018/2053(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0293/2018

Predložena besedila :

A8-0293/2018

Razprave :

PV 22/10/2018 - 19
CRE 22/10/2018 - 19

Glasovanja :

PV 23/10/2018 - 7.16
CRE 23/10/2018 - 7.16
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0400

POROČILO     
PDF 723kWORD 57k
27.9.2018
PE 622.074v02-00 A8-0293/2018

o vlogi finančne udeležbe delavcev pri ustvarjanju delovnih mest in ponovnem aktiviranju brezposelnih

(2018/2053(INI))

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

Poročevalka: Renate Weber

PRED. SPREM.
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU
 POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o vlogi finančne udeležbe delavcev pri ustvarjanju delovnih mest in ponovnem aktiviranju brezposelnih

(2018/2053(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti člena 3(3),

–  ob upoštevanju člena 9 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki določa, da mora EU spodbujati visoko stopnjo zaposlenosti, zagotavljati ustrezno socialno zaščito, se bojevati proti socialni izključenosti in zagotavljati visoko stopnjo izobraževanja in usposabljanja ter varovanje človekovega zdravja,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 7. decembra 2015 o spodbujanju socialnega gospodarstva kot ključnega gonila gospodarskega in socialnega razvoja v Evropi,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. junija 2016 z naslovom „Evropska agenda za sodelovalno gospodarstvo“ (COM(2016)0356),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. marca 2014 z naslovom „Dolgoročno financiranje evropskega gospodarstva“ (COM(2014)0168),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. decembra 2012 z naslovom „Akcijski načrt: evropsko pravo družb in upravljanje podjetij – sodoben pravni okvir za boljše sodelovanje delničarjev in trajnostna podjetja“ (COM(2012)0740),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. oktobra 2012 z naslovom „Akt za enotni trg II – Skupaj za novo rast“ (COM(2012)0573),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 3. oktobra 2008 o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela(1),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. junija 2008 z naslovom „Najprej pomisli na male – Akt za mala podjetja za Evropo“ (COM(2008)0394) in delovnega programa Komisije za leti 2008 in 2009,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. marca 2006 z naslovom „Izvajanje Lizbonskega programa Skupnosti za rast in delovna mesta: Prenos podjetij – nadaljevanje skozi nov začetek“ (COM(2006)0117),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. julija 2002 o okviru za spodbujanje finančne udeležbe delavcev (COM(2002)0364) in resolucije Parlamenta z dne 5. junija 2003 na to temo(2),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomskega in socialnega odbora z dne 21. oktobra 2010 o finančni participaciji delavcev v Evropi,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2013 o obveščanju zaposlenih in posvetovanju z njimi ter predvidevanju in upravljanju prestrukturiranja(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. januarja 2014 o finančni udeležbi zaposlenih pri dobičku podjetij(4) in mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (2013/2127(INI)),

–  ob upoštevanju študije o finančni udeležbi zaposlenih pri dobičku podjetij (Employee financial participation in companies’ proceeds), ki jo je naročil odbor Parlamenta za zaposlovanje in socialne zadeve in je bila objavljena septembra 2012,

–  ob upoštevanju vmesnega pregleda akcijskega načrta za unijo kapitalskih trgov, objavljenega dne 8. junija 2017 (COM(2017)0292),

–  –  ob upoštevanju pilotnega projekta Komisije z naslovom „Spodbujanje lastništva in participacije zaposlenih“, katerega končna različica je bila objavljena leta 2014;

–  ob upoštevanju četrtega poročila programa PEPPER z naslovom „Benchmarking of employee participation in profits and enterprise results in the member and candidate Countries of the European Union“ (Primerjalna analiza udeležbe delavcev pri dobičku in rezultatih podjetij v državah članicah Evropske unije in državah kandidatkah za pristop k Evropski uniji), ki ga je oktobra 2009 objavila univerza Freie Universität Berlin,

–  ob upoštevanju tretjega poročila programa PEPPER z naslovom „Promotion of employee participation in profits and enterprise results in the New Member and Candidate Countries of the European Union“ (Spodbujanje udeležbe delavcev pri dobičku in rezultatih podjetij v novih državah članicah Evropske unije in državah kandidatkah za pristop k Evropski uniji), ki ga je junija 2006 objavila univerza Freie Universität Berlin,

–  ob upoštevanju poročila skupine neodvisnih strokovnjakov na visoki ravni z dne 18. decembra 2003 o ovirah na nadnacionalni ravni za finančno udeležbo delavcev v nadnacionalnih podjetjih,

–  ob upoštevanju drugega poročila programa PEPPER z naslovom „Promotion of participation by employed persons in profits and enterprise results (including equity participation) in Member States“ (Spodbujanje udeležbe delavcev pri dobičku in rezultatih podjetij (vključno z udeležbo pri kapitalu) v državah članicah), ki ga je januarja 1997 objavila Komisija (COM(1996)0697),

–  ob upoštevanju prvega poročila programa PEPPER z naslovom „Promotion of employee participation in profits and enterprise results“ (Spodbujanje udeležbe delavcev pri dobičku in rezultatih podjetij), ki sta ga marca 1991 objavila Komisija in Evropski univerzitetni inštitut,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0293/2018),

A.  ker lahko delodajalec izbira med več modeli finančne udeležbe delavcev: udeležba pri dobičku, lastništvo delnic za posamezne delavce, lastništvo za delavce v modelih zadružništva in načrti lastniškega deleža za zaposlene;

B.  ker mora vsako podjetje skupaj z delavci skrbno izbrati najustreznejši model finančne udeležbe, pri tem pa upoštevati specifična nacionalna pravila obdavčitve in okoliščine sektorja, model pa bo večinoma odvisen od velikosti, dejavnosti in statusa podjetja, zlasti če kotira na borzi; ker na ravni EU ne bi bilo ustrezno imeti samo enega celovitega enotnega modela finančne udeležbe;

C.  ker se lahko finančna udeležba delavcev po podatkih evropske raziskave o podjetjih iz leta 2013(5) močno razlikuje – odvisno od značilnosti podjetja; ker 62 % evropskih podjetij uporablja določeno obliko variabilnega plačila, pri čemer gre v 30 % primerov za delež dobička, v 25 % primerov pa je ta del plačila vezan na uspešnost skupine; ker se v 5 % podjetij uporabljajo sheme lastništva delnic; ker te sheme prevladujejo bolj v zasebnem kot v javnem sektorju (z nekaterimi izjemami po državah) in v nekaterih gospodarskih sektorjih, zlasti v informacijski in komunikacijski tehnologiji, financah, zavarovalništvu in svetovanju; ker te sheme pogosteje uporabljajo večja kot mala ali srednja podjetja, pogostejše pa so tudi v podjetjih s tujim kapitalom ali multinacionalnih podjetjih ter v podjetjih s sedežem v gospodarsko(6) bolj osrednjih ali razvitih regijah;

D.  ker so načrti lastniškega deleža za zaposlene taka oblika finančne udeležbe, pri kateri lahko uporabljeni vmesni subjekt v imenu delavcev uveljavlja glasovalne pravice ali druge oblike upravljanja, in se lahko za tak način prostovoljno odločijo;

E.  ker sheme finančne udeležbe delavcev, pri katerih zaposleni sodelujejo pri posvetovanju in odločanju(7), prinašajo delavcem in podjetju koristi zlasti z vidika vzdržnega upravljanja, preglednosti, socialnega dialoga, vzajemnega spoštovanja med delodajalcem in delavci in drugih vidikov, kot so zaposlovanje in zadržanje delavcev, motiviranost, zadovoljstvo s službo in poklicno izpopolnjevanje ter splošna uspešnost in donosnost;

F.  ker bi lahko sodelovanje delavcev pri odločanju izboljšalo organizacijsko uspešnost in kakovost njihovega poklicnega življenja, uporabili pa bi ga lahko tudi kot orodje za inovacije na delovnem mestu(8), da bi spodbudili občutek lastništva, izboljšali pretok informacij v podjetjih in povečali zaupanje med delodajalci in delavci;

G.  ker lahko sheme finančne udeležbe delavcev pozitivno vplivajo na gospodarstvo držav članic, saj podpirajo podjetja, predvsem mala in srednja, in trg dela; ker lahko finančna udeležba delavcev v svojem podjetju pripomore k zadovoljstvu na delovnem mestu, k vzajemnemu spoštovanju med delodajalcem in delavci in k splošni uspešnosti, obenem pa lahko pomaga delavcem poiskati priložnosti v domači državi;

H.  ker bi lahko finančna udeležba delavcev v okviru razvoja unije kapitalskih trgov prispevala k doseganju ciljev glede rasti in preglednosti v gospodarskih dejavnostih; ker bi lahko s finančno udeležbo delavcev, če bi jo povezali z usposabljanjem, ki bi ga zagotovila podjetja in države članice, izboljšali finančno opismenjenost državljanov EU, s tem morda odpravili njihove zadržke do vlaganja in tako povečali naložbe malih vlagateljev;

I.  ker so v evropski strategiji zaposlovanja in strategiji Evropa 2020 določene prednostne naloge za izboljšanje kakovosti zaposlitev in boljše delovne pogoje, k uresničevanju teh ciljev pa bi lahko pripomogla tudi večja udeležba delavcev pri finančnih rezultatih podjetij in boljše nagrajevanje;

J.  ker morajo finančno udeležbo delavcev spremljati visoka stopnja obveščenosti, usposobljenosti in posvetovanja z delavci, da bodo dodobra seznanjeni z delovanjem shem finančne udeležbe, ki se jim lahko pridružijo, in bodo znali na podlagi vseh informacij oceniti morebitna tveganja in koristi teh shem, na primer v primeru stečaja podjetja;

K.  ker lahko delodajalci s finančno udeležbo delavcev, okrepljenim socialnim dialogom in strateškim odločanjem vlagajo v razvojne priložnosti za svoje delavce ter tako prispevajo k boju proti družbeni izključenosti in zagotovijo visoko raven usposobljenosti;

L.  ker lahko sheme finančne udeležbe delavcev ob tem, da ti sodelujejo tudi pri odločanju, ponekod pomagajo podjetjem, tudi malim in srednjim, pri prestrukturiranju in neprekinjenem delovanju podjetja, saj jim pomagajo rešiti vprašanje nasledstva in splošne obnove, denimo v družinskih podjetjih;

M.  ker se je treba zavedati, da ima finančna udeležba delavcev pozitivne in negativne plati;

N.  ker imajo modeli finančne udeležbe delavcev sicer nekatera tveganja, a lahko delujejo tudi kot blažilnik šokov ter omogočijo bonuse in druge nagrade ter zagotovijo, da imajo delavci svoj portfelj prihranjenih delnic; ker so lahko predvsem načrti lastniškega deleža za zaposlene tudi model delavskega odkupa za podjetja, ki ne kotirajo na borzi, saj bi imeli delavci v tem procesu prednostni položaj, tako da bi lahko obdržali delovna mesta, če bi sicer obstajala možnost, da njihovo podjetje odkupijo druga podjetja;

O.  ker so potrebni ukrepi, s katerim bi delavce zaščitili pred dvojnim tveganjem izgube zaposlitve in vloženega kapitala, kadar njihovega delodajalca prizadene kriza; ker se finančna udeležba delavcev ne sme uporabiti za zmanjševanje socialnih in delovnih pravic, ki jih pridobijo delavci, in ker ne sme nadomestiti običajne osnovne plače ali drugih oblik plačil in prispevkov v pokojninske sheme, niti to ne sme biti način za prenos tveganja na delavca ali za nespoštovanje delovne zakonodaje;

P.  ker bi moralo biti sodelovanje v shemi finančne udeležbe prostovoljna odločitev delavcev in ne bi smelo vplivati na njihovo mobilnost na trgu delovne sile, socialnovarstvene pravice ali pravico do kolektivnih ukrepov; ker bi morali imeti delavci zato vselej imeti pravico do informacij o ekonomskem položaju podjetja, z izjemo poslovnih skrivnosti in poslovno občutljivih informacij, pa tudi o prednostih in pomanjkljivostih vseh razpoložljivih shem finančne udeležbe delavcev;

Q.  ker so davčne spodbude ključne za spodbujanje finančne udeležbe delavcev, ki bi se lahko obrestovale na srednji ali dolgi rok, če upoštevamo, da imajo države z dolgo tradicijo finančne udeležbe tudi najbolj razvito lastništvo delavcev in največje davčne ugodnosti;

R.  ker so proaktivne politike zaposlovanja, na primer podpora za resnično samozaposlitev ter običajno in socialno podjetništvo, odločilna orodja za ponovno vključevanje brezposelnih na trg dela, kar je skladno z akcijskim načrtom za evropsko podjetništvo, sprejetim januarja 2013;

S.  ker sedanji Evropski socialni sklad spodbuja socialno podjetništvo ter socialno in solidarnostno gospodarstvo ter bi moral novi Evropski socialni sklad plus to prakso nadaljevati; ker lahko finančna udeležba delavcev pomembno prispeva k razvoju socialnega in solidarnostnega gospodarstva, na primer zaradi bolj dostopnega vlaganja ali financiranja;

T.  ker finančna udeležba delavcev dopolnjuje programe EU, kot so COSME, InnovFin, Ustvarjalna Evropa, ter evropske strukturne in investicijske sklade, ki so namenjeni izboljšanju dostopa do kapitala, zlasti za mala in srednja podjetja;

U.  ker bi lahko finančna udeležba delavcev dopolnjevala Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji, ki pomaga ljudem, ko izgubijo službo zaradi večjih strukturnih sprememb, do katerih pride zaradi globalizacije ali zaradi gospodarske in finančne krize, in sicer zlasti z ukrepi za prekvalificiranje, usposabljanje, pomoč pri samozaposlitvi, za ustanavljanje podjetij in delavske prevzeme;

V.  ker bi lahko smernice EU za finančno udeležbo delavcev pomagale državam članicam razviti okvir za te sheme, ki bi lahko koristil tako delodajalcem kot delavcem in pomagal povečati javno poznavanje tega koncepta;

W.  ker bi morale biti delavcem vedno na voljo informacije o ekonomskem položaju podjetja in tudi informacije o tveganjih, ki so povezana s tem;

1.  poziva Komisijo, naj razmisli o primernih ukrepih, s katerimi bi spodbudila države članice in podjetja (zlasti mala in srednja), ki se zanimajo za finančno udeležbo delavcev, naj oblikujejo in ponudijo take sheme, da bodo koristne tako za delavce kot za podjetje; poudarja, da:

–  bi morale te sheme obvarovati delavčeve dohodke,

–  v kriznih razmerah ne bi smele izkoriščati delavcev,

–  poslovnega tveganja ne bi smele prenašati na delavce,

-  za naložbe delavcev bi morale jamčiti visoko raven zaščite;

2.  poziva države članice, naj za spodbujanje shem lastništva delavcev med podjetji in med delavce zagotovijo nezavezujoče spodbude, skladne z načeli dobre prakse, ki bi lahko zajemale tudi davčne spodbude, a ne bi smele posegati v nacionalne predpise o obdavčevanju, obenem pa naj podpirajo najvišje standarde socialne zaščite delavcev in ohranijo njihovo pravico do kolektivnih ukrepov;

3.  poudarja, da mora biti finančna udeležba delavcev vključena v sistem participacije delavcev, na primer sodelovanja pri odločanju, med drugim tudi prek predstavnikov, in da finančna udeležba ne sme biti nadomestek za pošteno in dostojno plačilo niti alternativa javnim pokojninam ali kolektivno dogovorjenim pokojninskim načrtom;

4.  poziva Komisijo, naj izvaja akcijski načrt v petih točkah iz končnega poročila pilotnega projekta za spodbujanje lastništva in udeležbe delavcev iz leta 2014;

5.  se zaveda, da obstaja povezava med zakonodajnimi ukrepi na nacionalni ravni, ki spodbujajo sheme finančne udeležbe delavcev, in številom podjetij, ki se za to odločijo;

6.  poudarja, da tako podjetja, ki te sheme ponujajo v več državah članicah, kot tudi zaposleni naletijo na nadnacionalne ovire, in sicer na razhajanja v zakonodaji in tveganje dvojne obdavčitve, ki lahko povzročijo precejšnje upravne stroške in negativno vplivajo na svobodo gibanja delavcev, ta pa ima pomembno vlogo v boju proti brezposelnosti ter pri večjem zbliževanju in povezovanju med državami članicami;

7.  poziva Komisijo in države članice, naj skladno z nasveti v končnem poročilu pilotnega projekta za spodbujanje lastništva in udeležbe delavcev iz leta 2014 ozaveščajo o tej zamisli, izkoristijo ugotovitve iz raziskovalnih projektov, spodbujajo čezmejno prenosljivost dobre prakse in predlagajo niz preprostih, osnovnih in temeljnih podpornih modelov;

8.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo namenske spletne strani, na katerih bi bili za lažje izvajanje na voljo vzorčni sporazumi o delitvi dobička za zelo majhna, mala in srednja podjetja, pa tudi informacije o tveganjih, povezanih s tem, in drugo gradivo; poziva jih tudi, naj s pomočjo Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer še naprej zbirajo podatke o uporabi in širjenju shem finančne udeležbe ter preučijo vplivu finančne udeležbe na delovanje podjetja, kakovost njegovega dela in zadržanje delavcev;

9.  poziva države članice in Komisijo, naj pomagajo podjetjem, ki se zanimajo za finančno udeležbo delavcev, z rešitvami in namenskimi podpornimi ukrepi, da zlasti mala in srednja podjetja pri uvajanju finančne udeležbe ne bi imela preveč upravnih in razvojnih stroškov, in naj tudi zunanje subjekte, kot so banke in naložbeni skladi, spodbudijo k zasnovi preprostih shem finančne udeležbe delavcev, ki bodo ustrezale tovrstnim podjetjem, države članice in Komisija pa naj zagotovijo, da ti posredniki ne bodo izkoriščali najmanjših podjetij in da pri tem ne bo skritih stroškov;

10.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo finančno izobraževanje, da bi okrepili vlogo državljanov EU in povečali védenje o tem, kaj prinaša finančna udeležba delavcev;

11.  poziva Komisijo in države članice, naj že od začetka procesa za zasnovo najustreznejših okvirov za finančno udeležbo delavcev sodelujejo s socialnimi partnerji, organizacijami za lastništvo delavcev in drugimi deležniki, in naj se, ko bo katera od shem finančne udeležbe ocenjena za ustrezno, o njej pogajajo za vsako podjetje posebej, pri tem pa upoštevajo velikost in vrsto podjetja, njegov delavski kolektiv in finančni položaj, pa tudi nacionalno zakonodajo in prakso;

12.  priporoča, naj se pogajanja o varčevalnih instrumentih in shemah za delavce izvedejo po panogah, zato da bodo zelo majhna, mala in srednja podjetja imela na voljo standardne sporazume, ki jih bodo lahko neposredno in brez zapletov uporabila;

13.  poudarja, da bi morala biti finančna udeležba brez diskriminacije na voljo vsem delavcem in ne glede na starost, spol, državljanstvo, polni ali skrajšani delovni čas in podobno;

14.  k temu še dodaja, da mora biti vsako razlikovanje med zaposlenimi, na primer v obliki omejenih delniških načrtov, rezerviranih za izvršilne delavce, utemeljeno z izpolnjevanjem različnih potreb in interesov zaposlenih;

15.  meni, da bi morali načrti lastniškega deleža za zaposlene tudi omogočati delavcem, da namenskega računa za načrt ne bi uporabljali samo za lastniške instrumente trenutnega delodajalca, temveč tudi za druge, zato da bi ublažili tveganje koncentracije, zlasti pri malih in srednjih podjetjih;

16.  želi spomniti, da mora biti odločitev o pridružitvi shemi finančne udeležbe delavcev popolnoma prostovoljna in se zoper delavca, ki se ne želi pridružiti, ne sme na nikakršen način ukrepati, a če se za pristop odloči, mora to temeljiti na predhodni seznanitvi in mora biti delavec ob vstopu v shemo popolnoma seznanjen s svojimi pravicami, obveznostmi in tveganji, stanjem podjetja ter prednostmi in pomanjkljivostmi vsake sheme, z davčnimi učinki, pa tudi s pogoji, ki bodo veljali, ko bo zapustil podjetje ali izstopil iz sheme;

17.  meni, da finančna udeležba delavcev ne bi smela nadomeščati običajne osnovne plače ali drugih oblik prispevkov (na primer socialnovarstvenih), pač pa bi morala vse socialne in pogodbene pravice dopolnjevati, in to je predpogoj za uvedbo finančne udeležbe delavcev;

18.  je prepričan, da bi bilo treba vzpostaviti več povezav med finančno udeležbo delavcev in socialnim gospodarstvom, zlasti prek programov, kot je Ustvarjalna Evropa, ki malim in socialnim podjetjem ponuja mikroposojila do 25 000 EUR;

19.  poziva Komisijo in države članice, naj upoštevajo hitri razvoj in spremembe na trgu dela ter iz tega izhajajoče izzive glede znanj in spretnosti, digitalizacije, avtomatizacije, neenakomerne porazdelitve bogastva in zmanjševanja socialnega varnosti, in naj ves čas ustvarjajo nove priložnosti podpore in zaščite za delavce, da se bodo lahko temu prilagajali in se razvijali na poklicnem in osebnem področju;

20.  poudarja, da ima lahko finančna udeležba delavcev pomembno vlogo pri razvoju podjetniškega duha in podjetništva, saj poenostavlja iskanje kapitala in dostop do njega, zlasti za zagonska podjetja;

21.  poudarja, da imajo mikropodjetja sicer res pomembno vlogo v gospodarstvu večine držav članic EU, a zanje še vedno ni na voljo podpornih ukrepov za delničarstvo zaposlenih;

22.  pozdravlja pobude, ki jih vodijo generalni direktorati Komisije, namreč za zaposlovanje, za finančno stabilnost, finančne storitve in unijo kapitalskih trgov ter za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja, saj s tem podpirajo zaposlovanje, mala in srednja podjetja in unijo kapitalskih trgov, obenem pa poziva k usklajenemu pristopu za najboljšo uporabo razpoložljivih virov, saj ne smemo pozabiti, da so končni upravičenci vendarle evropski državljani;

23.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)

UL L 307, 18.11.2008, str. 11.

(2)

UL C 68E, 18.3.2004, str. 429.

(3)

UL C 440, 30.12.2015, str. 23.

(4)

UL C 482, 23.12.2016, str. 41.

(5)

Third European Company Survey (Tretja raziskava evropskih podjetij), Eurofound, 2013.

(6)

Changes in remuneration and reward systems (Spremembe v sistemih plač in nagrajevanja), Eurofound, 2016.

(7)

Annual economic survey of employee share ownership in European countries (Letni gospodarski pregled delničarstva zaposlenih v evropskih državah).

(8)

Workplace innovation in European companies (Inovacije na delovnem mestu v evropskih podjetjih), Eurofound, 2016.


OBRAZLOŽITEV

Finančna udeležba delavcev se je v zadnjih 30 letih v Evropi zelo razvila. Leta 2018 je bilo v Evropi zabeleženih okoli 10 milijonov zaposlenih delničarjev in 20 držav članic ima vsaj deloma že ima predpisane spodbude na tem področju(1), leto 2017 pa je bilo celo rekordno, saj je bilo v lasti delavcev skoraj 400 milijard EUR(2).

Kljub temu pa je delničarstvo zaposlenih v Evropski uniji geografsko neenakomerno razvito, kajti med vodilnimi državami in zamudnicami je med 30 in 40 let zamika. Razlike med državami članicami lahko pojasnimo z obstojem oziroma neobstojem ustrezne zakonodaje. V nekaterih državah, kot so na primer Češka, Estonija in Slovaška, delničarstvo zaposlenih nima bistvenega pomena za gospodarstvo in za to področje nimajo nobene politike ali pa jih imajo zelo malo. Nasprotno pa je že 15 držav članic EU uvedlo pomembne davčne spodbude za spodbujanje delničarstva zaposlenih (leta 2015 v samo 12 državah), na primer Španija, Francija, Švedska in Ciper. Tudi druge države imajo pravni okvir za sheme delničarstva zaposlenih, a brez davčnih spodbud(3).

Z delničarstvom zaposlenih bi lahko potencialno pomagali stabilizirati vse evropsko gospodarstvo. Študije iz ZDA jasno kažejo, da podjetja, ki svojim delavcem ponudijo delež poslovnega kapitala, ustvarijo več delovnih mest kot podjetja, ki teh instrumentov nimajo. Zaposleni delničarji v primerjavi z drugimi delavci zberejo več premoženja za upokojitev, prejemajo boljše plače in je zanje manj verjetno, da bodo izgubili zaposlitev. Ker je dohodek zasebnih gospodinjstev trenutno močno odvisen od višine plače, imajo zaposleni delničarji korist od višjih dohodkov iz kapitala, kar zmanjšuje neenakomerno porazdelitev bogastva v družbi(4).

V ZDA so na primer ugotovili, da načrti lastniškega deleža za zaposlene pomagajo povečati prodajo in zaposlenost za več kot 2 %(5) na leto v primerjavi s podobnimi podjetji brez teh načrtov. Po sprejetju načrta lastniškega deleža za zaposlene se produktivnost še isto leto poveča za 4 do 5 %(6). V Evropi je bilo dokazano, da je tudi socialna uspešnost podjetja z delničarstvom zaposlenih za 52 % višja kot v podjetjih, ki za svoje delavce nimajo niti načrta lastniškega deleža niti varčevalnega načrta(7).

V EU povpraševanje po finančni udeležbi delavcev narašča in izkazalo se je že, da prinaša nekatere koristi(8). Jasne in preproste evropske smernice bi omogočale enake konkurenčne pogoje za širjenje koristi tega instrumenta po vsej Evropi.

Študija iz leta 2014 o spodbujanju lastništva in udeležbe delavcev vsebuje analizo različnih možnosti za politiko in pet točk akcijskega načrta: 1. uvedba virtualnega centra, 2. vzpostavitev strokovne skupine Komisije, 3. izvajanje akcijskega načrta za ozaveščanje, 4. uvedba kodeksa ravnanja, 5. zakonodajni predlog za skupni izbirni akcijski režim(9).

V strategiji Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast je poudarjeno, da je potrebna vključujoča rast, s katero se bo prek zaposlovanja, naložb v znanje in spretnosti, boja proti revščini in posodobitve trgov dela in socialne zaščite med drugim okrepila tudi vloga državljanov. Finančna udeležba delavcev je pri tem pomemben način za vključevanje delavcev v proces odločanja v podjetju, v katerem so zaposleni, za okrepitev njihovih znanj in spretnosti in izboljšanje zaposljivosti, za zagotovitev deleža finančnih koristi in boj proti koncentraciji kapitala s ponovnim aktiviranjem brezposelnih ter ustvarjanje novih delovnih mest. Če bi finančno udeležbo delavcev združili z orodji socialnega gospodarstva, kot so mikrokrediti, s katerimi bi povečali varnost zaposlitve in preprečili premestitve, če bi podprli mala in srednja podjetja ter jim omogočili dostop do kapitala in kvalificiranih delavcev, potem bi bili pozitivni rezultati samo še vprašanje časa.

Splošna udeležba v tovrstnih shemah vseeno je še vedno razmeroma nizka. Kljub večjemu zanimanju kar 68 % podjetij v EU še vedno nima nobene sheme za finančno udeležbo delavcev(10). Namen tega samoiniciativnega poročila je spodbuditi razvoj finančne udeležbe delavcev v Evropi brez novih zakonodajnih instrumentov na ravni EU. Da bi to dosegli, poročilo:

predstavlja potencial teh shem za delavce in delodajalce glede na rast in socialno zaščito ter ovire, ki jih morajo Komisija in države članice še odpraviti;

predlaga več ukrepov, ki bi se lahko sprejeli na ravni Evropske unije in s katerimi bi olajšali uveljavljanje finančne udeležbe delavcev, na primer da bi pripravili kampanje ozaveščanja, oblikovali platforme za izmenjavo dobre prakse ter poskrbeli za finančno izobraževanje državljanov, več preglednosti in informacij ter več spodbud in da bi razmislili o nadnacionalnih ovirah.

(1)

Annual economic survey of employee share ownership in European countries in 2016 (Letni gospodarski pregled delničarstva zaposlenih fv evropskih državah v letu 2016), Evropska federacija za delničarstvo zaposlenih (EFES), 2017

(2)

Annual economic survey of employee share ownership in European countries in 2017 (Letni gospodarski pregled delničarstva zaposlenih v evropskih državah v letu 2017), EFES, 2018

(3)

Stališče c v odgovor na javno posvetovanje o vmesnem pregledu unije kapitalskih trgov za leto 2017 z naslovom Employee share ownership for building the Capital Market Union – Again: the need for a European Action Plan (Znova o delničarstvu zaposlenih za oblikovanje unije kapitalskih trgov – potreben je evropski akcijski načrt.

(4)

Employee Share Ownership as Pivotal Part of the Capital Markets Union (Delničarstvo zaposlenih kot ključni element unije kapitalskih trgov), Deutsches Aktieninstitut e. V., dokument o stališču, 16. marec 2017

(5)

https://www.nceo.org/articles/research-employee-ownership-corporate-performance

(6)

https://www.nceo.org/articles/research-employee-ownership-corporate-performance

(7)

http://archives.strategie.gouv.fr/cas/system/files/na210-performancesociale-2011-02-21_0.pdf

(8)

The Promotion of Employee Ownership and Participation (Spodbujanje lastništva in udeležbe delavcev), 2014, http://ec.europa.eu/internal_market/company/docs/modern/141028-study-for-dg-markt_en.pdf

(9)

Promotion of employee ownership and participation proposals for the European action plan (Predlogi za spodbujanje lastništva in udeležbe delavcev za evropski akcijski načrt), EFES, 2014, http://www.efesonline.org/EUROPEAN%20COMMISSION/2015/EFES%20Proposals%20for%20the%20European%20Action%20Plan.pdf

(10)

Predstavitev pilotnega projekta o spodbujanju lastništva in udeležbe delavcev, 2014 (ni na voljo v slovenščini), http://www.europarl.europa.eu/document/activities/cont/201411/20141107ATT92852/20141107ATT92852EN.pdf


INFORMACIJE O SPREJETJU V PRISTOJNEM ODBORU

Datum sprejetja

24.9.2018

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

41

0

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Guillaume Balas, Enrique Calvet Chambon, David Casa, Ole Christensen, Michael Detjen, Geoffroy Didier, Martina Dlabajová, Labros Fundulis (Lampros Fountoulis), Marian Harkin, Agnes Jongerius, Rina Ronja Kari, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Jean Lambert, Jeroen Lenaers, Javi López, Thomas Mann, Anthea McIntyre, Miroslavs Mitrofanovs, Elisabeth Morin-Chartier, Emilian Pavel, Dennis Radtke, Robert Rochefort, Renate Weber, Jana Žitňanská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Maria Arena, Georges Bach, Amjad Bashir, Lynn Boylan, Deirdre Clune, Rosa D’Amato, Eduard Kukan, Paloma López Bermejo, António Marinho e Pinto, Anne Sander, Birgit Sippel, Helga Stevens, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Csaba Sógor, Monika Vana, Flavio Zanonato

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Anna Hedh, Marco Valli


POIMENSKO GLASOVANJE PRI KONČNEM GLASOVANJUV PRISTOJNEM ODBORU

41

+

ALDE

Enrique Calvet Chambon, Martina Dlabajová, Marian Harkin, António Marinho e Pinto, Robert Rochefort, Renate Weber

ECR

Amjad Bashir, Anthea McIntyre, Helga Stevens, Jana Žitňanská

EFDD

Rosa D'Amato, Marco Valli

GUE/NGL

Lynn Boylan, Rina Ronja Kari, Paloma López Bermejo, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis)

PPE

Georges Bach, David Casa, Deirdre Clune, Geoffroy Didier, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Eduard Kukan, Jeroen Lenaers, Thomas Mann, Elisabeth Morin-Chartier, Dennis Radtke, Anne Sander, Csaba Sógor

S&D

Maria Arena, Guillaume Balas, Ole Christensen, Michael Detjen, Anna Hedh, Agnes Jongerius, Javi López, Emilian Pavel, Birgit Sippel, Flavio Zanonato

VERTS/ALE

Jean Lambert, Miroslavs Mitrofanovs, Monika Vana

0

-

 

 

1

0

NI

Labros Fundulis (Lampros Fountoulis)

 

 

Uporabljeni znaki:

+  :  za

-  :  proti

0  :  vzdržani

Zadnja posodobitev: 12. oktober 2018Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov